St. 94 V Mariboru, vtorek 15. avgusta. IV. tečaj. 1671. Izlmja tnk.ar na tcrtcn, vtorok. ennek m snlmto, n-r vcljapo pošti prejemnn, ali v ttnriboru s pošiljanjem na ilotn, celo teto 10 srolcl., sa pol I'ta 5 g ii'•.' milijonov 084.000 gld, — Torej ni čudo da M*ryj':ivi radi Hrvatom krajino vzeli in p6d-se spravili. — Na shod j u g o s 1 o v a n s k h n č i t e 1 j e v v Zagrebu se je prijavilo dozdaj učiteljev. — Pod naslovi.m „nekoliko nazorov o razni eri poljski z gledišča s 1 o v a n s 1< o g a •• prinaša veliki moskovski mesečnik „Besšda" dolži članek, kteremn so poglavne misli te: porusenje poljskega naroda se ne da dan dones doseči lahko, s silo Rusko ne sme in no moro delati. Med na* rodom ruskim in poljskim ni tako velicega sovraštva, da bi smrt enega bila životno vprašanje drugemu. Neprijateljsko je Rusiji samo poljsko plemstvo, a zakaj iii zarad l!» „šlahtičev" izgubili 90 Beljakov". Na podlogi tega ruski spisatelj v .,I»c-sedi" argumentuje, da bi bilo boljo Poljake odpustiti nego jih porušit, ko bi to porusenje druge slov. narode od Kusije odvračalo. A to- j.> nemogoče zarad Nemcev, ker Poljsko in Cesko so dva naša (ruska) jezova (predgradi), ktorih Nemštvo ne. Bmo prelomiti, sicer bi nemški preplavi ne bilo konca. Kader bode torej Rusija poljsko ljudstvo od pritiska plemstva oslobodilo in reforme uvelo, naj zve Poljska, da ni namen Uusije uničiti poljsko narodnost. — Tako moskovski list. Krakovski .,Kraj", oden od onih redkih poljski!] listov, ki se peča poleg poljskih tudi • slovanskimi vprašanji, je s to izjavo zadovoljen, vendar tir ju, naj se od ruske strani iz teorije, pride v prakso. — Članek Magjara [ranyi-a v zvezi ogerske krone z hrvatsko, kterega Bmo zadnjič omenjali, izbudil je v jugoslovanskem časopisji veliko pozor-nofet. Srbska „Zastava" piše dolg članek, v kterem prizna, da je res ideja jnžnoslovanske državo kriva, da Magjari vspeti ne morejo, ter da ako bi Magjari svoj interes umrli, morali hi podpirati da se osnuje južnoslovanska država, s ktero bi oni živeli na podlogi enakosti v edinstvu. — Hrvatski „Obzor" pa zavrača posebno izrek J., da je Hrvatom bolj treba Magjarov nogo Magja-rom Hrvatov. Te zveze prav nič treba ni, ker v j socijalnom in kulturnem obziru Hrvati od Magjarov ne morejo nič pridobiti. „Ogerska brez Hrvatske, Slavonije in Dalmacije (z granico) ne more biti velika država. Siromašna vseh sredstev, ki državo delajo veliko, mogoča jej je skupnost s trojedno kraljevino, ktera je i po geografskem položji in po konoksijal] s sorodnimi jugo slovanskimi zemljanu na sredstvih komunikacijo i na vojniški sili in na USposobnosti za evropsko civilizacijo v vsakem obziru srcčuija od Ogerske. — Tajnik črnogorskega kuj cz a, pop Jovan Sundečid je odšel na Dunaj zarad potvrdan ja poštnega dogovora meti Crno goro in Avstrijo in zarad zidanja ceste od Kotora v Urno goro. — Ruske IJirževija Včdomostr* piši jo o sestanku avstrijskega cesarja /. nemškim in BUnrijo, da ima tu Bismark svoje pogubne roke v stvari. ..Porabil je 1.1864 Avstrijo dajo Dansko pokoril, prevaril 1. I*, da se telovadba sploh klasitikuje. Se bolj neprilično pa je otrokom, ki so slabotni, ali bolehni zbog težkih vaj, kterih ne zmorejo, ktere pa tudi mladini ne prisojajo, »lajati slab red v telovidbi. Otrok, ki je dobil dvojko", izgubi veselje in tudi v prihodnje ne bo napredoval. Sicer pa gosp. Schaffer kot učitelj telovadbe za mladino roloh pripraven ni, ker je prvič vsled osornoga obnašanja pri mladini nepriljubljen in govori tako nemščino, da bi jo menda •elo Dežmam težko imel. Ce govori ali zapoveduje: ,, Krsta Raja, vierta Raja" se mora mladina smijati in gospod Sehafler v sveti jezi lasa na desno in levo, kar ga ne dela ravno priljubljenega. Kolikor mi razvilitno, se namen telovadbe nikakor ne doseže, dokler podučuje Sehaller, naj bi se tedaj odstranil tak nesposoben učitelj. Sklep deželnega zbora, naj bo slovenski jezik učni jezik v ljudskih šolah na Kranjskem, je nemčurje tako razdražil, kakor