Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 16 / Leto 79 / 18. april 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU VOJNIK Str. 7 Str. 12-13 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PRIL OGA SPORED Jasna Kuljaj: Razkrivamo! Postala programska direktorica kar štirih televizij! Spet v lovu za novimi talenti Slovenija ima talent ŠT. 16 18. APRIL 2024 Blaž Šter: Želi si izkusiti tornado in sibirsko zimo PET. 19. 4. SOB. 20. 4. NED. 21. 4. PON. 22. 4. TOR. 23. 4. SRE. 24. 4. ČET. 25. 4. Blaž Šter: Blaž Šter: tornado in sibirsko zimo tornado in sibirsko zimo tornado in sibirsko zimo tornado in sibirsko zimo SPORED Str. 8 ROGATEC Str. 9 Str. 22-23 Nič več golih popkov in vročih hlačk PRAZNIČNO Z OBČINAMA TABOR in MOZIRJE Str. 24-27 Ko je Celje še živelo za film Lani je minilo 50 let, odkar sta Novi tednik in Radio Celje s Tednom domačega  lma v knežje mesto pripeljala najpomembnejše  lmske ustvarjalce iz vse Slovenije in Jugoslavije. Večdnevni kulturni dogodek je v celjske kinematografe zvabil tudi do 40 tisoč obiskovalcev. Takšnega odziva občinstva ni do zdaj dosegel še noben kulturni dogodek. Bil je praznik  lma, ki je enkrat letno Celje postavil v središče jugoslovanske kinematogra je. A tudi ta se je poslovil in Celjani še vedno čakajo, da se bo kdaj ponovno rodil. Lahko res vsak gradi, kakor in kar želi? Kdo je pozabil na rimsko cesto in nekropolo? Foto: arhiv MNZC/ Drago Medved Andrej Šušterič, neizprosni borec za celjski rokomet Andrej Šušterič, neizprosni borec za celjski rokomet Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 16, 18. april 2024 AKTUALNO Številne prireditve ob prazniku Mestne občine Celje se bodo nadaljevale do konca tega meseca. Tako bo jutri, v petek, ob 17.30 v Narodnem domu dobrodelni koncert Nekaj sije v nas ljudeh, v nedeljo bo ob 11. uri Pevski spre- hod v starem mestnem jedru. Prihodnji četrtek bo v Parku svobode tudi slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju. Isti dan bo sledilo odprtje Fotohiše Pelikan. Dan kasneje bo v Likovnem salonu odprtje razstave za mednarodni urbanistični natečaj Europan 17, v Narodnem domu bo koncert Pesem upora. V petek bo v Knežjem dvoru tudi odprtje razstave o Ottu von Habsburgu. »V mozaiku Celja vaši koščki svetijo na poseben način,« je na slovesno- sti nagrajencem dejal župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Dva zlata celjska grba, štirje srebrni, štirje bronasti ter pet kristalnih celjskih grbov kažejo, da je delo uspešnih ljudi v Celju vendarle vidno. Gre za najvišja priznanja Mestne občine Celje, ki so bila podeljena na osrednji slovesnosti ob prazniku občine, 11. apri- lu. Letošnja prireditev je požela ogromno pozitivnih mnenj, predvsem pa izbor nagrajencev, ki so s svojim delovanjem okrepili lokalno skupnost, predvsem pa v njej pustili neizbrisen pečat. SIMONA ŠOLINIČ Celje zaradi njih postaja še boljše Celje zaradi njih postaja še boljše »Če pridemo na svet zara- di ljubezni ter nas pričakajo objemi in ljubezen, zakaj ne bi bili deležni tega tudi ob koncu življenja? Ta zlati grb je priznanje tudi vsem, ki ne- sebično skrbijo za ohranjanje dostojanstva življenja od pr- vega vdiha do zadnjega izdi- ha. Edino merilo te dejavno- sti je sočutje, ki je tudi znak kakovosti družbe. Slovensko društvo Hospic, območni od- bor, letos praznuje 25 let in to udejanja nesebično,« je dejala Hedvika Zimšek, prejemnica zlatega grba. Prejela ga je za 20 let požrtvovalnega pro- stovoljnega dela na področju paliativne in hospic oskrbe ter za prispevek pri razvoju tovrstne dejavnosti na lokalni in državni ravni. Zimškova, prihodnji teden bo v Novem tedniku objavljen tudi inter- vju z njo, je bila vse življenje tudi po strokovni plati zave- zana zdravstvu. Bila je višja medicinska sestra, profeso- rica zdravstvene vzgoje, je strokovnjakinja na področju paliativne zdravstvene nege in oskrbe. V 36 letih zaposli- tve v Splošni bolnišnici Celje je delovala kot glavna sestra na ginekološko-porodniškem oddelku, na oddelku za pa- tomorfologijo in kot glavna medicinska sestra celjske bol- nišnice. Takoj po upokojitvi nikoli, ko smo poročali o pro- blematiki paliative ali oskrbe starejših in bolnikov, ni odre- kla izjave. Dobitnik zlatega celjskega grba je prav tako postal Ro- man Kramer: »Stalnica vsa- kega mojega delovnega mesta in pisarne je napis na steni, misel slovenskega pesnika Simona Gregorčiča: ›Kar sto- riš zase, bo že s tabo umrlo, kar storiš za narod, ostane za vselej.‹ To je misel, ki me vodi skozi življenje,« je dejal. Podeljen mu je bil za predano delo pri izvedbi protipoplav- nih ukrepov in za strokovne prispevke pri več drugih pro- jektih, ki imajo trajen pomen za mesto Celje. Že leta 1990 je v podjetju Nivo Celje vo- dil sanacijo po vodni ujmi v je začela delovati na podro- čju oskrbe hospic na celjskem območju. Tudi za Novi tednik Osrednjo slovesnost ob prazniku Mestne občine Celje je zasnoval režiser in scenarist Jaša Koceli, so- oblikovali so jo igralka Ajda Kostevc, pevka Manca Fekonja, glasbena zasedba Moonlight Sky, plesalki Tajda Podobnik in Anamaria Bagarić, skladatelj Miha Petric in pesnica Katja Gorečan, ki je posebej za to priložnost napisala pesem o Celju. Slovesnost so sklenili s priredbo navijaške himne Florijanov. Podelitev najvišjih občinskih priznanj ob prazniku Mestne občine Celje Zdravniki po neuspešni mediaciji z vladno stranjo nadaljujejo stavko, ki so jo začeli 15. januarja. Gre torej za najdaljšo zdravniško stavko v zgodovini Slo- venije. Razočaranje nad neuspelo mediacijo izraža- jo tudi bolniki, je mogoče slišati iz vrst zastopnikov bolnikovih pravic, saj pri bolnikih to, da še vedno ni znano, kdaj bo stavka končana, povzroča tudi nego- tovost. Nekateri bolniki, ki so pogosto v bolnišnici, pravijo, da stavka niti ni opazna. Samo za primer: v celjski bolnišnici po podatkih vodstva stavka 48 odstotkov zdravnikov, torej »le« približno polovica. SIMONA ŠOLINIČ Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije V celjski bolnišnici stavka »le« približno polovica zdravnikov Zastopniki bolnikovih pra- vic po vsej Sloveniji opažajo, da z novimi tedni stavke raste število bolnikov, ki so jim že dogovorjene obravnave in po- segi odpadli. Od dne začetka stavke do tega ponedeljka je bilo v Splošni bolnišnici Celje odpovedanih 2,6 odstotka sto- ritev specialistično ambulan- tne dejavnosti ter 17 odstotkov nenujnih operativnih pose- gov. »Največ storitev je odpa- dlo na operativnem področju. Izpad ambulantnih pregledov je najbolj viden na področjih ortopedije, nefrologije, ORL in dispanzerske dejavnosti ginekološko-porodniškega oddelka,« so nam odgovorili v celjski bolnišnici. V Celju sicer upajo, da bosta sindikat Fides in vlada čim prej dose- gla dogovor, ki bo stavko kon- čal: »Nimamo neposrednega vpliva na potek stavke zdrav- nikov in zobozdravnikov, a si s prilagojeno organizacijo dela prizadevamo za ublažitev njenih posledic,« pojasnjujejo. Stanje na urgenci se je umirilo Znano je že, da posledice stavke najbolj čutijo v urgen- tnih centrih, ki so ves čas odpr- ti in kamor bolniki pridejo, če ne uspejo priti do ambulantnih obravnav, četudi morda zdra- vstvena stanja niso nujna. Stanje v celjskem urgentnem centru se je po valu prehladnih obolenj v začetku leta nekoli- ko umirilo. »A tako kot druga leta se tudi zdaj število obrav- nav spreminja in je odvisno od različnih dejavnikov. Hitre temperaturne spremembe, ki so obremenjujoče za starejše in kronične bolnike, delo na prostem, več športnih dejav- nosti … lahko hitro vplivajo na zasedenost tako interni- stičnih kot kirurških urgentnih ambulant, ki tako občasno še vedno beležijo močno pove- čan obisk,« dodajajo v celjski bolnišnici, kjer tokrat obiska bolnikov urgence neposredno ne povezujejo s stavko. Uspeh mediacije padel v vodo Zdravniki niso zadovoljni, ker mediacija med Fidesom in vlado pred dnevi ni uspela. V zdravniškem društvu opozar- jajo, da predolga stavka škodi javnemu zdravstvu tudi zato, ker se v njenem času številni bolniki preusmerjajo od jav- nih k zasebnim izvajalcem. V zasebni sektor, kjer se izva- jalci ravnajo po Zakonu o go- spodarskih družbah in lahko prosto po tržnih zakonitostih oblikujejo cene dela in storitev, se seli tudi pomemben del naj- boljših zdravnikov, še menijo v zdravniškem društvu. Rešitev bo po njihovi oceni spoznanje zdravstvene politike, da brez dodatnega dela zdravnikov, ki so na voljo v državi, ni možno kakovostno in v sprejemljivem času oskrbeti vseh, ki zdrav- niško pomoč trenutno potre- bujejo. »Žal je le z dodatnim delom zdravnikov dlje od njihovega zakonitega rednega delovnega časa možno pomagati vsem bolnim državljanom v Sloveni- ji v razumnem času,« so nave- dli. Od zdravstvene politike je odvisno, ali bo našla ustrezne rešitve in spoznala vrednost opravljenega dela dlje od re- dnega delovnega časa. T udi na tem področju sledimo evrop- ski ureditvi, so še sporočili iz društva. Direktor Evropskega centra za reševanje sporov Uroš Pe- tohleb je pred dnevi ocenil, da bi bilo mediacijo med vlado in Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 16, 18. april 2024 AKTUALNO ZADETKI 12 3 15 1 14 3 14 3 Srebrne celjske grbe so prejeli: dr. Bruno Dujič za strokovno delo pri razvoju in gradnji prvih večjih lesenih objektov v Celju, Tina Trstenjak za vrhunske tekmovalne dosežke in promocijo celjskega juda, Lions klub Celje Mozaik za požrtvovalno humanitarno delovanje, Ljubečanke – Ženski pevski zbor KUD Ljubečna za uspešno delovanje in ohranjanje ljudskega izročila. Bronaste celjske grbe so prejeli: Miran Rauter za uspešno podjetniško pot in odgovoren odnos do zaposlenih in okolja, Društvo navijačev Florijani za 30-letno navijaško podporo celjskih rokometašev, kolektiv gostinskega lokala Špital za prjatle za kreativnost pri izvedbi kulturnih prireditev, Televizija Celje za 30 let uspešnega delovanja. Kristalne celjske grbe za odličnost v celotnem študijskem obdobju so prejeli: Klara Drofenik, Urh Ferlež, Filip Filipič, Nejc Gajšek in Polona Majdič. Urednik televizije Celje Uroš Kranjc in kulturnik Živko Beškovnik, čigar glas se na TV Celje sliši že vrsto let. Televizija Celje, ki je prejela bronasti grb, ravno letos obeležuje 30-letnico delovanja. Televizija je močno vpeta v lokalno okolje, izredno se je z osveščanjem in poročanjem izkazala ob lanski ujmi. »V začetku našega delovanja je bilo v slovenski medijski krajini približno 30 lokalnih in regionalnih televizijskih postaj in programov, danes nas je samo še šest, ki vztrajamo in imamo status programa posebnega pomena,« je ob prejemu grba dejal Kranjc. Prejemnika zlatih grbov. Hedvika Zimšek je prejela grb za 20 let prostovoljnega dela in razvoja na področju pa- liativne in hospic oskrbe, Roman Kramer pa za predano delo pri izvedbi protipoplavnih ukrepov in za strokovne prispevke pri več drugih projektih, ki imajo trajen pomen za mesto Celje. Savinjski dolini. Kariero je nadaljeval pri podjetju Vo- dovod-kanalizacija kot vodja gradnje čistilne naprave in dovodne kanalizacije, nato je prevzel koordiniranje projek- ta Celostno urejanje odvaja- nja in čiščenja odpadnih voda povodja Savinje, v katerem je sodelovalo 15 občin. Ko je bilo leta 2007 Celje spet po- plavljeno, je bilo jasno, da je treba povečati poplavno var- nost Celja in tam je bil Kramer osrednji člen. Projekt Zago- tovitev poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi je koordiniral od idej- ne zasnove do konca izvedbe. Lanska ujma je pokazala, da so protipoplavni ukrepi, ki so bili izvedeni, obvarovali Celje pred silovitim poplavljanjem, je zapisano v obrazložitvi zla- tega grba. »Zgled ste vsem!« Župan Mestne občine Celje Matija Kovač se je na slove- snosti zahvalil tudi vsem pre- dlagateljem nagrajencev: »To kaže, da med nami živijo in delujejo ljudje, ki znajo opa- ziti dobro med sabo, ki znajo izpostaviti in pohvaliti ljudi, ki dosegajo nadpovprečne rezultate, ki znajo na svoje okolje in svet gledati s široko odprtimi očmi, ker so v njih prepoznali tisto, kar to mesto bogati. Vsak je na svojem po- dročju odličen, izjemen in je pomembno zaznamoval oko- lje, v katerem živi tako na rav- ni občine kot v ožjih skupno- stih, kjer delujete. Vsi ste naš zgled s svojim delom in pre- danostjo, verjamem, da tudi širši skupnosti.« Župan se je v nagovoru dotaknil tudi dela in projektov, ki zaznamujejo sedanjost v Celju, ter pri tem poudaril, da vsi ti projekti te- meljijo na močni zavezanosti sodelovanja z občankami in občani, in sicer z dialogom in posluhom drug za drugega, za ideje, a tudi pripombe in po- bude. »Tako smo v preteklem letu zasnovali tri strategije in vodili postopek javne razgr- nitve občinskega prostorske- ga načrta, tako snujemo tudi številne naložbene projekte.« Foto: Andraž Purg »Mobilni telefoni so v šoli prepovedani že več let. No- vost je, da mora po telefon, če ga učitelj odvzame učen- cu, priti starš. Veliko otrok telefonov sploh ne prinaša v šolo. Če morajo opraviti nujen klic, lahko to vedno storijo v tajništvu.« Alenka Virant, ravnateljica OŠ Rogatec »Nismo pričakovali, da nam bodo gostitelji v Flensburgu nagajali na vsakem koraku. Ko smo prišli v dvorano, v kate- ri smo trenirali prejšnji večer, naenkrat ni bilo slačilnice za nas.« Andrej Šušterič, rokome- tni strokovnjak »Fascinatorji so posebna pokrivala, ki niso nareje- na po merah klasičnega klobuka. To so pokrivala, ki jih nosijo članice kralje- ve družine.« Špela Strašek, klobučarka »Pomembno je, da smo vztrajni in ne obupamo ob neuspehu. Pri učencih zelo cenim vztrajnost in red pri vajah, zelo talenti- rani učenci te vztrajnosti velikokrat nimajo.« Andraž Slakan, profesor violine, dirigent in organist »Hitre spremembe v tehnologiji in pri potrebah trga so zagotovo izziv za urarsko obrt. Ves čas se moramo učiti nove teh- nike, se izobraževati in prilagajati novostim.