193. tailfea. I Hrtllnl. i prti*, a. muti «17. L. (BlO. .Slovenski Narod* Y6l|a pm potti: za Avitro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo teto skupaj naprej . K 3O— I ćelo leto naprej . . . . K 34-— Eetr/leta *m Z • * \ 7*5C I M Amerlko in vs€ druge dcžde: oa mesec m .... 2-50 | ćelo leto ntprej . . . . K 40.— VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OpraTBlitTO (spodaj, dvorile levo). Kaaliava ollea At 5, telefon *L 8S. IifcaJ« vMk trna iv*ft*r li*i««41 Miall« fta prattlkt. Inserati se racu na jo po porabtjenen prostorj in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm Urok prostor: enkrat po 3 vin., dvakrat po 7 viti., trlkrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (anak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Na pismena naro:\h t>rez istoiojii vposlatve uirjčilne se ne ozlra. „llaralaa tiskaraiu tciftoa At. SS. UpravnUtvu naj se poSiljaja naroćnine, reklamacije, inserati U t. d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja ▼ Ljubljani " . dostavljen na don ali če se hodi ponj ; :elo leto naprej . . . . K 2S— I Četrt leta „ • .;.'. V»— >o! leta....... 14-— | na mesec „ . . . . , 2'30 Posamezna SteviSka valja 12 vinariev. Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uradni«!* 9: Snaflova ulica st 5 (v pritličju levo), telefon št 34. Ensisfs so^fea bitku Cesar na fronti. — 40 sovr3žnih dmzij napada našo boino crto, — Itafijani dosegli nakoliko prostora južno Vrha. - Vse pozicija ne Krssu irdno v nsših roksh. NAŠE URADNO POROČILO. Dunaj, 23. avRustćL (Kor. urad.) Uradno se raz^Iaša: VZHODNO BOJISCE. Vzhodno Soveje. na obeh stra-neh gorenje Sušite in južno Očne je ponovil sovražnik svoje šunke. Bil je povsodi odbit in je utrpel velike izgube. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Napadi druge in tretje annade ob Soči se nadaljujejo z najvec^) Iju-tostjo. Najmaiij 4u scvražnili divizij fe navalilo v štirih dneh med Avčaoii hi obaljo na naše crte. Dočim je v cera! med Vodicarni in Vrto.'bo v sredini bojne fronte skoro samo artiljerija delovala, se je vršila bitka na krilnih od se k ih daJie toliko besnefš?. Pri Avčah je uirisal sovražnik ponovno zaman proti našim četam. Bil je ved/io vržen nazaj. Nasnroti t*mu mu je uspelo na visoki pianoti na Vrhu uveljaviti svojo veliko števiino nadmoć in pridobiti prostora v južni smeri* Za vsako ped zemlje se ie vršilo težko in trdovra.no borenje mo-ža z inožera. Istotako žLavo je bilo borenje na obeh straneh doienje Vi-pave, posebno pa na Kraški visoki pianoti, kjer se je raudiio Njegovo Veličanstvo cesar in kralj sredi svojih hrabrih čet. Vedno in ve-Jno so se zaganjale italijanske napadulne kolone ob jekleni okop braniteljev. Več-krat je že naša pozorna arUIlerlja pobila naval. Ako se je sovražniku posrećilo, da je kje vdrl v naše Jarke, so ga rezerve z bajonetom vrgle ven. Trajno slavo so si pridobili pri takih protisunkih med drugim; duna.iski lovski bataljcn št. 21. in odćeiki pol-kov št. 93. (Olomuc) in št. ICO. (Kra-kov). Vse pozicije na Krasu so ostale trdno v naših rokah. Žrtve Ite'iianov dosegajo one najkrvavejših soikih bitk- JUGO - VZHODNO BOJIŠČE. Neizpremenjeno. Šef generafnega štaba. NFMSKO L'KADNO POROClLO. BeroSLi, 23. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov i:rad poroča: Velilci tr'avni stan. ZAPADNO BOJIŠCrL Armadna fronta prestolo- naslednika Ruprehta Bavarskega. # Po brezuspešnih delnih sunkfh zadniia dni so prešli Angleži včeraj med Langernarckom in Hollebekom zopet k enotnim večum napadom, ki so traja;i ves dan in v noč ter so pro-vzročiii težke boje. Na mnogih krajh'h so sunili s pridelienimi novimi četami do šestkrat na naeo crto. Vedno so fciii po našiii hrabrih žziafr z žilavim odpcrom vrženi nazaj. Od štcvzlnih oklopnih avtomobilov, ki so imeli so-vražnikoni omogočiti prebirSe pozlcij, je več?r.o o^ierj Tavrnil. R?»zv^T! dveh mest vzhodno St. jaliene in n<3 cesti Vpern - Menln je naš najsprednejši jarek na 15 kra široki bojni fronti ves v na'i pojesti. Po kratkem bobnaječem cm?jiju proti Lensti davi iisrišaioči sovražni oddelki so bili odbiti. Nadaljnji napadi se tamkaj vršijo. 2;vahno obstrc!!evan*e notranje-ga mesta v St. Qeem;nu traja. Armadna fronta nemškega prestolonaslednika. V Iiutih boiih pri Verdunu ie vcera/ tekom dn-^va nastal odntor. Se!e proti večeru je doseglo artMjeriisko delovan?e nn oheh straneh Može zopet znatno silo. Napadi so sledrll tej o^nien? pripravi na obeh straneh ceste Vache - raiiville - Beaun:ont. S težkim borenjem se je oosrečilo Francozom samo znor.dno poti na ozki fronti, da so se vsteJili v našem najspredneišem jarku. Sfcer so h\\\ povsodi Krvavo zavmjerr1. Večkrat se nijhovi šunki nišo razviii v na^em uničinočem or:njut Pri zračnem napadu na angle-ško obal so bile vojr.?>ke naprave v Margate, Rpmsgate ;n Dovcru uspe^- no obložene z bombatni. V številuih bojih so izgubHi sovražniki tri letala. Dve lastni se n!cta vrnili. VZHODNO BOII5ČE. Armadna fronta general-feldmarš. princa Leopolda Bavarskega. Rusi sof požgavši vaši, izpraz-nfli svojo pozicijo vzhodno Aa do crte Odin£ - B?^a?in. OpfiŠčetio ozohj-Iripravi prlčeti so-\ražn; dclnf r.pp^ćl brez uspeha. Nelzpremenjeno. Armadna fronta general-feldmaršala von Macken- s en a. MAKEDONSKO BOJISCE. Pri skoro 60 stoninjah Celzija na sofneu }e bilo bojno delovanje neznatno. Samo v !oku Černe ie arti-ljcr!?s!sar je stopi! na to v barako neke vojne bolnice, kjer je šel od postelje do postelje in govoril z ranjenci in bolniki. Vladar je *el na to na neko opazovališče, s katerega se je moglo zasledovati v glavnem boje za kraško visoko planoto. Naj-težji sovražnikov ogenj je ležal na vzhodnem vrhu Fajtjega hriba in gri-čevju v Biljah. Popoldne je bil cesar i na nekem artiljerijskem opazovališču, s katerega se je dalo videti prostor približno od Vrha do južno Fajtjega hriba; z zemljevidom v roki je zasle-doval ure in ure pretresljivo sliko enajste soške bitke. Sele ob pozni uri je zapustil cesar opazovališče. Z ob-čudujočim priznanjem je govoril o vrlih čeiah, izpostavljenih nadćloveškim naporom, in se je odpeljal na to na železniško postajo, na katero je pri-spel ponoči. Cesar j evo sožalje za žrtve italijanskega ob-s t r e 1 j e v a n j a Trsta. Cesar je izrekel svojcem povodom sovražne-ga obstreljevanja tržaškega mesta dne 19. avgusta usmrćenih oseb potom namestnika svoje najtoplejše so-čutje in je zaeno družinam dovolil iz svojih privatnih sredstev dar v zne-sku 1200 kron. Mal lokalen uspeh. Iz voja-Škega razmotrivanja 23. avgusta: Naša kraška fronta in pozicije, zapadno Grmade so ostale tuđi včeraj trdno v naših rokah. Dan in noč goni Itali-jan val za valom proti tamkajšnjim našim pozicijam potem, ko najpoprej poskusi težak artiljerijski ogenj, pripraviti pot sovražni infanteriji. To je najvažnejši dogodek včerajšnjega boj-nega dneva. Na goriški fronti proti Vodicam in Sveti Gori ni večjegs boj-nega delovanja. Ali sovražniku je uspelo na banjski pianoti, zapadno Vrha in Deskel pridobiti nekoliko prostora. Ako bo sovražnik tam dalje prodiral, bi prispel v fronti proti Trti ovskem gozdu. Ta je malo utr-jen. Zapadno, torej proti Italijanom, je Trnovski gozd ločen od banjiške pla-note po čepovanski dolini, ki je strmo obrobljena in mestoma globoka do 300 metrov. Priznavamo, da je dose-gel sovražnik na banjski olanoti mal uspeh. Ta pa je samo lokalen. Naša fronta, zlasti ona, ki krije Trst, ni s tem nič prizadeta. Glavni sunek velja Trstu. Iz vojnih poročil 23. avgusta: Težišče bitke se tuđi včeraj in danes ni pre-maknilo in tuđi ljutost navalov na ža-rišče ni prav nič pojenjala, ali sovražniku se je posrećilo, da je rasširil svojo pridobitev pri Vrhu v zmernem ob-segu. Na odločitev v enajsti soški bitki sotaki krajevni uspehi popolnoma brez pomena, kaj ti italijanski glavni sunek velja Trstu in na Krasu, kjer vodi pot tja, so ostale c. in kr. pozicije tuđi četrti bojni dan popolnoma neomajane. Nobenega sredstva ni opustil Cadorna, da bi na-predoval na Krasu proti Trstu. Grtna-da in druge visine, katere držijo naši % polki, so slični bruhajočim vulkanom, tako gosto padajo italijanski izstrelki na to pusto in raztrgano kraško