ose, če ji vodoj poliješ. Zbrenčali so na rotovž, Saferjcv Dolfe pa je imel zopet enega tistih imenitnih govorov, o kterih iim^i dan že nihče ne ve. Stari Rimci so bili razvajeni, da so kričali ..puneni et ciroenses!", Saferjcv Dolfe pa rgovor in fernikule 1" potem je koj zadovoljen in vzraste za dlako v kvišku. Mestni očetje pa mu kakor pagode prikimujejo, in podpisujejo proteste ki gredo navadno — ad aeta. 1/ C VI j ti 10. avg. [Izv. dop.] Da bi se popravilo, kar očita dopisovalec iz dolenjega Stil skega v ,,Politiki" od 9. avg., zato jc skrbel že gosp. gimnazijski ravnatelj sam. (»osp. dopisovalce v rPolitiki" namreč pravi, da nima naša gimnazija dovolj za slovenščino sposobnih učiteljev. Temu je res tako. Da bi tej nepriliki v okom prišel, obrnil se je gosp. ravnatelj že pred tremi leti, če se ne motimo, do visoke vlade s prošnjo, naj se ustanovi služba extra statutu nalašč za sloveu ščino. Potreba bode vsacemu očita, kdor pomisli, da se podučuje slovenščina v dveh izvenrednih razdelkih za Nemce po 4 ure na teden, da potrebuje torej 22 ur vsak teden. Teh '2'2 ur pa uči-teljstvo ne more med sabo razdeliti tako, da bi nekteri ne imeli več ur, nego jih morajo prevzeti po postavi. Naravno bi bilo, da bi imela gimna zija. ki zahteva več ur na teden, kakor njene ♦j Vzeli snel ta dopis Iz obzira na dopisnika, vendar menimo da Ima dopisnik „Pol." prav i gosp. Premru je edino za penzijo zrel. Ur. vrstnice, tudi več učiteljev. Za tega delj so se menda tudi na družili;| gimnazijah, namreč na Tržaški, Goriški, Mariborski, kjer so razmere enake, ustanovile enake službe. Vendar okolišine tedanji prošnji gosp. ravnatelja niso bile ugodne. Sicer se je pripoznalo, da je zahteva opravičena; dovolila pa je vlada samo suplenta v navedeni namen. Kakor čujemo, je gosp. ravnatelj letos zopet vložil prošnjo do deželnega svetovalstva, in upamo od sedanje vlade, da bode bolje skrbela a pospeševanje slovenščine, ktera je v naših krajih vsacemu izomikanou živo potrebna, nego je poprejšnja — s snplenti je pomagano le malo; zakaj ti nesrečni državni služabniki so primorani sako ali vsako drugo leto menjavati službe in naslednik ne vc nikdar natanko, kaj in koliko se jc učilo poprej; metoda je vsako leto drugačna in za dober uspeh skrbi le priden učenec, zaui-krnež pa se opaži s tem ali onim izgovorom: Kjer pa krepkega vodila pomanjkujc, ondej se ne da pričakovati vsestranskega napredovanja. Tudi se ne more tajiti, da imajo take neprilike slab vpljiv na druge predmete. Razlogi so torej, kakor smo videli, pedago-ični, metodični iu didaktični, kteri zahtevajo dovoljenje omenjene prošnje gosp. ravnatelja naše imnazije. Za vsako šolsko svetovalstvo, za vsako vlado, kteri je mari dobrih šol, morajo biti ti razlogi merodajni. Iz l^ol4V4k na Hrvatskem 7. avg. |Izv. dop.] V nemških in inagjarskih listih sem čital neki neistiniti telegram iz Lokve, kteri se kar se spominjam tako glasi: ,,Am 26/7. erscliienen vor dem Hanse des ungariseh gesinnten Fiumaner Bllrgers Walusohnig in Lokve drobende bewaffnete Volkshaufen. Walusohnig nnd seinc Famille komite nur dureb das dortige lngenirskorps ihr keben retten. Das geheiinc Coinite vvelches schon iu Kupjak bei Gclegenheit der Tunellerdtinung Dc-monstrationen vcranstalte;, sueht das Volk gegeu Ungarn in Fiumo zn hetzen". Ravno tako donaša lahonska ..llilaue" št. 171 neki lažnjivi dopis o Lokvarcih od 29, 7. iz Reke, kterega pisatelj, kakor tudi pošiljavec telegrama, je neki Magjaron, kar se lahko po njegovi umazani torbi izpozna. Kaj se je torej na 2b\ p. m. tu v Lokvah godilo, kdo je ta velikanski g. \ValusohnigV in koliko je od vsega tega istine, ker se tako grozovito popisuje, hočem tu č. čitateljem ,.Slov. Naroda" na kratko povedati. Gospodine W. kakor sem ga jaz presodil, je mož jako omahljivega vetrenjaškega značaja. Agi- Listek. I^lciisii javstvo. B n s o n. (Po Krasinskem poslovenil I.. 0. Podgoričan.) Mati šestkrat umorjena, mati nesrečna, — le z eno zeleno progo, z enim zemljiščem