i n d upi a ti			
Leto XIX.	SEPTEMBER 1970	Cena 0,20 din
problemih kreacije
1.	oktobra bomo predstavili kupcem našo novo kolekcijo zaves. O tem, kako jo bodo sprejeli, bomo ob tej priliki vsekakor še pisali, prav tako pa se bomo lahko na osnovi Podatkov o prodaji v prihodnjem letu dokončno prepričali o njeni uspešnosti in kvaliteti. Vprašanje, ki pa se nam danes odpira, je vprašanje ° samem delu, kreiranju vzorcev, Problemih in težavah tistih, ki so neposredno angažirani pri izdelavi novih vzorcev, torej o problematiki, s katero se tisti, ki pri tem delu ne sodelujejo, le redkokdaj srečamo ali Pa sploh ne. Vodja oddelka za oblikovanje tov. Ivo Sešek, ki smo ga zaprosili, da nas nekoliko seznani s Problematiko tega dela, nam je prijazno ustregel in povedal sledeče:
2e samo ustvarjalno delo je zvezano s specifičnimi problemi, od katerih je nedvomno eden od osnovnih vprašanje, za katero smer naj se odtočimo pri oblikovanju novih vzorcev, v Jugoslaviji je veliko narodnosti, vsaka pa ima svoj okus, ki se oblikuje pod različnimi vplivi. Tako vpliva npr.: na Vojvodino Madžarska, na nas Slovence pa bolj severna Evropa. Kar gre v Sloveniji in na Hrvaškem dobro v prodajo, ima manj n>ožnosti npr.: v Srbiji in Makedoniji. Mi pa seveda delamo za vso . ugoslavijo. Enako pomemben je tudi izvoz, zaradi česar se moramo pri našem delu prilagajati zahtevam sodobne Evrope, se pravi, biti na evropski ravni. To pa terja od nas, da spremljamo vse novosti in vsa gibanja in dogajanja na področju sodobne stanovanjske opreme.
Pri oblikovanju vzorcev smo se ^Predelili za smer skandinavskih dežel. Za novo kolekcijo zaves smo izbrali sukljanke, ki so danes v Evropi sPet zelo v modi, ker so rustikalnega Videza, vendar prepuščajo svetlobo in So nasploh videti lepe. Prav tako s? v modi spet tiskane zavese. Pri bskanih zavesah so zelo pomembni Vzorci; v modi so zlasti veliki vzorci [n malo šokantnih barv. Ljudje v tujini obesijo tako zaveso tudi ob steno, kjer jo imajo za dekoracijo stanovanja, npr. namesto slike.
Dodatna problematika, s katero se srečujemo pri našem delu, so tehnični elementi ustvarjanja; tako se moramo spoprijemati s problemom pomanjkanja barv, pomanjkanja materiala itd. Poseben problem predstavlja okoliščina, da se vzorčenje pri nas odvija neposredno v proizvodnem oddelku. Nimamo posebnih strojev za izdelavo vzorcev. Zato moramo izdelati en vzorec na minimalni ko-lični, ki je sprejemljiva za obrat. To pa traja precej dlje, kot bi lahko, če bi lahko, če bi vzorčili le na nekaj metrih tkanine. Nadaljnji problem, s katerim se srečujemo v vzorčnem oddelku, je pomanjkanje ustrezne delovne sile. Zato je delo pri izdelavi posameznih vzorcev zelo zamudno in tudi asortiman vzorcev ni tako velik, kljub temu da nekateri menijo, da je že preobširen; vendar — koliko
več vzorcev izdela kaka inozemska firma!
Kar zadeva izdelavo zaves, smo bili dosedaj v Jugoslaviji še vedno vodilna firma. Samo oblikovanje zaves pa odvisi od vrste elementov, ki jih moramo upoštevati, tako zlasti od cene in možnosti izdelave glede na dano strojno opremo. Pri tem se opiramo tudi na analizo trga, ker nam ta analiza pokaže, katera zavesa gre bolj v prodajo, katera manj. Pri konkurenci, ki je pri teh artiklih tudi v Jugoslaviji že velika, moramo prav tako paziti, da smo vedno z vsem na tekočem.
Na koncu nam je tov. Sešek dal tudi svojo oceno o novi kolekciji: Moje mnenje je, da je — glede na možnosti, ki jih imamo — uspela. Kako pa jo bo sprejelo tržišče, bomo videli pri prodaji.
Pri oblikovanju vzorcev smo se opredelili za smer skandinavskih dežel. Za novo kolekcijo zaves smo izbrali sukljanke, ki so danes v Evropi spet zelo v modi
Ekonomsko-analitska
Tokrat obravnavamo našo eko-nomsko-analitsko službo. O pomenu, problemih in ciljih te službe nam je šef ekonomsko-analitskega sektorja ing. Jože Klešnik povedal sledeče:
Ekonomsko-analitski sektor zajema naslednja delovna področja:
1.	plan in analizo poslovanja,
2.	obračun proizvodnje,
3.	strojno obdelavo podatkov,
4.	kalkulacije in cene.
Plan in analiza poslovanja
V današnji situaciji si ne moremo zamisliti uspešnega poslovanja brez predhodnega načrta. Zato je izdelava letnega plana ena od pomembnejših nalog vsakega podjetja. V našem podjetju izdelamo letni plan na osnovi analize poslovnih uspehov preteklega obdobja in začrtanih ciljev. Vsebina letnega plana je določena s statutom podjetja in zajema predvsem plan proizvodnje, plan delovne sile, plan prodaje in finančni plan. V okviru teh postavk je seveda še vrsta drugih. Naloga našega sektorja je, da zbere potrebne podatke od vseh drugih sektorjev, te podatke obdela in izdela celotni letni načrt. Naš sektor na podlagi zbranih podatkov o potrebah in nalogah posameznih sektorjev izdela najprej osnutek letnega plana, v katerem skuša najti za te potrebe in naloge najustreznejše rešitve. Ta osnutek predloži potem naš sektor v skupno razpravo vsem vodjem posameznih sektorjev, oddelkov in služb, v kateri se predložene rešitve ponovno pretehtajo in in eventualno dopolnijo. Na podlagi takšne razprave in njenih sklepov izdela nato naš sektor dokončni predlog letnega plana, ki ga predloži v potrditev delavskemu svetu. Po sprejetju plana je redna naloga sektorja, da ugotovljene rezultate poslovanja za posamezna (mesečna) obdobja primerja s planom, ugotovljene razlike analitsko obdela in na osnovi te obdelave predlaga ustrezne ukrepe.
Obračun proizvodnje
Pomen obratovnega knjigovodstva si najlaže obrazložimo na tale način: Prodajna cena izdelka je običajno izražena v enem znesku. Če to ceno analiziramo z aspekta proizvodnje, ugotovimo, da je sestavljena iz različnih stroškov, ki so nastali pri izdelavi tega izdelka. V finančnem knjigovodstvu se v razredu 4 knjižijo vsi stroški po vrstah, pri čemer ni važno, kje in zaradi katerega izdelka so nastali. Tako pridemo do naloge obratovnega knjigovodstva, ki mora te stroške razporediti na stroškovna mesta, v okviru stroškovnega mesta, kjer so ti stroški nastali, na posamezne izdelke oz. skupino izdelkov in v okviru posameznega izdelka še na posamezne skupine stroškov, kot to zahteva predpisana struktura cene. V obratovnem knji-
govodstvu razporejamo samo variabilne stroške. Obratovno knjigovodstvo pa na tej točki ne preneha z delom, pač pa ugotovljene rezultate primerja z normativi, in sicer spet po istem vrstnem redu: ugotovljene rezultate primerja po stroškovnih mestih, v okviru teh po skupinah izdelkov in v okviru teh po strukturi cene. Posamezne razlike, tj. znižanja ali zvišanja variabilnih stroškov, se analizirajo. Na skupnih sestankih z vodji OZD se preanalizirajo glede vzrokov njihovega nastanka in, če je treba, se skušajo najti rešitve, kako bi te vzroke odpravili.