kamenje. Ljudje, ki se tu bore, so iste barve kakor zemlja: debele, rjavozele-ne plasti jim pokrivajo obraze in uniforme. Bobnajoči ogenj in bližinski boj se menjavata neprestano, ročne granate delujejo grozovito, ali branitelji ostajajo gospodarji situvacije. Bitka nekoliko ponehala. Iz vojnoporočevalskega stana 23. avgusta zvečer: Soška bitka je danes nekoliko ponehala. „Corriere" o soški bitki. „Corriere della seraa piše: Soška bitka ni na-mišljena tako, da bi morala takoj dati sijajne rezultate. Bitka je kolosalen boj, v katerem imajo glavno vlogo vztrajanje, žilavost in velikopotezno manevriranje. Avstro-ogrske obrambne utrdbe so zgrajene s silo obupa. Oči Italijanov blestijo upanja vzpričo raz-pok, katere je prizadjal prvi naval tem trdnjavam. Toda njihova modra in skrbna organizacija se zopet zvišuje v svoji učinkovitosti z dohodom Čet in orožja, zlasti strojnih pušk v neverjetni množini, tako da se dobi vtisk, kakor da ima vsak avstro-ogrski vojak jedno strojno puško s seboj. Tuđi Grmada, ta bulldogge, ki obvladuje cesto v Trst, ima še vse svoje zobe. Med vjetniki je neverjetno obilo močnih in mladih mož, ki so bili s hrano in municijo dobro preskrbljeni, kakor so iz-povedali. Borimo se s še vedno moč-nim sovražnikom, ki je pripravljen na obupni odpor. Nobena armada se ne bori hrabrejše od italijanske. Listi v Milanu so vstavili posebne izdaje o poteku enajste soške bitke. „Secolo" pravi, da prodiranje Italijanov se je naravno zavleklo, „Corriere" pa po-udarja, da ovire, katere imajo Italijani premagati, so vedno večje, ali nobena armada na svetu se ne bori hrabrejše od italijanske. Pet brigad proti Selu. Italijanski listi izjavljajo, da se naha-ja italijanska ofenziva sele v začet-nem stadiju in označajo Grmado ze. sedanji glavni cilj. Priznavajo, da je bil proti Selu naperjen glavni napor in poslanih je bilo v boj pet izbranih brigad in nato še rezervne brigade. USTEK. Dedščina. Luigi Calco. (DaJJe.) Ne da bi kaj vprašali brata in mene, so sli v mesto delat pisma. V pisniih so pa brata in mene popolnoma zavrgli ti hudiči! Le zavoljo lep-šega so naju djali v pisma. Tega ne morem pozabiti svojim starišem. Po-zabil jim pa tuđi ne bom, čeprav bom star sto let! Tako je zagospodaril pri Hudo-klinovih Jelovčanov požeruh. Krivico bi mu delal, če bi rekel, da je se-daj manj pasel vamp. Meni se ćelo zdi, da je sedaj Še bolj žrl. 2rl ni samo za se, temveč tuđi za stara dva Hudoklina in za trapasto Polono. Vsaj drugače si tega ne morem misliti. Kajti stara dva Hudoklina sta umrla dobro leto po poroki kar drug za drugim, leto pozneje pa še brez zaroda sestra Polona, Tako pri Hudoklinovih naenkrat ni bilo več nobenega Hudoklina ali Lotriča. Ljudem se je zdelo to tako zamalo, da so preskrstili še hišo. Nič već nišo rekli pri Hudoklinovih, am-pak kar pri Jelovčanovi lakoti. To | novo ime je ostalo hiši, čeprnv ima sedaj že drugega gospodarja. Jelovčanov prženih je bil torej vdovec. Ostal pa je samo dva mese-ca brez gospndinjc. Potem si je po-iskal brz drugo, čeŠ, da ima že do-volj stradanja. Ni je pa iskal pri so-sedih ali v domaći župniji, sai tu bi je tako ne dohil. Tskal in našel jo je v hribih pod Sv. Joštom. Nova gospodinja je kuhala Jelovčanovi lakoti toliko kakor prašičem, kadar jih ntajo. M^ž se je pa pasel in pasel tako, da se je že čez dve leti viopil v svoji lastni masti. Hudoklinova domačija ie po pis-mih padla na vdovo. ker ni bilo nič zaroda. Vdova je žalova!a za Jelov-čanovo lakoto ćelo leto. Potem si je poiskala novega gospodarja. Dobila ga je pa prav lahko. I> nacija je bila brez dolga in na tako stvar lete snubci kakor čebele na med. Z novim gospodarjem je pa prišel k bi§i kma-lu tuđi zanxL Sedaj so bili sami ruj! ljudje in tuje ime pri Hudoklinovih ali pri Jelovčanovi lakoti, kakor so veliko rajši rekli ljudje. Midva z bratom Martinom, ki sva bila pravega Hudoklinovega rodu, sva se pa morala potepati po svetu. Nazadnje sva se vgnjezdila v tem mestu, kjer je brat začel na svoje nabijati kopita in krpati čevlje, jaz pa popravljati kljuke in druge take rečL Obema je šla prav trda. Veliko sva skusila tedaj slabega. Tište čaše sva se spomrila. da Hudoklinova kri se ni čisto zamrla. Spomnila sva se, da ž'vi nekje še mož v visoki cesar-ski službi. Ta mož se je pisal za Franccta Lntriča in je bil pravi stric najinega rajnepa očeta. Bil je oženjen. U>da brez otrok in zaroda. Imel pa je zato ćele kupe denarja. O tem možu je večkrat govoril rajni oče. Pravil ie, da so ga dali v solo zato, da bi tndi Hudoklinova hi-sa izredila fror-poda. Res se ie preril tuđi do osma sole in se čez tistr>. Doma se je veselila že ćela župniia, da bo pri Hudok-inovih nova masa. Govorili so. kako boda sekali smerečje in postavljali m!a]e. Tuđi so imeli že napis za novomašnika. Prav dobro se spominjani, da so pripovedovali, da so mu hoteli napisati tele lepe besede: Slava naj đoni novomašniki Franceti Lotriči! Toda Hudoklinovi in ćela župni-ja so obračali, Hudoklinov France je pa obmil. Ko je zdelal osmo solo, ni hotel storiti dobro. Obesil je Solo na kol. Namesto da bi se zapisal med lemenatarje, pobral jo je v cesarsko službo. Komaj mu je pa ta služba nesla toliko, da se je lahko vsaki dan naje-dei do sita, se je pa že obabil.4^ iz- biri svoje babe je pa ravnal zelo pametno. Izbral si je žensko, ki je imela kupe denarja. Kakor so oče večkrat pravili, sta potem oba tako stiskala, da je imel ta denar vsako leto mlade. Tako se je pri stricu mojega rajnega očeta nabralo toliko denarja, da ga je bilo toliko kot pecka. Na te^a strica sva mislila večkrat z bratom, kadar nama je trda predla. Tako prejo sva imela pa sle-herni dan. Z bratom sva sklenila, da obiščeva tega strica rajnega očeta. Gotovo ga bo veselilo, če zve, da Hudoklinov rod Še ni izumrl. Peljala sva se torej k stricu, kakor sva mu tuđi midva dejala. Od ljudi sva kmalu zvedela. kam hodi spat čez noč. Ko sva prišla v njegovo stanovanje, je bilo vse zaprto. Gotcvo so se bali tatov. Imeli so pa tuđi vzrok za to, ker je bilo pri hiši toliko denarja. Precej dolgo časa sva stala z bratom pred vratmi in ugibala, kako bi prišla notri. Nazadnje je brat vendar ugledal pri vratih zvonec. Kakor bi se pripravljalo k hudemu vremenu, začela sva z bratom vleči za zvonec. Dolgo časa ni žive du§e sklicalo najino zvonjenje. Koncem vseh kon-cev se je pa za vratmi zaslišalo vendar neko drsanje. Na to se je odpria linica pri vratih in nad nama se je zadrl neprijazen ženski glas: »»Pri nas ne dajemo nič beračem. Le kar na magistrat pojdita! Tam dajejo vbogfajme_ potrebnim. Če sta potrebna, le hitro na magistrat! Ce pa ništa potrebna, vama bođo tuđi pomagali! Se zastonj se bosta peljala domov.«« Po teh prijaznih besedah je ženska zaJoputnila linico. Ta več kot čudni sprejem nikakor ni posebno razveselil brata in mene. Dolgo časa sva se gledala precej poparjeno, ne da bi vedela, kaj naj storiva, Koncem je brat stvar razsekal tako, da je zopet začel zvoniti, kakor bi bil obnorel. Na to se je slišalo zopet drsanje za vratmi. Slišala sva pa tuđi rezek glas, ki je veleval, da naj se skozi okno pokliče policaja. To je bilo bratu vendar malo preveč. Pred vratmi se je zadrl na ves glas, kdo sva in kaj iščeva. Na to je za vratmi prene-haJo drsanje in se zaslišalo pritajeno šeptanje. To šeptanje je trajalo precej časa. Nazadnje je vendar prenehalo. Na to se je reklo nama od one strani vrat, da gosooda ni doma in da priđe domov ie le opoludne. Glas za vratmi je bil sedaj vse bolj prijazen. Reklo se nama je še, da naj greva kar. v neko gostilno, ki ima svoje ime po nekem sadežu, ki je posebno v časteh pri otrocih. Takoj po kosilu pa priđe za nama gospod. .£__.__ Stran 2. .SLOVENSKI NAKOU«, One 24 tvgusta 1*17. 193. stev. Iz bojev dne 22. a v g a - s t a. Onostran Soče je stalo več ita-Ujanskih priveznih zrakoplovov. Lastni in sovraini letalci so križa rili nad bojiščem. Le poredkoma se je posreći! kaki sovražni letaJski skupini globokejš vpad. Takoj so Sli proti njej naši IetalcL Sovražna artiljerija je obstreljevala skoro vse dohodne crte in ćelo za fronto daleč ležečc kraje. Prostor pri Vodlcah je bil pod besnim sovražnikovim ognjem. V popoldanskih urah je narastel sovra-žni ogenj proti gričevju vzhodno Gorice, proti Solkanu, Grčini, Sv. Marku, Vrtojbi, Biljam in koti 126 južno tega kraja od minute do minute. Iz sovražnikovega streljanja se je moglo spoznati, da se bore Italijani skoro povsodi Se za našo prvo crto. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 21. avgusta po pol dne. Na Tisoki planoti Cerny sa napadli Nemci naše pozicije na treh razlienih to-čkah. Dvakrat je ziomil naš ogenj capadalne valove, ki so morali valoviti nazaf v svoje izhodne crte ter so moćno trpeli. Enako so se ponesre-čili nadalnji napadi zapadno od spomenika pri Hurtebisu. Na fronti se-.vmo od Verduna je bilo protidelo-nofe Nemcev čez noč izredno moč-oa Na& ogenj je zlomil njih izredno silne proti na pade z lasti v gozdu Avo-court in severno od gozda Caurieres. Sovražnik je imel težke 'zgube, a ni dosege! nobenega uspeh a. Naše ćete so držale vse sv.-»e pridobitve ter so si pripravile zavzete pozicije. ?te~ vilo neranjenih vjetnikov 20). avgusta presega 5000. med njimi 116 čast-nikov. 21. avgusta zvečer. Pre-cej moćno delrvanje cbojestranskih aniHerij v okolici Vauxai!lona in visokih plartot Cernv in Craonne. V Champagni smo s svoiim razđiral-nim ognjem v nemškfh obrambnih napravah v odsekr St. lillairc raz-strehli gazometre. Naše izvidne ćete so pozneje popravile sovražne strel-ske jarke ter jih našle polne rrrtvih. Na fronti pri Verdunu je trajala bitka danes na raznih točlcan, rovsod nam y prilog. Na levem b!-e£u Mose so zavzele naše ćete Cote d" Oie, ki smo io v yx>lrem ofcsegi: zasedli, ter vas Regneville. Na desnem bregu Alose smo v sijajnem naskoku za-vzeli Sarno$?nieux; in ves utrieni sistem jarkov, ki vsife Samoguleux z c»brarnbntm! nanravami na visini 344. Od Nemcev pripravljeni pro^inapad smo s svojim o^jem zavroili. Vjeli smo neka} mož. katerih pa se nismo mogli preštet!. V VogozH* je potekel neradni naprd sovražnika na neko našo inaihno postojalo ob Hart-mannswe:!erkopfiT brez uspeha. Cesar Viijeni na Flandrskcm. Beroiia, 22. avgusta. (Kor. ur.) Uradno. Cesar Viliem se je mudil da-nes pri četah na Flandrskem, da jim izreče svojo zahvalo in polno priznanje za zmagovito obrambo angle-ških napadov. V svojam nagovoru na odpcslanstva vseh čet je cesar spominjal. da je Anglija nerilec vojne in glavni sovražnik. Anglija je oni nasprotnik. ki ga je treba pred vsem vreći ob tla. — *Kdaj nam bo dal Bog zmago, je v njegovih rokah. S starim nemškirn zaupanjem v Boga stojimo v boju tako dclgo, da bo imel dosti.« Će je Anglija ponosna na svojo žilavost ter računa zato na svojo nepremagljivost, bodo pokazali nemški voiaki, da znajo to ravno tako dobro, će ne boljse, saj je cena za nemški narod sv oboda življenja, svoboda morja in svoboda doma. — Vrhovni poveljnik arniade je nato izrekel zahvalo čet vrhovnemu voj-nemu gospodu ter nagtašal neomajno zatipanje v zmago viti konec vojne. Cesar je nato odlikoval častnike m vojake, ki so se v zadnjih težkih bojih na Flandrskem posebno odlikovah", z železnimi križei. nakar so čete defilirale. Popoldne je sprejel cesar na drugem mestu v blizini fiandr-ske obali odposlanstva čet. ki so branile obal pred napadom. Tuđi mornarnica je bila zastopana, med njo rudi odposlanstva podmorskih čolnov. Cesar je govori! vsem tople in prisrčne besede priznanja ter delil odlikovanja. FRANCOSKO VRHOVNO POVELJ-NIŠTVO. Beroffn, 23. avgusta. »Kolnische Ztg.T piše: Kakor porocajo pariški listi, je general Guillemont vrhovni poveljnik na franeoski fronti. Mi-nister Thomas in Painlev^ sta se nmdiJa pri zadnjih bojih v glavnem stanu. angleske oroznje nev. TRALCEM. London, 20. avgusta. (Kor. ur.) Reuter. V poslanski zbornici je vpra-sal Morton Griifiths, ali ve vlada, da se veliko število nevtralnih ladil le vedno viiorablja za to, da se vozi biago velike vojaške važnosti v nemšfca pristanišCa in 9M toče 9to> riti po vojni primernc korake proti posestnikom teh lađi}. Lord Robert Cecil je odgovoril, da je angle^ka vlada principijelno mnenja. da je ravnati z nevtralnimi ladjaini, ki se trdovratno in trajno vporabljajo v podporo sovražnikov. po voftii enako, kakor s sovražniml ladjaml Morton (irifffiths je vprašal nadalje: Ali si je lord Cecil svest, da služijo nev-tralne ladje, ki leže vsled grožnje nemške vlade v pristaniščih, enako, kakor druge ladje nemSkim interesom? Lord Cecil je odgovorili Take ladje je vsekakor smatrati enako, kakor da služijo vojnim ciljem naših sovražnikov. Francozi v Maroko. Carigrad« 22. avgusta. (Kor. u.) Glasom nekega poročila je koncem julija porazila vojska Abdel Maleka Francoze ter koraka proti Fesu. Pre-bivalstvo zapu^ča mesto. Francozi mrzlično prirravijajo obrambo me-sta. Več plemen se je že pridružilo Ahdel Maleku. Nemški zrakoplovi nad Anglijo. Berlin, 23. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov tirad poroda: V noći na 22. avoust je neka naša mornariska rrakoplovska flotilja zopet pod preizkušenim vodstvom fregatnega kapitana Strasserja i vidno dobrim uspehom napadla utrjenc kraje, vojaške naprave in stražne čete ob Humberju in v grofiji Lincoln. Vfsi zrakoplovi so se kljub sovražni obrambi brez škode in brez izgub vrniii. Sef admiral, štaba mornarice. Letalci nad Freiburgom. F r e i b u r g, 23. avgusta. (Kor. ur.> Wolttov urad poroća: Dne 21. avgusta proti pol 8. zjutraj so obložila so-vraina letala brez vsakega uspeha Freiburg z bombami. En letalec je bil na povratku v boju v zraku ubit. Nova entenrna konferenca. Lugano, 22. avgusta. Pariški po-ročevalec -Secola- poroča, da se bo v kratkern vr^Ia v Rimu nova en-tenrna konferenca. Ministrski pred-sednik Ribot in vojni minister Pain-leve ^ta prvotno nameravala spremiti predsednika republike Poinca-re*ja na it^ifansko fronto in potem v Rim. P~tcm pa sta odiožila svoje potovanje do časa prihođnje konfe-rence v Rimu. Bern, 22. avgusta. (Kor. urad.) Kakor pravi „Riječ*, bo ruska obmejna trdnjava Chotin najbrže izgubljena. Trdnjava nima nobenega strategičnega pomena, je p*» vsled žitne okolice hva-ležen operacijski cilj za sovražnike Rusije. Nova ruska ofenziva? Lugano, 23. avgusta. (Kor. nr.) Petrog'radska poroćila lista »Cor-riere della sera* dado pričakovati novo rusko ofenzivo na severai fronti. Ruslia in ententa. Žeiieva, 23. avgusta. V očividno inspiriranem članku piše »Matin«, da bo pnšla sibirska železnica pod ame-riško vrhovno vodstvo. C\entua!en ruski odpor proti takemu tujemu vmešavanju bo vedela provizoriČna vlada potlačiti. Ukrajina. Stockhoim, 23. avgusta. Ukrajinska rada je dejansko neodvisna od ruske vlade ter razpolaga s poldru-gim milijonom mož. Rada ima lastne zastopnike pri drugih ruskih naro-dih, samo v zunanjih zadevah posreduje rusko zunanje rrrnistrstvo. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Centralni komite delavskega in vojaškega sovjeta se je izrekel za sklicanje ustavodajnega zbora na 1. september. General Le^ickij je bil imenovan za poveljnika neke armade na se-verni fronti na mesto generala Klem-bevskega. Mada je prepovedafa nočno delo žena in otrok pod 17. leti v vseh obratih in tovarnab. Poveljnika nekega polka, generala Purgasova so baje uporni vojaki lastnega polka s puškinfmi kopitf ubili. »Novoje Vremja« pravi, da taka poročila s fronte nišo osamljena. TURSKO URADNO POROClLO. 