klasja samo ovi ješ ti pamet, in potlej morajo tvoji sinovi trpeti, bloditi, ljubiti te morajo. — Za njimi je grob od morja do morja — pred njimi, kamor koli id6, zahodno sobice, in na poti jih preklinjajo mornarji iu kupci! Smrti v naročji v zraslih ne um6 živeči — človeško obličje bledi vpričo volkodlakovih oči — ob odmevu njih stopinj domačih ognjišč plamen pojemlje iu liže kamenene ploše na ognjišči — mati skriva Otroka, žena je odpeljala moža, zato da ne bi v roko segnil * prišlecu — zvezda le večerna, tihih grobov zvezda se jim smeje na nebu! Vendar — sveto je bilo borovih lesov molčanje, u kader je veter vstal, vendar je skrivno šume! nad vašimi glavami kakor šume velikega duhovna molitve. — Vašega boga ni tu že nikder Tu so lesene ograde, okovane z železom, živi jih dim, počivajo mi strani — po zraku se ne vzna šajo orli, po zarastlinah ne žvrgole ptiči. — čilega konja tu nobedeu izmed vas ne pokaže na stepi, in nobeden ui ponosne rasti, samo eden je tak sredi sveta ! Blodeči med njimi tudi vi — plačujete jim s zaničljivostjo 5 — kedar vas zavedo v mesta brez svetišč in gradov, meti z apnom pobeljeno domove, kterih razen zelenih oken ne lepša nič drugega, očitajte jim: ,,Vse je mrtvo!" Kader boste na morskih obalah moju Židi, \rmeni in Grci. ki se pričkajo za male dobičke, in kedar preneha grom. ki nad valovi buči tako. da se ne sliši, oponašajte jim: ..Mrtvo jc vse!" Kadar se bodo sukale ženske, sukala njih telesa — zavita v tkanino. — in kader bode njih obleka plapolala bolj, nego bodo kipele njih duše, očitajte jim: Mrtve so!.. Idite, plavajte, kakor šum, ki se ne dotiče borovja! — Svet vas ne pozna, kajti po rodu ste iz rakve — ob svojem vstajenji od smrti po poti razmetujte raztrganih robač cunje — a svet ob svojem večeru — svet v škrlatn svoje mogočnosti zleze v rakvo! * * In zagledal sem — kakor kako prikazen — obraz, ki so je preminjal tako, kakor se preminja dolgo življenje. — obraz, minljiv, kanor gine dan, ki se začne z jutrom in prodko hiti večeruej nemi v naročje. Jutro je bilo divno jasno, prosto vsakojake megle. Sonce je vzhajalo nad široko razprostrtim zelenjem — pred domom na vzgorji je konj osedlan h kopitom kopal trato, rezgetal in sapo iz doline lovil v nozdre. Pri njem jc stal mladenič, njegov živoinladi gospod — v oku z iskro svitlobe, enake dnevni jasnosti, z eno nogo v stremeni, z ono še na mehki domači trati — z eno roko na vihrajoči grivi, z eno pak V dlani človeku, ki se je poslovjal od njega, a ni znal, na kako dolgo časa, vendar ne za zmerom. Iz srca v srce so jima vzajemno sezale bo sede. Starejši, ki je stal in moral peš oditi, imel je oči vprte v daleke skale in borove za progami vabljivega zelenja. Mlajši je kvišku gledal, pil ne bo z vso punčico, glas pa je njegov zvonil tako, kakor pojo prvi zvonci nove strune. — Starejši je govoril mirnejše, a resno, kakor bi bil svetoval, svard in zaklinjal — kazno je bilo, da je vroče ljubil — kazno, da je dvomil — a mlajši ni dvomil, prisegel je. prijatelju šinil okrog vratu, od vratu pa na sedlo — in drl je, drl — kakor potok vrč po gori navzdol, potlej pa kakor strela — letel je po ravnini dalje. — Množina služnikov se je vsula iz domu — starodavnega in gnala se za gospodom! Ostali človek je pokleknil in zaslišal sem, kar mi je veter bil prinesel iz njegove molitve: ,.Oče nebeški! daj da ta duša ob svojem razvitji ne vsahne na zemlji. Ne pusti jc zaiti v skušnjave, vso človečko BUŽnjest preženi od nje iu naroči jej, naj tebi služi samo — materi, šestkrat umorjeni materi samo naj služi!" lira in služi najverncji oni stranki, ktera ga pridno materijalno podpira — plača. Govori najraje italijanski, tako da bi človek mislil, ko ga eujc: to je Italijan! Magjarski govoriti ga pa še jaz (mislim tudi drugi uc) nisem nikdar cul, tako da se mi skori čudno vidi, da ga vse za Magjarona ima. Ako bi ga človek po opravi sodil, mislil bi to je pravi Hrvat, narodnjak, kajti on surko nosi iu govori, ako ravno ne prav lepo, vendar