Obratovno knjigovodstvo ima lahko tri razvojne faze:
V prvi fazi izdela obračun proizvodnje po preteku nekega določenega obdobja. V tem primeru pač ugotavlja nekaj, kar je že nastalo in česar ni mogoče več spremeniti. Pri tem lahko ugotavlja napake in na njih opozarja.
Šef ekonomsko-analitskega sektorja ing. Jože Klešnik: Gremo lahko le naprej: to pa je nabava novega računalnika
V	drugi fazi izdela obračun med samim dogajanjem v posameznem obdobju. Pri tem načinu se lahko ugotovijo napake znatno hitreje in so tudi ukrepi učinkovitejši.
V	tretji fazi izdela obračun pred začetkom proizvodnje oz. dogajanja. To je želja in cilj vseh tistih, ki delajo pri obračunu. Težava je v tem, ker je ta način obračuna možen samo z uporabo elektronskih računalnikov. Napake se v tem primeru lahko ugotovijo, še preden je proizvodnja dokončana. Tako je bilo npr.: s predhodnim obračunom določeno, da za izdelavo nekega izdelka potrebujemo določeno količino izdelavnega materiala. Material se dviga z delovnim nalogom. Ce je bila količina napačno izračunana, bo vodja oddelka še pred
služba
zaključkom proizvodnje ugotovil, da je materiala preveč oz. premalo. Tako lahko takoj natančno ugotovimo, kje je prišlo do morebitne napake.
Strojna obdelava podatkov
Naše podjetje je leta 1964 skupaj s podjetjem Titan, Kamnik in Stol, Duplica ustanovilo center za strojno obdelavo podatkov. Takrat smo nabavili že delno rabljeno garnituro klasičnih strojev IBM. Ker je uvedba strojne obdelave podatkov lahko le postopna in zahteva določene organizacijske in kadrovske spremembe, so se v začetku obstoja tega centra proste kapacitete uporabljale tudi za druga podjetja. Danes je postal obseg obdelave podatkov pri vseh treh solastnikih tako velik, da so kapacitete centra že nekaj časa povsem zasedene. Pogosto obratuje center tudi v treh izmena in celo ob prostih sobotah. V Induplati sedaj strojno obdelujemo podatke iz naslednjih področij:
—	obračun OD,
—	knjigovodstvo materiala, polizdelkov in izdelkov,
—	obračun proizvodnje,
—	obračun prodaje,
—	knjigovodstvo osnovnih sredstev,
—	statistika naročil,
—	personalna evidenca.
Vendar na navedenih področjih
niso izčrpane vse možnosti za strojno obdelavo podatkov, in sicer iz dveh razlogov:
—	ker so kapacitete centra preveč zasedene,
— ker s klasično garnituro določenih obdelav ni mogoče izvesti.
Možnosti, ki nam jih daje klasična obdelava, so več ali manj izčrpane. Firma IBM je izdelavo računalnikov v tem času zelo izpopolnila in klasičnih garnitur ne proizvaja več. Izrabljenost strojev povzroča stalne okvare, ki jih tehniki omenjene firme vedno težje odstranjujejo, ker primanjkuje rezervnih delov. Stalne okvare negativno vplivajo na pravočasnost in kvaliteto obdelav. Kljub velikim stroškom za vzdrževanje — na posameznega partnerja odpade mesečno okrog 6000 din • je izrabljenost centra že tako kritična, da lahko predvidevamo, da bo obratoval največ še 2 leti. Na drugi strani pa vedno bolj avtomatizirana proizvodnja in čedalje ostrejše razmere na tržišču terjajo vse bolj precizne in hitre poslovne odločitve. Osnova za te odločitve so lahko samo sveži podatki z vseh področij poslovanja, ki jih lahko dobimo samo s pomočjo elektronskih računalnikov. Nujno je torej, da pričnemo razmišljati o rešitvi tega problema. Strojna obdelava podatkov v našem podjetju je dosegla tak obseg, da si brez nje ne moremo več zamišljati svojega poslovanja.
Gremo lahko le naprej: to pa je nabava novega računalnika. Nastaja
vprašanje, ali naj se pri tem osamosvojimo ali pa naj iščemo rešitev v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi podjetji. Rok za dobavo taldh strojev je najmanj 1 leto. Poleg tega je njihova nabava povezana z občutnimi organizacijskimi in kadrovskimi spremembami. Zato se v podjetju že pripravljamo na rešitev tega problema; v teh svojih pripravah se trenutno nahajamo v fazi raziskave trga glede nabave računalnika in dogovarjanja s sedanjimi in eventualno bodočimi partnerji.
Kalkulacije in cene
Služba na osnovi normativov materiala in časa izdela strukturo cene za posamezen izdelek oz. storitev ter
Tehnika je v zadnjih desetletjih tako napredovala, da so danes vsi proizvodni procesi deloma ali v celoti avtomatizirani. S tem je človek aiočno razbremenjen fizičnega dela, soočen pa je z zahtevno nalogo — voditi sodobno proizvodnjo v smeri čim boljšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet, z izdelki ustreči kupcu, Pri vsem tem pa doseči čim boljši ekonomski efekt. Za vse to je potrebno hitro in učinkovito odločanje na podlagi podatkov o vseh poslovnih dogodkih. Vsi ti podatki morajo biti zbrani, razvrščeni — skratka obdelani.
. Razvoj obdelave podatkov v podjetjih pa ni sledil hitremu razvoju Proizvodnje. Število podatkov — informacij, ki jih je treba obdelati, je vsak dan večje. Obdelava množice Podatkov na klasičen, ročen, način pa je ali prepočna ali pa sploh neizvedljiva. Tako se dogaja, da je za vedno bolj delikatne poslovne odločitve na razpolago čedalje manj konkretnih Podatkov in je zato pogosto potrebno •mproviziranje, ki pa seveda ne daje optimalnih rezultatov.
Edina rešitev problema kvalitetah informacij je modernizacija in avtomatizacija tudi na področju obdelave podatkov. Po drugi svetovni vojni se je razvila močna industrija strojev za obdelavo podatkov, ki so ^ nekaj letih prerastli iz počasnih klasičnih elektromehanskih garnitur 2 omejenimi zmožnostmi v moderne elektronske računalnike izrednih hitrosti in kapacitet, uporabne na Vseh področjih obdelave podatkov.