22. avgusta. Fronta ob Diali. Naš artiljerijski ogenj je pri Deli Abasu pognal neki prodirajoči angleški konjeniški polk nazaj. — Kavkaska fronta. Sredi fronte so zasedle naše čete na fronti 2 kn tri zaporedne ruske pozicije. Na dragi točki nekoliko bolj proti vzhodti so vdrle moćne patrulje v naie crte. V protinapadu smo sovražnika skoraj po-polnoma pregnali. Boj se ni končan. — Sinajska fronti. V no6 m 21. avgust kratek silen artiljerijski o-genj proti naiim pozidjtm vzhodno od Gaze. Kmalu nato so prodrle noćne sovražne Ćete ▼ šunku, naše po-truljF pa so jih pregnale, Vjdi smo 5 sMi. Dne 20 avgosti je izvršilo ne- kaj sovražnih konjeniških polkov iz-vfdni pohod proti Osir es Sebi. nemfld bncelir m mir. V glavnem odseku nemškc^a dri. zbora se je zgodil slučaj, ki je tako v drž. zboru, kakor v javnosti sploh vzbudil veliko pozornost. Državni kan-clar je ¥ kratkem govoru povedal, da se ni ntkdar izjavil, da stoji na staliiču mirovne re-solucije, ki jo se sklenila većina dri. zbora. Rekel je, da je o njej govorit tako, kakor jo o n razume. Dalje je izjavi!, da mora nemški odgovor na papeževo mirovno noto biti izraz želje po miru na podlagi porav-nave in sporazumljenja. Na to je zastopnik većine držav-nega zbora izjavil: Zastopniki strank, ki so sklenile mirovno resolucijo drž. zbora z dne 19. julija, pribijajo: 1. Pri predpogajanjih glede te resolucije z drž. kancelarjem ni nobena izmed njih iz podane izjave drž. kancelarja mogla sklepati, da drž. kancelar ne stoji na stališču mirovne resolucije; 2. opomba drž. kancelarja, da obstoje med zastopniki večine stvarna na-sprotja glede tega, kako je razlagati mirovno resolucijo, je neutemeljena. Iz teh izjav je očividno, da nem-$ka vlada glede miru ne stoji na stališču večine državnega zbora. Pri dalnji razpravi je govornik neodvisnih socijalnih demokratov izjavil, da je edino udeležba državnega zbora pri zunanji politiki vstanu, one-mogočiti tajno politiko in nje posle-dice. — Konservativni govornik je za-vračal vsenemško stališče in izjavil, da so bojni uspehi Nemčijo bolj pri-bližali miru, kakor vsi govori in sklepi, ki na sovražne dežele ne narede nič vtisa. — Zastopnik nemške frakcije je izjavil, da le uspehi orožja ne spra-vijo Nemčije bližje miru. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu barcn Sturnm je izjavil, da se 5. julija 1914, ni vrši! kronski svet in aa ta dan tuđi ni bilo skup-nega posvetovanja višjih nemških in avstro - ogrskih vojaških in političnih funkcijonarjev, na katerem se je sklepalo o postopanju proti Srbiji. Nasprotje med drž. kanelarjem in med većino se je v vćerajšnji seji p o-ravnalo z izjavo većine, da je kanc-larjevo izjavo o njegovem govoru n a-pačno tolmaćila. Zd\ se pa, da s tem stvar se ni poravnana. Tekom dalnje razprave je državni tajnik za zunanje stvari dr. Kflhlmann pojasnjeval sfanje gospodarsko-političnih pogajanj z Avstrijo in z nevtralnimi državami državni tajnik za mornarico, Capelle pa je po-jasnil, da stoji na fronti zdaj 10 od-stotkov več podmorskih čolnov, kakor v prvi polovid leta in da je bilo sovražnih lađi] potopljenih nad 50 od-stotkov več, kakor je mornarica računala. Namestnik državnega kanelarja dr. Helfferich je pojasnil, cfa je angleški cilj v seđanji vojni gospodarsko potlačen je Nemčije. Tuđi je zaupno pojasnil dogovore glede razdelitve romun-ske žetve in pojasnil pogajanja glede gospodarske zveze z Avstro-Ogrskega. tlemcl proti Jiijoslovanom. ti. Nemški alpski poslanec, ki se je oglasi! proti jugoslovanskim zahte-varri, je jako nevo'jen. da so se voditelji slovenskoga naroda z nnjveč-jo vnemo lotfli del.-i za ustano\itcv ^amostojnega ju^oslovanskega dr-;":avnega telesa, da je to ost, začetek in konec vse?a njihovejra poliričnega delovanja 'n da se časo-pisje, posve!-ra inteligenca in »luhov^čina na vso moč trudijo. Ja b: pridobili tuđi naj-širše hrvatske kroge za svoj nacrt. Kaj misli ta nemški poslanec, da Slovenci nimalo pravice* clefati propagando za iier;, k; je bila y»ravzaprav rojena v najviših krogih, katere temeljno načelo so Iz priznali' odlični faktorji in katere vresničenjc je v življenskem interesu monarhije in iugoslovanskega naroda? Tu pac ne bodo prišle v poštev nemške naci-j o n a 1 n e aspiracije, ki nišo identične z avstrijskimi interesi, ampak se bo nemštvo prej a!f slej moralo ukloniti. Ce bodo voditelji slcvanske^a naroda, posvema .'n duhovska inteli-genca delaii za na^ narodni ideal, vzgoje Iahko slovenski narod tako, da mu ne bo mogla nasproiovafi nobena sila, Delamo pa toliko la^Jje, ker se naše stremljenje, ki nam za-gotovi narodno hi srosoodarsko m kulturno prihodnjost, povsem striuja z državnim! Interesi. Sprifio tega nas ne morelo doseći denuncijacije, ki le oznaćoiejo moraJićno kvaliteto nem-šketra alpskega poslanca. kateri se Je o^lasil hi ki se je osmelil trditi. da zastopa)o KoroSec in Pasić, Llovd-QeorK# rn Krek, Kibot In RyHaf eno in Isto mišci. Co dda cateaOt «rojc zavojevalne nacrte, je to tako njena stvar, kakor so aneksijski nacrti centralnih držav njihova stvar. Slovenski polit Ud zahtevajo zđruženja v okviru habsburške monarh i j e in ne potrebujejo poduka od ljudi, ki vidijo v sedanji voini le boj nemštva in sodijo vsako stvar s tega enostranskega stališča. Ce bi nemški politiki, katerim pripada so-trudnik graškega »Tagblatta«, imeli kaj resničnega zmisla za močno Avstrijo, za koncentracijo avstrijskih sil. potem bi se morali postaviti na stališče, da je potom narodne samouprave, z jezikovno ravnopravnostjo ustvari ti edinstvo duha, edinstvo src, edinstvo interesov vseh narodov v monarhiji. Tako bi bili zastopniki av-strijske misli, toda ti politiki se ču-tijo vedno le pijonirje nemštva, za pospeševalce vsenemškega prodiranja na Balkanu in še naprej in zato jim ni nič všeč, kar bi premenilo raz-mere na bolje v Avstrijl, nego le vedno sanjajo, kako bi vse odstranili in potlačili, kar ovira vjenemški »drang^. Od takih strani , potre-bujejo Jugoslovani nikakil; ■ dukov, saj so svoje mišijenje poka^uli na bojiščih. Poudarjarno posebno sijainp in občudovanja vredno hrabro delova-nje slovenskih vojakov, kajti ome-njeni nemški poslanec piše tako, kakor da bi samo Nemci doprinašali krvave žrtve, in se je predrznil ćelo trditi, da se pri nas niliče ne briga za gospodarske stvari in za prehrano, ne za prihodniost vdov in sirot, ne za usodo vojnih invalidov. Takega žaljenja ne moremo molče preriešti. Pri vojnih rr>O3ilih, pri vseh dobro-delnih na»>ravah, povcod in pri vsaki priliki je slovensko prebivalstvo do-princslc r.ajvečje žrtve, razmeroma še ciosti večje, kakor nemsko prebi-vals^vo južne Avstrije. dočim Nemci vojne — če pustimo na strani vojašt-vo — doslej še niša dnagaće čutili, kžkor \r obliki ojsrromniri zaslužkov in prof i tov, je velik del slovenske domovine opustošen, so slovenske dežele preplavljene revnih besruncev — bogati so š!i v nemške kraje — se izvrŠujejo vsled blizine fronte pri nas rekvizicije vse druga-če kakor drugod in morajo slovenske dežele rediti Trst in velik del Istre. Zapostavljene so seveda v vsakem oziru, kakor je pač tradicija. A ven-dar se je na Slovenskem razmeroma že več nabralo za marsikako stvar kakor na nemškem Štaierskem in na Koroškem.Vobče pa bodi vsem nem-škim strankam povedano, da so Slovenci glede krvnih in drugih žrtev seveda v razmerju po njih številu in po njih davkih v sedanji vojni dosti več storili kaicor bi bil soloh mogel kdo pričakovati. Slovenci nišo od vojne skoro nič zaslužili, dočim je prišlo devetđeset procentov vseh za vojne potrebsčine izdanih milijard v naši državni polovici v nemške žepe. Ncmski narod je vs 1 e«1 v c j-ne obogate! za silne milijarde. Slovenci pa poznamo 1 £ trpljenje i n £ k o d o v o j i; e. Propo'.entnost in domišlja vost neinškega alpskega poslanca se razvidi iz njegove opazke. da Jugoslovani nič ne vprašajo, Če so njihove državnopravne zahteve Nemcem všeč ali ne, »ob es den Dentschen passt«. I. mili bože, kdaj pa so se Nemci za to zmenili, kaj je Slovencem všeč. Odrekali so nam še to, kar je za življenje najbolj potrebno, storili so vse, kar je v človeških mo-čeh, da bi naše pokrajine ponemčiii, Še danes streme z »Belangi« na to, da bi nam vzeli kar imamo, a zdaj zahtevajo, da naj bi jih mi še vpra-^a!i. kako si naj uredimo svoj dom! Mi vprašamo samo, kaj je av-strijski in jugoslovanski interes, a da bi sploh mogli priti kdaj v soglasje s strankami, ki le mislijo na podjarmljenje in na germanizacijo Stovencev. to je vendar iz-ključeno. Zmagal pa bo čisto gotovo avstriiski in jugoslovanski interes, če ne koj, pa pozneje, »ob es den Deutschen passt« a!i pa ne. Politične vesti. = Dr. Krek in dr. Koro^ec. Za- grebški listi naznanjajo, da prideta dr. Krek in dr. Korošec za nekaj dni v Zagreb in da pojdeta potem tuđi v Sarajevo. — Strah ilh postaja. Zastopniki slovenještajerskega nemštva so zopet enkrat zborovali in sicer so to pot osrečili s svojim zborovanjem Maribor. Na tem zborovanju so se brnili do nemsk. »Nationalverban-da« 2 gorečo prošnjo, da naj prepreci vsako slovensko narodno svobo-do, pa naj si bode ta potem že v združitvi Slovencev v jugoslovanskih pokra^inah kot celoti, ali pa v avto-nomiji po kronovinah. češ. oboje bi poincnilo smrt Nemcev v hižni Av-striji. Ne gre nam morda za speclelno polerniko proti tem izvajanjem. Ore nam 1c za to, da prifcijemo iz njih iz-vin^oCc Ooistvo; Nema so $ tem $&. mi priznali, da tvorijo med nami le l^giiijajočo manjšino, manjšino, ki bi se nikdar ne mogla vzdržati, kakor hitro bi se ji odvzelo možno* terorizirati nas in slepiti s svojim navi-deznim obstankom javnost. Gospod-je, ki so zborovaii dne 19. avgusta v mariborskem rotovžu, to dobro ve-do, in ravno radi tega njih obupno jadikovanje. Zavedajo se svoje ne-moči danes, kakor so se je zavedali doslej vedno. Dobro vedo. da je konec navideznosti nemške&a elemen-ra po Slov. Stajerju v onem hipu, y katerem bi pričel naš narod v eni ali drugi obliki postajati samostalen in bi izginila navidez — nemštvo bra-neča in držeća roka iz Gradca in Du-naja. Nehote se spominjamo vprasa-nja nekega dunaj. generala, ki je tu inspiciral in vprašal neke^a tu žive-čega visjega častnika: »Ist Marburg slcuenisch?