« Brina Godnik, lastnica urarstva Godnik Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije zdravniškim sindikatom Fides smiselno nadaljevati. Razloge za njen neuspeh težko komen- tira, a meni, da se lahko strani še vedno vrneta za pogajalsko mizo s pomočjo mediatorja. Problem v sporu med Fide- som in vlado je, da za njegovo rešitev ni učinkovitih pravnih sredstev, saj ne gre na primer za spor glede delovnega raz- merja ali glede kršitev zako- nodaje, je opozoril. Zato meni, da je v tem primeru poleg stav- kovnih pogajanj mediacija ena redkih metod, ki bi lahko pri- nesla rezultat. Tudi ustavno sodišče Pobudo Fidesa za oceno ustavnosti in zakonitosti vla- dnega odloka o opravljanju zdravniške službe v času stav- ke je obravnavalo tudi Ustav- no sodišče RS. Fides je ob tem predlagal tudi začasno zadrža- nje odloka. Vlada je namreč konec febru- arja sprejela odlok, s katerim je določila in hkrati razširila se- znam zdravniških storitev, ki jih morajo zdravniki opravlja- ti v času stavke. Med temi so med drugim storitve za ranljive skupine – invalide, osebe s po- sebnimi potrebami, paliativne bolnike, vojne veterane, žrtve vojnega nasilja ter psihiatrične bolnike, ki jim je odvzeta ali omejena svoboda gibanja, Zdravniki morajo po odloku opravljati tudi zdravstvene sto- ritve, na katere so bolniki na- poteni s stopnjo nujnosti zelo hitro, izdajati zdravniška potr- dila in bolniške liste, napotiti bolnike na nadaljnje zdravlje- nje in zagotavljati informacije o zdravstvenem stanju oskrbo- vancev v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih ter druge storitve, po- trebne za uveljavljanje pravic iz socialnih zavarovanj. Fides je nato v začetku marca na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zako- nitosti odloka s predlogom za njegovo zadržanje. V sindikatu ocenjujejo, da je odlok nezako- nit in neustaven, saj da posega v ustavno in zakonsko urejeno pravico do stavke. Soglasje za nadurno delo je v Splošni bolnišnici Celje 1. marca umaknilo 177 zaposlenih zdravni- kov. Do začetka aprila je soglasje vrnilo 25 zaposlenih zdravnikov. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 16, 18. april 2024 GOSPODARSTVO Celjski grb tudi za lastnika podjetja Hermi Dve desetletji odličnega dela Med letošnjimi prejemniki celjskih grbov je tudi Miran Rauter, direktor in lastnik podjetja Hermi. Mestna občina Celje mu je priznanje podelila za uspešno podjetniško pot, odgovoren odnos do zaposlenih, okolja, poslovnih partner- jev in strank ter za vodenje podjetja po najvišjih etičnih standardih. Miran Rauter je vodenje podjetja Hermi, ki ga je leta 1985 ustanovil njegov oče Herman Rauter, prevzel leta 2002. Takrat je bilo v podjetju, ki se je ukvarjalo pred- vsem s proizvodnjo strelovodne in prenapetostne zaščite, le šest ljudi. V skoraj 40-letni zgodovini je postalo medna- rodno prepoznavno, ponudbo svojih izdelkov je razširilo še na kabelske police in lestve ter konstrukcijske sisteme za sončne elektrarne. JANJA INTIHAR Hermi že vrsto let sodi med najbolj uspešna srednje velika podjetja v državi. V Celju in hčerinskih družbah zaposluje že 150 ljudi. V svoji ponudbi ima več kot 7.500 izdelkov, ki so plod lastnega znanja in razvoja. Prodaja jih v več kot petdesetih državah in iz leta v leto povečuje delež izvoza. Lani je ustvaril malo več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Za primerjavo – v letu 2018 so njegovi prihodki znašali 6,6 milijona evrov. Njegov najve- čji trg je z 42 odstotki skupne prodaje še vedno Slovenija. Sle- dijo Hrvaška, Srbija, Avstrija ter Bosna in Hercegovina, kjer ima hčerinska podjetja. Uspešen je tudi na Madžarskem in v Ro- muniji, v zadnjih letih vedno bolj v zahodni Evropi. Že dlje časa se uvršča tudi med naj- boljša hitro rastoča podjetja v regiji in državi. Hermi aktivno sodeluje s šolami na vseh stopnjah izobraževalnega procesa. Za promocijo de citarnih poklicev izvaja različne delavnice ter mlade spodbuja s kadrovskimi štipendijami in z vajeništvom. V šolskem letu 2023/24 njegovo kadrovsko štipendijo prejema 30 mladih iz Slovenije. Podjetje podpira tudi mlade perspektivne športnike. V tem šolskem letu je štipendijo podarilo sedmim športnicam in športnikom. NA KRATKO Na Megri tudi o posledicah poplav V Gornji Radgoni se je včeraj začel Mednarodni sejem gra- diteljstva Megra, na katerem sodeluje 175 razstavljavcev iz enajstih držav. Letošnji sejem bo v znamenju številnih izzivov, ki jih v global- nem in tudi domačem prostoru prinašajo podnebne spremembe. Posledice teh so Sloveniji zadnja leta povzročile veliko težav s številnimi vremenskimi katastrofami. Negativno niso vplivale le na kmetijstvo in delovanje prehranskih verig, ampak so pov- zročile ogromno materialno škodo v industriji in obrti, prometu, vodnogospodarski ureditvi ter komunalni in energetski oskrbi. Ena ključnih tematskih razprav sejma bo zato namenjena bolj premišljenim posegom v prostor ter izbiri trajnejših gradbenih materialov in konstrukcij. V Celju se bo sejmišče ponovno odprlo 15. maja, ko bo družba Celjski sejem tri dni gostila energetsko konferenco SEEnergy. Gre za povsem nov dogodek, ki bo vsake dve leti in bo nekakšna nad- gradnja sejma Energetika. Namen novega kongresnega dogodka s spremljajočo razstavo bo ponuditi pregled napredka držav ju- go vzhodne E vr ope na po ti k z elenemu pr ehodu. JI Končan stečaj Atrija Celjsko sodišče je sprejelo sklep o končanju stečaja Atrija, ki je bil nekoč eno največjih podjetij v regiji na področju upravljanja stanovanj. Stečaj, ki je zaradi številnih nepra- vilnosti in tudi kazenskih dejanj vodstva podjetja v Celju dvignil veliko prahu, je trajal malo manj kot sedem let. V stečajnem postopku je terjatve prijavilo malo manj kot 530 upnikov. Med njimi je bilo največ etažnih lastnikov stanovanj iz Celja, Štor, Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine in še nekate- rih drugih krajev v regiji, kjer je Atrij upravljal večstanovanj- ske stavbe. Na dolgem seznamu upnikov so bili tudi številna podjetja in obrtniki, zavarovalnice, upravniki stanovanj, ki so prevzeli delo Atrija še pred njegovim stečajem, a tudi nekdanji zaposleni. Vse terjatve skupaj so znašale 6,9 milijona evrov, stečajni upraviteljici Katji Lušina je s kupnino od prodaje pre- moženja uspelo poplačati le tretjino dolgov. Največ denarja, malo več kot polovico, so dobili upniki, ki so svoje terjatve imeli zavarovane. Poplačilo navadnih terjatev, ki so znašale 2,5 milijona evrov, je bilo le 0,2-odstotno, nekdanji zaposleni niso dobili nič. Stroški stečajnega postopka znašajo 710 tisoč evrov. Kmetijska in živilska podjetja spet v Laškem Na pobudo regionalnih gospodarskih zbornic se bodo jutri, v petek, v Laškem spet srečali predstavniki pod- jetij iz živilskopredelovalne industrije, ki delujejo na območju vzhodne kohezijske regije. Namen tovrstnih poslovnih konferenc, ki se jih udele- žujejo tudi predstavniki vlade, je krepitev sodelovanja zbornic s kmetijskimi in z živilskimi podjetji ter opozoriti na težave, s katerimi se srečuje živilskopredelovalna dejav- nost. Lani so udeleženci opozorili na pomanjkanje kadrov ter izpostavili predvsem potrebo po povezovanju dobavne verige v kmetijskopredelovalni dejavnosti. S tem bi, kot so poudarili, slovenski proizvajalci dosegli večjo konkurenč- nost doma in boljšo prepoznavnost na tujih trgih. Osrednja tema letošnjega dogodka bo namenjena trajno- sti in inovacijam v agroživilskem sistemu ter dejavnostim, ki jih Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, gospodarske zbornice ter regionalne razvojne agencije ponujajo podjetjem. Miran Rauter je vodenje podjetja Hermi, ki ga je leta 1985 ustanovil njegov oče Herman Rauter, prevzel leta 2002. Za svoje uspešno delo je pred osmimi leti dobil tudi tako imenovanega gospodarskega oskarja, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. (Foto: Andraž Purg) Mednarodna bonitetna hiša Dun&Bradstreet je podjetje Hermi letos ponovno uvrstila med najbolj uspešna podjetja ter mu podelila platinasti certifikat bonitetne odličnosti. Certifikat pomeni, da je podjetje zanesljivo in verodostojno za sodelovanje s kupci, z dobavitelji in drugimi partnerji. Ima ga le malo slovenskih družb, prislužijo si ga tiste, ki imajo nekaj let zapored najvišjo bonitetno oceno odličnosti. (Foto: arhiv Hermi) Njegova rast je bila skokovita zlasti v zadnjih treh letih, saj je bila v povprečju vsako leto kar 40-odstotna. Prodajo na tujih trgih je v povprečju povečal za 56 odstotkov, EBITDA za 44 odstotkov, čisti dobiček za 50 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega se je letno v pov- prečju povečala za 6 odstotkov. Zaradi uspešnega poslovanja je raslo tudi število zaposlenih. V zadnjih treh letih se je v pov- prečju vsako leto zvišalo za petino. Inovativno in razvojno naravnan Ves čas svojega delovanja je Hermi visoko inovativno in razvojno naravnan. Za svoje izdelke je v Sloveniji in Evropski uniji pridobil že več kot deset patentov, je dobitnik priznanj za mnoge inovacije. »Inovativnost je zagotovo naša največja dodana vrednost. Na trgu uspeš, če imaš inovativne izdelke in kupcem nudiš tudi dobro tehnično podporo. Če je namreč proizvajalec sposoben narediti kakovosten izdelek ter poleg tega projektantu in vlaga- telju tudi svetuje, kako poiskati najboljšo rešitev za posamezen projekt, to vsekakor pomeni uspeh,« pravi Miran Rauter. V zadnjih letih je Hermi veliko vlagal v širitev proizvo- dnje in tehnološko nadgradnjo izdelkov. Leta 2021 je v nepo- sredni bližini svojega sedeža postavili novo tovarno. Z njo je potrojili proizvodne zmogljivo- sti. S popolnoma avtomatizira- no proizvodno linijo za kabel- ske police je na primer letno zmogljivost izdelave teh polic za elektroinštalacije povečali za nekajkrat. Pomembno tudi zadovoljstvo zaposlenih Poleg nenehnega vlaganja v avtomatizacijo, robotizacijo in digitalizacijo proizvodnje se Hermi trudi čim več prispevati k trajnostnemu razvoju, zato uporablja okolju prijazne suro- vine, namešča sončne elektrar- ne in reciklira, kot družinsko in družbeno odgovorno podjetje mu zelo veliko pomeni zado- voljstvo zaposlenih. Z različ- nimi dejavnostmi spodbuja sodelovanje, izobraževanje in osebnostno rast vsakega od njih, s pomočjo lastnih strokov- njakov ali z zunanjimi izvajalci redno pripravlja različna izo- braževanja. V Hermiju pravijo, da k rasti in razvoju podjetja s svojimi izdelki in tehnološki- mi rešitvami veliko prispevajo tudi njihovi kooperanti, ki so večinoma iz lokalnega okolja. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 16, 18. april 2024 GOSPODARSTVO Celjski grb tudi za lastnika podjetja Hermi Dve desetletji odličnega dela Med letošnjimi prejemniki celjskih grbov je tudi Miran Rauter, direktor in lastnik podjetja Hermi. Mestna občina Celje mu je priznanje podelila za uspešno podjetniško pot, odgovoren odnos do zaposlenih, okolja, poslovnih partner- jev in strank ter za vodenje podjetja po najvišjih etičnih standardih. Miran Rauter je vodenje podjetja Hermi, ki ga je leta 1985 ustanovil njegov oče Herman Rauter, prevzel leta 2002. Takrat je bilo v podjetju, ki se je ukvarjalo pred- vsem s proizvodnjo strelovodne in prenapetostne zaščite, le šest ljudi. V skoraj 40-letni zgodovini je postalo medna- rodno prepoznavno, ponudbo svojih izdelkov je razširilo še na kabelske police in lestve ter konstrukcijske sisteme za sončne elektrarne. JANJA INTIHAR Hermi že vrsto let sodi med najbolj uspešna srednje velika podjetja v državi. V Celju in hčerinskih družbah zaposluje že 150 ljudi. V svoji ponudbi ima več kot 7.500 izdelkov, ki so plod lastnega znanja in razvoja. Prodaja jih v več kot petdesetih državah in iz leta v leto povečuje delež izvoza. Lani je ustvaril malo več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Za primerjavo – v letu 2018 so njegovi prihodki znašali 6,6 milijona evrov. Njegov najve- čji trg je z 42 odstotki skupne prodaje še vedno Slovenija. Sle- dijo Hrvaška, Srbija, Avstrija ter Bosna in Hercegovina, kjer ima hčerinska podjetja. Uspešen je tudi na Madžarskem in v Ro- muniji, v zadnjih letih vedno bolj v zahodni Evropi. Že dlje časa se uvršča tudi med naj- boljša hitro rastoča podjetja v regiji in državi. Hermi aktivno sodeluje s šolami na vseh stopnjah izobraževalnega procesa. Za promocijo de citarnih poklicev izvaja različne delavnice ter mlade spodbuja s kadrovskimi štipendijami in z vajeništvom. V šolskem letu 2023/24 njegovo kadrovsko štipendijo prejema 30 mladih iz Slovenije. Podjetje podpira tudi mlade perspektivne športnike. V tem šolskem letu je štipendijo podarilo sedmim športnicam in športnikom. NA KRATKO Na Megri tudi o posledicah poplav V Gornji Radgoni se je včeraj začel Mednarodni sejem gra- diteljstva Megra, na katerem sodeluje 175 razstavljavcev iz enajstih držav. Letošnji sejem bo v znamenju številnih izzivov, ki jih v global- nem in tudi domačem prostoru prinašajo podnebne spremembe. Posledice teh so Sloveniji zadnja leta povzročile veliko težav s številnimi vremenskimi katastrofami. Negativno niso vplivale le na kmetijstvo in delovanje prehranskih verig, ampak so pov- zročile ogromno materialno škodo v industriji in obrti, prometu, vodnogospodarski ureditvi ter komunalni in energetski oskrbi. Ena ključnih tematskih razprav sejma bo zato namenjena bolj premišljenim posegom v prostor ter izbiri trajnejših gradbenih materialov in konstrukcij. V Celju se bo sejmišče ponovno odprlo 15. maja, ko bo družba Celjski sejem tri dni gostila energetsko konferenco SEEnergy. Gre za povsem nov dogodek, ki bo vsake dve leti in bo nekakšna nad- gradnja sejma Energetika. Namen novega kongresnega dogodka s spremljajočo razstavo bo ponuditi pregled napredka držav ju- go vzhodne E vr ope na po ti k z elenemu pr ehodu. JI Končan stečaj Atrija Celjsko sodišče je sprejelo sklep o končanju stečaja Atrija, ki je bil nekoč eno največjih podjetij v regiji na področju upravljanja stanovanj. Stečaj, ki je zaradi številnih nepra- vilnosti in tudi kazenskih dejanj vodstva podjetja v Celju dvignil veliko prahu, je trajal malo manj kot sedem let. V stečajnem postopku je terjatve prijavilo malo manj kot 530 upnikov. Med njimi je bilo največ etažnih lastnikov stanovanj iz Celja, Štor, Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine in še nekate- rih drugih krajev v regiji, kjer je Atrij upravljal večstanovanj- ske stavbe. Na dolgem seznamu upnikov so bili tudi številna podjetja in obrtniki, zavarovalnice, upravniki stanovanj, ki so prevzeli delo Atrija še pred njegovim stečajem, a tudi nekdanji zaposleni. Vse terjatve skupaj so znašale 6,9 milijona evrov, stečajni upraviteljici Katji Lušina je s kupnino od prodaje pre- moženja uspelo poplačati le tretjino dolgov. Največ denarja, malo več kot polovico, so dobili upniki, ki so svoje terjatve imeli zavarovane. Poplačilo navadnih terjatev, ki so znašale 2,5 milijona evrov, je bilo le 0,2-odstotno, nekdanji zaposleni niso dobili nič. Stroški stečajnega postopka znašajo 710 tisoč evrov. Kmetijska in živilska podjetja spet v Laškem Na pobudo regionalnih gospodarskih zbornic se bodo jutri, v petek, v Laškem spet srečali predstavniki pod- jetij iz