V primerjavi z večino drugih gospodarskih organizacij, zlasti manjših in srednjih, je obdelava podatkov v našem podjetju že sedaj na precej višji stopnji. Leta 1963 smo namreč skupno s Titanom in Stolom iz Kam-nika ustanovili na Duplici računski center. Nabavili smo že delno rabljeno garnituro klasičnih strojev za obdelavo podatkov ameriške firme IBM v vrednosti 85 000 dolarjev in ba teh strojih postopoma pričeli ob-
na ta način ugotovi variabilne stroške. S pribitkom določenega prispevka za kritje izračuna bruto prodajno ceno. Okvirna stopnja prispevka za kritje je določena z letnim planom, maksimalna pa s pravilnikom o oblikovanju cen. Z zakonskimi predpisi je določeno, da moramo vsako posamezno ceno 60 dni pred uporabo javiti Zveznemu zavodu za cene zaradi evidentiranja. Cene za naše izdelke niso pod neposredno družbeno kontrolo, vendar mora podjetje oblikovati svoje cene v skladu z internimi in zakonskimi predpisi ter seveda v skladu s tržnimi razmerami. Popolnoma jasno je, da je pri oblikovanju cen nujno potrebna tesna povezava s prodajnim sektorjem, ki ima neposreden stik s tržiščem.
delovati podatke. Pri tem je prišlo do nekaterih pozitivnih sprememb v organizaciji poslovanja podjetja, ki jih strojna obdelava podatkov nujno zahteva. V obdobju sedemletnega obratovanja centra smo vpeljali obdelave iz naslednjih področij:
—	obračun osebnih dohodkov,
—	knjigovodstvo materiala, polizdelkov in izdelkov,
—	obračun proizvodnje,
—	obračun prodaje,
—	knjigovodstvo osnovnih sredstev,
—	statistika naročil in
—	personalna evidenca.
Vse te obdelave so le enkrat mesečno za obdobje preteklega meseca. Naši klasični mehanografski stroji delajo namreč po fazah in so relativno počasni ter zato primerni le za obdelave podatkov za daljše obdobje. Ko smo ustanovili center, so rezultati takih obdelav povsem ustrezali našim željam. Stroji so razbremenili ljudi, delo je bilo končano hitreje, podatki pa so bili točnejši. Vendar so si s temi podatki lahko pomagali le nekateri sektorji v podjetju, predvsem računovodstvo in ekonomska služba. Z leti pa se veča potreba po
raznovrstnih podatkih tudi v drugih sektorjih, zlasti v proizvodnji in komerciali.
Tu so potrebne dnevno obdelane informacije, ki pa nam jih klasična mehanografija ne more dati. In ne samo to. Stroji v našem centru so že dolgo preobremenjeni, pogosto delajo v treh pa tudi v štirih izmenah in je danes njihova izrabljenost takšna, da nam niti zelo drago redno vzdrževanje in servis ne omogočata več zanesljivega dela. Okvare strojev so čedalje pogostejše, rezultati obdelav pa vedno manj zanesljivi. Zavedamo se, da bo center lahko delal morda le še dobro leto, problemi pa bodo vedno večji. Pri tem pa vsi trije solastniki od centra zahtevamo vsak dan več, kajti potreba po podatkih se seveda veča tudi pri obeh partnerjih.
Zaradi vsega tega že dalj časa razmišljamo o nadaljnji modernizaciji obdelave podatkov, to je o nabavi novih strojev in ustanovitvi lastnega centra. Z ozirom na velikost podjetja, naravo dela in ne nazadnje finančne možnosti, bi nam najbolj ustrezal elektronski računalnik manjše velikosti. Tak računalnik zaradi manjših kapacitet sicer ne omogoča najmodernejše integrirane obdelave podatkov, bi pa kljub temu zadoščal za naše trenutne, pa tudi za precej povečane potrebe v bližnji prihodnosti. Zaradi svoje hitrosti in ostalih lastnosti je sposoben obdelovati podatke dnevno na vseh dosedanjih in na nekaterih povsem novih področjih. Rezultat tega dela bi bile informacije, ki jih potrebujemo pri vsakodnevnih poslovnih odločitvah in pri kreiranju poslovne politike podjetja nasploh.
Za vpeljavo moderne elektronske obdelave podatkov pa so potrebne tudi precejšnje spremembe v organizaciji poslovanja podjetja in nekatere kadrovske dopolnitve in preusmeritve. Vse to povzroči vrsto začetnih težav, ki lahko nekaj časa ovirajo brezhibno obdelavo podatkov. Ko pa ovire odstranimo, so rezultati dela kaj kmalu vidni v izboljšanem ekonomskem efektu poslovanja podjetja, s čimer tudi utemeljujemo sicer veliko investicijo v modernizacijo administracije.
B. Novak
Takšen je videti sodoben računski center
Problematika in perspektiva
obdelave podatkov v našem j)odjetja
Pristojnosti
(2. nadaljevanje)
3.	Prenehanje delovnega razmerja
Odločanje o prenehanju delovnega razmerja delavca je gotovo ena najdelikatnejših in tudi najodgovornejših pristojnosti svetov. Pri tem se je treba zavedati, da so osnove za prenehanje delovnega razmerja taksativno določene z zakonom in da mora biti marsikdaj za pravno veljavni učinek prenehanja delovnega razmerja tudi izveden ustrezni predpisani postopek.
Delovno razmerje lahko preneha:
a)	po volji samega delavca;
b)	zaradi samovoljne prekinitve dela in neopravičenega izostanka delavca z delovnega mesta toliko časa, kot to določa statut;
c)	z delavčevo privolitvijo (na podlagi »-sporazumnega prenehanja dela«);
d)	brez privolitve delavca, in sicer:
—	zaradi odprave delovnega mesta oz. zmanjšanja števila izvršilcev na delovnem mestu,
—	zaradi trajnejšega zmanjšanja obsega dela oz. poslovanja,
—	ker delavčeva delovna sposobnost ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta, na katerem dela,
—	ker je delavec dopolnil pokojninsko dobo 40 let (delavec) oz. pokojninsko dobo 35 let (delavka),
—	ker se je začel postopek, da se delovna organizacija odpravi oz. preneha,
—	ker je delavec zamolčal ali dal neresnične podatke glede pogojev, ki so v zakonu ali splošnem aktu določeni za nastop dela na nekem delovnem mestu, in so ti podatki vplivali na sklenitev delovnega razmerja;
e)	zaradi izključitve delavca iz delovne skupnosti;
f)	neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti (»po sili zakona«), in sicer:
—	če pristojni organ socialnega zavarovanja spozna delavca za trajno in popolnoma nezmožnega za delo,
—	če je delavcu po določbah zakona oz. po pravnomočni odločbi sodišče ali kakšnega drugega organa prepovedano opravljanje dela na delovnem mestu, na katero je razporejen,
—	če je delavec obsojen na zapor, daljši kot 3 mesece, oz. če mu je izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki naj traja več kot 3 mesece in mora biti zato odsoten z dela;
g)	če pri delavcu nastopi invalidnost, ki ni posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pa delovna organizacija nima ustreznega delovnega mesta, na katerem bi delavec glede na preostalo delovno zmožnost mogel delati brez poklicne rehabilitacije;
svetov
h)	v drugih primerih, in sicer:
—	če delavec na poskusnem delu ne izpolni pogojev za nadaljnje delo v delovni organizaciji,
—	ko nastopijo že opisane okoliščine, ob katerih preneha delo delavcu, sprejetemu v delovno razmerje za določen čas,
—	če se delavec po preteku mandata oz. funkcije, zaradi katere je začasno nehal delati, v določenem roku ne vrne na delo v delovno organizacijo,
—	če se delavec neposredno po odslužitvi vojaškega roka ne vrne na delo v delovno organizacijo,
—	če delavec noče ravnati po dokončni odločbi o razporeditvi na drugo delovno mesto.