« Ta slučaj temelji na okolnosti, ki je danes vsakomur, ki priđe v iMaribor, očitna že v par tre-uotkih ko zapusti kolodvor: Kdor govori, govori slovenski in ne nemški. To pa povsodi: po cestah, trži-ščih in prodajaleah in — pri vojaklh. Smelo Iahko trdimo, da pri slednjih najdeš 90^ ki komaj za silo nemški razumejo, kaj še, da bi govorili! To so pač fakta, ki jih ne spravi iz sveta nobena »Tagespost«, »Marburger Ztg.«, »Deutsche Wacht« ali »Tag-blatt rarda. Ta pravi: Niti od Bethmann* Hollwega niti od druge merodajne osebnosti nisem nil'dar slišal nič do-ločnega o mirovnih pogojih. Vprašal sem pri raznih prllikah kanelerja, če bi bila Nemčija pripravljena, zapustiti zasedena ozemlja. Na to je od-govoril Bethmann - Hollweg: Seveda, ali pod gotovimi jamstvi, kajrl Nemčija ne srne trpeti, da bi bila Belgija angl. predstraža. Na to sem jaz rekel: A tuđi Angleška ne bo tr-pela, da bi bila Belgija nemška prednja straža. Dalje sem kanclerja vprašal: Kaj se naj zgodi s severno Francijo? Bethmann - Hollweg: Pripravljeni smo, jo zapustiti, ali imeti moramo garancije. — Kaj se ima zgoditi z vzhodnimi mejami? sem vprašal dalje. Bethmann - Holhveg: Tam moramo doseči jako znatno razširjenje naših mej. — A z Romun-sko? Bethmann - Holhveg: Prepu-ščamo Bolgarski, da se poravna z Romunsko. — As Srbijo? Bethmann - Hollweg: Morda ostane ćela, a to stvar hoćemo prepustiti Avstriji, ki ji prepustimo tuđi proste roke v sporu z Italijo. Vrh tega borno od vseh zahtevali kolikor možno popla-Čilo škode in poplačilo vojnih stro-1 škov ter povrnitev kolonij. — G6-rard dostavlja: Popravo mej imenu-jejo v Nemčiji aneksijo. — Dalje pravi Gerard: V Nemčiji je bilo splo-šno razširjeno mnenje, da prisili pen ostrena vojna s podmorskimi čolni Angleško v treh mesecih, da se pod-vrže in konca vojno. Ko je državni tajnik Zimmermann izročil noto o pooštrenju vojne s podmorskimi čolni, je rekel, da bo vojna podmorskih čolno odločilna za Nemčijo, kajti Nemčija ne more zaradi živil še eno leto vzdržati. Zimmermann je rekel: Dajte nam dva meseca časa za tak način vojskovanja in naredili borno konec vojne ter tekom treh mesecev napravili mir. = Upor na Španskem. O žrtvah revolucijskih dni piše »Morning-post«: Glasom seznama žrtev. izdanoga od ministr^tva. je bilo ubitih v Bilbavu 328 oseb, v Barceloni pa 37 oscb; v obeh mestih je bilo več ato oseb ranjenih. V Ma^d^faU^Iojibir 193. Stev. •SLOVENSKI NAROD*, dne 24. avgusti 1917. Stran 3. tih 18 oseb in nekaj sto ranjenih, v Dervi 4 osebe ubite. Za preostale se bo uvedla narodna zbirka. Ministr-ski svet je sklenil vpoklicane rezerve zopet poslati domov. Prošnja. Grozni požar na Koroški Beli, dne 14. avgusta je provzročil prizadetim velikansko Škodo. Pogorelo je 46 hiš z gospodarskimi poslopji, cerkev, ves letošnji žitni pridelek in seno, ves H-vež, vsa obleka, 17.000 K, 32 praši-čev itd. V tej silni stiski se podpisana zaupno obračata do si. občinstva in si. korporadj za pomoč in podporo. Pred vsem prosiva obleke in obuvala. Nadalje prosiva podpore v denarju, ker zavarovalnice ne bodo izplačevale zavarovalnine, ker je požar povzročen vsled vojne. Manjka nam vsega materijala za popravo hiš, Za vsak dar, in naj se bo že kakeršenkoli, bodemo iz dna srca hvaležni. Bcda je silna in v par mesecih nastopi mraz in dolga zima, katera nam bosta taisto $e po-večala. Zato prisrčno prosiva, Ja se usmilite naših ubogih pogorelcev. Na Koroški Beli, dne 21. av-Ztista 1917. Franc Kosir, Jcj. MuUU iupnik. i upao. Dnevne vesti. — Desetič je odlikovan stotnik v generalnem štabu z. Anton Lokar. Dobil je v drugič Najvišje pohvalno priznanje. — Vojna odlikovanja. Dr. Brani-slav F i s c h e r, nadporočnik pri peš-polku št. 27, 7. stotnija, komisar pri deželnem odboru, je bil odlikovan s signum landis z meci. — Drugič z tronasto hrabrostno kolajno odlikovani: Anton KocjančiČ, trdnj. top. p. št. 4, Vaclav Jankovič, Rud^If Pajk in Josip Prsnjak, top. p. št. XVI., Fran Furlan, trdnj. p. št. 5. — Drugič je bilo izrečeno najvišje pohvalno priznanje ob istočasni podelitvi meCev nad poročnik u Josipu Grabi ovicu, piid. intt. p. 96. J. vojaškim zaslužnim križem 3. razreda z vojno dekoracijo in meci je odlikovan po smrti rezervni poročnik Mihael Zaiošnik. pešp. št. 47. Drugič je bilo izrečeno najvišje pohvalno priznanje z Jsto-časno podelitvijo mečev nadporoo-riiki' Stanislavu Deklevi, strei. polk st. III. — S srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda je odlikovan desetnik Erncst Ogrizek, top. p. 6. — Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo sta dobila poročnika 17. pp. Emil D i e t z in pred sovražnikom padli Herman Č a m e r n i k. Novič je dobil signum laudis nadporočnik 87. pp. Viktor G o g a I a. Sigrium laudis sta dobila poročnik 17. pp. Franc Stenovecin Viktor M a z i č. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrafcrostne svetinja je dobil narednik 47. pp. AlojziJ P a v 1 i č. Srebmo hrabrcstno svetinjo 1. razreda sta dobila poročnik 97. pp. Ludovik Vrečar in četovodja Leopold Vabnik, dalje narednik 47. p. p. Franc Senekovič in korporal Mart Korošec Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo sta dobila poročnik 19. t. p. Viljcm Jaklin in stotnik 32. st. p. Karei Po točnik. Sigrnum laudis z meci sta doti! a poročnik 17. pp. Turij ilerzog in naciporočnik 87. pp. Viktor Gogala. Signum laudis je dobil poročnik ze-Iczn. polka Franc Fine. Signum laudis je dobil poročnik 57. pp. Stanko Jež. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil pra-poršcak 3. trenskega bataljuna Leon Lsmež. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik Alojzij PavHč 47. trd. t. p-, oRnjičar 14. trd. t p. Alb. Pečovnik in stražmojster 3. tren-skega bataljona Marko Macun. Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: pešec 7. pp. Valentin Kune j in narednik 55. pp. Rodoli Jane. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: narednik Josip Av-sec, desetnik Anton AbramoviČ in poddesetnik Franc Plahuta, vsi pri 17. pp.; desetnika Ciril Bogataj in Anton Božnik pri 17. pp. ter pešec Andrej Mahorčič pri 80. pp. — Pri 87. pp. so dobili drugič bronasto hrabrostno svetinjo: četovodja A. Flcrjan, desetnika Martin Vinar in Josip Grekuš ter infanteristi: Av-gust Dreo, Fr. KukovičiČ, Ivan Topo-lovec. Ivan Petek, Anton Pertnač, Jurij Po-točan, Fr. Bračun in Valentin Mrak. — Pade! jfe na soški fronti nadporočnik Franc G a r b a s, carinski revident. — Ulet je bil dne 19. t. m na so-Ški fronti 201etni Fran Jeras iz Ljubljane, po pokliču zasebni uradnik. — Iz ruskega vjetniStva se je po Preteku enega leta in 15 dni oglasil sin posestnika in trgovca £. Martina Jurečiča iz Česenj pri CerkJjah, okraj Krško na Dolenjskem, l | — Izgled konfiniranja. Dunaj-ska »Arbeiter Zeitung« piše pod tem naslovom y št. 230. z dne 22. avgusta t. 1.: Ena izmed žrtev preganjanj, ki so se začela ob izbranu vojne, je bil tuđi bivši mnogoletni župan Ivan Hribar iz Ljubljane. Aretiran dne 17. avgusta 1914, je bil z ovadbo poltcij-skega ravnateljstva v Ljubljani izro-čen deželnemu sodišču, obdolžen ve-leizdajstva. Preiskava je koj dognala neutemeljenost te obdolžitve; a ker je bil Hribar že zaprt, so ga vzlic njegovim protestom držali v tesni čelici za posameznike ćele tri mesece in to z utemeljit\ijo, da ni izslediti, kje so gotovi, za pojasnitev slučaja neiz-ogibno potrebni akti. Vse njegove prošnje, naj se dvigne proti njemu obtožba, ali naj se ga izpusti, so ostale neuslišane. Proti koncu novembra se mu je zaradi pomanjkanja luči, zraka in gibanja vlila kri tako močno, da je imel sodni zdravnik težke pomisleke in je izjavit, da ne spada sem, nego da bi bilo za rešitev njesrovega zdravja — in morda ćelo življenja — nujno potrebno, da F,e preseli v južnejše, gorkejše podneb-je. Vsled njegovega porocila so tak oj našli akte, !;i jih prej nikakor ni bilo dobiti in visje državno pravdni^tvo v Gradcu je naročilo, da se preiskava ustavi in Hribarja izpusti. Toda svo-boden ni bil, marvej je ostal pod po-licij. nadzorstvom in vprasali so za mnenje vojaške oblasti. To mnerije je prišlo po treh tednih in se je glasilo, da vojaške oblasti nimajo niče-sar proti izpustitvi Mribarja. Hribar je sklenil. da se preseli v Barkovlje pri Trstu, kar mu je svetoval tuđi zdravnik. Sodil je, da dobi prav gotovo dovo^jenje oblasti, zlasti še, ker je izjavil takratni tržaški namestnik princ Hohenlohe, da prevzame zanj vso odgovornost. Toda Hribar ni ra-čunal z državno nadpametjo. Ko je bil že poldrugi mesec svoboden, ne da bi bilo to škodljivo vplivalo na potek vojnih dogodkov, je dobil ne-kega dne potom policij.skega ravna-teljsrva presenetljivo obvestilo voj-nega nadzorovainega urada, Ja ga je v interesu daljnjega vojevanja takoj internirati. Xamesto da se okrepča v milejšem podnebjtr. je moral oditi v policijski zapor, bolehal je še vedno in po dvamesečnem zaporu ^o ga poslali na Solnograško, v trg Abtenau, ki leži 712 metrov visoko. To konfi-nacijo so razveljavili sele letos koncem maja, a še vedno mu ne dovolijo povratka v Ljubljano, ker se jim skoro gotovo zdi, da je gmotno se premalo oškodovan. Kar se tiče kon-finacije same, je treba poudariti, da so bile v decembru 1914 razširjene govorice, da je neki delavec, vrača-joč se iz Verone. slišal v tem mestu, da začno Italijani tuđi vojno in da pridejo v 14. dneh y Ljubljano. kjer bodo imenovali Hribarja za guver-nerja. Hribar je izvedel za to govo-rico in je takoj izjavil, da razširjajo to vest njegovi sovražniki z namc-nom, da mu Skodujejo, ker ni imel z Jtalijo nikdar nobenih z\qz. Sedaj je policijska direkcija razkrila to tajnost: Generalni mo.^otec tega »dr-žavnega dobrodelnega urada« je namreč pred kratkim izjavil nekemu Hribarjevemu prijatelju, da je bil Hribar konfiniran zaradi možnosti, da bi ga Italijani pri morebitnem prihodu v Ljubljano imenovali za gu-vernerja. Zveza je jasna in jasno je torej tuđi, odkod je izšla vest — Zamenjava vojnih vietnlkov. Vojaška uprava se je prizadevala od začetka^ Isti vrsti vojnih vjetnikov v deželi sovražnika. katerih telesno stanje ne dopušča zopetne vporabe za orožno službo, omogočiti pred-Casen povratek. Obnašanje sovražnih vladarstev v tej zadevi je bilo spo-četka malo prijazno, tuđi po spreje-mu tozadevnih avstro - ogrskih predlo«ov je bil skrajšan uspeh tega podjetja s tem, da so naši nasprotni-ki pri izbiranju vojnih vjetnikov skle-nili rabiti zelo strocro merilo. Pozvana oblastva Avstro-Ojfrske so pa zmislu primern© sklenjene dogovore z bolj milim razumevanjem vporab-Ijala, kar je zamoglo sčasoma izpre-membo učiniti. Sovražne vojaške uprave so prišle do spoznan ja, da je čioveško življenje v prihodnjosti vsih v vojni udeleženih držav dragocenej-Še kakor da se za domov dopuščanih bolnih vojnih vjetnikov vporabljajo načela, katerih preobilna strogost na-sprotuje človekoljubnemu in gospo-darskemu temeljnemu namenu vsega podjetja. Izf>remenleni stvarni položaj, združen z izkušnjo. da doigolet-no vjetništvo ni le rdravju Scođllvo, temuč ima tu Oj za telo zelo neugodne nasledke, je napeijal voja5ko upravo, da je stavila ruski, francoeki in ftalijanski vladi predloge za spIoSno zamenjavo vsih vofnih vjetnikov, kateri so v doJočenem času v vojno vjetništvo zašli in se torej že leta in meseca nahajajo v vojnem vjetništ-vu. Sprejemne izjave sovražnih vlad še nišo dospele do sedai. Iz tega vzroka smo obvesteni od merodajne «trani» da ja viagaiija posameonih i 1 proŠenj pri c. in kr. vojnem ministrst-vu popotaoma neuspelno. — Oostfovi aa Hrailcl — —ilhi posest? Vsi narodno misleči Ijudje, ki imajo kaj zmisla za gospodarsko delo, so se svoj čas razveselili, ko so izvedelL da je ljubljanski finančni kanonik Si§ka kupil lepe gozdove ba-rona Lewetzowa na HruŠid. Ali je kanonik ŠiŠka te gozdove zase kupil ali samo kot pooblaŠČenec >LJudske posojilnice.« je postranska stvar. Zdaj je lastnica gozdov »Ljudska po-sojilnica«, Oozdi na Hrušici so za našo narodno stvar velika pridobi-tev. Ravno gozde bi morali negovati in hraniti, morda je od jfozdov odvi-sen velik del naše gospodarske prihodnjosti. Zdaj pa beleži »Naprej« govorico, da hoće >>Ljudska posojil-nica* prodati obsežne gozde na Hrušici — nernški družbi, dasi bi jih rade kupile nekatere notranj-ske občine. Človek skoro ne more verjeti, da hi bilo kaj tncega mo£0-če. Če proda velik denaren zavod v časih, ko je postala vređnost gozdov velika in je čisto gotovo, da postane po vojni še vvčja, na slovenskih tleh in za ćelo vrsto slovenskih obein velevažnih gozdov, potem res ne vemo, kako naj se tako počerje imenuje. ^Ljudska posojilnica^ je pred kratkim prodala nemški družbi mengiško pivovarno, ki je imela lepo bodoenost — a zdaj pa še gozde na Hrušici? — Deželna živina v iievaraostL Kranjska dežela ima na Robežu pri Medvodah 45 plemenskih krav in v Medvodah nad 200 glav živine. Za vse krave na RnbeŽu ima ^een voz sena. za one v Medvodah pa n i Č. Kaj bo? — Oddaja sena v Trebnjem. Dne 21. t. m. so morali Dosestniki nddati v Trebnjem seno. Marsikomu je bilo pri tem bridko pri srcu, saj ve, kake posledice bo to imelo za gospodarske razmere. Kmetovalci so oddali dnbro in pošteno seno, pri pregledo-vanju sena pa se je iz kazala nekaj posebnega. Izza afere ritmojstra Kerlina znani župnik Oblak je bil pri-peljnl čudno seno. Okrog in okrog je bilo lepo seno, v sredi pa so bile — krompirjeve štiblje, praprot. pesek in take stvari. Ni Čuda, Če konji pri tak i krmi crkavajo. Oblakovo seno seve-da ni bilo prevzeto. — Na naslov ravnateljstva c. kr. državnih železnic Trst sedaj v Ljubljani. Ženske, katere so bile že pretečeno leto nastavljene kot spre-vodniki, še do danes nišo dobile službene obleke (Dienstkleid). y hudi pre-tečeni zimi bile so izpostavljene mrazn kakor vrabd. Pri južni železnifi, tramvajske uslužbenke imajo povsod službeno obleko. Seveda je pri upravi, kjer gospodari Wicsser, kateri se niti železniškemu ministru ne pokori, (pre-stavljen bil je v Trst) vse mogoče. Mo^oče, da upajo gg. Schmitz, Ze-leny in Wiesser, sprevodnice si labko postranskim potom prislužijo toliko denarja, da si kupijo obleko. Poleg tega dobe beraško dnevnino 3 K 20 vin. in majhno vojno doklado, kar pa gotovo ne zadošča za pošteno preživ-Ijanje. Vrag naj vzame potem moralo. — Iz Albanije poroča neki naš vojak, da sedaj stane tam pol kilo-Erama tobaka za cigarete 20 do 24 K in s seboj na dopust se ga srne vzeti pol kilograma. Hiido razsaja malarija; pri neki bateriji je zbolelo pred kratkim na tej bolezni 33 mož. Vro-čina je v Albaniji velika, ćelo nad 70° C. Voda je slaba, o vinu se mu pa še sanjati noče. Srčno si želi v Ljubljano, kjer misli piti vino, dobro kapljico. po 96 v liter ... — Opozorik) C kr. okrajno gla-varstvo razglaša: Kakor se je poiz-vcdclo, imajo trgovci navado, da ča-kajo pozno zvečer, oziroma zgodaj zjutraj na cestali, katere peljejo v Ljubljano, na posestnike, odnosno sadne trgovce in jim odkupujejo sad-jc katero nameravajo potem raz-j-rodati na trgu v Ljubljani. Z ozirom na § 10. ukaza z dne 24. marca 1917 drž. zak. st. 131, in na § 2. ukaza z dne 31. maja 1917 drž. zak. št. 246, je vsako trgovanje s sadjem brez posebnega dovoljenja politične oblasti L instance splošno prepovedano. Kdor bo izvrševa! navedeno trgovino in se ne bo izkazal z