hrvatski. Ker mi njegova bijografija ni do čistega znana, hočem samo še to povedati, da je ob priliki neke svečanosti (mislim da je bilo blagoslov-ljenje zastav na Grobuičkcni polji) za svoje žrtvovanje in velikanske sasluge za hrvatski narod, neki krasni predikat Pnčarela pridobil. Hajdi idemo še omenjeno oboroženo pučanstvo iz Lokav viditi, ki je g. W. tako neusmiljeno uapadlo da je ta sirota komaj svoje suhe magja-ronske noge v Keko odnesel. Ililo je to tako-le: Na sv. Ane predpoldan to je na 26 7. se je g. W. pripravljal na odhod iz Lokve, kajti kakor se je vidilo temu gospodinu naš zrak ni bil nikakor več po volji. Prebivalstvo začudeno in tužno tako brzoga odhoda svojega ljubljenca, radovedno poprašuje pO uzrokib, aH vse je bilo za hadavo. Da bi se gospodinu \V. primerna čast skazala, zbere se za to kakih kakih 20—30 dečkov oboroženih z starimi kotli, lonci, kabli iu z drugimi za tako odhodnico primernimi domačimi inštrumenti, ter se postavijo ravno opoldan pred g. W. stanovanje, tor mu napravijo za srečau pot „mafijo muziko". Ko so to svoje jako važno delo dokončali, šli so vsi lepo mirno domu na obed. Tu je vse, kar se je v Lokvah na 2b\ p. in. proti W. dogodilo, vsi drugi eletanti. ki jih sovražne novine po sveti jašejo, so gola nesramna laž, nihče od g. inženirjev ni branil, pa tudi ni bilo potrebno, saj mu ni nihče nič zalega storil. Lokvaroi pravijo zdaj ,,1'ačarela je zločastega srca ker nas mirne občane tako sramotno po novinab Opisuje". Jaz pa pravim da to ni istina, ker raz-iimiin, kaj misli s tim g. W. doseči. Gospod \V. se misli zdaj za magjarskoga mučenika represcu-tirati ter na ta način kako visoko mastno službo dobiti. Tu zam je zajec v grmu. "Nemec in Magjar pa sta v laži vselej edina, kader je treba Slovana pocrniti. Politični razgled. RazpnSčenje državnega zbora in deželnih zborov, kjer so imeli sovražniki pomnjenja slo- vanskih narodov večino, in tirolskega, kjer ni južnotirolskih Italijanov, — poparilo je ustavo-verno strauko popolnoma. Njeni listi sami priznavajo, da jih ta korak llobenvvartov najde nepripravljene; dajo si drug drugemu pogum, apelirajo na edinost Nemcev ter strašijo svoje občinstvo, da zdaj nastopi doba ultraiuontanizina in reakcije. — Med tem se je agitacija že od obeh strani začela. Razpisane so volitve, kolikor je dozdaj znano: za Štajersko (4. sept. kmečke ob čine, 7. sept. mesta in '.>. sept. veliko posestvo); za gornje Avstrijsko i2. 4. in f>. sept.) in dolnje Avstrijsko (2. 4. iu 9. sept.) Volitve za Dolenje-Avstrijsko posebuo za Dunaj (ki bodo 2. in 4. sept.) utegnejo zdaj vse drugače izpasti nego so bile doslej. Poroča se, da je vlada volilno pravico jako raztegnila in sicer je ukazala volilne listine urediti tako. da se k direktnemu davku šteje tudi tako imenovana deželno-kuežja priklada. Na ta način bode na Duuaji namestil 17 tisoč, .'Jo tisoč volilcev. Istavoverci se s to gotovo liberalno naredbo ne skladajo ker jim ne gre prav v račun. Isti dan. ko je bilo konec glorije našega rajhsrata, sešla sta se avstrijski in nemški cesar. Ob tej priliki je prinesla uradna uradna „Wien. Abendpost" izjavo, ki izreka trdno upanje, da bodo obstojalo prijateljske razmere med državama. In pruska ,,National-Zeitg." tudi ne more zaostajati, zato ta dan piše: nobena država ni nemškemu narodu bližja nego avstrijska. Zato bode Avsrtija s srcem (?)in pametjo vezana na Nemčijo. Štajerski Nemci so, kakor se iz O rade a poroča, prepustili volilno agitacijo nemško-narodni stranki ali tako imenovanim ,,deutsch-nationalcem", kteri so to vodstvo že v roke vzeli. Dunajska ,,N. fr. Pr." si da iz Gradca telegratirati: Slovenci bodo pri novih volitvah prej izgubili poslanskih sedežev nego dobili. — Bomo videli. Češki listi z zaupanjem pozdravljajo razpuščanje ustavovernih deželnih zborov. nFokroku in „Narodni List v" prinašata članke z napisom „početek poravnanja". Poslednji morda z vsem opravificnjom mislijo, da je čas med razpuščeiijem in volitvami prekratek, in da morda vlada za volitve ni dovolj pripravi jena. ..Pol." pa konstatira razpadanje ustavoverne stranke, ki je zdaj enkrat za vselej odgospodovala. Poljaki so imeli 18, t. m. V LVOVU naroden shod. Prišlo je okolo 1000 gostov: med temi 7<> iz Pruskega. .'