Kot vidimo, so osnove za prenehanje delovnega razmerja številne, vse te osnove pa morajo sveti, kadar se izpolnijo pogoji zanje, tudi na predpisan način ugotoviti. Posebna, dodatna problematika nastaja še v zvezi z odločanjem o tako imenovanem »odpovednem roku«. Celotno problematiko, ki je povezana z odločanjem o prenehanju delovnega razmerja, na tem mestu seveda ne moremo obravnavati, še manj pa izčrpati, saj nam tega ne dopušča prostor, pa tudi okoliščina, da glede rešitev mnogih vprašanj, ki tu nastajajo, niha še sama sodna praksa. Ogledali si bomo le tisto problematiko, za katero lahko predvidevamo, da se bodo sveti z njo pri tem odločanju pogosteje srečevali. Prenehanje delovnega razmerja po volji samega delavca je v praksi najpogostejši način prenehanja delovnega razmerja. Delavec ima pravico vsak čas brez obrazložitve prenehati z delom v delovni organizaciji in izstopiti iz delovne skupnosti; pogoj pa je, da o tem obvesti delovno skupnost in da od sporočitve svojega namena ostane na delu še toliko časa kolikor je določeno v statutu, če se delavec in delovna skupnost ne dogovorita drugače. Pri tem naj omenimo, da zakon ne predpisuje, da mora delavec svoj namen, da preneha z delom v delovni organizaciji, izjaviti v pismeni obliki, in da torej velja tudi le ustna izjava delavca o tem. Vendar je, zato da bi se kasneje izognili vsaki nejasnosti, koristno, da delavec ta svoj namen poda v pismeni obliki. V praksi se pogosto dogodi, da delavec naknadno svojo izjavo o tem, da odpoveduje delovno razmerje, umakne. Tu velja pravilo, da delavec te svoje izjave enostransko absolutno ne more več umakniti, če je pristojni organ, v našem primeru svet, o njej že sklepal in jo sprejel. Z dogovorom med delavcem in delovno skupnostjo se lahko določi tudi krajši ali daljši »odpovedni rok«, kot ga določa statut. Takšen dogovor je mogoče skleniti z delav-
cem ves čas, dokler »odpovedni rok« ne izteče. Posebej je treba poudariti, da prične »odpovedni rok« v tem primeru teči že od dneva, ko je delavec obvestil delovno skupnost, da izstopa iz nje. Če delavec zboli med »odpovednim rokom« oz. je v času poteka tega roka zaradi bolezni nesposoben za delo, mu delovno razmerje kljub temu preneha s potekom predpisanega časa. Samovoljno prenehanje dela imamo vselej, kadar delavec jasno izrazi namen, da zapušča delo in preneha prihajati na delo, tj. pred potekom časa, kolikor bi bil sicer skladno z določbami statuta moral še ostati na delu. Za prenehanje dela zaradi neopravičenega izostanka ni potrebno, da delavec jasno izrazi svoj namen, da zapušča delo v delovni organizaciji; dovolj je, da je delavec neopravičeno izostal z delovnega mesta toliko časa, kot to določa statut (3 zaporedne delovne dneve). Tako v primeru samovoljnega prenehanja dela kot v primeru prenehanja dela zaradi neopravičenega izostanka, preneha delavcu delo v delovni organizaciji od prvega dne, ko je prenehal delati. Ta dan mora s sklepom ugotoviti svet. Delavec ima zoper odločbo, izdano na podlagi tega sklepa, pravico do ugovora, vendar ugovor ne zadrži izvršitve te določbe, kar pomeni, da delovna skupnost lahko takega delavca razreši še pred dokončno odločitvijo. Seveda pa ima delavec, če s svojim ugovorom uspe oz. če uspe v delovnem sporu, potem vse zakonske pravice (do vrnitve na prejšnje delovno mesto, osebnega dohodka, odškodnine ipd.) za čas, ko ni delal. Naše mnenje je zato, da bi delovna skupnost v takšnem primeru tudi lahko odločila, da ugovor zadrži izvršitev te odločbe, in dovolila delavcu, da do dne, ko postane ta odločba dokončna oz. ko je z dokončnim sklepom delavčev ugovor zavrnjen, prihaja na delo in dela. V takšnem primeru, če bi postala ta odločba dokončna oz. če bi bil delavčev ugovor zavrnjen, bi delavcu prenehalo delovno razmerje od prvega dne, ko je samovoljno prenehal z delom oz. neopravičeno izostal z delovnega mesta, vendar bi se delavcu moral čas, ko je delal do dokončne odločitve, vpisati v delovno knjižico kot faktično delo. Kot posebno zanimivost naj omenimo, da mora po določbi zakona povrniti nastalo škodo delovni organizaciji samo tisti delavec, ki je samovoljno prenehal z delom. To pa more pomeniti, da delovna organizacija nima pravne osnove, da bi terjala povrnitev škode od delavca, ki mu je delovno razmerje prenehalo »samo« zaradi neopravičenega izostanka z delovnega mesta. Prenehanje delovnega razmerja z delavčevo privolitvijo se razlikuje od prenehanja delovnega razmerja po volji delavca po tem, da o prenehanju tega delovnega razmerja odloči delovna skupnost, potem ko si je zagotovila delavčev pristanek. Delovna skupnost lahko vedno sprejme sklep o prenehanju delovnega razmerja, če delavec na to pristane. Gre za dvostran-
ski, ne pa enostranski pravni akt, ki je podan pri prenehanju delovnega razmerja po volji delavca. Prenehanje delovnega razmerja po tej osnovi pa ima v praksi tudi takšne pomembne posledice, da je sam delavec zainteresiran, da bi mu prenehalo delovno razmerje z njegovo privolitvijo, tj. v sporazumu z delovno organizacijo, ne pa po njegovi lastni volji (tako npr.: posledice, ki v tej zvezi nastanejo glede delavčeve pravice do denarnega nadomestila po TZOFZ, glede pravice delovne organizacije kot stanodajalca, da delavcu — imetniku stanovanjske pravice odpove stanovanje, ki ga je dobil z ozirom na svoje delovno razmerje Po ZSR itd.). Kar se tiče drugih vprašanj, velja pri prenehanju delovnega razmerja z delavčevo privo-
VI. redna
DS je na svoji VI. redni seji, ki je bila dne 27. 8. 1970 pri 1. točki dnevnega reda obravnaval in sprejel Pravilnik o načinu oblikovanja cen za izdelke in storitve ter o pogojih za prodajo teh izdelkov in storitev. Nadrobnejšo razlago tega pravilnika je podal šef ekonomsko-analitskega sektorja ing. Jože Klešnik. Ta pravilnik določa organe, ki so v podjetju Pooblaščeni za oblikovanje cen in Poslovnih pogojev, odgovorne delavce za izvajanje določb tega pravilnika in zakonskih predpisov s Področja cen, način oblikovanja cen za izdelke in storitve, pogoje za prodajo izdelkov in storitev, evidenco cen in objavljanje cen. Organi, ki so Pooblaščeni za določanje poslovnih Pogojev in oblikovanje cen so:
1.	delavski svet, ki določi s svojim finančnim načrtom za naslednje leto okvirno stopnjo akumulacije, pri čemer lahko določi tudi okvirno stopnjo za posamezno dejavnost (skupino izdelkov),
2.	poslovni odbor, ki na osnovi onalize poslovanja predloži DS okvir-nc stopnje akumulacije, potrjuje ce-nike, ki mu jih predloži ekonomsko-analitski sektor in na predlog komercialnega sektorja določi stopnjo znižanja prodajnih cen za posamez-ne izdelke ali skupine izdelkov v Primeru njihove razprodaje ali priložnostne prodaje po znižanih cenah,
3.	svet oz. zbor delovnih ljudi posebnih storitvenih enot, ki sprejme Syoj splošni akt o načinu oblikovanja cen,
4.	direktor,
5.	vodje posebnih storitvenih enot
Podjetja,
6.	pooblaščeni delavci za prodajo.