živilskopredelovalne industrije, ki delujejo na območju vzhodne kohezijske regije. Namen tovrstnih poslovnih konferenc, ki se jih udele- žujejo tudi predstavniki vlade, je krepitev sodelovanja zbornic s kmetijskimi in z živilskimi podjetji ter opozoriti na težave, s katerimi se srečuje živilskopredelovalna dejav- nost. Lani so udeleženci opozorili na pomanjkanje kadrov ter izpostavili predvsem potrebo po povezovanju dobavne verige v kmetijskopredelovalni dejavnosti. S tem bi, kot so poudarili, slovenski proizvajalci dosegli večjo konkurenč- nost doma in boljšo prepoznavnost na tujih trgih. Osrednja tema letošnjega dogodka bo namenjena trajno- sti in inovacijam v agroživilskem sistemu ter dejavnostim, ki jih Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, gospodarske zbornice ter regionalne razvojne agencije ponujajo podjetjem. Miran Rauter je vodenje podjetja Hermi, ki ga je leta 1985 ustanovil njegov oče Herman Rauter, prevzel leta 2002. Za svoje uspešno delo je pred osmimi leti dobil tudi tako imenovanega gospodarskega oskarja, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. (Foto: Andraž Purg) Mednarodna bonitetna hiša Dun&Bradstreet je podjetje Hermi letos ponovno uvrstila med najbolj uspešna podjetja ter mu podelila platinasti certifikat bonitetne odličnosti. Certifikat pomeni, da je podjetje zanesljivo in verodostojno za sodelovanje s kupci, z dobavitelji in drugimi partnerji. Ima ga le malo slovenskih družb, prislužijo si ga tiste, ki imajo nekaj let zapored najvišjo bonitetno oceno odličnosti. (Foto: arhiv Hermi) Njegova rast je bila skokovita zlasti v zadnjih treh letih, saj je bila v povprečju vsako leto kar 40-odstotna. Prodajo na tujih trgih je v povprečju povečal za 56 odstotkov, EBITDA za 44 odstotkov, čisti dobiček za 50 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega se je letno v pov- prečju povečala za 6 odstotkov. Zaradi uspešnega poslovanja je raslo tudi število zaposlenih. V zadnjih treh letih se je v pov- prečju vsako leto zvišalo za petino. Inovativno in razvojno naravnan Ves čas svojega delovanja je Hermi visoko inovativno in razvojno naravnan. Za svoje izdelke je v Sloveniji in Evropski uniji pridobil že več kot deset patentov, je dobitnik priznanj za mnoge inovacije. »Inovativnost je zagotovo naša največja dodana vrednost. Na trgu uspeš, če imaš inovativne izdelke in kupcem nudiš tudi dobro tehnično podporo. Če je namreč proizvajalec sposoben narediti kakovosten izdelek ter poleg tega projektantu in vlaga- telju tudi svetuje, kako poiskati najboljšo rešitev za posamezen projekt, to vsekakor pomeni uspeh,« pravi Miran Rauter. V zadnjih letih je Hermi veliko vlagal v širitev proizvo- dnje in tehnološko nadgradnjo izdelkov. Leta 2021 je v nepo- sredni bližini svojega sedeža postavili novo tovarno. Z njo je potrojili proizvodne zmogljivo- sti. S popolnoma avtomatizira- no proizvodno linijo za kabel- ske police je na primer letno zmogljivost izdelave teh polic za elektroinštalacije povečali za nekajkrat. Pomembno tudi zadovoljstvo zaposlenih Poleg nenehnega vlaganja v avtomatizacijo, robotizacijo in digitalizacijo proizvodnje se Hermi trudi čim več prispevati k trajnostnemu razvoju, zato uporablja okolju prijazne suro- vine, namešča sončne elektrar- ne in reciklira, kot družinsko in družbeno odgovorno podjetje mu zelo veliko pomeni zado- voljstvo zaposlenih. Z različ- nimi dejavnostmi spodbuja sodelovanje, izobraževanje in osebnostno rast vsakega od njih, s pomočjo lastnih strokov- njakov ali z zunanjimi izvajalci redno pripravlja različna izo- braževanja. V Hermiju pravijo, da k rasti in razvoju podjetja s svojimi izdelki in tehnološki- mi rešitvami veliko prispevajo tudi njihovi kooperanti, ki so večinoma iz lokalnega okolja. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 16, 18. april 2024 GOSPODARSTVO Altius zaradi Meje vložil tudi več kazenskih ovadb Je slaba banka oškodovala Mejo? S prisilno poravnavo v šentjurski Meji se ne ukvarjajo le na celjskem sodišču, v Slovenskem državnem holdingu, ki je njen največji upnik, ter v ptujski družbi Altius, ki je njena večinska lastnica, ampak tudi na generalnem držav- nem tožilstvu. Altius je namreč kmalu po uvedbi prisilne poravnave, ko je ugotovil, da bo njegovo lastništvo ostalo le na papirju, saj je v Meji zagospodarila DUTB, kazensko ovadil vse tiste predstavnike slabe banke in njene sode- lavce, ki so že nekaj let, zlasti pa od Altiusovega nakupa delnic, vpleteni v dogajanje z Mejo. JANJA INTIHAR Razlog za ovadbo je po na- vedbah Božidarja Vukašino- viča, direktorja in solastnika Altiusa, velika poslovna ško- da, ki je bila zaradi dejanj slabe banke že pred uvedbo prisilne poravnave, predvsem pa po njej, povzročena Meji. Od včeraj se na Kitajskem mudi največja slovenska go- spodarska delegacija po letu 2009. V njej so predstavniki 52 podjetij, med katerimi je tudi računalniško podjetje Mikropis Holding iz Žalca. Mikropis je na kitajskem trgu prisoten že dlje časa. Leta 2016 je ena od trgovinskih verig začela uporabljati nje- gove samopostrežne blagaj- ne, pred tem je za kitajski trg začel razvijati tudi aplikacijo, ki spodbuja zdravo življenje. Obisk slovenskih gospodar- stvenikov na Kitajskem, ki jih vodita izvršna direktorica Go- spodarske zbornice Slovenije (GZS) za strateški razvoj in internacionalizacijo Marjana Majerič in predsednik Sloven- sko-kitajskega poslovnega sve- ta Žiga Vavpotič, so organizirali GZS, javna agencija Spirit, Slo- venska turistična organizacija ter ministrstvi za gospodarstvo, turizem in šport ter zunanje za- deve. Gospodarska delegacija spremlja vladno delegacijo pod vodstvom zunanje ministrice Tanje Fajon. Cilj obiska, ki bo trajal do 20. aprila, je vzpostaviti stike med slovenskimi podjetji in najpo- membnejšimi gospodarskimi ustanovami in podjetji na Ki- tajskem. Nekatera podjetja se bodo v Pekingu udeležila sre- čanja podpredsednice vlade in ministrice Tanje Fajon z name- stnikom ministra za trgovino in gospodarsko sodelovanje Ji Lingom. Ob tej priložnosti bodo slovenska in kitajska podjetja podpisala več poslov- nih sporazumov. V Pekingu in Šanghaju bo poslovni forum, na katerem bodo predstavili slovensko poslovno okolje, med govorci na dogodku pa bodo predstavniki koncerna Hisense, ki sodi med največje kitajske vlagatelje v sloven- skem gospodarstvu. Na pro- gramu delegacije je tudi obisk nekaterih največjih in najbolj inovativnih kitajskih podjetij, kot sta telekomunikacijski ve- likan Huawei in največji proi- zvajalec avtomobilov BYD. Kitajska se uvršča na četrto me- sto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije. Lani je izvoz v to državo znašal 259 milijonov evrov, vrednost uvoza je bila 7,4 milijarde evrov. V GZS so prepri- čani, da bo tako številna gospo- darska delegacija na Kitajskem vzbudila pozornost in pokazala, da je Slovenija zanesljiva in pred- vsem resna trgovinska partnerica ter zanimiva država za vlaganja. Pričakujejo tudi, da se bo po obi- sku povečal izvoz na Kitajsko in se zmanjšal primanjkljaj v bla- go vni men ja vi med dr ža v ama. JI Stečajni upravitelj Benja- min Pačnik je objavil dražbo za nekoč znano celjsko go- stilno Pri mostu. Dražba bo 17 . maja, izklicna cena za ne- premičnino, ki je v lasti pro- padlega podjetja Domine, bo malo več kot 270 tisoč evrov. Nepremičninska družba Domine, ki je šla v stečaj de- cembra 2017, je bila tudi la- stnica hotela Turška mačka, slaščičarne Zvezda in kavarne Vrtnica. Hotel, ki je še vedno prazen, je za malo več kot pol milijona evrov pred petimi leti kupila Mestna občina Celje, slaščičarno je kupilo podjetje Gostinstvo M&R, novega la- stnika je leta 2020 dobila tudi kavarna Vrtnica. Pri prodaji go- Predstavnikom slabe banke je v ovadbi očital izčrpava- nje šentjurske družbe in ne- spoštovanje tuje lastnine ter storitve več kaznivih dejanj. Namen vseh teh dejanj naj bi bila protipravna pridobitev premoženjske koristi. »Več kot očitna je želja oziroma volja DUTB, da protipravno z izkrivljanjem dejstev in s prikrivanjem dejanskih oko- liščin olastnini družbo, ki ima vzdržen denarni tok in zdrave bilance, a želi z zlora- bo pravic in s kaznivimi de- janji sanirati svoje napake iz preteklosti,« je takrat zapisal Vukašinovič. Veliko izgovorov Do zdaj, to je tri leta in pol kasneje, ne Policijska uprava Celje ne generalno državno tožilstvo ne Nacionalni pre- iskovalni urad, na katere je bila naslovljena ovadba, od sebe niso dali še ničesar. Iz- govorov je veliko, pravi Boži- dar Vukašinovič, »Vsakokrat, ko jih pokličem in vprašam, kako je s preiskavo, mi reče- jo, da jim manjka ta ali oni dokument. Pred kratkim sem jim moral poslati obvestilo, v katerem je celjsko okrožno sodišče že oktobra 2022, to- rej dve leti po uvedbi prisilne poravnave, sporočilo Meji in DUTB, da je bilo del terjatev, ki jih do Meje uveljavlja drža- va, pobotanih že 30. novem- bra 2020, torej dva tedna pred uvedbo prisilne poravnave,« pojasnjuje. Terjatve, ki jih ni bilo Spomnimo, da je DUTB v svojem predlogu za uvedbo prisilne poravnava nave- dla, da Mejo bremenijo tri vrste zapadlih terjatev – iz posojilnih pogodb, ki jih je sklenila sama, nepoplača- nih poroštev ter iz domnev- nega prenosa terjatve na drugo osebo. V Altiusu že ves čas trdijo, da obstajajo samo terjatve iz kreditnih pogodb. Ob tem navajajo, da je Meja vse svoje obve- znosti, ki ji jih je nalagala leta 2015 sklenjena pogodba o fi nančnem prestrukturira- nju, izpolnjevala do uvedbe upniške prisilne poravnave. Od takrat tega ni več mogla zaradi nasprotovanja prisil- nega upravitelja. Potem ko je sodišče že po- zvalo upnike, naj glasujejo o potrditvi prisilne porav- nave in se izjasnijo, koliko terjatev bodo pretvorili v kapital, so pravni zastopniki SDH sporočili, da je stečaj- ni upravitelj PSZ (prejšnje lastnice Meje) že leta 2020 terjatve družbe Hyundai auto Beograd pobotal s terja- tvami, ki jih je celjska druž- ba PSZ imela do beograjske. Del teh terjatev je bilo tudi posojilo, za katero je kot porok jamčila Meja in ki jih je na seznam svojih ter- jatev do Meje uvrščal SDH. V Slovenskem državnem holdingu so sicer dejali, da pobotanje ni veljavno, a ker ne želijo dodatnih sporov, ki bi še bolj zavlekli postopek prisilne poravnave v Meji, so se glasovalnim in drugim pravicam, ki izhajajo iz tega dela terjatev, odrekli. S tem, ko je SDH umaknil del terja- tev do Meje, bi se moralo v postopku prisilne poravnave marsikaj spremeniti, a se ni. Oziroma prisilne poravnave, kot že ves čas trdijo v Alti- usu, sploh ne bi smelo biti. Kot je znano, je SDH, ki je prepričan, da se bo prisilna poravnava v Meji končala tako, kot je bila začrtana že pred nekaj leti, prejšnji mesec agenciji za varstvo konkurence že priglasil pre- vzem šentjurskega podjetja. Iskanje poslovnih priložnosti na Kitajskem Končno dražba za gostilno Pri mostu stilne Pri mostu se je zataknilo. Dražba bi morala biti januarja 2019, a jo je stečajni upravitelj preklical, ker je podjetje Bass, ki ima prostore v isti stavbi kot gostilna, na del premoženja prijavilo izločitveno pravico. Sodna poravnava je bila skle- njena šele konec lanskega leta. Večina prostorov gostilne Pri mostu, ki v celoti merijo 615 kvadratnih metrov, je prazna že od leta 2006. Izklicna cena bo, čeprav so se od cenitve, ki je bila narejena aprila 2018, razmere na nepremičninskem trgu spremenile, enaka, kot je bila predvidena za prvo draž- bo. Začetna cena za 308 kva- dratnih metrov gostinskih pro- storov, 115 kvadratnih metrov poslovnih in 191 kvadratnih metrov pomožnih prostorov bo malo več kot 270 tisoč evrov. Stečajni upravitelj bo nepre- mičnino prodajal kot celoto. Ali bo dražba uspešna že v prvem poskusu, je težko napovedati. Benjamin Pačnik pravi, da je zanimanja za nakup kar nekaj. Podjetje Domine, ki je bilo del prav tako že propadle sku- pine PSZ, pod okriljem katere je Darko Zupanc v več kot dvaj- setih letih nakopičil različna podjetja ter mnoge gostilne in trgovine v središču Celja, je za sabo pustilo veliko dolgov. Upniki, med katerimi so na pr- vih mestih banke, so prijavili za malo več kot 20 milijonov evrov terjatev. JI Gostilna Pri mostu v Ulici XIV. divizije je znana predvsem po tem, da je bila v njej prva kitajska restavracija v Celju. Prostori gostilne, ki v celoti merijo 615 kvadratnih metrov, bodo naprodaj prihodnji mesec, izklicna cena na dražbi bo 270 tisoč evrov. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) postanite del uspešneGa podJetJa kronoterm spreJeti Želimo (m/Ž) omoG oČamo Karierno in osebnostno rast Izobraževanja in usposabljanja Druženja in teambuildinge Prijetno in zdravo okolje Za več informacij obiščite našo spletno stran ali skenirajte QR kodo in se pridružite odlični ekipi ter s svojim delom prispevajte k ohranitvi našega okolja. Skrbnika tujih trgov Prodajnega inženirja Prodajnega specialista Razvojnega inženirja – razvoj električnih sistemov Aplikativnega/projektnega inženirja s področja avtomatizacije HVAC sistemov Tehnično podporo v oddelku komercialno-industrijskih projektov in rešitev Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 16, 18. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – V tem mesecu bo Javno podjetje Zelenice s par- tnerji in z Mestno občino Celje zasadilo 55 dreves. Sajenje bodo izvajali v sklopu obeleževanja svetovnega dneva Ze- mlje, ki ga vsako leto praznujemo 22. aprila. »Največ, kar dvajset dreves, bomo zasadili pri Mestnem pokopališču Celje, na zelenem delu med Popovičevo ulico in Mirno potjo. V mestni četrti Dečkovo naselje, pri naselju Pod Gabri, bo okolico polepšalo deset dreves, po dve drevesi bosta zasajeni pri obnovljeni Vili Vodnikova ulica 14, Osnovni šoli Frana Roša ter na Bregu,« pravijo v Mestni občini Celje. Devetnajst dreves bodo zasadili tudi v Kosovelovi ulici, kjer bodo pred zasaditvami odstranili 13 posušenih in morebitno nevarnih dreves, na kar so občino opozorili tudi tamkajšnji prebivalci. »Na teh drevesih so veje v krošnjah povsem suhe, na deblih se pojavljajo dupline, zato je bilo zanje izdano arbo- ristično mnenje, da jih je treba odstraniti in nadomestiti z no- vimi,« dodajajo v občini. Javno podjetje Zelenice je februarja začelo tudi sistematične preglede dreves v mestnih četrtih, ki jih izvaja ob spremstvu slovenske arboristke Nataše Dolejši. SŠol Dijaki spet dobrodelni CELJE – Dijaška skupnost Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje bo organizirala jutri, v petek, poseben dobrodelni koncert Nekaj sije v nas ljudeh. Koncert bo ob 17.30 v Narodnem domu v Celju. Zbrana prostovoljna sredstva bodo namenili dijaku zaključnega letnika programa tehnik računalništva Janu in njegovi družini. Slednja je bila namreč oškodovana v lanski avgustovski poplavi. Koncerta se bosta udeležila tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar in župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Tovr- stni koncert ni prvi, ki ga pripravlja dijaška skupnost te šole, že lani so dijaki zbrali denar na koncertu, ki je bil posvečen njihovemu sošolcu, ki ga je nesreča prikovala na invalidski voziček. SŠol CELJE – Optimistične napovedi glede številnih projektov Celje »vstopilo« v nov sklop naložb Občina bo z izvajalci okoli Starega gradu uredi- la nove poti, tematske točke in počivališča. Dela naj bi bila končana že do konca leta. Gre za Geološko pot pod grajskimi stenami, za pot Z igro v dolino po jugozahodnem pobočju, na kateri bodo tudi igrala za otroke, in za Panoramsko pot po grajskem jarku. »Nad plezališčem bomo dobili razgledno ploščad, uredili bomo tudi dva vstopna portala ob robu par- kirišča,« obljubljajo v celjski občini. Ob Pelikanovi poti pa bodo z digitalno nadgradnjo uredili vsebinske tematske točke. To je le ena od številnih naložb, ki jih občina optimistično napoveduje letos. SIMONA ŠOLINIČ Tako naj bi bilo videti počivališče ob plezali- šču. (Mon- taža Ostan Pavlin) Del Medloga, ki ga čaka preure- ditev. (Foto: MOC) Finančno najobsežnejši projekti so zagotovo povezani z evropskim mehanizmom Celostnih teritorialnih naložb (CTN), iz katerega bo Celju v novi fi nančni perspektivi skupno pripadlo približno 13 milijonov evrov nepovra- tnih evropskih sredstev. Mestna občina Celje je nanj prijavila projekte v vseh treh programskih sklopih, v mi- nulih tednih so bili vsi trije projekti uvrščeni na seznam izbranih projektov v svojem programskem sklopu. Gre za projekte obnove Kajuhovega doma (Center urbane- ga dogajanja v programskem sklopu Urbana prenova), ureditve Ceste na grad, Popovičeve ulice in varne šolske poti Skalna klet (sklop Trajnostna mobilnost), o čemer smo poročali pretekli teden, ter za projekt oživitve dela Medloga in Škapinove ulice. Med drugimi projekti, ki so pomembni za Ce- lje, je še gradnja vodo- voda Rupe v Šmartnem v Rožni dolini, kjer gra- dijo 270 metrov dolgo povezovalno cesto, ki bo sicer močno vplivala na nadaljnji razvoj eko- nomsko-poslovne cone Trnovlje. Maja bo kon- čana tudi prenova dela Zdravstvenega doma Celje, vključno z gra- dnjo dvigala. Trenutno izvajalci obnavljajo Sta- ro grofi jo, pri čemer gre za nadaljevanje lanskih del. S projektom obno- ve bo občina kandidira- la tudi na najavljenem razpisu Ministrstva RS za kulturo, ki naj bi bil objavljen v kratkem. Občina je začela tudi snovati Stanovanjski program Celja za obdobje od leta 2025 do 2032. Prejšnji teden je »zagnala« tudi novo platformo za oddajo e-vlog. Ta naj bi omogočila hitro, preprosto in varno oddajo vlog kjerkoli in kadarkoli, tudi na mobilnih napravah. Nov sistem oddajanja vlog je za občane hitrejši in ugodnejši, saj je za ustrezno elektronsko podpisane vloge predvidena nižja upravna taksa. Največ novih dreves bo pri Me- stnem pokopali- šču Celje. (Foto: Rok Deželak) Aprila sajenje novih dreves Konec februarja je bil iz- bran izvajalec del, gre za podjetje NXT LVL iz Krškega s partnerjem Aliansa ASE iz Ljubljane. V občini dodajajo, da bodo tematske poti tudi poučne, saj bodo izobraže- vale o geološki zgodovini območja ter o delu fotograf- skega mojstra Josipa Pelika- na. »Projekt Grajske poti, ki ga sofi nancira Ministrstvo RS za gospodarstvo, turizem in šport iz načrta za okrevanje in odpornost, je nov pristop pri oblikovanju zunanje turi- stične ponudbe in hkrati pri- mer urejanja pohodnih poti v neposredni bližini turističnih zanimivosti, v tem primeru celjskega gradu in tudi stare- ga mestnega jedra Celja,« še dodajajo v občini. Do konca maja bo končana tudi druga, zaključna faza obnove zidov na grajskem romanskem pa- laciju. Preureditev Medloga in Škapinove ulice Skupščina Združenja me- stnih občin Slovenije je potr- dila seznam izbranih projektov v programskem sklopu Zele- na infrastruktura, kamor je Mestna občina Celje prijavila projekt oživitve dela Medloga in Škapinove ulice. Glavni cilj predstavljata izboljšanje zele- nih površin in zagotavljanje dodatnih možnosti za izvaja- nje rekreacijskih ter izobraže- valnih dejavnosti na obeh ob- močjih. Celjska občina bo tako za projekt, ki mora biti končan čez dve leti, dobila malo več kot 1,1 milijona evrov. »Projekt predstavlja ure- ditev dveh priljubljenih in dobro obiskanih zelenih površin na robu mesta, ki ju številni občanke in obča- ni vsakodnevno uporabljajo za šport, rekreacijo in stik z naravo. Obe območji želimo urediti in zagotoviti dodatne možnosti za rekreacijo, izo- braževanje in kakovostnejše preživljanje prostega časa,« poudarja župan Mestne ob- čine Celje Matija Kovač. V Medlogu, na območju nekdanje drevesnice, name- ravajo urediti površine za rekreacijo, trajnostno obno- viti objekte in ob njih urediti ekološke urbane vrtove, ki jih bodo lahko najeli občani. Drugo obravnavano obmo- približno 1,5 milijona evrov. Do sredine maja naj bi bila končana dela na atletskem stadionu Kladivar. Tam ob- navljajo atletsko stezo, ki bo ponovno omogočila treninge in tekme na višji ravni. Nov vrtec Objavljeno je tudi javno na- ročilo za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo novega vrtca Čira Čara v Ška- pinovi ulici, za katerega je bilo v minulih tednih pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje, ki je že pravnomočno. Kar nekaj časa naj bi pri tem vzelo tudi usklajevanje z Ministrstvom RS za okolje, podnebje in energijo, ki bo sočasno izve- dlo še zamenjavo onesnaže- ne zemljine. Gradnja vrtca se bo predvidoma začela jeseni. Aprila bo občina objavila tudi javno naročilo za obnovo Vile Sonja za zdravstvene name- ne. V stavbi želijo zagotoviti prostore za potrebe izvajanja programa centra za duševno zdravje odraslih. Projekt, ki ga v deležu do 51 odstotkov vre- dnosti sofi nancira ministrstvo za zdravje, bo končan v drugi polovici naslednjega leta. čje je v Škapinovi ulici, kjer glavni cilj projekta predsta- vljajo preplastitev in obnova športnega igrišča, povečanje otroškega igrišča, namestitev novih telovadnih in igralnih elementov ter zamenjava do- trajane urbane opreme (klopi in smetnjaki). Obnova igrišč Toplejše vreme je omo- gočilo tudi začetek obnov otroških in športnih igrišč. V prihodnjih dneh bosta konča- ni obnovi igrišča v mestnem parku ter športnega igrišča v OŠ Hudinja. Sledile bodo še obnove igrišč v Brodarjevi ulici, Pod lipami (s pasjim parkom) ter igrišč v krajev- nih skupnostih Teharje in Trnovlje in v mestnih četrtih Center, Gaberje in Savinja. Občina je sicer ravno pretekli teden podpisala tudi pogod- bo z izvajalcem gradbenih del za prekategorizacijo sta- diona Z'dežele. Postopek za izbor izvajalca za zamenjavo žarometov bo predvidoma končan v prihodnjih dneh. »To sta dva najpomembnejša sklopa dejavnosti za prehod na višjo raven UEFA-katego- rizacije. Izvajalci bodo začeli obnovo predvidoma še ta me- sec. Ocenjena vrednost na- ložbe za ta dva sklopa znaša Mestna občina Celje pripravlja tudi prijavo na razpis mini- strstva za okolje, podnebje in energijo, ki je namenjen sofi - nanciranju gradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih. Naložba v Grajsko pot je vredna pol milijona evrov. Mestna občina Celje bo iz proračuna zagotovila malo več kot 200 tisoč evrov, preo- stali delež bo z nepovratnimi sredstvi fi nanciralo ministr- stvo. Objavljeno je javno naroči- lo za obnovo Razlagove ulice z vso komunalno infrastruk- turo in novogradnjo vročevo- da. V zaključni fazi projek- tiranja je Cesta v Lokrovec, dela naj bi se začela še v prvi polovici tega leta. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 16, 18. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – V tem mesecu bo Javno podjetje Zelenice s par- tnerji in z Mestno občino Celje zasadilo 55 dreves. Sajenje bodo izvajali v sklopu obeleževanja svetovnega dneva Ze- mlje, ki ga vsako leto praznujemo 22. aprila. »Največ, kar dvajset dreves, bomo zasadili pri Mestnem pokopališču Celje, na zelenem delu med Popovičevo ulico in Mirno potjo. V mestni četrti Dečkovo naselje, pri naselju Pod Gabri, bo okolico polepšalo deset dreves, po dve drevesi bosta zasajeni pri obnovljeni Vili Vodnikova ulica 14, Osnovni šoli Frana Roša ter na Bregu,« pravijo v Mestni občini Celje. Devetnajst dreves bodo zasadili tudi v Kosovelovi ulici, kjer bodo pred zasaditvami odstranili 13 posušenih in morebitno nevarnih dreves, na kar so občino opozorili tudi tamkajšnji prebivalci. »Na teh drevesih so veje v krošnjah povsem suhe, na deblih se pojavljajo dupline, zato je bilo zanje izdano arbo- ristično mnenje, da jih je treba odstraniti in nadomestiti z no- vimi,« dodajajo v občini. Javno podjetje Zelenice je februarja začelo tudi sistematične preglede dreves v mestnih četrtih, ki jih izvaja ob spremstvu slovenske arboristke Nataše Dolejši. SŠol Dijaki spet dobrodelni CELJE – Dijaška skupnost Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje bo organizirala jutri, v petek, poseben dobrodelni koncert Nekaj sije v nas ljudeh. Koncert bo ob 17.30 v Narodnem domu v Celju. Zbrana prostovoljna sredstva bodo namenili dijaku zaključnega letnika programa tehnik računalništva Janu in njegovi družini. Slednja je bila namreč oškodovana v lanski avgustovski poplavi. Koncerta se bosta udeležila tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar in župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Tovr- stni koncert ni prvi, ki ga pripravlja dijaška skupnost te šole, že lani so dijaki zbrali denar na koncertu, ki je bil posvečen njihovemu sošolcu, ki ga je nesreča prikovala na invalidski voziček. SŠol CELJE – Optimistične napovedi glede številnih projektov Celje »vstopilo« v nov sklop naložb Občina bo z izvajalci okoli Starega gradu uredi- la nove poti, tematske točke in počivališča. Dela naj bi bila končana že do konca leta. Gre za Geološko pot pod grajskimi stenami, za pot Z igro v dolino po jugozahodnem pobočju, na kateri bodo tudi igrala za otroke, in za Panoramsko pot po grajskem jarku. »Nad plezališčem bomo dobili razgledno ploščad, uredili bomo tudi dva vstopna portala ob robu par- kirišča,« obljubljajo v celjski občini. Ob Pelikanovi poti pa bodo z digitalno nadgradnjo uredili vsebinske tematske točke. To je le ena od številnih naložb, ki jih občina optimistično napoveduje letos. SIMONA ŠOLINIČ Tako naj bi bilo videti počivališče ob plezali- šču. (Mon- taža Ostan Pavlin) Del Medloga, ki ga čaka preure- ditev. (Foto: MOC) Finančno najobsežnejši projekti so zagotovo povezani z evropskim mehanizmom Celostnih teritorialnih naložb (CTN), iz katerega bo Celju v novi fi nančni perspektivi skupno pripadlo približno 13 milijonov evrov nepovra- tnih evropskih sredstev. Mestna občina Celje je nanj prijavila projekte v vseh treh programskih sklopih, v mi- nulih tednih so bili vsi trije projekti uvrščeni na seznam izbranih projektov v svojem programskem sklopu. Gre za projekte obnove Kajuhovega doma (Center urbane- ga dogajanja v programskem sklopu Urbana prenova), ureditve Ceste na grad, Popovičeve ulice in varne šolske poti Skalna klet (sklop Trajnostna mobilnost), o čemer smo poročali pretekli teden, ter za projekt oživitve dela Medloga in Škapinove ulice. Med drugimi projekti, ki so pomembni za Ce- lje, je še gradnja vodo- voda Rupe v Šmartnem v Rožni dolini, kjer gra- dijo 270 metrov dolgo povezovalno cesto, ki bo sicer močno vplivala na nadaljnji razvoj eko- nomsko-poslovne cone Trnovlje. Maja bo kon- čana tudi prenova dela Zdravstvenega doma Celje, vključno z gra- dnjo dvigala. Trenutno izvajalci obnavljajo Sta- ro grofi jo, pri čemer gre za nadaljevanje lanskih del. S projektom obno- ve bo občina kandidira- la tudi na najavljenem razpisu Ministrstva RS za kulturo, ki naj bi bil objavljen v kratkem. Občina je začela tudi snovati Stanovanjski program Celja za obdobje od leta 2025 do 2032. Prejšnji teden je »zagnala« tudi novo platformo za oddajo e-vlog. Ta naj bi omogočila hitro, preprosto in varno oddajo vlog kjerkoli in kadarkoli, tudi na mobilnih napravah. Nov sistem oddajanja vlog je za občane hitrejši in ugodnejši, saj je za ustrezno elektronsko podpisane vloge predvidena nižja upravna taksa. Največ novih dreves bo pri Me- stnem pokopali- šču Celje. (Foto: Rok Deželak) Aprila sajenje novih dreves Konec februarja je bil iz- bran izvajalec del, gre za podjetje NXT LVL iz Krškega s partnerjem Aliansa ASE iz Ljubljane. V občini dodajajo, da bodo tematske poti tudi poučne, saj bodo izobraže- vale o geološki zgodovini območja ter o delu fotograf- skega mojstra Josipa Pelika- na. »Projekt Grajske poti, ki ga sofi nancira Ministrstvo RS za gospodarstvo, turizem in šport iz načrta za okrevanje in odpornost, je nov pristop pri oblikovanju zunanje turi- stične ponudbe in hkrati pri- mer urejanja pohodnih poti v neposredni bližini turističnih zanimivosti, v tem primeru celjskega gradu in tudi stare- ga mestnega jedra Celja,« še dodajajo v občini. Do konca maja bo končana tudi druga, zaključna faza obnove zidov na grajskem romanskem pa- laciju. Preureditev Medloga in Škapinove ulice Skupščina Združenja me- stnih občin Slovenije je potr- dila seznam izbranih projektov v programskem sklopu Zele- na infrastruktura, kamor je Mestna občina Celje prijavila projekt oživitve dela Medloga in Škapinove ulice. Glavni cilj predstavljata izboljšanje zele- nih površin in zagotavljanje dodatnih možnosti za izvaja- nje rekreacijskih ter izobraže- valnih dejavnosti na obeh ob- močjih. Celjska občina bo tako za projekt, ki mora biti končan čez dve leti, dobila malo več kot 1,1 milijona evrov. »Projekt predstavlja ure- ditev dveh priljubljenih in dobro obiskanih zelenih površin na robu mesta, ki ju številni občanke in obča- ni vsakodnevno uporabljajo za šport, rekreacijo in stik z naravo. Obe območji želimo urediti in zagotoviti dodatne možnosti za rekreacijo, izo- braževanje in kakovostnejše preživljanje prostega časa,« poudarja župan Mestne ob- čine Celje Matija Kovač. V Medlogu, na območju nekdanje drevesnice, name- ravajo urediti površine za rekreacijo, trajnostno obno- viti objekte in ob njih urediti ekološke urbane vrtove, ki jih bodo lahko najeli občani. Drugo obravnavano obmo- približno 1,5 milijona evrov. Do sredine maja naj bi bila končana dela na