>() iz Slozi je in čez 40O iz Krakova. Iz Rusko-Poljskega ni nikogar bilo. V nemških lis tih ser bereT vest; asr se jv vlada pogodila z Italijani na Tirolah. Vsled kte pogodbe bi se južui del Tirolov odcepil od nemškega severa, in bi bil kronovina zase, z imenom „Trcntino", v zvezi z nemškimi Tiroli le po personalni uniji c. kr. namestnika, kteri bi pol leta bival v Inšbruku, pol leta pa v Tridcnto „Tren-tinou, Kot kronovina bi imel svoj deželui zbor, nekoliko pomnožen in vrh tega najširšo samoupravo. Odločeval bi v vseh zadevah nauka in prosvete itd. Da se to uresniči, potem bi morala vlada dosledno dovoliti in pospeševati tudi rojstvo — Slovenije. V V c rs a i 11 cs-u jc v seji 12. t. m. narodnemu zastopa poslance Vivct predložil predlog, da se Thiers-u pooblastila za tri leta podaljšajo, da se mu nade naslov: Predsednik republike, da bo predsedoval ininisterskim posvetovanjem, da imenuje ministre, njih sklepe zvršuje in prejema poslanike. Predlog pripušča ministerskemu svetu Imenovanje viših uradnikov. — Poslanec A d ne t izmed najskrajneje desnice predlaga, da se Thicrs-u v BordeaUX-U podeljene oblasti brezpogojno podaljšajo. Za oba predloga se zahteva nujnost. Thiers pravi, da, ako se nc pripoznava nujnost, to zmanjšanje zaupanja pomeni. Vsled tega je seja prenehala za pol ure in sklep nam šo ni znan. Iz Kima brzo javljajo, da je papež izdal cn-oikliko na katoliške škofe. Papež se zahvaljuje vernikom in posebno škofom za njih čestitanje ob priliki njegove 251etnice iu opominja moliti za svobodo sv. stola, zmago cerkve in mir na svetu. Spanjecin dela otok Kuba ,,biser lnedAn-tilami*'take sitnosti, kakor Francozom Algier. Upor na Kubi še vedno narašča. Kreolci v južno-ame-rikanski republiki Venezhela so sc Spomnili svojih nekdanjih bojev proti Spanjcein ter napravili ekspedicijo ;'i hi (laribaldi, da bi otok Kuba osvobodili. Octa prostovoljcev se jc že združila z uporniki. V Madridu je ta vest jako poparila. Delajo se vse priprave za krepko obrano in španjska vlada baje namerava se. nad republiko venczuel-sko zbog kaljenega mednarodnega prava krvavo znositi. Tako jc evropska diplomacija za novo vpračanje bogatejša. Med Turško in Bgiptom so nastale boljše razmere, turški car vsaj je Khcdive-jevega zeta prav prijazno sprejel in mu dal Mcdšidijev red. V Algijcru upor še zdaj ni potlačen. Uporni Arabljani so pričeli požigati gozde, kakor bi hoteli posnemati bivšo pariško komuno. Poslano je 5000 vojakov, da bi kaznovali požigalce. A umolknil je klečeči človek, zdelo se mi je, da je globoko zamislil se: ali da nekaj sluti, ali pa. da še dalje moli — naposled je z vso močjo vspel roci, in zopet mi je veter na ušesa prinesel njegove besede: Oče* nebeški! ne prosim te. da bi prijatelju olajšal životne muke — saj mora trpeti na sveti, kakor trpe vsi. ke nečesa ga varuj: sramežljive rudečice in ostudne slabosti!" Po teh besedah B0 je popotnik spustil z vzgorja in dalekim .skalam hitel naproti, naproti črnkastim lesovom, Zopet sta oba: jezdec in pešec, o poludue tistega dno sešla se mestu pred velikimi vrati. Že je tratna rosa bila posušila se mu na stremenih, in rija je kalila svit njegovega jekla: konj je bil pridirjal od daleč, stal je — kakor vpebau. oči pa so mu gorele. Pešec je na kamen sedel, sivo-prašen včs od vrha do tal. Mladenič je čilo skočil na tla, v naročje splaval pešcu, konja služnikom prepustil, odšel skozi vrata velikega mesta, tovariša pa 86 seboj peljal k palači. Oddehnila sta se oba v eni notranjih sob v palači. Kazgovarjala ssa se rahloglasno. kakor bi se bala sovražnikovih ušes kdo za stenami. Mladenič, stegne po perziški šarenici, namakal si je ustna v srebrni časi. .starejši se ni dotaknil ni Čaše, ki je ponujal mu JO prijatelj, ni oziral