Direktor in pooblaščeni delavci za Prodajo imajo o priliki posamezne Prodaje pravico dogovoriti se s kup-cem za konkretno stopnjo popustov v okviru stopenj, določenih v pravniku, kakor tudi za konkretno Višino cene, če se sporazumno s kup-Cem izdela količina, ki ne dosega s
litvijo vse enako, kar smo zapisali pri prenehanju delovnega razmerja po volji delavca, tako glede vprašanja ali mora dati delavec svoj pristanek v pismeni obliki, kako je z naknadnim delavčevim enostranskim umikom danega pristanka, kakšne so možnosti dogovora med delavcem in delovno skupnostjo o »odpovednem roku« in ali delavcu, ki zboli med »odpovednim rokom« preneha delovno razmerje ali ne. Pač pa lahko prične teči »odpovedni rok« pri prenehanju delovnega razmerja po tej osnovi šele od dneva, ko je delavcu vročena odločba, oz. če jo zoper odločbo vložil ugovor, šele od dneva, ko mu je bila vročena odločba po tem njegovem ugovoru.
(Se nadaljuje) Pravnik: Ingo Paš
seja DS
tem pravilnikom določenega- minimuma.
Direktor oz. šef komercialnega sektorja lahko z obveznimi navodili še natančneje določita, v kakšnem obsegu in na kakšen način se lahko drugi pooblaščeni delavci za prodajo dogovorijo s kupcem. Direktor oz. šef komercialnega sektorja lahko znižata v ceniku določeno ceno za posamezni izdelek oz. storitev do največ 20 °/o, če na trgu iz določenih razlogov ni mogoče doseči polne cene. Znižanje cene nad 20 °/o lahko odobri poslovni odbor.
Cene za posamezne izdelke oz. storitve se oblikujejo na naslednji način:
A. Grosistične prodajne cene za izdelke in storitve se oblikujejo po naslednjem obrazcu:
Gpc
vs__
100 —Spk
X 100
Gpc = grosistična prodajna cena VS = variabilni stroški, določeni v 4. členu Pravilnika o materialnih stroških poslovanja in amortizacije podjetja
Spk = stopnja prispevka za kritje
Stopnjo prispevka za kritje izračunamo po naslednjem obrazcu:
min. fin. rezultat + ostali odbitki fakturirana realizacija
Minimalni finančni rezultat določi DS s svojim finančnim načrtom za naslednje leto.
Ostale odbitke pa sestavljajo:
— fiksni stroški, določeni v 15. členu Pravilnika o materialnih stroških poslovanja in amortizacije podjetja
—	kondicije pri prodaji (popusti, rabati, superrabati, skonti)
—	planirana izguba pri izvozu
—	razlika med izrednimi dohodki in izrednimi izdatki
—	prometni davek na storitve.
Pri izračunavanju prodajnih cen za posamezne izdelke oz. storitve lahko stopnja prispevka za kritje doseže največ 70 %>.
B. Maloprodajne cene v Industrijski prodajalni se oblikujejo tako, da se nabavne cene povečajo za 10 ”/» maržo in prometni davek od prodaje na drobno, ki je za posamezni izdelek predpisan z zakonom.
Podjetje nudi svojim kupcem naslednje prodajne pogoje (glej tabelo na dnu strani).
Pri prodaji gasilskih cevi nudi podjetje svojim kupcem do 10 % rabata.
Cene se smatrajo brez prometnega davka od prodaje na drobno fco železniška postaja kupca in fco embalaža, pri določenem letnem prometu se kupcu prizna superrabat, in sicer:
Vrednost letnega prometa v 000 din	Superrabat
500— 999	1,0 o/o
1000—1499	1,5 »/o
1500—1999	2,5 «/o
2000—2499	3,5 °/o
nad 2500	4,0 %
Pri prodaji izdelkov nižje kvalitete se lahko kupcu priznajo nasled-	
nja znižanja:	
Kvaliteta	Znižanje Gpc
za II. vrsto	do 10 ”/o
za III. vrsto	do 20 ”/o
za IV. vrsto	do 50 %
Zaradi tehnološkega procesa v pripravljalnici in tkalnici je minimalna količina novega izdelka 2000 m tkanine. Če se sporazumno s kupcem izdela količina pod navedenim minimumom, se zaradi povečanja proizvodnih stroškov lahko za to količino določi do 40 %» višja cena od normalno izračunane Gpc.
Pri 2. točki dnevnega reda je DS obravnaval vrednost točke za avgust in povišanje točke glede na 17. september, o čemer sta tudi že sklepala OKV in PO. Njuna predloga v tej zvezi je članom DS posredoval šef ekonomsko-analitskega sektorja ing. Jože Klešnik. Po pravilniku bi bila vrednost točke za avgust 1,20. Glede na doseženi plan prodaje v juliju, bi bil izračun višji, zaradi česar bi bilo treba naknadno popravljati OD za avgust, prav tako pa tudi ne bi
Pogoji prodaje	Rabat		S k o n t o		N"1r
		20 dni	C0 dni	'0 dni	
za trgovino	do 7 %>	do 5 %	do 4 "/o	do 3 °/o	do 60 dni
za reprodukcijo	do 3 °/o	do 5 %	do 4 "/o	do 3 °/oi	do 60 dni
za indiv. kupce	—	—	—	—	8 dni
VI. REDNA SEJA DS
(nadaljevanje s 5. strani)
bili izkazani realni OD za 8-mesečni obračun. Zato se predlaga, da bi bila vrednost točke za avgust 1,25, pri čemer bi se ta štela za fiksno in se izračun naknadno ne bi korigiral. 17. september je po koledarju delovni dan, obenem pa tovarniški praznik.
Predstavljamo vam člane
poslovnega odbora
Poslovni odbor ima 9 članov. Direktor je po svojem položaju član poslovnega odbora. Drugi člani, ki jih je delavski svet izvolil, pa so:
Tov. Tone Ručigaj, mojster izmene v predilnici — predsednik poslovnega odbora
m
f-v
Tov. Francka Marinšek — šef računovodstva
Ker smo v proizvodnji v zaostanku in imamo precej neizdobavl j enega blaga, bi podjetje ta dan redno obratovalo. Vrednost točke za september pa bi se zato procentualno povečala za 1 dan. Člani DS so po krajši obravnavi potrdili navedena predloga.
V nadaljevanju seje so člani DS odobrili predvidene stroške za pogostitev naših upokojencev dne 18.
Dipl. ing. Tone Matičič, vodja kem. tehn. priprave dela
Dipl. ing. Brane Novak, vodja oddelka za org. in mehanografijo
Dipl. ing. Franc Vcrhovcc, obrato-vodja tkalnice
9. 1970 v počitniškem domu v Umagu, razpravljali o Konoplanu, odobrili popravilo strehe nad upravno zgradbo, ki jo bo izvršilo podjetje Slovenija ceste, Ljubljana, potrdili sestav podpisne komisije za izvršitev inventure v skladišču konfekcije, razpravljali o poslovanju menze in počitniških domov ter o regresih za dopust.
k'
Dipl. ing. Boža Pogačnik, vodja oddelka za raziskavo trga
Ing. Janez Rainer, obratovodja konfekcije
Tov. Stanc Marolt, vodja investicij
Prireditve v počastitev 17. septembra
Prva prireditev, ki jo je organizirala naša Osnovna sindikalna organizacija, je bila v soboto 29. avgusta
moped rally
na relaciji Jarše, Črna, Rova. Pot je bila dolga 39 km, povprečna hitrost Pa 30 km/h. Komisij je bilo sedem. Po starem pravilu smo točkovali vsako prezgodnjo minuto z dvema kazenskima točkama, vsako zamujeno minuto pa z eno kazensko točko. Tisti, ki je zbral najmanj kazenskih točk, je postal zmagovalec.