gori navedenim posebnim dovoljenjem, bo tu-uradno strogo kaznovan. — Moko zmetaf do tleh. Včeraj popoldne je neka ženska položila na mesarsko stojnico na Vodnikovem tnru nekaj moke in se zaradi oprav-kov par trenntkov odstranila, pri moki pa pustila za varuha lOletne^a dečka. V tem priđe lastnlk stotiice. nek mesar, ter začne nad dečkom robantiti in ga kloftitati, naposled mu je zmetal pa še moko po tleh, katere se je tuđi nekaj raztresta. Kaj je mesarja tako razkaiilo, sicer ni znano, gotovo je pa, da bode moža-kar dobil za svoj čin tako plačilo, 1a se mu bržkotne ne bode nikoli več zahutelo razmetavati tnjo moko po tleh. — Zdravstveno stanje mestne občine Uubljaiir-Ve. V č;^j od 32. do 18. avgusls «^ je rodilo x Ljahljaoi 16 otrdk, 1 je bil mrtvorojen, umrlo pa je 15 domačinov in 14 tujcev, med njimi po 3 domaćini in tujci za. jetiko. Oboleli so za tifuzom 1 tujec in 190 vojakov in za grižo 2 domaćina in 52 vojakov. Pozor planiocem! Od dne 37. avgusta t. L naprej v intervaiib 14 dni se bodo vršili veliki lovi na divje koze, vsakokrat po 3 do 4 dni v Kam-niški Bistrici, oziroma v Kamniškili planinah. Opozarjajo se turisti, da je te dni prepovedan pohod na te planine, ker bi bil vsak od lovskih uslužbencev zavrnien in bi se ne jam-čilo za eventualne nezgode. Sploh se hribolazei opozarjajo, da rabijo za pohod na planine le markirana potat ker bi jih v nasprotnem slučaju naši uslužbenci brez ugovora zavrniii in bi bilo Iovsko vodstvo v slučaju ne-ubogljivosti primorano pohod na planine sploh ustaviti, da se divjačina ne vznemirja. — Lovsko vodstvo kneza Hugona Windisch-Oraetza za Kamnisko Bistrico, v Kamniku, dne 22. avgusta 1917. — L 7. e n t n c r. Proslava jiesarjevega rojstnega dne v Metlikl. Zupaiistvr* mestne občine Metlike je na slovesen način proslavilo rojstni dan cesarja Karla. Zvečer pred rojstnim dnem je priredila mestna godba s sodelovanjem vojaštva mirozov, ki se ga je ude-ležilo vse meščanstvo, rravđuifeno prepevajoč cesarsko pesem. Drugo jutro rano je bila budnica, ob 8. pa slovesna masa ob mnogobrojni ude-ležbi vojaštva. ^asilne^a društva, godbe. zastopnikov sole in uradov, domaćega in okoliškega prebivalst-va ter občinskejra zastopa. Po maši je pred mestno h:so zbrano mno/ico z vznesenimi besedami nagfovoril vodja županstva z. Tosio Flajš-m a n, ki je zakiic^il presvetlemu vla-darju trikratni oživio!«. Temu klicu se je z navdušenjem odzvalo vse ob-činstvo, k; je napolniio trg. Nato se je zbral občinski zastop na slavnost-no sejo, kjer Je spreiel na predlog gospoda Flajšmana vdanostno izjavo, ki je bila takoj brzojavno sporočena na pristojno mesto. V nedeljo popol-dan pa se je vrši! v prosterih Narodne čitalnice slavnosmi koncert, Ki je v vsak em oziru popolnoma uspe!. Naval občinstva je diI tolik, da ne pomnimo enake^n. Vsi sodeiujoči so sijafno izvršili svojo nalr^o. Od točke do točke se je stopnjevalo odobravanje, ki ie izrazalo zasluženo pohvalo deklamovalkama, solistom, godbenikom, pevcem in pevkani, posebno pa Ijubkim deklicam, ki so vprizorile končno alegorično sliko.Po koncertu se je Muoma do zadnjega prostora napolnil ohsežni vrt, kjer je igrala mestna godba. Gospod Flajš-man je pozdravtl vse navzoče, posebno vodjo glavarstva £. Svetka ter gg. častnike. Metlika dekleta so brž razpečala srečke, Sopke in dopisnice. Vsa lepo zasnovana in nrezhibno izvedena priredba je dala čistega okrog 1000 kron, ki so namenjene slovenskim oslepelim vojakom. Vse mesto je bilo bocrato in okusno okra-šeno z zastavami in zelenlem. Metlika je zopet izpričaia svoje patriotič-no meščanstvo. a meščanstvo je pc-svedočilo svojo radodarno in gosto-Ijubno roko. Bodi vsem !n vsakemu izrečena zahvala in oriznanje. Samomor. Obesil se je vpokoje-ni orožniški stražmojster Tomaž Erbcznik v Dol. Kronovem. Bil je zmešan že dalje časa. Požar. Josipu Stcgnarju v Se-benjah je zgorelo gospodarsko po-slopje in 110 meterskih stotov sena, Škode je 9000 kron. Josipu Bobnarju v Gor. Globodolu je napravil požar škode 200 kron. V hiši je bilo tačas troje deklet: dve sta ranjeni, osem-letno Rozalijo pa je ubila strela. ki je zadela v hišo. Izjrubil se ie lovski pes frmač, trdodlakast, bel. z rujavimi lisami fn r>lisi na ime >Pik«. Pasja znamka Ljubljana št. 336. Kdor hi o njem kaj zvedel, se prosi, da sporoči Franu Str.^jherju, Jenkova ulica 13. Aprovisacija. -f- Meso na rmene iskaznice B. Mestna aprovizacija bo razdeljevala v soboto dne 25. avgusta popoldne v cerkvi sv. Jožefa meso strankam, ki imajo rmene izkaznice, zaznamovane s črko B. Na vrsto pridejo od pol 1. do 1. popoldne štev. 1 do 200, od 1. do pol 2. štev. 201 do 400, od po 2. do 2. štev. 401 do 600, od 2. do pol 8. štev. 600 do 800, od pol 3. do 3. Itev. 801 do 1000, od 3. do pol 4. Stev. 1001 do 1200, od pol 4. do 4. itev. 1201 do 1400, Od 4. do pol 5. itev. 1400 do konca. 1 oseba dobi 74 kg, 2. osebi pol kg, 3 do 4 osebi *U kg, 5 do 6 oseb 1 kg, 7 do 8 oseb V/4 kg, več lVs-kg. Rodbinske izkaz-nice je treba prinesti s seboj. -f- Meso na uradniške iskaznice. Mestna aprovizacija bo delila v soboto popoldne v cerkvi sv. Jožefa meso na uradniške izkaznice. Prva kategorija priđe na vrsto od pol 5 do 1 46 ure, druga od V^6 do pol 6 ure tretja od poi 6 do 6 ure in Cetrta od 6 do pol 7 ure. Družine do treh oseb dobe pol kg, s 4 in 5 osebami 3/< kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več osebami IV« kg. Rodbinske izkarnke je treba prinesti s seboj. ~f- Prodaja paradižnikov. Mestoa aprovizacija ljubljanska bo jutri zjutraj prodajala na svojih stojnicah na Vodnikovem trgu paradiinike po K 2*40 kg. Občinstvo opozarjamo, naj se ugodne prilike kar najbolj posluži. Razne stvari * Nova ruska himna. Stara niska himna »Bože carja hrani" je na Rtt-skem odpravljena. Zdaj imajo novo himno. Zložil jo je nekoliko dni po izbruhu revolucije pesnik Balmont, uglasbil pa jo je mladi skladatelj Oreč-janinov. * Praga brez kruha. Razmere V Pragi so postale uprav katastrofalne. Na Pantraći so se v soboto rveĆer Že pred 10. uro zbrale ženske in otrooi in Čakali vso noč, da bi zjutraj dobili kruh. Kdor priđe sele ob zori čakat, ne dobi nič več. „Pravo Lidu" se tuđi oštro pritožuje zaradi postopanji po* licije. * Laiikoveroa ženska. K perici Leopoldini Pohlhammer na Dunajti j3 prišel mlad, čedno oblečen mož in rekel, da je policijski agent in da inora pregledovati bankovce. Žena mu je predložila devet stotakov in »policijski agent« je s pretvezo, da mora nesti ta denar na policijo, a da ga žena lahko že popold. nazaj dobi, pobasal bankovce in odšel. Ko je prišla lahkoverna žena na policijo, je tam izvedela, da je bila ogolju-1 fana. * Izdelovalec orgelj, ki ne pre« nese kritike. Da pisatelji in umetnikl ne ljubijo kritike, je znana stvar, a zdi se, da je niti obrtnik! ne maraja. vec pretrpeti, vsaj izdelovalec orgelj Schonhofer v Požunu na Ogrskem ne. Ker je hišni kaplan nadvojvode Evgena pater Malesik izrekel o orgijah, ki jih je postavil imenovani Schonhofer, slabo sodbo, ga je tt clovek napadel s stiletom in ga smrtnonevarno poškodoval. Prizna! je kar brez ovinkov, da je hotel pa-tra umoriti iz maščevanja, ker se je neugodno izrekel o njegovih orgijah. * Poskušena goljufiia. V neki menjalnici na Dunaju je doslej še n€j zasačen slepar poskusil s ponarejend srećko zadnje državne dobrodelnej loterije fzvabiti glavni dobitek v zne^ sku 200.000 K. Lastnik menjalnice s| je sicer srećko dobro ogledah a ni naše! nikakega znaka, ki bi kazal, da ni pristna. Iz previdnosti pa vendari ni izplačal glavnega dobitka, nego jo dal prenositelju srečke le potrdilo m mu naročil, naj priđe po denar čez nekaj dni. Poslal je potera srećko nai upravo drž. loterije in tam so mu po-i jasnili, da ie sreČka pa5 pristna, samo številka na njej da je ponarejena in sicer mojstrsko. Lastnik prav« srečke se je med tem že oglasil in Jr dobil glavni dobitek. Darila. Aprovizačnemu zakladu za prehrano ubožnih slojev ljubljanskih je podaril gosp. Viktor Rohrmann, trgovec fn posestnik v Ljubljani. 