se po mizah iu stenah, katerih dragocenost mu je razkazoval prijatelj. Naposled je vstal, mladeniča pri- jel za roko in odpeljal ga k oknu. Od tu se je videlo vse mesto, videl seje narod, kterega so sc cele trume gnjele po njem. Mesto je bilo ogromno, divno, enolično in belo; narod je bil čudovito krepak, enoličen, črno oblečen. Mladenič jo izvedavo gledal: starejši popotnik je vzdihnil in omenil: ..Kadar vas bodo vodili po mestih brez starih svetišč iti gradov, očitajte jim: ..Mrtva so!" Mlajši popotnik pa je gledalseradoveduej.se: vozile so se mimo gori in doli ženske: živo-bli-ščeča je bila njih obleka; vsako sta peljala po dva vrauoa, eden njih se je trgal na stran in zavijal v belo oblačilo, kakor v razpeto plahto. — Starejši popotnik je vzdihnil in rekel: ..Kader se bodo sukale ženske, sukale njih telesa, zavita v tkanino, — in kedar bodo njih oblačila plapolala bolj, nego bodo kipele njih duše, oponašajte jim: ..Mrtva s«.!- Ali mladenič ni bil videti da bi bil slišal svojega prijatelja besede. Na nebi so se z vseh strani jeli zbirati težki, gosti oblaci. Kako je bila ta poludnevna ura različna od rane ure. A sredi črnega naroda so jeli kazati se ljudje, ki se jim jc Btrahoina nizko priklanjal narod. Kratko so imeli obleko, zlatobliščečo, protkano s pisanimi programi. Dolg, bridek meč je vsak imel ob bodri, na glavi pa gost šoji perja. Trdo-glasno so ozdravljali, mogočno korakali in bili na poti zaostajajoče, otroke. Otroki so jeli jokati. Ijml je začel umikati se in bežati ; osameli so na trgu, a čem delj, tem več jih je bilo; uklanjali BO se drug drugemu — tem vljudnejše, tem niže, dokler ni prijezdil nekdo; potlej pa so vsi na obraze popadali pred njim na tla. Ne mara je bil to gospini življenju iu smrti ! Zdaj prvi popotnik omeni: „Taje že na razhodu — v škrlatu svoje mogočnosti jezdi v rakev." Mladenič pa je oko uprl jezdecu v Bvitlo obleko; nje lesk je pil s.celim očesom, tako, kakor zjutraj modrino na nebu in podoba je bila, da ni slišal besed svojega prijatelja. Se lo, ko gaje bil drugič opomnil zakril si je z dlanjo si oči in vskriknil — izgovoril umorjene matere ime, kakor bi se bil spomnil svojega detinstva. Starejši ga je pritisnil na prsi in tiščal k sebi. „Ne gledi jih ! negledi!" viknil je. ..Nikoli, nikedar!" — obljubil je mladenič in zasolžen zopet stegnil se po vshodnej šarenici. In zaslišal sem molitve, ki jih jc v duhu nad ležečim molil odhajajoči popotnik. ..Oče nebeški ! o pol mino, te strašne izkušnje prosim te za tega, ki sem so zaljubil va-nj. nče nebeški! ta pot te prosim, čuduj — olajšaj tej duši životne boje, osvobodijo izkušenj, s katerimi si obiskal druge na teh krajih, zato da ne omahne tako, kakor so onemogli tisti davniki, najlepše stvari v tvojih nebesih, zgubljene za tega delj, ker so bile začele hlopetiti po inogočuos!" (.Dalje prih.) Razne stvari. • 1.0 1)0 ni iboi „dramatičnoga društva'. K< nec. < Občni /.bor z veseljem vzame na znanje domoljubno delovanje g< spo Solmajer-jeve in ji izreče presrčno hvalo, kar naj prihodnji odbor pismeno naznani blagorodnoj gospe. 4. Vsem igralnim družabnikom, kteri so bili steber društvene delavnosti izreče občni zbor .-lavo za njih vspe.šuo delovanje. Blagajnik g« Zagat poroča o denarnem stanji društva po kratkem uvodnem gOVOrn, v kterem je povedal blizu to-le: Mlad pesnik vprašal je nekdaj modrijana, kako je mogoče, da se človek peča vedno le s suhimi številkami, a ta mu je. odgovoril, da v številkah jc veliko poezije, ktera se nikakor ne da ovreči. Kdor se še ni prepričal iz tajnikovegu poročila o napredku društva ta lede razvidel napredek iz številk, ktere kakor upam nikogar ne bodo dolgočasile. Skupnih dohodkov bilo je od 1. januarja 1>7<». 