Letošnji zmagovalec moped rally-ja_ je Jančigaj Stane (7 kazenskih točk), drugo mesto je zasedel Raspet Jože (12 kazenskih točk), tretje mesto Pa Kotnik Janez (14 kazenskih točk), na zadnjem mestu pa je bilo zbranih kar 50 kazenskih točk.
Na startu se je zbralo 16 tekmovalcev, ki so vsi srečno dospeli na cilj. Prva tri mesta so bila nagrajena s praktičnimi nagradami.
Prireditelji želimo, da bi se drugo leto zbralo več tekmovalcev na startu, saj pogoji tekmovanja niso težki.
Drugo tako tekmovanje bo v sredo 16. septembra.
Kegljači našega kolektiva bodo odigrali prijateljsko tekmo s kegljači Svilanita na našem kegljišču.
Najboljši kegljač bo nagrajen s praktično nagrado.
Strelci bodo organizirali tekmovanje z eno od strelskih družin. Nogometno sindikalno moštvo bo povabilo v goste eno nogometno enajsterico, s katero bo odigralo prijateljsko nogometno tekmo.
Prav tako kot lani bomo tudi letos sodelovali pri prijateljskem srečanju naših upokojencev v Umagu.
I.	O. naše sindikalne organizacije je na eni izmed zadnjih sej sprejel sklep, da bo obiskal in skromno obdaril vse bolnike, ki so nad en mesec in pol v bolniškem staležu.
Tako bomo še pred tovarniškim praznikom obiskali 21 bolnikov.
Marjan Slapšak
Proizvodnja in kvaliteta v juliju 1970
V juliju so vsi proizvodni obrati izpolnili mesečne proizvodne plane razen predilnice v izdelavi sintetične Preje. Glede na veliko povpraševanje Po določenih artiklih so v času kolektivnega dopusta delno obratovale sukalnica preje za potrebe tkalnice ib priprava ter tkalnica. Vzporedno 2 njimi je delala tudi čistilnica tkanin.
Ker delo v času kolektivnega dopusta ni bilo predvideno, so tudi rezultati proizvodnje glede na izpolnjevanje mesečnih planov boljši kakor v prejšnjih mesecih.
Oskrba s surovinami je bila količinsko in kvalitetno zadovoljiva in ni bilo bistvenih zastojev v proizvodnji. Delni zastoji nastajajo zaradi Pomanjkanja osnov in votka, ki pa Sa pogojujeta prezalaganje artiklov ln premajhna kapaciteta navijalnih strojev za votek. Delno ga pogojujeta tudi organizacija dela v pripravljalnici in slaba povezava med pripravljalnico in tkalnico.
Kako so posamezni obrati izpolnili mesečne plane in kako so delali v primerjavi z julijem 1969, lahko Ugotovimo v naslednji tabeli. Poleg tega je v tabeli prikazana primerjava za 7 mesecev letošnjega leta z istim obdobjem v letu 1969. (Glej tabelo zgoraj.)
Iz zgoraj navedenih podatkov lahko razberemo, da vsi proizvodni ubrati zadovoljivo izpolnjujejo proizvodne naloge. Predilnica ni dosegla tpo °/» izpolnitve plana pri izdelavi sintetične preje, ker se ta proizvod-
		Plan julij 70 %	Index julij 69 °/o	od	Index I—VII. 69 %
Predilnica	— predenje (kg)		91,8	91,6	106,3
— sukanje (kg)		142,7	120	112
Tkalnica	— t. m.		106,5	115,4	114,2
— m2		107,7	127,7	123,5
— 000 votkov		108,1	111,5	106,7
Oplemenitilnica — t. m.		109,4	133	111
Tiskarna	— t. m.		—	18,4	95,1
— b. m.		—	8,7	123,9
nja regulira glede na potrebe tkalnice in obstoječe zaloge. Kvaliteta surovin in adjustiranih tkanin je delno boljša kot v juniju, vendar je		v celoti slabša, kot je bila v II. tromesečju. V posameznih skupinah surovih tkanin je bila v juliju dosežena naslednja stopnja kvalitete:		
	I. kvalit. %	II. kvalit. %	III. kval. •/.	Nereg. bi. »/.
Bombažne tkanine	95,76	2,59	0,88	0,77
Sintetične tkanine	89,42	5,33	1,62	3,63
Laneno-bomb. tkanine	96,02	1,27	0,57	2,14
Bomb.-sint. tkanine	63,72	29,59	—	6,69
Skupni rezultat pri surovih in
adjustiranih tkaninah juliju naslednji:	pa je	bil v
	Surove	Adjust.
	tkan.	tkan.
I. kvaliteta tkanin	93,84	93,89
II. kvaliteta tkanin	3,05	3,01
III. kvaliteta tkanin	1,01	1,01
Neregulirane tkanine	2,10	2,09
Iz zgoraj navedenih podatkov vidimo, da je kvaliteta v skupini čistih bombažnih tkanin in bombažno-la-nenih tkanin zadovoljiva. Nikakor pa ni zadovoljiva kvaliteta v skupini sintetičnih tkanin, še manj pa v skupini bombažno-sintetičnih tkanin.
Poleg omenjenega je zaskrbljujoč visok odstotek nereguliranih tkanin, ki se pojavlja v vseh skupinah razen pri čistih bombažnih tkaninah.
Tehnolog PTK: ing. Franc Jeraj
ID in s ki
Kot v začetku vsake jeseni, so tudi letos odprli na gospodarskem razstavišču tradicionalni vinski sejem, ki je trinajsti po vrsti. To je specializirana prireditev, kjer ocenjujejo vino, žgane pijače in sadne sokove in kjer je razstava gostinske opreme ter gostinskih in vinogradniških strojev in orodij.
Zelo se je uveljavila razstava gostinske in hotelske opreme, ki je vse bolj v središču pozornosti zaradi naglo se razvijajočega turizma. Zadnje čase se uveljavljajo na tem delu razstave tudi tekstilni proizvodi, ki se uporabljajo v gostinstvu. Letos je od tekstilnih tovarn razstavljala svoje izdelke tovarna ClB, Bovec, ki izdeluje gostinsko obleko in posteljno perilo, ter naša tovarna, ki je dala na ogled svoje novejše zavese in prte.
V želji, da bi se seznanili z učinkovitostjo naše razstave, smo obiskali par dni pred zaključkom sejma našega predstavnika tov. Gabriča, ki je te dni uradoval v našem paviljonu. Povedal nam je svoje vtise s sejma in par besed na splošno o prodaji zaves in prtov.
Obiskovalcev vinskega sejma je bilo letos manj kot navadno. Tudi naš razstavni prostor je obiskalo le malo gostinskih predstavnikov in poslovnih prijateljev. Vzrok za to je verjetno tudi to, da so za letošnjo sezono, ki se bliža koncu, že nabavili vse, kar so imeli v načrtu.
Zanimalo nas je, kako je na obiskovalce učinkoval naš novi proizvod — okrogli prt. Tov. Gabrič nam je povedal, pa tudi sami smo se lahko prepričali, da je bilo za ta prt izredno veliko zanimanje. Za to se moramo zahvaliti tudi domiselnosti
sejem
arhitekta, ki je naredil načrt za postavitev paviljona in ki si je izmislil idejo za način razstave tega prta. Okrogla miza s prtom je bila zaprta v večjem boksu, katerega stene so bile iz ogledal. Ogledala so zrcalno odbijala sliko mize s prtom na vse strani, tako da je bilo videti skozi odprtino, ki je bila namenjena gledalcem, kot da gledamo razsežno dvorano z neštetim številom miz, pokritih z okroglimi prti. Lahko rečemo, da je to obiskovalce zelo privlačilo in naiveč časa so se zadrževali pri opazovanju tega »čudeža«.