50 kron, mesto venca na krsto svojega bratranca Antona Rossmanna. Darila. Gospod Anton Tonejec la* varnar v kavarni ^-Evropa« v Ljubljani, je podaril nastanltveno pristojbino v znesku 128 K zakladu za vdove in sirote padlih kranjskih vojakov; jeospa Annv Schnci-d e r, veletržea soproga, pa nastanltveno pristojbino v znesku 57 K 68 vfn. la mestne reveže ljubljanske. Mesto venca na krsto gospođa Rossmanna, družabnika tvrdke Rossmann in Tschurn, je daroval gosp. Fr. Drofenig, veletržec v Ljubljani 50 kron sa mestnl b o2ni zaklad. Prosto voljni dooeski za vdovslcl In slrotinakl sklad pri c. kr. črnovojniškem okrajnem poveijstvu št. 27 r Ljubljani. Glasom poročila upravnega odbora so doŠti temu skladu sledeči denarni prispevki: XV. izkaz: Ivan Oiosio, Trst, 3 K 20 vin.: Fran Holter, računski podčastnik, 10 K; moStvo železnico čuvajočega oddelka Št. Peter na Krasu, 70 K; fvan Grebin. narednik f\0 kron; Ivan Orazietti, poročnik, 10 kron; dr. Ludvik Treo, nadporočnik, 20 leron: Franc Saler, finančne straže respicijent. Metlika, 2 K; dr. Hugo Peterlin, nadporočnik, 10 K; Davorin Rov^ek, fotograf, Ljubljana, 54 K* Josip Delplero, nadporočnllc 20 K; Oton Seydl (Iz nabiralnika), zobotehnik, Ljubljana, 300 K. Umrli so v Ljubljani: Dne 20. tvfcusta: Lovrane Ravnohrtb, delavec hiralec, 71 let, Radcckega cesta 9. — Fran ArneŽ, delavec^ hiralec* 74 let, Ra-deckega cesta 9. — Hedvlka Gruntar, rejen-ka, 8 mesecev, KamniŠka cesta 129. Dne 21. avgusta: Andrej Medved, nri-mogar v pofc, hiralec, 45 let, Rađeckegt cesta 9. — Karei Štefan Cebin, rcjenec, 2 meseca, Streližka ulica 15. — Terezlja Her-mann, zasebnica, 85 let, EUzabetna cesta 2. — Ivan Hajdinjak, vrtnarski delavec, 57 let, Cesta na Rudolfovo železnico 16. tadalatel] ia odgovorni ttrednlk: Valentin Kopltmr. tMalmšmm kl ftkk rNtrnAia tfa^at^^. Sfr*0 *■ »SLOVENSKI NAROD*, dae 24. avgasta 1917. ------- — .....— -____________^________________193 Stev. PreUlc Podpisina FaniHelierjcva, sprcvod-«ika žena, v Zeleni jami 5t. 134, preklicujem ir>. obžalujem vse neosnovane govorice. ki S€m jih Sirila o Mariji Kane, gostilmčar-jevi ženi na bavi tn se ji zahvaljujem, da je odstopiia od kazenske ovadbe, LJUBLJANA, 25. avgusta 1917. Fami ■•11*1». 5tara gojtilna (hotel) z obsežnimi gospodarski mi poslopji, z lepimi velikimi sadonosniki in arondiranim poljem v srcu zdraviliSkega kraja na Spođ. Staierskem Cvetoča mesarska obrt, najb3lj5i prostor za trgovino in prekupčevanje. — Natančnejše se poizvc pri aa. #aara, Iv. Petra iMto ML aaaaftraal«. Itamka Erbtlalli • sinčkom Clrflatt, javlja v oeinnerni bdli vgem, ki ao poznali pokojnika, da je preminnl nje dobri, ljubljeni aoprug, oziroma oče, brat, stric, zet in svak. gospod Tomo Erbežnik l kr. orož. postajevodja I. raz. v pok. dane a ob pol 9 uri dopoldne v 40. 1 svoje* dobe. Pogreb ae vrši v Četrtck ob 7. uri zjutraj ua po* kopaliS^e v Beli cerkvi. KrOnOVO pri RudOlfOVem, 21. avgnsta 1917. 2796 Žalujoči ostali. Snu UK hm t .Kim ni v deželnem tfedalllfa. tS- Samo itlri dni. LORI & Co. Sliajaa liimaka igra v 4 aclujlh. V glavni vlogl: LOTTE NEUMANN. Prvi predstavi danas v patak ob 7. In 9. uri zvatar. j BunotlirimitrKlOitooteit! SiiaiGB ml3dinske predstave v ,Kino Centra!4 v dežeinem gledalištu, jutri v soboto ob 4. pop. in v RGdeljo ob pol 11. in 3. uri popoldne. NajnovefSI filml I Nove fcrasn« prsvljice in komKni fifmil | Instruktor za ttcenca tratfa raalaa, a* IM« sa takaf. PredsUviti se je pri l.an»aaKi. StraUafca ai. Ss/I. prodajall^a • • apra1»a v trffttiso v Lfaallsal, katera je zmožna tuđi pisarniških del — Vs>top takoj Ponudbe na „Poatal pradal *tw. 144, Linbllaaa. 2768 Begnaca: Jaa«i Klaafiek, vrtnar v Sf Petru pri Gorici, in VttlffO Greiajar z Brdov pri Gorici se pro- ita, na] naznanita podpisanemu svoje sedanje bivaltšče, da dobi od njih nujoa pojasnila za neko pravdno zade?o. Dr. Anton Svigelj, osvetnik v Ljubljani. 2770 r ~ - —: I I I Vaš ere me VUNONE: i morem kar najtoplejše priporo- ' i čati, napravi polt prozno, ne da I bi se pri tem svetila. Ruži Machova dram. članica mest gled. na Kr. Vinog. ^ i I-deluie; Labort)rli Heraf Praga- ! i Vrtorlce, BaUk. mL 45, tel. §443. 1 i ■ Veliki lonček 3 K, srednji K 1 50, za poskuSnjo 60 vin. — PoSilja se po ! poSti proti vposlatvi zneska z dudat-j kom 60 vmarjev za porto. Zaloga v Ljubljani Lekarm l U. pl. Trnkoczy. iO84-xix. UUlUđBU AUIU At. 82, 4Uka-Lmbl{ana. V Parizu Izprašana D0lit3 ftaBtoione. daie ml AhgUi Fotoćaik, Clgalatovu ulica *L 4/ n. aadstropt«* Liafelfaaa. 27^9 Gospodinja Kmdtna vsega doraaćzia o rav^la, ižča rimernega anesta. 2754 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. Proda se ▼ lepf legi na Bledu VILI io prillifoa HISA i mlinom. Fol«g |e T©llk sa dal In zelenfadnl vrt, naka) travnlka in goida. — N^tančnejši podatki : A. Bolar, Mailing, Maribor. ■■BVaVDaVIIHB^BBSBflBSBHHHHBflHaV Kostanjev io hrastov les ▼sako množino« od 10 cm debe« losti napre|v kupi po naivlili cenl Josip Cisel9 na Polzeii, Štajersko. 2374 VtSJi tehitčni uradnik, s&rr 25 let, Si š*it koresoondence s prijatno groš-pico, do /s/e starosti, hČerko v^ornih StariŠev, One, ki so ali posfanefo lastnic* fakršnega ~ fali mmhanično tthnJčnega obrata, obrti ali trgovine, kjerf^oti na slovenskim* imajo prednost ali vendar ni to pogoj. — JLe resne ponudbe pod n 7ajnost 12788 * ' na upravništvo ^^ioven. Aaroda", na AauSuSat W aUl ^bPbIbV^^bIMbV Mu9%MXm Kmetske posojilnice ljubljanske okolice registrovane zadruge a neomejeno aavezo v Ljubljani, ki se vrši dne 30. avgnsta 1917 ob 3. uri popolndne v posojllnlčnl plsarnl. Dnnajska cesta štev- 18. nHETlfUI RPVla l- Nagovor predsednika. 2. Poročilo ravnateljstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev letnega računa. 5. Razdelitcv čistega dobička. 6. Volitev predsednika, pod-■alaW■&•■■■ ■■■■Ua predsednika in tren članov načelstva. 7. Volitev tren članov nadzorstva. 8. Predlogi zadružnikov. ¥ LieUJaai, dne 14. avgusta 1917. --------~~.---------- . NaČelstVO. Aktiv« Bilanca za upravno leto 1916. p«.iv« 1 Račun blagajne i Stanje dne 31. decembra 1916.......... 369.415 12 2 „ posojil i Stanje dne 31. decembra 1916.......... 9,535.045 12 3 ,9 nalo2enega denarja i Stanje dne 31. decembra 1916.......... 9,940.729 74 4 m ladruinega doma i Stanje 31. decembra 1916............ 185.976 78 5 n zadružnih hi£ i • Stanje dne 31. decembra 1916.......... Hiša Janez Trdinova ul. St. 2,.......... 154.628 49 Zaostale najemščine ............•• 290 66 Hiša Janez Trdinova ul. št. 8.......... 145.357 77 ft w Mepi»ami£nin: Stanje dne 31. decembra 1916.......... 519.222 48 Predplačane obresti od prevzetih bipotek „ . • • . 1.006 54 7 M vradnostnih listini Stanje dne 31. decembra 1916.......... 2,442,371 75 Nedvignjeni kuponi.............• • 50.261 79 3 m prohodnih zattkovi Stanje dne 31. decembra 1916 10.855 81 9 w Invantarja Stanje dne 31. decembra 1916.....• • • . . 10.910 22 10 n alM»Mtli Stanje dne 31. decembra 1916 Zaostale obresti posojil............. 337.842 91 zamudne obresti posojil......... 17.0601 04 23,720.975| 22 i 1 Račun deležev 1 Stanje glavnih deleŽev dne 31. decembra 1916 • . # 20.000 — , opravilnih đeležev dne 31. decembra 1916 • 12.660 — 2 if wlogi Stanje dne 31. decembra 1916 Hranilne vlogc.........K 16,206.692.73 Kapitalizirane obresti za leto 1916 , 663.171.24 Hranilne vloge na tekoči račun . . „ 5,380.066.02 i . Kapitalizirane obresti za leto 1916 „ 193.827.50 Hranilne vloge po nabiralnikih . . , 30.097.97 Kapitalizirane obresti za leto 1916 » 1.292.86 22,475.148 32 3 n rezervnih za kl« do w i ; Stanje dne 31. decembra 1916 Glavni rezervni zaklad............. 453.830 49 ! Posebni rezervni zaklad............* 414.350 95 4 | „ pokojninakega zaklada i Stanje dne 31. decembra 1916.....• • • • . 99.168 U & Vl zadružnega doma i Za leto 1917 predplačane najemSčine • • • • . # # 2.162 06 ^ n zadružnih hi* i Za leto 1917 predplačane najemSčine i Hiša Janez Trdinova ulica št 2....... . . . 813 82 | • • » •• 8- ••••«••«, 949 04 i ' n neprent!6nln ■ I Stanje prevzetih bipotek............. 132.475 89 8 h ahreatii I Za leto 1917 predplačane obresti posoji! in razne . SS.001 93 | 9 M Uguhe In dob!6ka • i ^^^ Čisti dobiček za leto 1916 ♦.......... 46.414 61 I 23,720.975 22 Leta! rađani to bilanca so v nnisltt % 25 zadnribrifa pravil xadr«2ttikom v pregled na nzpolago. . H^Aa>lam*«aTam