1. do 1. maja 1871 leta 9003 gld. 89 kr. v gotovem in 3550 v dolžnih pismih, med temi spada na ustanovne in podporne družabnike le 658 gld., gledališke predstave -o nesle 5152gld. 75 kr., podpora deželnega zbora 1700 gld. Stroški so znašali 8896 gld. 26 kr. v gotovem in 1950 gld. v dolžnih pismih, kakor kaže natančno po posameznih oddelkih sestavljeni račun. Stan premoženja znaša v pohiiji, knjigah in garderobi ter v novcih skupaj L'7TT gld. 17 kr. Ostanek v blagajnici i. maja 1871. k je bil 1<>7 gld. 63 kr. v gotovem in 1600 gld. v dolžnih pismih. Proračun za leto 1-71 72 kaži' na podlagi dosedanjih števik primanjkljaj gld. 87 kr. kterega bode treba poravnati s podporo, ki so je nadejati od deželnega /bora. pa tudi živo treba je da "pristopi še mnogo novih podpornih družabnikov. Po predlogu g. Murnika sejo po trdil ves račun brez da bi se brale posamezne t »čke. Na vprašanje g- dr. Mencingerja, kako bo bode poravnal primanjkljaj, je razjasnil g, bla gajnik to stvar s tem, da se nadeja društvo izdatne podpore od slavnega deželnega zbora, da pa tudi po varčnem gospodarstvu in pri.-topu novih udov se bodo dohodki nekoliko zvekšali. Za pregledovaloe računov SO bili izvoljeni gg. llohn llugon, Jeločnik Anton in Oblak Josip. Pred volitvijo odbora jc poprijel prvoseduik gosp. O rase 11 j besedo ter izrekel željo, naj bi se izvolil prvoseduik, ki bi bil bolj kos težavnemu opravilu, nego on. Izrekel je srčno hvalo podpredsedniku g. dr. Bleiweisu, in izgledno-marijivemu neutrudljivo delavnemu blagajniku gosp. Žagarju. Tudi blagajnik g. Žagar je izrekel željo, da ga občni zbor odveze težavnega blagajniškega posla. G. M urnik predlaga naj se per aklamatiom in prizna vspešno delovanje omenjenih dveh odbornikov, ter jih Kopel Izvoli, čemur zbor pritrdi. Ko pa take volitve ne sprejemata so voli po listih z vspeboiu, kterega smo Že naznanili. O pronaredhi pravil, katere je predlagal odbor, je poročal g. dr. Poklukar. Po kratki debati <» nekterih točkah so so brez prememb potrdile vse prenaredbe, ktere je nasvetoval odbor, tako je načrt pravil, kterega so dobili vsi družabniki z letnim poročilom dobil veljavo društvenih pravil. Kot posamezen predlog j.1 stavil g. N o 11 i nasvet, naj bi društvo izdajalo letopis, v kterem bi se zraven društvenih poročil posebno tudi ozir jemal na razvitok in napredek slovenske dramatike po raznih čitalnicah, kar bi gotovo utegnilo morebiti prav zanimivo biti za družabnike. Ker se jo pokazalo, tla je več družabnikov še nasprotnega mnenja jc vzel svoj predlog sam nazaj. Konečno jo, omenil zopet voljeni prvoseduik g. O raseli i, da, akoravno ne rad, vendar prevzame častno nalogo, a odpovedal bode se takoj, ako ne bi našel podpore od strani odbora. Tudi blagajnik g. Žagar je sprejel enoglasno volitev, ter izrekel, da, če ni drugače, hoče še dalje opravljati blagajniški posel. Temu poročilu jc le pristaviti srčna želja, da bi klic po pristopu novih družabnikov* ne ostal klic vpijočega v puščavi, timveč da bi res privabil mnogo novih podpornih udov marljivemu dramatičnomu društvu. * („Južni Sokol" telovadno vojaški list.) Prvi proj tega novoga časopisa jc v Ljubljano izšel 18. t. m. V svojem programu pravi; ,.Vede se na Slovenskem vsestransko tako pridno goje, da bi bilo jako žalostno, ko bi se ravno to polje zanemarjalo, od kterega zavisi zmago zoper sovražnika in ohranitev domovine. Ta veda se ne more v sedanji dobi pri nobenem narodu dovclj gojiti, pri narodu, ki se hoče zavedati in živeti. Kdor ne čuti v sebi poklica, biti hrabri boritelj, kdor je obabel in mu ni mar slavo svojih prede-dov ter bolj ljubi prazne marnje in razkošje, nego imenitno delo, ta naj se raji ne dotiče tega lista! Ppravi junak a pravi mož ga nc bod«! čital brez koristi, temveč bode. zajemal iz njega mnogo nade in mnogo prijetne zabave. Sila je moč; ali sila uživljena s pravimi vedami jc zmaga, je bodočnost. Nu, vzbudimo se staro silo najpotrebnejše vseh ved, a nekdanja sreča prievete našoj mili domovini. :,i (Stipendije.) Na slovenski deželni učil-J niči za gospodarje v Sneperku na Notranjskem z j 2 letnim šolskim tečajem je oddati 8 dež. štipendij za prihodnje leto, ktero začne oktobra. Uživalci omenjenih štipendij imajo živež, stanovanje, in poduk zastonj, le obleko si sami pri-d-.rbe. Prostije za te štipendijo, ktere zamore dobiti vsak sin kranjskega posestnika, ki jo dovršil vsaj ljudsko šolo ali realko, se vlože do 10, septembra t. 1. pri dež. odboru kranjskem. Naj bi se te učilnice slovenski mladenci pridno posluževali, da dobomo tudi v gozdnarstvu kaj svojih ljudi! * (Atlas s hrvatskim tekstom.) Drogi zvezek zemljevida s hrvatskim tekstom, kterega izdaje akademik dr. Petar Matkovie, izide te dni pri Albrcchtu v Zagrebu. Obsegal bodo na 1"» kartah Av.