Izdelava okroglih prtov je pri nas šele v začetni fazi in smo jih na tej razstavi prvič predstavili potrošnikom. V svetu so se že uveljavile in se tudi še vedno bolj uveljavljajo okrogle mize za gostinstvo. Kot navadno, prihaja tudi ta modna novost do nas z nekoliko zakasnitve. Zaenkrat so se pojavile okrogle mize v boljših obmorskih letoviščih in v nekaterih bifejih in kavarnah. Seveda je trenutno tudi malo tovarn pohištva, ki bi take mize izdelovale.
Spregovorimo na kratko še nekaj o razstavljenih zavesah. Poleg art. 3109, ki je žel veliko zanimanja in priznanja že na sejmu mode 70, se ljudje zelo ozirajo za zavesami iz sukljanke. Kaže, da ne bo nič manj priljubljena pri kupcih, kot je bila zavesa 3109. Tudi gostinski predstavniki in predstavniki drugih kupcev nimajo dosti pripomb na ceno in kvaliteto naših zaves. Obe jim kar ustrezata. Pripombe imajo na širino. Predvsem pri lažjih zavesah bi radi tudi nekoliko širše dimenzije. Pri barvah pa pogrešajo zelo zelenih, modrih in bordo rdečih tonov.
Na tradicionalnem vinskem sejmu na GR v Ljubljani smo razstavljali svoje novejše zavese in prte. Naša razstava je bila zanimiva; škoda je le, da je bilo letos manj obiskovalcev sejma kot navadno
Tov. Gabrič nam je omenil, da skoraj vsak obiskovalec sejma pozna našo tovarno po imenu in tudi njene reprezentativne izdelke. To pomeni, da naše propagandne akcije, ki jih vsako leto pridno razširjamo, le niso zastonj.
Kot smo videli, je bila naša razstava zanimiva in je tudi prinesla precej novosti; škoda je le, da je bilo letos premalo obiskovalcev, tako da ni mogla priti toliko do veljave, kot bi sicer lahko prišla.
V upanju, da bo konec tedna več obiskovalcev na sejmu in s tem tudi več obiskov našega paviljona, smo se poslovili od tov. Gabriča in od vinskega sejma.
Dipl. ing. Boža Pogačnik
Okrogla miza s prtom je bila zaprta v večjem boksu, katerega stene so bile iz ogledal.
Mladinkam in mladincem Induplati
Obveščamo vas, da bomo začeli odtrgovati mesečno 2 din vsem mladincem do 27. leta, kar je bilo sklenjeno na mladinski konferenci, 20. maja 1970. Ta denar bi uporabljali za tečaje, ekskurzije in razne prireditve.
Kdor ni voljan plačevati, naj to javi kadrovski službi. Če se ne boste javili, bomo pač smatrali, da se s tem strinjate.
UO mladinskega aktiva
Spomini ne bodo obledeli
Dne 16. 7. 1970 smo se na poslo-vilnici, ki jo organizira podjetje vsakokrat v slovo svojim delavcem, ki odhajajo v pokoj, prisrčno poslovili od naših nekdanjih sodelavcev tov. Boža Cupača, tov. Marije Zajčeve, tov. Antona Štruklja, tov. Marije Pie j, tov. Karla Divjaka, tov. Antona Sitarja, tov. Petra Habjana, tov, Petra Slabiča, tov. Antona Pe-stotnika, tov. Albina Rojca, tov. Marije Rokavčeve in tov. Marije Lužarjeve. Zbrane je nagovoril šef kadr,-organizac. sektorja ing. Janko Ukmar. Zahvalil se jim je za njihovo dolgoletno delo v podjetju, jim zaželel zadovoljen počitek pri uživanju njihovega zasluženega pokoja in poudaril, da se jih bo podjetje tudi v Prihodnosti še spominjalo, zlasti ob Priliki tradicionalnih srečanj svojih upokojenih delavcev. Obenem jim je v imenu podjetja v zahvalo za njihov dolgoletni trud razdelil še skromna spominska darila in jih povabil, da se podpišejo v našo spominsko knjigo.
Kot vedno smo tudi tokrat zapro-sili za besedo same upokojence. Zaprosili smo jih, naj nam povedo kaj ° svojih doživetjih iz preteklosti kakor tudi o svojih sedanjih vtisih in načrtih, ko odhajajo v pokoj. Našemu Povabilu so se prijazno odzvali tov. Anton Sitar, tov. Marija Plej in tov. Albin Rojc.
Tov. Sitar Anton je rekel, da je Vesel, da je prišel do teh let in da odhaja zdrav v pokoj, podjetju in Vsem zaposlenim pa je zaželel čim-več uspeha. Z veseljem se še danes spominja ekskurzij, ki jih je organiziral sindikat, da so si ogledali druge tovarne in mesta. Vsak je nekaj malega prispeval, sindikat pa je dal za vožnjo. Zelo dobro so se razumeli. Zdaj bo tov. Sitar kar doma. Seveda bo še vedno kaj delal, ker, kot je rekel: »Mi stari brez dela ne moremo biti." Vajeni so delati. Začeli so trdo. Nekoč so bili čisto drugi Pogoji dela kot danes.
Tov. Marija Plej je nastopila delo v menzi 25. avgusta 1956. leta. Od 1956. do 1958. leta je kuhala v menzi, Potem je kuhala malice v nekadnjih koPalnicah (danes jih ni več); nato ie šla leta 1960 v Umag. 13. marca 1961. leta pa je šla na poklicno rehabilitacijo delat v tovarno kot šivilja.
Marija je bila vedno vesele na-lave in za vse zabave. Kadarkoli je
kdo kaj praznoval, je vedno spraševal, kdaj bo delala »Micka«, kot so jo klicali vsi, ki so jo poznali. Tudi na naši poslovilni« je bila veselo razpoložena in je kar po vrsti razdirala šale. Rekla je, da se je vse-skoz prijetno počutila in da bi bila, če ji ne bi zdravje nagajalo, še bolj zadovoljna. Zdaj bo doma in bo veselo uživala svoj pokoj.
Tov. Albin Rojc, ki smo ga zaprosili za razgovor, se je najprej opravičeval, da je ravnokar padel (ženini sestri je nekaj delal v hiši, pa je padel po stopnicah in se po-
V zadnjem času je izšlo nekaj številk Konoplana z zamudo; z zamudo bo izšla tudi ta številka. Vsekakor je k tem neljubim zamudam pripomogla po svoje okoliščina, da je bil to čas dopustov, zaradi česar je bilo delo pri zagotovitvi rednega izida številk še dodatno otežkočeno. Vendar naj ob tej priliki opozorim bralce še na nekaj drugih težav, ki precej ovirajo prizadevanja, da bi številke izhajale ob svojem času in da bi bile po svoji vsebinski plati kar se da na tekočem z dogajanji v podjetju. Bralci Konoplana se gotovo spominjajo, da je bilo že v preteklosti nekajkrat dano pojasnilo, v kakšnem roku pred izidom številke mora biti gradivo dostavljeno v tiskarno. To okoliščino lahko s svoje strani samo ponovim. Pri svojem delu se praktično iz meseca v mesec srečujem z dilemo, ali pisati o posameznih pomembnih dogodkih v podjetju z dvomesečno zamudo ali tvegati zamudo izida posamezne številke. Takih težav pa je še več: ne-redkokdaj se zgodi, da zaradi pre-zaposelnosti posameznih delavcev podjetja ni mogoče zagotoviti po-
tolkel), pa je izgubil spomin. Naposled se je vendarle omehčal in nam povedal, da je bil več ali manj vedno zadovoljen s svojimi šefi in s svojim delom. Včasih je bilo bolj živahno. Vedno je delavce opozarjal na previdnost — tako se mu zdaj najbolj zameri to, da je navsezadnje sam zletel. Zdaj ko je v pokoju, bo, kot je rekel, doma ženo dražil in »vse sorte« počel — pa bodo dnevi naglo minevali.
Dragi nekdanji sodelavci, na koncu naj še enkrat ponovimo: Naši spomini na vas ne bodo obledeli.
trebnih člankov ob roku, da sem mnogokrat sam kot urednik prisiljen spisati polovico do tri četrtine vseh člankov v posamezni številki, da nastopi vrsta objektivnih težav pri zagotovitvi potrebnega slikovnega gradiva ipd. Pri vsem tem bi rad poudaril, da se je treba zavedati, da nosi poglavitno breme za izhajanje Konoplana na svojih ramenih peščica ljudi in da njihova delovna prizadevnost praktično izvira iz čistih amaterskih pobud. Če vse te misli strnem, tedaj smem upati, da boste z uvidevnostjo sprejeli te — na tem mestu le površno nakazane — razloge za zamude pri izhajanju lista, ki od vseh prav gotovo najbolj bolijo tiste, ki pri listu neposredno sodelujemo. Aktivni sodelavci pr' listu pa si tudi prizadevamo, da bi navedene razloge odpravili. Pri tem naj izrabim tudi to priliko in vas vse ponovno pozovem k aktivnemu sodelovanju; le od takega sodelovanja si namreč lahko vsi skupaj obetamo ne le točno in redno izhajanje lista, marveč tudi njegov nadaljnji vsebinski razvoj.
Urednik
V zadnjem času se je poslovil od nas tudi dolgoletni sodelavec in član DS tov. Edi Rojc. Pri uživanju pokoja mu želimo tudi mi mnogo zadovoljstva!
Bralcem!
Uri vrača zdravje in rešuje življenja
Sodobnega zdravljenja si sploh ne moremo več misliti brez krvi in njenih derivatov. Mnogo je bolezni, ki jih lahko ozdravimo samo s krvjo ali njenimi sestavinami, v nekaterih primerih pa je transfuzija edina rešitev pred sicer neizbežno smrtjo.
Prostovoljnim krvodajalcem se za njihovo humanost lahko samo zahvalimo. Članom kolektiva bi želela povedati tudi to, da kljub dopustniškim dnem ni primanjkovalo darovalcev krvi na apel Zavoda za transfuzijo v Ljubljani. Dne 20. 8. 1970 se je zglasilo na zavodu v Ljubljani 37 članov kolektiva Induplati, Jarše.
Razen ene delavke, ki je bila odklonjena na zdravniškem pregledu, so vsi ostali darovali dragoceno tekočino.
Prav njim se zahvaljujejo operiranci težkih in dolgih operacij. Noben kirurg se ni lotil take operacije brez 6 do 8 1 krvi, ki mu je bila najučinkovitejši pripomoček. Zahvaljuje se tudi marsikatera porodnica, ki so ji morali med porodom nado-
mestili izgubljeno kri, da ni bilo ogroženo njeno življenje in življenje porajajočega se otroka. Ponesrečenec, ki je izgubil veliko krvi, nima besed za zahvalo, saj mu je vaša kri rešila življenje.
Človeška humanost je lahko brezkončna. Njeno vrednost pa pozna samo tisti, ki je prišel do spoznanja, da je za besedo »ljubiti-« »pomagati« najlepša beseda na svetu.
Majda Škrinjar
Telefonska centrala že deluje v novih prostorih, ki smo jih pri zgraditvi nove vratarnice in trgovine predvideli za njo. Vsekakor so sc pogoji dela s to preselitvijo precej izboljšali
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopi:
1.	Šemso Kajzetovič, del. v sklad, preje, vstopil 5. 8. 1970,
2.	Pavla Limoni, previjalka, vstopila 6. 8. 1970,
3.	Marija Ravnikar, previjalka, vstopila 10. 8. 1970,
4.	Vesna Topolovec, del. v konfekciji, vstopila 10. 8. 1970,
5.	Albina Telmin, del. v konfekciji, vstopila 10. 8. 1970,
6.	Alenka Lotrič, dessinateur, vstopila 11. 8. 1970,
7.	Cvetka Slabič, šivilja, vstopila 10.
8.	1970,
8.	Marjana Huber, del. v konfekciji, vstopila 19. 8. 1970,
9.	Saveta Hozdič, tkalka, vstopila 24. 8. 1970,
10.	Ana Burja, tkalka, vstopila 24. 8. 1970,
Zahvala,
Ob smrti mojega moža se iskreno zahvaljujem upravi podjetja in sindikalni organizaciji ter vsem, ki so mi v nesreči takoj priskočili na pomoč, ki so prispevali pomoč zame in za moje otroke, za poklonjeno cvetje na grob in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Pepca Burja
11.	Franc Novak, varjenje cerad, vstopil 25. 8. 1970,
12.	Ivana Bizjak, šivilja, vstopila 25. 8. 1970,
13.	Mihael Bulič, varjenje cerad, vstopil 25. 8. 1970,
14.	Marjan Rokave, dvor. delavec, vstopil 26. 8. 1970,
15.	Marija Vidergar, del. v konf., vstopila 26. 8. 1970,
16.	Razija Alibabič, del. v konfek., vstopila 27. 8. 1970,
17.	Marijan Novak, dvor. delavec, vstopil 24. 8. 1970,
18.	Dragica Tarič, del. v konfek., vstopila 24. 8. 1970,
19.	Marija Kotnik, del. v konfek., vstopila 31. 8. 1970,
20.	Milena Kyrinov, šivilja, vstopila 31. 8 1970,
21.	Majda Šoštarič, del. v konfek., vstopila 31. 8. 1970.
Izstopi:
1.	Francka Štrucl, del. v konfek., izstopila 31. 7. 1970, '
2.	Terezija Novak, previj., izstopila 8. 8. 1970,
3.	Zorka Florjančič, del. v adj., 11. 8. 1970,
4.	Metod Burja, šofer, izstopil 13. 8. 1970,
5.	Marinka Drešar, del. v konf., izstopila 6. 8. 1970,
6.	Darinka Rode, del. v konf., izstopila 19. 8. 1970,
7.	Janez Merčun, priučen elektr., na odsl. kadr. roka, 26. 8. 1970,
8.	Albin Žibert, ref. za embal., izstopil 31. 8. 1970,
9.	Pavla Plevel, tkalka, izstopila 31. 8. 1970,
10. Edi Rojc, vodja zun. del., upokojen 31. 8. 1970.
l)h fif* i
O problemih kreacije Ekonomsko analitska služba Problematika in perspektiva obdelave podatkov v našem podjetju Pristojnosti svetov
VI. redna seja DS — Predstavljamo vam člane poslovnega odbora Prireditve v počastitev 17. septembra Proizvodnja in kvaliteta v juliju 1970 Vinski sejem
Mladinkam in mladincem Induplati Spomini ne bodo obledeli Bralcem!
Kri vrača in rešuje življenja Obvestila iz kadrovske službe Zahvala
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Ingo Paš. Ureja uredniški odbor: ing. Janko Ukmar, ing. Lado Zabukovec, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl. ing. Boža Pogačnik, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrdženovič, dipl. ing. Branko Novak, Majda Škrinjar, Ivo Sešek, dipl. ing. Alenka Korče-Pleteršek, dipl. ing. Franc Verhovec, Janez Rainer. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože MoškriČ«