-drijo in slovanske zemljo. * (Imenovanje.) Dosedanji pristav pri e. k. Bodniji v Slovenski bistrici gosp. K m a n u e 1 N o-vetnv in gosp. Morit/, K a r u i t s o h n i g g, do sedaj v Oornjemgradu, prideta kot pristava k e. k. sodniji v Maribor. Gotp. NovotnV je rodom Ceh, pa popolnem zmožen slovenskega jezika, gosp. Karnitselmigg pa je. — kakor čujemo in kaže pisava njegovega Imena — nemčur. — Dalje je. imenovan gosp. Martin Valenčak dosedaj učitelj no viši realki v Gorici kot profesor na državni gimnaziji v Mariboru. Da je gosji. Valenčak dober narodnjak, ni treba skoro pristavljati. :!! (Kolera) se v Rusiji če dalje bolj širi in bliža avstrijski meji. * (Gorkota pod zemljo.) V orjaškem prodoru (tunel) skozi goro Monl Cenls so pred kratkim merili toploto. Sredina prodora je 6400 čevljev pod zemljo in 6200 metrov od južnega koma so našli, da ima skala 22 g stopinj Reaumur-ovih. Dunajska boraa 4. avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih . 50 gld. H.') kr. Enotni drž. dolg v srebru . 70 ., 85 n ISi'.O drž. posojilo .... . 102 „ HO „ Akcije nttrodne banke . . 7 „ (53 „ Kreditne akcijo..... 893 „ 20 n . 121 „ 80 n Srebro....... . . 180 „ .1«) » C. k. cekin...... . B „ 80 „ Napol......... 0 n 67 - li lim in pretrgane. Mazi! • /.a kilo od C. rtlaa'zeiH'iMfVi'-i* v llerisaii-u v Švici si je vsled pOJ bi »peha zoper kile, trot ali matrnico in zlato Silo pridobilo mnogostransko hvalo. Veliko spričeval potrjuje popolno ozdravljenje celo pri zaBtaranlh sln-č. m j i h. N'» frankovana vprašanja se pošlje navod za rabo zastonj. — Dobi se v lončkih po 8 gld. •jo kr. avst. v■ ■ lj.. ali pri iznajdniku samem, ali pri gosp. *Pitt*. %Ve*itsn-t** Mohronapothoko Tuch-lauben Xr. 27 tih ištiatfsjf. 20) Rothschild & Com* 4>gMkriai'fiiB£' £0. B9&iia&ajj. Nove iBiijBSKotlEilNC is?rttlii&c družbe z dobitki od gobi. I50.000. I4MM><»4». I«»0.«XK». 70.4M&0. 5 itd. aa 20 c. k. avstrijskih srečk od I. I864, Kolekovan svotin list velja gold. 8 kot prva svota; na 20 kralj, ogerskih državnih srečk, Kolekovan svotin list ve\Ja gold. 6 kot piva BVdta; na 20 ces. turskih srečk, Kolekovan svOtrn list v< !j:t gold, 6 kot prva svota; na 40 vojvod. Braunsclmeig-skih srečk, Kolekovan Bvotin list v. a gold. 5 kot prva svom. D*r- Za vse srećkanje veljaven 20ii delež na državne srečke od 1. 1864 po 8 gld, eden — 9 po gld. 70 — 20 pro gld. 150. — 20ti delež na kraljevske ogerske srečke po 7 gld. eden — 6 po gld. 40 — 20 po gld. 130. — 20ti deiež na pet'ne srećk od leta 1839 po gld. 10 eden — 10 po gld. 95 — 20 po gld. 185 i 'roineHMC v suho m*«M»l*ni\je. Naročila za e. k. borso so proti gotovini ali primernemu naznanilu kar nar bolje izvršujejo. Kupovanje in prodaja državnih papirov, srečk, bankinih, železniških in obrtnijs-kih delnic. — Načrti, pregledi In listine Bre&kanja zastonj. Rothschild & Comp. na I) umi ji, Opernring 21. Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena. Prv itajarska c. kr. priv. tovarna (fabrika) ognja in vloma varnih Magpc tel za taar in pisma, miz zajisanje VinceijLcij-a Kandutb-a vGradci, »roča Bvojoiz najboljšega Btalarskega blaga, h ključavnicami po posebnih pa- ih. In najsolidne-je dovršene izdelke, /.a ktere jo porok, po jako znižani ceni. Proti primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na svoto. Izključiva prodaja pri .. _ pripm tentih (IS) rLX >i>t KOB5SI, železi i inar, (Jriesgasse Nr. 10, v (t rade i. MPEKiESRH Izdatclj in odgovorni urednik Martin Jelovšek. Tiskar: F. S kaza in drugi.