atletskem stadionu Kladivar. Tam ob- navljajo atletsko stezo, ki bo ponovno omogočila treninge in tekme na višji ravni. Nov vrtec Objavljeno je tudi javno na- ročilo za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo novega vrtca Čira Čara v Ška- pinovi ulici, za katerega je bilo v minulih tednih pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje, ki je že pravnomočno. Kar nekaj časa naj bi pri tem vzelo tudi usklajevanje z Ministrstvom RS za okolje, podnebje in energijo, ki bo sočasno izve- dlo še zamenjavo onesnaže- ne zemljine. Gradnja vrtca se bo predvidoma začela jeseni. Aprila bo občina objavila tudi javno naročilo za obnovo Vile Sonja za zdravstvene name- ne. V stavbi želijo zagotoviti prostore za potrebe izvajanja programa centra za duševno zdravje odraslih. Projekt, ki ga v deležu do 51 odstotkov vre- dnosti sofi nancira ministrstvo za zdravje, bo končan v drugi polovici naslednjega leta. čje je v Škapinovi ulici, kjer glavni cilj projekta predsta- vljajo preplastitev in obnova športnega igrišča, povečanje otroškega igrišča, namestitev novih telovadnih in igralnih elementov ter zamenjava do- trajane urbane opreme (klopi in smetnjaki). Obnova igrišč Toplejše vreme je omo- gočilo tudi začetek obnov otroških in športnih igrišč. V prihodnjih dneh bosta konča- ni obnovi igrišča v mestnem parku ter športnega igrišča v OŠ Hudinja. Sledile bodo še obnove igrišč v Brodarjevi ulici, Pod lipami (s pasjim parkom) ter igrišč v krajev- nih skupnostih Teharje in Trnovlje in v mestnih četrtih Center, Gaberje in Savinja. Občina je sicer ravno pretekli teden podpisala tudi pogod- bo z izvajalcem gradbenih del za prekategorizacijo sta- diona Z'dežele. Postopek za izbor izvajalca za zamenjavo žarometov bo predvidoma končan v prihodnjih dneh. »To sta dva najpomembnejša sklopa dejavnosti za prehod na višjo raven UEFA-katego- rizacije. Izvajalci bodo začeli obnovo predvidoma še ta me- sec. Ocenjena vrednost na- ložbe za ta dva sklopa znaša Mestna občina Celje pripravlja tudi prijavo na razpis mini- strstva za okolje, podnebje in energijo, ki je namenjen sofi - nanciranju gradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih. Naložba v Grajsko pot je vredna pol milijona evrov. Mestna občina Celje bo iz proračuna zagotovila malo več kot 200 tisoč evrov, preo- stali delež bo z nepovratnimi sredstvi fi nanciralo ministr- stvo. Objavljeno je javno naroči- lo za obnovo Razlagove ulice z vso komunalno infrastruk- turo in novogradnjo vročevo- da. V zaključni fazi projek- tiranja je Cesta v Lokrovec, dela naj bi se začela še v prvi polovici tega leta. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 16, 18. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občani Vojnika so na nedavnem srečanju kraja- nov, ki ga je sklicala civilna iniciativa Tukaj smo, izpostavili tudi prostorsko načrtovanje v občini. Na občino letijo očitki, da kmetijska zemljišča spreminja v gradbene parcele, kjer vsak vlagatelj gradi, kakor in kar želi. Pri tem je zlasti mišljeno območje ob glavni cesti med Arclinom in Vojnikom, kjer gre za preplet trgovskih, storitvenih, oskrbnih in podobnih dejavno- sti ter bivanja. Kot primer najnovejšega »zgrešenega« umeščanja v prostor občani izpostavljajo novo večsta- novanjsko zgradbo Vojniške terase pri pokopališču. Ob tem poudarjajo, da imajo dovolj »nestrokovnih, rokohitrskih in nepremišljenih prostorskih rešitev«. BOJANA AVGUŠTINČIČ Ustanovljen odbor za mlade LAŠKO – Občina je v začetku aprila ustanovila poseben odbor za mlade, ki bo skrbel za zastopanje interesov mladih na različnih področjih. Odbor je sestavljen iz sedmih članov, in sicer predstavnikov OŠ Primoža Trubarja Laško, OŠ Antona Aškerca Rim- ske Toplice, društva ŠMOCL, študentske sekcije Laškega akademskega kluba (LAK), dijaške sekcije LAK ter dveh predstavnic Občine Laško. Glavna naloga odbora za mlade je po navedbah Občine Laško priprava strategije za mlade v občini. Slednja bo oblikovana z namenom izboljšanja kakovosti življenja mladih, spod- bujanja njihove participacije v družbi ter ustvarjanja priložnosti za razvoj, izobraževanje, zaposlovanje in preživljanje prostega časa. »Odbor za mlade se zavezuje k sodelovanju z mladimi in njihovimi predstavniki ter k ustvarjanju okolja, ki bo mladim omogočalo dejavno vključevanje v občinsko dogajanje,« še pravijo v Občini Laško. BA LAŠKO – Šmohor, prilju- bljena izletniška in poho- dniška točka, je odslej še privlačnejši za obiskovalce. V okviru projekta Lokalne akcijske skupine je Občina Laško uredila novo posta- jališče za avtodome, obeta se tudi oživitev širšega ob- močja planinskega doma s turističnimi in športnimi dejavnostmi. »Parkirišče za avtodome bo služilo kot odlična priložnost za prebivalce in obiskovalce našega območja, da kako- vostno preživijo svoj prosti čas in bolje spoznajo naše naravne lepote ter kulturno dediščino,« pravijo v Občini Laško. Parkirišče v velikosti 200 kvadratnih metrov je na- menjeno štirim avtodomom, ki imajo na voljo tudi vso po- trebno infrastrukturo. Parki- rišče je opremljeno z oskr- bovalnimi stebrički, ki imajo vgrajen električni priključek, priključek za vodo in odtok za fekalije. Na parkirišču so urejena tudi parkirna mesta za osebne avtomobile in avto- bus. Ob parkirišču je občina poskrbela tudi za javno raz- svetljavo. Končna vrednost naložbe je znašala približno 128 tisoč evrov. 27.900 evrov je prispevala država, druga sredstva je zagotovila Obči- na Laško. Parkirišča je v upra- vljanje prevzel Stik Laško. Občinski podrobni pro- storski načrt na Šmohorju med drugim predvideva tudi ureditev igrišča za mali nogomet, manjšega igrišča za košarko in igrišča za od- bojko, pustolovskega par- ka in šotorišča, povečanje prireditvenega prostora ter otroškega igrišča, ureditev prostorov za piknik, posta- vitev urbane opreme. Na nadaljnjo prenovo čaka tudi planinski dom. Nazadnje je bil temeljito obnovljen pred skoraj štirimi desetletji, pred približno desetletjem je do- bil nadstrešek. V lepši in pre- novljeni podobi je pričakal tudi jubilej v letu 2022. Med drugim so zamenjali okna in vrata, keramiko, uredili tlake pred domom … Za prihodnja leta sta v načrtu še temeljitej- ša prenova doma in dozida- va. Med drugim nameravajo povečati kuhinjo, jedilnico in sanitarije, urediti sobe za nastanitev ter prostore za zaposlene. BA VOJNIK – Občani opozarjajo na »nestrokovno in nepremišljeno« prostorsko načrtovanje v občini Lahko res vsak gradi, kakor in kar želi? Občani Vojnika opozarjajo na »nestrokovno in nepremišljeno« prostorsko načrtovanje v občini, zlasti na območju ob glavni cesti med Arclinom in Vojnikom, kjer gre za preplet trgovskih, storitvenih, oskrbnih in podobnih dejavnosti ter bivanja. (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Verjamem, da občina na ne- katere zadeve nima vpliva, am- pak to, da nima nobene bese- de pri tem, kako in kje kakšna stavba lahko stoji, to mi res ni jasno,« pravi ena od občank. Kakšne pristojnosti ima torej občina pri umeščanju stavb v prostor? Kot pravi vojniški župan Branko Petre, je pro- storsko urejanje opredeljeno na dveh ravneh. Osnovni pro- storski dokument je občinski prostorski načrt (OPN), kjer so opredeljeni osnovni pogoji, namembnost prostora (kme- tijska, poslovna, stanovanjska raba …). »OPN je pristojnost občine, a pri sprejemanju tega dokumenta je treba pridobiti pozitivna mnenja vseh 23 so- glasodajalcev, kar je zahteven in dolgotrajen proces. Doku- ment se vedno pripravlja v sodelovanju s stroko, nato ga obravnavajo občinski odbori in občinski svet, gradivo je tudi javno razgrnjeno, a to šele ta- krat, ko ima pridobljena že vsa pozitivna mnenja,« pojasnjuje župan. Za nekatera območja, kjer občina želi, da so vsebine in pogoji gradnje bolj natanč- no opredeljeni, je predpisan še občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). V pripravi spremembe OPN Območje ob cesti od Arclina do Vojnika je bilo že s prvim OPN, sprejetim po ustanovi- tvi Občine Vojnik, namenje- no gradnji. »Zadnji OPN smo sprejemali pred štirimi leti in v tem delu ni bilo nobenih spre- memb,« pravi župan in zavra- ča očitke, da občina namemb- nost zemljišč iz kmetijskih spreminja v gradbene parcele. »Napaka, ki je bila verjetno narejena pri tem prostorskem načrtovanju, je, da se prostor med vojniškim pokopališčem in Arclinom ni obravnaval kot enoten OPPN, ampak je vsak vlagatelj (vsa zemljišča na tem območju so namreč v zaseb- ni lasti) izdelal svoj podrob- ni prostorski načrt in vsak je usklajeval tudi prometni del. Ves ta del zdaj deluje po prin- cipu priključevanja na državno cesto ›desno-desno‹. To med drugim pomeni, da če se pri- pelješ iz smeri Celja, ne moreš zaviti levo, ampak moraš nekje obrniti, da lahko nato zaviješ desno. T o je velika omejitev. So pa v pripravi spremembe OPN. Predvidena je servisna cesta, ki bi šla vzporedno z državno cesto. A še ni jasno, ali bomo zanjo tudi dobili pozitivno mnenje, saj gre za kmetijske površine, na enem delu tudi poplavne. Težava je tudi, da vsi ti postopki zelo dolgo tra- jajo, načrti tudi niso poceni,« je pojasnil Branko Petre. So terase dovolj oddaljene od ceste? V minulih dneh so v civilni iniciativi Tukaj smo opozori- li tudi na objavo izhodišč za OPPN za del območja nasproti bencinske črpalke Petrol ob re- gionalni cesti Višnja vas–Celje v Vojniku. »Kdo je vlagatelj, v trenutno dostopni dokumen- taciji ni navedeno, a se govori, da bosta tam stali trgovini Ho- fer in DM. Torej gre za še eno gradnjo trgovskega središča na kmetijskem zemljišču,« nava- jajo v iniciativi. V slednji so ogorčeni tudi nad umestitvijo nove večstanovanjske zgradbe Vojniške terase, ki jo gradi pod- jetje Mik. Menijo, da je stavba preblizu državne ceste, saj je od nje odmaknjena le kakšen meter. Pravila glede odmikov od ceste so opredeljena v Zako- nu o cestah. Kot pravi župan Branko Petre, ima vlagatelj v primeru gradnje Vojniških teras pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije RS za infrastrukturo. Ali vlagatelj dejansko gradi po predpisih, bo preverjeno ob tehničnem pregledu bloka. Sicer občina pri pridobivanju gradbenega dovoljenja izda potrdilo, ali je nek načrt skla- den z njenim prostorskim ak- tom ali ne. »Na drugo občina v tem delu ne more vplivati,« pravi župan. Kot dodaja, je bil OPPN za Vojniške terase na ob- činskem svetu obravnavan dva- krat. »Najprej so bile pripombe svetnikov ravno na odmike od ceste. Slednje so nato pristojni še enkrat preverili. Na drugi seji je bil nato OPPN potrjen. Ob- čina trenutno podatka o tem, ali je novogradnja skladna z OPPN, nima. Mi smo vlagatelja večkrat prosili, da to preveri, in vedno smo dobili odgovor, da gradi skladno z načrti. Vlagatelj nam je dal tudi potrdilo oziro- ma pozitivno mnenje direkcije, da je vse urejeno. Pri tehničnem pregledu se to tudi dejansko preveri,« še pravi župan. Na Šmohor tudi z avtodomom Pri planinskem domu na Šmohorju je Občina Laško uredila parkirišče za avtodome z vso potrebno infrastrukturo. (Foto: Občina Laško) Župan Občine Vojnik poudarja, da je bilo območje ob cesti od Arclina do Vojnika že s prvim OPN, sprejetim po ustanovitvi Občine Vojnik, namenjeno gradnji, in zavrača očitke občanov, da občina kmetijska zemljišča spreminja v gradbene parcele. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 16, 18. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Žalec in Turistično društvo Šempeter že vr- sto let opozarjata, kako pred očmi vseh propada eden večjih pričevalcev življenja na naših tleh iz obdobja Rimljanov – rimska nekropola. »Da je v njeni bližini še rimska cesta, marsikdo niti ne ve. Če prostovoljno ne bi kosili njene okolice, bi bila ta povsem zara- ščena,« pravi župan Janko Kos, ki je nad posluhom države za zaščito in vzdrževanje okolice tega spome- nika državnega pomena zelo razočaran. Direktor Po- krajinskega muzeja Celje pravi, da je spomenikov, ki so potrebni takšne ali drugačne obnove, veliko, zato denarja ni nikoli dovolj. Medtem ko z ministrstva za kulturo odgovorov o nadaljnji usodi rimske nekropole in ceste nismo prejeli. ŠPELA OŽIR Stane Rozman: »Spomenikov, ki so potrebni takšne ali drugačne obnove, je veliko, zato je denarja ves čas premalo. Se je pa treba prijavljati na razpise.« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI – Janko Kos: »Včasih imam občutek, da kulturno ministrstvo ni kulturno.« Kdo je pozabil na rimsko cesto in nekropolo? »Čakamo, da se srečamo in dogovorimo s predstavni- ki ministrstva za kulturo o nadaljnjih načrtih z arheo- loškim parkom. Izogibajo se Žalcu in Šempetru v Savinjski dolini, ker želimo, da bi nam pomagali pri ustrezni zaščiti spomenika državnega pome- na,« je povedal žalski župan Janko Kos. Kosijo brez pogodbe Lastnica spomenikov je država, lastnica tamkajšnje- ga zemljišča je Slovenska akademija znanosti in ume- tnosti, medtem ko je upra- vljavec arheološkega parka Turistično društvo Šempeter. »Občina Žalec je fi nancirala načrt za obnovo spomenikov v tem arheološkem parku. Ministrstvo že dlje časa pro- simo, naj nam zagotovi vsaj nekaj denarja za javno služ- bo. Skoraj smo že obupali, da bi enkrat prišli do nadkri- tja teh spomenikov. Upamo vsaj, da bomo uspešni pri konservatorsko-restavrator- skih delih, da bi obnovili in zaščitili spomenike, da bodo lahko na prostem še nasle- dnjih petdeset let, tudi če ne bodo pod streho,« je še dodal župan, ki si obenem želi, da bi se s predstavniki mini- strstva lahko sprehodil po rimski cesti. »Bojim se, da je marsikdo še ni niti videl. Gre za edinstvene ostanke rim- ske ceste iz 1. do 3. stoletja našega štetja. Njeno okolico prostovoljno kosimo. Obči- na plačuje, kolikor lahko. Z nikomer nimamo pogodbe. Ministrstvo za kulturo gleda stran. Včasih imam občutek, da kulturno ministrstvo ni kulturno. Občina vsako leto nameni več denarja za vzdr- ževanje spomenika državne- ga pomena. Pričakujem, da bi nam lastnica povrnila vsaj nekaj materialnih stroškov, saj tudi Pokrajinski muzej Celje ne dela zastonj,« je ja- sen Kos. Premalo denarja Šempetrski spomeniki, ki so jih v 50. letih prejšnjega stoletja našli med deli v vino- gradih, so vpisani v inventar- ne knjige Pokrajinskega mu- zeja Celje. »Na začetku, ko so Slovenija gre v Pariz! ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI – Zdaj vemo, za koga bomo navijali med 28. avgustom in 8. septembrom na pa- raolimpijskih igrah v Parizu. Za slovensko reprezentanco odbojke sede, ki je v fi nalu kvalifi kacijskega turnirja na Kitajskem po petih nizih s 3 : 2 premagala Iran. Še posebej veselo je bilo ob tej novici v Šempetru v Savinjski dolini, od koder večinoma prihajajo igralke in njihov selektor Simon Božič. Ob tej priložnosti so jim prejšnji petek sokrajani, osnovnošolci in vsi preostali ljubitelji odbojke pripravili prisrčen sprejem. Za presenečenje so poskrbeli šempetrski in žalski gasilci, ki so jih pričakali z vodnim curkometom. Slovenske odbojkarice bodo na paraolimpijskih igrah igrale četrtič, prvič po letu 2012. »Bil je zelo čustven turnir« V ekipi slovenske ženske reprezentance je večina odbojkaric članic šempe- trskega kluba, ki so tudi aktualne državne prvaki- nje in dvakratne evropske prvakinje. Slovenija je na Kitajskem nastopila v po- stavi Jana Ferjan, Saša Ko- tnik, Mira Jakin, Suzana Ocepek, Klara Vrabič, Ve- sna Pogačar, Tija Vrhovnik, Barbara Kocmur, Valentyna Brik in kapetanka Lena Ga- bršček. »Bil je zelo čustven turnir. Na začetku je bilo vi- deti, da bo šlo gladko, a smo kljub vsemu vedele, da ne bo preprosto. Dejstvo je, da je priti na paraolimpijske igre kar majhna misija nemogoče za državo, kot je Slovenija. Kapo dol vsem, ki smo vztra- jali,« se je na dogajanje na turnirju v kitajskem mestu Dali ozrla kapetanka Lena Gabršček. Zamisli so udejanjile na igrišču Tako kot Lena bo drugič na igrah tudi selektor Simon Božič, ki je bil leta 2012 po- močnik glavnega trenerja »Čeprav imamo majhno ekipo v primerjavi z drugimi državami, se nas je zbralo deset pravih, na igrišču smo pokazale, da smo prava ekipa,« je povedala kapetanka Lena Gabršček. Adija Urnauta. »Tudi na za- dnji tekmi smo dokazali, da smo bili najboljša ekipa na tem turnirju. Lahko rečem le to: ›Slovenija prihaja na paraolimpijske igre! ‹ Še en- krat čestitke dekletom, ker so verjela v to, kar delamo, in so naše zamisli udejanjila na igrišču,« je po zmagi in na sprejemu povedal selek- tor Simon Božič. V Pariz bodo igralke od- potovale z visokimi cilji. »Rezultati v zadnjem času kažejo, da smo odlična eki- pa. Imamo prostor za na- predek, če bomo na vsaki tekmi šle na zmago, lahko pridemo daleč,« je še dodala kapetanka. ŠO Foto: TT Veselje v Šempetru prejšnji petek, ko so tamkajšnji ljubitelji odbojke pripravili prisrčen sprejem. Za presenečenje so poskrbeli šem- petrski in žalski gasilci, ki so jih pričakali z vodnim curkometom. »Okolico rimske ceste prostovoljno kosimo. Občina plačuje, kolikor lahko. Z nikomer nimamo pogodbe. Ministrstvo za kulturo gleda stran,« pravi Janko Kos. bili izkopani, so bili zabele- ženi kot premična kulturna dediščina. Ko jim jih je uspe- lo sestaviti, kar je bil za tiste čase velik uspeh, so postali nepremična kulturna dedišči- na. Nad njimi ima danes nad- zor zavod za varstvo kulturne dediščine v sodelovanju s Po- krajinskim muzejem Celje,« je pojasnil direktor slednjega Stane Rozman in dodal, da država s pomočjo razpisov fi - nancira različne spomenike tako lokalnega kot državnega pomena. »Glede na to, da je takih, ki so potrebni takšne ali drugačne obnove, veliko, je seveda tega denarja ves čas premalo. Se je pa treba prija- vljati na razpise. Občina Žalec se je pred leti žal neuspešno prijavila na razpis norveškega fi nančnega mehanizma in od takrat so precejšnje zamere do ministrstva,« je še dodal Rozman. Foto: Andraž Purg Župan Janko Kos se želi s predstavniki ministrstva za kulturo sprehoditi po rimski cesti. »Bojim se, da je marsikdo še ni niti videl. Gre za edin- stvene ostanke rimske ceste iz 1. do 3. stoletja našega štetja,« pravi. Nekoč so bili rimski spomeniki povsem beli. V vseh teh letih so jih dodobra načeli vremen- ski vplivi, zato so vedno bolj sivi. Skozi dolgo zgodovino so se ohranili, ker so bili zasuti v produ Savinje. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 16, 18. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV ŠENTJUR – S slavnostno akademijo Mestne skupnosti Šentjur se je včeraj začelo do- gajanje turistične prireditve Šentjurjevo 2024. Slednja na različna prizorišča po občini prinaša glasbene, družabne, športne, kulturne in še ka- kšne vsebine. Ta petek, 19. aprila, bodo kleni možje v Zgornjem trgu postavili mlaj na star način. Občina Šentjur bo s čebelarski- mi društvi ob 17. uri staršem novorojencev podelila medo- vita drevesa. Družine si bodo uro kasneje lahko v dvorani glasbene šole ogledale muzi- kal Levji kralj. Ob 19. uri bo na vrtu Ipavčeve hiše razglasitev Ipavčevih vin, v prireditvenem šotoru se bodo od 20. ure lah- ko zavrteli ljubitelji narodnoza- bavne in dalmatinske glasbe. V soboto, 20. aprila, bodo zbrani že ob 9. uri krenili na Jurijev pohod. v Zgornji trg bo vabil Šentjurjev sejem, kjer bodo na voljo izdelki domače in umetnostne obrti, kulina- rične dobrote, čebelarski in medičarski proizvodi, lončar- ski izdelki. Dišalo bo po »kisli župi«, v kuhanju katere se bodo tokrat pomerile šentjur- ske osnovne šole. Obiskovalci bodo lahko spremljali nastope, spoznavali družabne igre, obi- skali dan odprtih vrat glasbene šole in še kaj. V prireditvenem šotoru v Zgornjem trgu bo ob 15. uri tekmovanje mladih har- monikarjev, ob 20. uri bo tam Šentjurjeva veselica z zasedbo Simpl band. Za ljubitelje neko- ROGATEC – Pravila kulture oblačenja v šoli odmevajo v javnosti Nič več golih popkov in vročih hlačk Ravnateljica OŠ Rogatec Alenka Virant V javnosti močno odmevajo spremembe pravil šolskega reda, ki jih je marca sprejela Osnovna šola Rogatec. Med drugim je natančno opredelila dolži- ne zgornjih in spodnjih delov oblačil, a tudi dolžino nohtov. Medtem ko je že dolgo časa veljalo, da učenci v šoli ne smejo uporabljati mobilnih telefonov, pame- tnih ur in drugih akustičnih naprav, je šola strožje določila ravnanje ob nespoštovanju tega pravila. Za- posleni lahko učencu, ki uporablja katero od ome- njenih naprav, slednjo vzamejo. Po napravo morajo nato priti starši osnovnošolcev. TINA STRMČNIK »Nisem konzervativna, a neka načela in etiko je v šolskem prostoru treba vsekakor spoštovati. Tudi glede oblačil je prav, da vemo, kaj je prav in kaj ne,« pravi ravnateljica OŠ Rogatec Alenka Virant. ture oblačenja v šoli. Velik odziv javnosti in medijev na sprejeta pravila pripisu- je predvsem zelo natančni opredelitvi glede dolžine oblačil. »Zelo natančno smo določili, da morajo biti zgor- nji deli oblačil dolgi do pasu. To pomeni, da majice, kjer sta vidna popek in gola koža trebuha, niso sprejemljive. To v osnovni šoli ne gre. Spodnji deli oblačil morajo biti takšni, da pokrijejo zadnjico. Nekate- ra dekleta so namreč, čeprav gre za osnovno šolo, nosila kratke hlače, ki omenjenega dela telesa niso pokrivale.« Pri pravilu glede primerne kulture oblačenja je med dru- gim še opredeljeno, da učenci v šoli ne smejo nositi oblačil z neprimernimi, nespoštljivimi in žaljivimi napisi – sloven- skimi ali tujejezičnimi. »Na majicah smo namreč zaznali različne napise, med drugim tudi napis ›fuck off‹,« je ome- nila Virantova. Še eno pravilo določa, da mora biti dolžina nohtov pri učencih takšna, da po presoji učitelja omogoča varno izved- bo predpisanih vaj in nalog šolskega procesa. Za zapis tega pravila v šolski red so se v OŠ Rogatec odločili, ker so se starši učenke ene od sloven- skih osnovnih šol pred časom pritožili na svet šole, ker si je učenka med poukom športne vzgoje zlomila umetni noht. Pobudo dali učenci Do sprejetja novih pravil je prišlo, ko so učitelji učence v lanskem šolskem letu spod- budili, da lahko povedo svo- ja videnja glede spremembe šolskih pravil. Učenci so sami izrazili željo, da bi bila pravi- la jasno zapisana. Svoje pre- dloge so s pomočjo učiteljev oblikovali v povzetke, o njih je razpravljal učiteljski zbor, Alenka Virant: »Mobilni telefoni so v šoli prepovedani že več let. Novost je, da mora po telefon, če ga učitelj odvzame učencu, priti starš. Tisti učenci, ki telefone prinesejo v šolo, jih zaklenejo v omarico. Veliko otrok telefonov sploh ne prinaša v šolo. Če morajo opraviti nujen klic, lahko to vedno storijo v tajništvu.« Ravnateljica Alenka Virant meni, da ima vedno več šol v svojih pravilih med drugim določena pravila glede kul- Iskali bodo koncesionarja ROGATEC – V zdravstve- ni postaji bo 1. maja nehala delati zdravnica družinske medicine Dijana Kostić, dr. med. Župan Martin Mikolič je pojasnil, da želi Občina Ro- gatec za ambulanto splošne medicine podeliti koncesijo, saj ZD Šmarje pri Jelšah v okviru javnega sistema ne more zagotoviti zdravnika. Mikolič je dejal, da je bilo za zdravstveno oskrbo bolnikov v občini doslej dobro poskr- bljeno. Občanom sta bili na voljo dve zdravnici splošne medicine – ena pod okriljem javnega zdravstvenega doma in ena kot koncesionarka. Ko je občina izvedela, da je odpoved dala družinska zdravnica, ki je to delo opravljala pod okri- ljem ZD Šmarje, se je obrnila na vodstvo omenjenega zdra- vstvenega doma. Slednje je po besedah Mikoliča pojasnilo, da se spopada s pomanjkanjem zdravnikov družinske medici- ne, zato se je občina odločila za podelitev koncesije. V ta namen je že pridobila soglasji zdravstvenega ministrstva in Zavoda za zdravstveno zava- rovanje Slovenije. Občinski svet bo obravnaval Odlok o podelitvi koncesije ta četrtek, 18. aprila. »Izvedli bomo raz- pis, tisti, ki bo izpolnil pogoje, bo postal koncesionar,« je dejal župan. Medtem ko se direktor ZD Šmarje pri Jelšah Anton Zidar na našo prošnjo za po- govor ni odzval. Po besedah rogaškega žu- pana je zaradi spremembe pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe zdaj pod vprašajem ob- nova tamkajšnje zdravstvene postaje, in sicer prostorov za pediatrijo, referenčne ambu- lante in še nekaterih drugih prostorov. Občina je za nalož- bo v vrednosti 250 tisoč evrov želela pridobiti sofi nancira- nje na razpisu zdravstvenega ministrstva. »Država podpira vlaganja v prostore javnega za- voda. Z ministrstva še nismo prejeli odgovora, ali bodo pod- prli našo prijavo, glede na to, da bosta v zdravstveni postaji predvidoma dve ambulanti s koncesijo.« TS V znamenju Šentjurjevega liko močnejših ritmov bo na parkirišču za občino ob 20. uri koncert zasedb Mi2, Alo! Stari, Klon in P.valiak. V nedeljo, 21. aprila, se bodo v Zgornjem trgu zvrstili Jurijeva sveta maša, nastop šentjurskega pihalnega orke- stra in revija narodnozabavnih ansamblov. V naslednjih dneh med drugim ne bo manjkala razstava starodobnih avtomo- bilov in motorjev. Dogodke v sklopu Šentjurjevega bo v ne- deljo, 5. maja, sklenil Koncert ljudske in ponarodele glasbe na Botričnici. TS letos je šola s predlogi sezna- nila svet staršev, pravila je s sklepom sprejel svet zavoda. Po novem lahko zaposle- ni v šoli pregledajo osebne predmete učencev, za kar so v šoli pridobili pravno pod- lago ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Konkretno to pomeni, da učencu, za kate- rega sumijo, da ima pri sebi morebiten nevaren predmet (orožje, prepovedane sub- stance ali druge nevarne predmete), vsebino torbe pre- gledajo v pisarni ravnateljice še z enim zaposlenim iz šole. Pravilo določa, da morajo za- posleni pri pregledu upošte- vati dostojanstvo učenca. Pozitivni odzivi iz različnih strani Virantova je omenila, da so odzivi na sprejetje omenjenih pravil zelo dobri. Podporo ji s svojimi telefonskimi klici in z elektronskimi sporočili izra- žajo starši iz različnih koncev države. Učenci pravila spo- štujejo, zavedajo se, da nji- hovo nespoštovanje prinaša ukrepe. »Deli telesa niso več odkriti, ne popki ne zadnji- ce. Glede na to, da so učenci sami predlagali nova pravila, mislim, da jim moramo več- krat prisluhniti, pustiti jim moramo, da izrazijo, kar že- lijo povedati. Posploševanje, da so mladi nemogoči, da je z njimi težko, ni pravilno. Sami so pravila oblačenja izposta- vili, ker jih je neprimerno oblačenje nekaterih motilo.« Foto: arhiv šole Do sprejetja novih pravil je prišlo, ko so učitelji učence v lanskem šolskem letu spodbudili, da lahko povedo svoja videnja glede spremembe šolskih pravil. KOLONIJA 2023 ROK ZA ODDAJO VLOG: 31. 5. 2024 RAZPIS ZA PRIJAVO VZGOJITELJEV v socialni in zdravstveni koloniji v Celjskem domu v Baški 10-dnevni termini letovanja: med 30. 6. in 29. 8. 2024 KOLONIJA 2024 Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 16, 18. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Žalec in Turistično društvo Šempeter že vr- sto let opozarjata, kako pred očmi vseh propada eden večjih pričevalcev življenja na naših tleh iz obdobja Rimljanov – rimska nekropola. »Da je v njeni bližini še rimska cesta, marsikdo niti ne ve. Če prostovoljno ne bi kosili njene okolice, bi bila ta povsem zara- ščena,« pravi župan Janko Kos, ki je nad posluhom države za zaščito in vzdrževanje okolice tega spome- nika državnega pomena zelo razočaran. Direktor Po- krajinskega muzeja Celje pravi, da je spomenikov, ki so potrebni takšne ali drugačne obnove, veliko, zato denarja ni nikoli dovolj. Medtem ko z ministrstva za kulturo odgovorov o nadaljnji usodi rimske nekropole in ceste nismo prejeli. ŠPELA OŽIR Stane Rozman: »Spomenikov, ki so potrebni takšne ali drugačne obnove, je veliko, zato je denarja ves čas premalo. Se je pa treba prijavljati na razpise.« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI – Janko Kos: »Včasih imam občutek, da kulturno ministrstvo ni kulturno.« Kdo je pozabil na rimsko cesto in nekropolo? »Čakamo, da se srečamo in dogovorimo s predstavni- ki ministrstva za kulturo o nadaljnjih načrtih z arheo- loškim parkom. Izogibajo se Žalcu in Šempetru v Savinjski dolini, ker želimo, da bi nam pomagali pri ustrezni zaščiti spomenika državnega pome- na,« je povedal žalski župan Janko Kos. Kosijo brez pogodbe Lastnica spomenikov je država, lastnica tamkajšnje- ga zemljišča je Slovenska akademija znanosti in ume- tnosti, medtem ko je upra- vljavec arheološkega parka Turistično društvo Šempeter. »Občina Žalec je fi nancirala načrt za obnovo spomenikov v tem arheološkem parku. Ministrstvo že dlje časa pro- simo, naj nam zagotovi vsaj nekaj denarja za javno služ- bo. Skoraj smo že obupali, da bi enkrat prišli do nadkri- tja teh spomenikov. Upamo vsaj, da bomo uspešni pri konservatorsko-restavrator- skih delih, da bi obnovili in zaščitili spomenike, da bodo lahko na prostem še nasle- dnjih petdeset let, tudi če ne bodo pod streho,« je še dodal župan, ki si obenem želi, da bi se s predstavniki mini- strstva lahko sprehodil po rimski cesti. »Bojim se, da je marsikdo še ni niti videl. Gre za edinstvene ostanke rim- ske ceste iz 1. do 3. stoletja našega štetja. Njeno okolico prostovoljno kosimo. Obči- na plačuje, kolikor lahko. Z nikomer nimamo pogodbe. Ministrstvo za kulturo gleda stran. Včasih imam občutek, da kulturno ministrstvo ni kulturno. Občina vsako leto nameni več denarja za vzdr- ževanje spomenika državne- ga pomena. Pričakujem, da bi nam lastnica povrnila vsaj nekaj materialnih stroškov, saj tudi Pokrajinski muzej Celje ne dela zastonj,« je ja- sen Kos. Premalo denarja Šempetrski spomeniki, ki so jih v 50. letih prejšnjega stoletja našli med deli v vino- gradih, so vpisani v inventar- ne knjige Pokrajinskega mu- zeja Celje. »Na začetku, ko so Slovenija gre v Pariz! ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI – Zdaj vemo, za koga bomo navijali med 28. avgustom in 8. septembrom na pa- raolimpijskih igrah v Parizu. Za slovensko reprezentanco odbojke sede, ki je v fi nalu kvalifi kacijskega turnirja na Kitajskem po petih nizih s 3 : 2 premagala Iran. Še posebej veselo je bilo ob tej novici v Šempetru v Savinjski dolini, od koder večinoma prihajajo igralke in njihov selektor Simon Božič. Ob tej priložnosti so jim prejšnji petek sokrajani, osnovnošolci in vsi preostali ljubitelji odbojke pripravili prisrčen sprejem. Za presenečenje so poskrbeli šempetrski in žalski gasilci, ki so jih pričakali z vodnim curkometom. Slovenske odbojkarice bodo na paraolimpijskih igrah igrale četrtič, prvič po letu 2012. »Bil je zelo čustven turnir« V ekipi slovenske ženske reprezentance je večina odbojkaric članic šempe- trskega kluba, ki so tudi aktualne državne prvaki- nje in dvakratne evropske prvakinje. Slovenija je na Kitajskem nastopila v po- stavi Jana Ferjan, Saša Ko- tnik, Mira Jakin, Suzana Ocepek, Klara Vrabič, Ve- sna Pogačar, Tija Vrhovnik, Barbara Kocmur, Valentyna Brik in kapetanka Lena Ga- bršček. »Bil je zelo čustven turnir. Na začetku je bilo vi- deti, da bo šlo gladko, a smo kljub vsemu vedele, da ne bo preprosto. Dejstvo je, da je priti na paraolimpijske igre kar majhna misija nemogoče za državo, kot je Slovenija. Kapo dol vsem, ki smo vztra- jali,« se je na dogajanje na turnirju v kitajskem mestu Dali ozrla kapetanka Lena Gabršček. Zamisli so udejanjile na igrišču Tako kot Lena bo drugič na igrah tudi selektor Simon Božič, ki je bil leta 2012 po- močnik glavnega trenerja »Čeprav imamo majhno ekipo v primerjavi z drugimi državami, se nas je zbralo deset pravih, na igrišču smo pokazale, da smo prava ekipa,« je povedala kapetanka Lena Gabršček. Adija Urnauta. »Tudi na za- dnji tekmi smo dokazali, da smo bili najboljša ekipa na tem turnirju. Lahko rečem le to: ›Slovenija prihaja na paraolimpijske igre! ‹ Še en- krat čestitke dekletom, ker so verjela v to, kar delamo, in so naše zamisli udejanjila na igrišču,« je po zmagi in na sprejemu povedal selek- tor Simon Božič. V Pariz bodo igralke od- potovale z visokimi cilji. »Rezultati v zadnjem času kažejo, da smo odlična eki- pa. Imamo prostor za na- predek, če bomo na vsaki tekmi šle na zmago, lahko pridemo daleč,« je še dodala kapetanka. ŠO Foto: TT Veselje v Šempetru prejšnji petek, ko so tamkajšnji ljubitelji odbojke pripravili prisrčen sprejem. Za presenečenje so poskrbeli šem- petrski in žalski gasilci, ki so jih pričakali z vodnim curkometom. »Okolico rimske ceste prostovoljno kosimo. Občina plačuje, kolikor lahko. Z nikomer nimamo pogodbe. Ministrstvo za kulturo gleda stran,« pravi Janko Kos. bili izkopani, so bili zabele- ženi kot premična kulturna dediščina. Ko jim jih je uspe- lo sestaviti, kar je bil za tiste čase velik uspeh, so postali nepremična kulturna dedišči- na. Nad njimi ima danes nad- zor zavod za varstvo kulturne dediščine v sodelovanju s Po- krajinskim muzejem Celje,« je pojasnil direktor slednjega Stane Rozman in dodal, da država s pomočjo razpisov fi - nancira različne spomenike tako lokalnega kot državnega pomena. »Glede na to, da je takih, ki so potrebni takšne ali drugačne obnove, veliko, je seveda tega denarja ves čas premalo. Se je pa treba prija- vljati na razpise. Občina Žalec se je pred leti žal neuspešno prijavila na razpis norveškega fi nančnega mehanizma in od takrat so precejšnje zamere do ministrstva,« je še dodal Rozman. Foto: Andraž Purg Župan Janko Kos se želi s predstavniki ministrstva za kulturo sprehoditi po rimski cesti. »Bojim se, da je marsikdo še ni niti videl. Gre za edin- stvene ostanke rimske ceste iz 1. do 3. stoletja našega štetja,« pravi. Nekoč so bili rimski spomeniki povsem beli. V vseh teh letih so jih dodobra načeli vremen- ski vplivi, zato so vedno bolj sivi. Skozi dolgo zgodovino so se ohranili, ker so bili zasuti v produ Savinje. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 16, 18. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV ŠENTJUR – S slavnostno akademijo Mestne skupnosti Šentjur se je včeraj začelo do- gajanje turistične prireditve Šentjurjevo 2024. Slednja na različna prizorišča po občini prinaša glasbene, družabne, športne, kulturne in še ka- kšne vsebine. Ta petek, 19. aprila, bodo kleni možje v Zgornjem trgu postavili mlaj na star način. Občina Šentjur bo s čebelarski- mi društvi ob 17. uri staršem novorojencev podelila medo- vita drevesa. Družine si bodo uro kasneje lahko v dvorani glasbene šole ogledale muzi- kal Levji kralj. Ob 19. uri bo na vrtu Ipavčeve hiše razglasitev Ipavčevih vin, v prireditvenem šotoru se bodo od 20. ure lah- ko zavrteli ljubitelji narodnoza- bavne in dalmatinske glasbe. V soboto, 20. aprila, bodo zbrani že ob 9. uri krenili na Jurijev pohod. v Zgornji trg bo vabil Šentjurjev sejem, kjer bodo na voljo izdelki domače in umetnostne obrti, kulina- rične dobrote, čebelarski in medičarski proizvodi, lončar- ski izdelki. Dišalo bo po »kisli župi«, v kuhanju katere se bodo tokrat pomerile šentjur- ske osnovne šole. Obiskovalci bodo lahko spremljali nastope, spoznavali družabne igre, obi- skali dan odprtih vrat glasbene šole in še kaj. V prireditvenem šotoru v Zgornjem trgu bo ob 15. uri tekmovanje mladih har- monikarjev, ob 20. uri bo tam Šentjurjeva veselica z zasedbo Simpl band. Za ljubitelje neko- ROGATEC – Pravila kulture oblačenja v šoli odmevajo v javnosti Nič več golih popkov in vročih hlačk Ravnateljica OŠ Rogatec Alenka Virant V javnosti močno odmevajo spremembe pravil šolskega reda, ki jih je marca sprejela Osnovna šola Rogatec. Med drugim je natančno opredelila dolži- ne zgornjih in spodnjih delov oblačil, a tudi dolžino nohtov. Medtem ko je že dolgo časa veljalo, da učenci v šoli ne smejo uporabljati mobilnih telefonov, pame- tnih ur in drugih akustičnih naprav, je šola strožje določila ravnanje ob nespoštovanju tega pravila. Za- posleni lahko učencu, ki uporablja katero od ome- njenih naprav, slednjo vzamejo. Po napravo morajo nato priti starši osnovnošolcev. TINA STRMČNIK »Nisem konzervativna, a neka načela in etiko je v šolskem prostoru treba vsekakor spoštovati. Tudi glede oblačil je prav, da vemo, kaj je prav in kaj ne,« pravi ravnateljica OŠ Rogatec Alenka Virant. ture oblačenja v šoli. Velik odziv javnosti in medijev na sprejeta pravila pripisu- je predvsem zelo natančni opredelitvi glede dolžine oblačil. »Zelo natančno smo določili, da morajo biti zgor- nji deli oblačil dolgi do pasu. To pomeni, da majice, kjer sta vidna popek in gola koža trebuha, niso sprejemljive. To v osnovni šoli ne gre. Spodnji deli oblačil morajo biti takšni, da pokrijejo zadnjico. Nekate- ra dekleta so namreč, čeprav gre za osnovno šolo, nosila kratke hlače, ki omenjenega dela telesa niso pokrivale.« Pri pravilu glede primerne kulture oblačenja je med dru- gim še opredeljeno, da učenci v šoli ne smejo nositi oblačil z neprimernimi, nespoštljivimi in žaljivimi napisi – sloven- skimi ali tujejezičnimi. »Na majicah smo namreč zaznali različne napise, med drugim tudi napis ›fuck off‹,« je ome- nila Virantova. Še eno pravilo določa, da mora biti dolžina nohtov pri učencih takšna, da po presoji učitelja omogoča varno izved- bo predpisanih vaj in nalog šolskega procesa. Za zapis tega pravila v šolski red so se v OŠ Rogatec odločili, ker so se starši učenke ene od sloven- skih osnovnih šol pred časom pritožili na svet šole, ker si je učenka med poukom športne vzgoje zlomila umetni noht. Pobudo dali učenci Do sprejetja novih pravil je prišlo, ko so učitelji učence v lanskem šolskem letu spod- budili, da lahko povedo svo- ja videnja glede spremembe šolskih pravil. Učenci so sami izrazili željo, da bi bila pravi- la jasno zapisana. Svoje pre- dloge so s pomočjo učiteljev oblikovali v povzetke, o njih je razpravljal učiteljski zbor, Alenka Virant: »Mobilni telefoni so v šoli prepovedani že več let. Novost je, da mora po telefon, če ga učitelj odvzame učencu, priti starš. Tisti učenci, ki telefone prinesejo v šolo, jih zaklenejo v omarico. Veliko otrok telefonov sploh ne prinaša v šolo. Če morajo opraviti nujen klic, lahko to vedno storijo v tajništvu.« Ravnateljica Alenka Virant meni, da ima vedno več šol v svojih pravilih med drugim določena pravila glede kul- Iskali bodo koncesionarja ROGATEC – V zdravstve- ni postaji bo 1. maja nehala delati zdravnica družinske medicine Dijana Kostić, dr. med. Župan Martin Mikolič je pojasnil, da želi Občina Ro- gatec za ambulanto splošne medicine podeliti koncesijo, saj ZD Šmarje pri Jelšah v okviru javnega sistema ne more zagotoviti zdravnika. Mikolič je dejal, da je bilo za zdravstveno oskrbo bolnikov v občini doslej dobro poskr- bljeno. Občanom sta bili na voljo dve zdravnici splošne medicine – ena pod okriljem javnega zdravstvenega doma in ena kot koncesionarka. Ko je občina izvedela, da je odpoved dala družinska zdravnica, ki je to delo opravljala pod okri- ljem ZD Šmarje, se je obrnila na vodstvo omenjenega zdra- vstvenega doma. Slednje je po besedah Mikoliča pojasnilo, da se spopada s pomanjkanjem zdravnikov družinske medici- ne, zato se je občina odločila za podelitev koncesije. V ta namen je že pridobila soglasji zdravstvenega ministrstva in Zavoda za zdravstveno zava- rovanje Slovenije. Občinski svet bo obravnaval Odlok o podelitvi koncesije ta četrtek, 18. aprila. »Izvedli bomo raz- pis, tisti, ki bo izpolnil pogoje, bo postal koncesionar,« je dejal župan. Medtem ko se direktor ZD Šmarje pri Jelšah Anton Zidar na našo prošnjo za po- govor ni odzval. Po besedah rogaškega žu- pana je zaradi spremembe pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe zdaj pod vprašajem ob- nova tamkajšnje zdravstvene postaje, in sicer prostorov za pediatrijo, referenčne ambu- lante in še nekaterih drugih prostorov. Občina je za nalož- bo v vrednosti 250 tisoč evrov želela pridobiti sofi nancira- nje na razpisu zdravstvenega ministrstva. »Država podpira vlaganja v prostore javnega za- voda. Z ministrstva še nismo prejeli odgovora, ali bodo pod- prli našo prijavo, glede na to, da bosta v zdravstveni postaji predvidoma dve ambulanti s koncesijo.« TS V znamenju Šentjurjevega liko močnejših ritmov bo na parkirišču za občino ob 20. uri koncert zasedb Mi2, Alo! Stari, Klon in P.valiak. V nedeljo, 21. aprila, se bodo v Zgornjem trgu zvrstili Jurijeva sveta maša, nastop šentjurskega pihalnega orke- stra in revija narodnozabavnih ansamblov. V naslednjih dneh med drugim ne bo manjkala razstava starodobnih avtomo- bilov in motorjev. Dogodke v sklopu Šentjurjevega bo v ne- deljo, 5. maja, sklenil Koncert ljudske in ponarodele glasbe na Botričnici. TS letos je šola s predlogi sezna- nila svet staršev, pravila je s sklepom sprejel svet zavoda. Po novem lahko zaposle- ni v šoli pregledajo osebne predmete učencev, za kar so v šoli pridobili pravno pod- lago ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Konkretno to pomeni, da učencu, za kate- rega sumijo, da ima pri sebi morebiten nevaren predmet (orožje, prepovedane sub- stance ali druge nevarne predmete), vsebino torbe pre- gledajo v pisarni ravnateljice še z enim zaposlenim iz šole. Pravilo določa, da morajo za- posleni pri pregledu upošte- vati dostojanstvo učenca. Pozitivni odzivi iz različnih strani Virantova je omenila, da so odzivi na sprejetje omenjenih pravil zelo dobri. Podporo ji s svojimi telefonskimi klici in z elektronskimi sporočili izra- žajo starši iz različnih koncev države. Učenci pravila spo- štujejo, zavedajo se, da nji- hovo nespoštovanje prinaša ukrepe. »Deli telesa niso več odkriti, ne popki ne zadnji- ce. Glede na to, da so učenci sami predlagali nova pravila, mislim, da jim moramo več- krat prisluhniti, pustiti jim moramo, da izrazijo, kar že- lijo povedati. Posploševanje, da so mladi nemogoči, da je z njimi težko, ni pravilno. Sami so pravila oblačenja izposta- vili, ker jih je neprimerno oblačenje nekaterih motilo.« Foto: arhiv šole Do sprejetja novih pravil je prišlo, ko so učitelji učence v lanskem šolskem letu spodbudili, da lahko povedo svoja videnja glede spremembe šolskih pravil. KOLONIJA 2023 ROK ZA ODDAJO VLOG: 31. 5. 2024 RAZPIS ZA PRIJAVO VZGOJITELJEV v socialni in zdravstveni koloniji v Celjskem domu v Baški 10-dnevni termini letovanja: med 30. 6. in 29. 8. 2024 KOLONIJA 2024 Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 16, 18. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV S problematiko vandalizma se v Mestni občini Vele- nje in širši Šaleški dolini soočajo že dlje časa. Število vandalskih dejanj, največ jih je v mestnem središču, je letos v primerjavi z lani ponovno nekoliko naraslo. Objestneži, med katerimi je največ mladoletnikov, uni- čujejo igrala na otroških igriščih, koše za smeti ter gasilne aparate v garažnih hišah, pogosto razbijajo luči javne razsvetljave, na stene pišejo neprimerne napise. Znašajo se tudi nad mestnimi kolesi Bicy, ki so name- njena izposoji. Da bi zajezili tovrstna kazniva dejanja, bo občina poostrila redarski nadzor, na terenu bodo prisotne tudi mešane policijsko-redarske patrulje. BARBARA FURMAN VELENJE – V prenovljenem in dograjenem Domu za var- stvo odraslih Velenje, ki je vrata odprl te dni, so zagotovlje- ni kakovostni pogoji za bivanje 190 stanovalcev, ki so bili med gradnjo začasno nameščeni v hotelu Vesna v Termah Topolšica. Vrednost naložbe presega 17 milijonov evrov. Dom je zasnovan tako, da stanovalci bivajo v gospodinj- skih skupnostih. Vsaka ima poleg eno- in dvoposteljnih sob z lastno kopalnico in s sanitarijami še večji skupni prostor s kuhinjo in z jedilnico. Stanovalci bodo lahko uživali na terasah oziroma v ložah z izhodom na zelene površine. Po besedah direktorice Violete Krajnc Potočnik se dom ponaša tudi s sodobno opremljeno centralno kuhinjo in pro- storno jedilnico ter z ambulantami za splošnega zdravnika in zobozdravnika ter za delovno terapijo in fi zioterapijo. V četrtem nadstropju je knjižnica s teraso. V vzhodnem delu stavbe so prostori dnevnega varstva z ločenim vhodom. Mestna občina Velenje je obnovo Doma za varstvo odraslih Velenje fi nančno podprla tako, da je plačala komunalni prispevek ter pripravo dokumentacije, nabavila je tudi 15 terapevtskih počivalnikov. Slovesnosti ob odprtju prenovljenega doma za varstvo sta- rejših so se med drugim udeležili tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, varuh človekovih pravic Peter Svetina in sekretar skupnosti socialnih zavodov Denis Saher- nik. Da bi bilo zadovoljstvo popolno, bi po besedah direkto- rice doma Violete Potočnik Krajnc država morala zagotoviti denar tudi za dodatno zaposlovanje in boljše plače osebja, ki opravlja naporno in zelo zahtevno delo. BF Nadzor v modrih conah VELENJE – Nad vandalizem tudi z večjo prisotnostjo občinskih redarjev Uničujejo igrala, luči, gasilne aparate, koše za smeti … Maja Brglez, vodja medobčinskega redarstva (Foto: osebni arhiv) Po besedah Boštjana Debela- ka, načelnika Policijske postaje Velenje, so letos obravnavali 81 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, lani v istem času čas 78. »Tarče vandalov so naj- pogosteje kolesa za izposojo v sistemu Bicy, igrala na otroških igriščih, parkirana osebna vo- zila, infrastruktura v garažnih hišah in javno dostopni gasilni aparati. Z risanjem ali s pisa- njem grafi tov z neprimerno vsebino nepridipravi uničujejo tudi fasado na zidovih. Preiska- nost tovrstnih kaznivih dejanj je približno 40-odstotna, med storilci prevladujejo mladoletni- ki,« še pravi Debelak. Številni psihologi pou- darjajo, da vandalizma ni mogoče odpraviti zgolj s kaznijo. Aktualna družbena kriza se očitno vedno bolj odraža tudi med mladimi ter stopnjuje občutek nji- hove brezperspektivnosti. Zakaj uničujejo? Razlogov za vandalizem je več, posebej zaskrbljujoče je, da se vandalizma v Velenju naj- pogosteje lotevajo mladoletniki. Gre za sproščanje nakopičene negativne energije ali za obje- stnost? »Vzroke za tovrstno po- četje vidim predvsem v napač- nih vedenjskih vzorcih. Mladi se v skupinah vedejo agresivno, ker se želijo tako dokazovati drug pred drugim. Velikokrat je vandalizem posledica uživa- nja alkohola in drugih prepove- danih substanc,« navaja vodja medobčinskega redarstva Maja Brglez, ki ob tem napoveduje pogostejšo prisotnost občinskih redarjev na območjih, kjer do uničevanja javne infrastrukture prihaja najpogosteje. »Razmere na terenu bodo prav tako nadzirale mešane policijsko-redarske patrulje, še posebej v večernih in noč- nih urah. Medobčinsko redar- stvo se je kadrovsko okrepilo, konec prejšnjega in v začetku letošnjega leta smo zaposlili kar pet novih občinskih re- darjev. Tako je v službi med- občinskega redarstva zaposle- nih 13 redarjev, ki svoje delo opravljajo v enajstih občinah ustanoviteljicah Skupne ob- činske uprave regije Saša,« je še pojasnila Brglezova. Tudi v velenjski občinski upravi pou- darjajo, da vandalizem odloč- no obsojajo. Zato bo občina zagotovila dodatne videonad- zorne sisteme na različnih po- vršinah in objektih. Kazen ne zadostuje Kazenski zakonik kazni- vega dejanja vandalizma ne defi nira kot posebnega kazni- vega dejanja, ampak se ne- sprejemljiva oblika ravnanja v družbi lahko obravnava kot prekršek ali kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Sto- rilca se kaznuje z denarno ka- znijo ali zaporom do dveh let, kazni za mladoletne osebe so predvidene v posebnem čle- nu. Mlajšim mladoletnikom, starim od 14 do 16 let, lahko izrečejo le vzgojne ukrepe. Za starejše mladoletnike, stare od 16 do 18 let, so predvideni ukrepi pod nekaterimi pogoji, le izjemoma denarna kazen ali mladoletniški zapor. Mla- doletnim storilcem lahko iz- rečejo tudi varnostne ukrepe, razen prepovedi opravljanja poklica, če so jim izrečeni vzgojni ukrep, denarna ka- zen ali mladoletniški zapor. Številni psihologi poudar- jajo, da vandalizma ni mogo- če odpraviti zgolj s kaznijo. Aktualna družbena kriza se očitno vedno bolj odraža tudi med mladimi ter stopnjuje občutek njihove brezper- spektivnosti. Mladi so v tej zgodbi gotovo najranljivejši del družbe in jih nikakor ne smemo obravnavati kot pa- sivne opazovalce. Zato po mnenju psihologov do van- dalskih dejanjih nihče ne sme ostati brezbrižen. Vsak od nas je lahko s svojimi de- janji vzor drugim, predvsem mladim. 400 tisočakov vredna pridobitev VELENJE – Poklicna gasilska enota Velenje bo pri po- sredovanju v požarih in drugih nesrečah lahko še bolj učinkovita. Novo gasilsko vozilo, vredno približno 400 ti- soč evrov, ima najsodobnejšo tehnično opremo in cisterno GVC1, s katero lahko naenkrat peljejo tri tisoč litrov vode. Javni zavod Poklicna gasilska enota Velenje (PGE) s stalno 24-urno pripravljenostjo izvaja javno gasilsko službo in druge naloge zaščite in reševanja ter osvešča občane o protipožarni kulturi, samozaščiti ter njihovem ravnanju v primeru nesreč. Ker dejavnost velenjskih poklicnih gasilcev posega tudi v in- dustrijsko okolje, med drugim pokriva industrijsko območje Hisense Europe, je omenjeno podjetje zagotovilo 350 tisoč evrov za nakup novega gasilskega vozila. Poklicna gasilska enota je za dodatno opremo – elektro agregat, termokamero, visokotlačni gasilnik ter kombinirano akumulatorsko orodje – odštela 40 tisoč evrov. Del gasilske opreme je fi nancirala tudi Mestna občina Velenje. Na slovesnosti ob predaji najnovejše gasilske pridobitve so zbrane nagovorili župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, predsednik uprave Hisense Europe Hanson Han in direktor PGE Velenje Bojan Brcar. BF Novo gasilsko vozilo ima najsodobnejšo opremo. (Foto: MO Velenje) Prenovljen dom so predali namenu konec prejšnjega tedna. (Foto: MOV) Najsodobnejši dom za varstvo odraslih SLOVENSKE KONJICE – Ta mesec so v konjiški občini medobčinski redarji začeli nadzirati voznike je- klenih konjičkov pri parkiranju na modrih conah oziroma območjih kratkotrajnega parkiranja. Kot pra- vijo v medobčinskem redarstvu, bodo najprej prekrškarje zgolj opozarjali. Parkiranje na tako imenovanih modrih conah je v Slovenskih Konjicah brezplač- no, vendar časovno omejeno na največ dve uri, in sicer med delavniki med 7. in 15. uro, ob koncih tedna in praznikih pa omejitve parkiranja ni. Kot poudarja- jo v medobčinskem redarstvu, morajo vozniki v svojem vozilu na vidnem me- stu označiti uro prihoda in po preteku dvournega časovnega intervala vozilo umakniti s parkirišča. Tiste, ki tega ne bodo upoštevali, bodo redarji najprej le opozarjali, kasneje bodo sledile kazni. Parkirišča so označena s prečno modro črto in prometnimi znaki za označitev omejenega parkiranja. Občani lahko pro- mocijsko uro za označitev časa parkiranja brezplačno dobijo v sprejemni pisarni ko- njiške občinske uprave. BF »Tarče vandalov so najpogosteje kolesa za izposojo v sistemu Bicy, igrala na otroških igriščih, parkirana osebna vozila, infrastruktura v garažnih hišah in javno dostopni gasilni aparati,« med drugim navaja načelnik PP Velenje Boštjan Debelak. Objestneži se nemalokrat znašajo nad koši za smeti. (Foto: MOV) V velenjski garažni hiši so grafiti pogost pojav. (Foto: MOV) Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 16, 18. april 2024 IZ NAŠIH KRAJEV S problematiko vandalizma se v Mestni občini Vele- nje in širši Šaleški dolini soočajo že dlje časa. Število vandalskih dejanj, največ jih je v mestnem središču, je letos v primerjavi z lani ponovno nekoliko naraslo. Objestneži, med katerimi je največ mladoletnikov, uni- čujejo igrala na otroških igriščih, koše za smeti ter gasilne aparate v garažnih hišah, pogosto razbijajo luči javne razsvetljave, na stene pišejo neprimerne napise. Znašajo se tudi nad mestnimi kolesi Bicy, ki so name- njena izposoji. Da bi zajezili tovrstna kazniva dejanja, bo občina poostrila redarski nadzor, na terenu bodo prisotne tudi mešane policijsko-redarske patrulje. BARBARA FURMAN VELENJE – V prenovljenem in dograjenem Domu za var- stvo odraslih Velenje, ki je vrata odprl te dni, so zagotovlje- ni kakovostni pogoji za bivanje 190 stanovalcev, ki so bili med gradnjo začasno nameščeni v hotelu Vesna v Termah Topolšica. Vrednost naložbe presega 17 milijonov evrov. Dom je zasnovan tako, da stanovalci bivajo v gospodinj- skih skupnostih. Vsaka ima poleg eno- in dvoposteljnih sob z lastno kopalnico in s sanitarijami še večji skupni prostor s kuhinjo in z jedilnico. Stanovalci bodo lahko uživali na terasah oziroma v ložah z izhodom na zelene površine. Po besedah direktorice Violete Krajnc Potočnik se dom ponaša tudi s sodobno opremljeno centralno kuhinjo in pro- storno jedilnico ter z ambulantami za splošnega zdravnika in zobozdravnika ter za delovno terapijo in fi zioterapijo. V četrtem nadstropju je knjižnica s teraso. V vzhodnem delu stavbe so prostori dnevnega varstva z ločenim vhodom. Mestna občina Velenje je obnovo Doma za varstvo odraslih Velenje fi nančno podprla tako, da je plačala komunalni prispevek ter pripravo dokumentacije, nabavila je tudi 15 terapevtskih počivalnikov. Slovesnosti ob odprtju prenovljenega doma za varstvo sta- rejših so se med drugim udeležili tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, varuh človekovih pravic Peter Svetina in sekretar skupnosti socialnih zavodov Denis Saher- nik. Da bi bilo zadovoljstvo popolno, bi po besedah direkto- rice doma Violete Potočnik Krajnc država morala zagotoviti denar tudi za dodatno zaposlovanje in boljše plače osebja, ki opravlja naporno in zelo zahtevno delo. BF Nadzor v modrih conah VELENJE – Nad vandalizem tudi z večjo prisotnostjo občinskih redarjev Uničujejo igrala, luči, gasilne aparate, koše za smeti … Maja Brglez, vodja medobčinskega redarstva (Foto: osebni arhiv) Po besedah Boštjana Debela- ka, načelnika Policijske postaje Velenje, so letos obravnavali 81 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, lani v istem času čas 78. »Tarče vandalov so naj- pogosteje kolesa za izposojo v sistemu Bicy, igrala na otroških igriščih, parkirana osebna vo- zila, infrastruktura v garažnih hišah in javno dostopni gasilni aparati. Z risanjem ali s pisa- njem grafi tov z neprimerno vsebino nepridipravi uničujejo tudi fasado na zidovih. Preiska- nost tovrstnih kaznivih dejanj je približno 40-odstotna, med storilci prevladujejo mladoletni- ki,« še pravi Debelak. Številni psihologi pou- darjajo, da vandalizma ni mogoče odpraviti zgolj s kaznijo. Aktualna družbena kriza se očitno vedno bolj odraža tudi med mladimi ter stopnjuje občutek nji- hove brezperspektivnosti. Zakaj uničujejo? Razlogov za vandalizem je več, posebej zaskrbljujoče je, da se vandalizma v Velenju naj- pogosteje lotevajo mladoletniki. Gre za sproščanje nakopičene negativne energije ali za obje- stnost? »Vzroke za tovrstno po- četje vidim predvsem v napač- nih vedenjskih vzorcih. Mladi se v skupinah vedejo agresivno, ker se želijo tako dokazovati drug pred drugim. Velikokrat je vandalizem posledica uživa- nja alkohola in drugih prepove- danih substanc,« navaja vodja medobčinskega redarstva Maja Brglez, ki ob tem napoveduje pogostejšo prisotnost občinskih redarjev na območjih, kjer do uničevanja javne infrastrukture prihaja najpogosteje. »Razmere na terenu bodo prav tako nadzirale mešane policijsko-redarske patrulje, še posebej v večernih in noč- nih urah. Medobčinsko redar- stvo se je kadrovsko okrepilo, konec prejšnjega in v začetku letošnjega leta smo zaposlili kar pet novih občinskih re- darjev. Tako je v službi med- občinskega redarstva zaposle- nih 13 redarjev, ki svoje delo opravljajo v enajstih občinah ustanoviteljicah Skupne ob- činske uprave regije Saša,« je še pojasnila Brglezova. Tudi v velenjski občinski upravi pou- darjajo, da vandalizem odloč- no obsojajo. Zato bo občina zagotovila dodatne videonad- zorne sisteme na različnih po- vršinah in objektih. Kazen ne zadostuje Kazenski zakonik kazni- vega dejanja vandalizma ne defi nira kot posebnega kazni- vega dejanja, ampak se ne- sprejemljiva oblika ravnanja v družbi lahko obravnava kot prekršek ali kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Sto- rilca se kaznuje z denarno ka- znijo ali zaporom do dveh let, kazni za mladoletne osebe so predvidene v posebnem čle- nu. Mlajšim mladoletnikom, starim od 14 do 16 let, lahko izrečejo le vzgojne ukrepe. Za starejše mladoletnike, stare od 16 do 18 let, so predvideni ukrepi pod nekaterimi pogoji, le izjemoma denarna kazen ali mladoletniški zapor. Mla- doletnim storilcem lahko iz- rečejo tudi varnostne ukrepe, razen prepovedi opravljanja poklica, če so jim izrečeni vzgojni ukrep, denarna ka- zen ali mladoletniški zapor. Številni psihologi poudar- jajo, da vandalizma ni mogo- če odpraviti zgolj s kaznijo. Aktualna družbena kriza se očitno vedno bolj odraža tudi med mladimi ter stopnjuje občutek njihove brezper- spektivnosti. Mladi so v tej zgodbi gotovo najranljivejši del družbe in jih nikakor ne smemo obravnavati kot pa- sivne opazovalce. Zato po mnenju psihologov do van- dalskih dejanjih nihče ne sme ostati brezbrižen. Vsak od nas je lahko s svojimi de- janji vzor drugim, predvsem mladim. 400 tisočakov vredna pridobitev VELENJE – Poklicna gasilska enota Velenje bo pri po- sredovanju v požarih in drugih nesrečah lahko še bolj učinkovita. Novo gasilsko vozilo, vredno približno 400 ti- soč evrov, ima najsodobnejšo tehnično opremo in cisterno GVC1, s katero lahko naenkrat peljejo tri tisoč litrov vode. Javni zavod Poklicna gasilska enota Velenje (PGE) s stalno 24-urno pripravljenostjo izvaja javno gasilsko službo in druge naloge zaščite in reševanja ter osvešča občane o protipožarni kulturi, samozaščiti ter njihovem ravnanju v primeru nesreč. Ker dejavnost velenjskih poklicnih gasilcev posega tudi v in- dustrijsko okolje, med drugim pokriva industrijsko območje Hisense Europe, je omenjeno podjetje zagotovilo 350 tisoč evrov za nakup novega gasilskega vozila. Poklicna gasilska enota je za dodatno opremo – elektro agregat, termokamero, visokotlačni gasilnik ter kombinirano akumulatorsko orodje – odštela 40 tisoč evrov. Del gasilske opreme je fi nancirala tudi Mestna občina Velenje. Na slovesnosti ob predaji najnovejše gasilske pridobitve so zbrane nagovorili župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, predsednik uprave Hisense Europe Hanson Han in direktor PGE Velenje Bojan Brcar. BF Novo gasilsko vozilo ima najsodobnejšo opremo. (Foto: MO Velenje) Prenovljen dom so predali namenu konec prejšnjega tedna. (Foto: MOV) Najsodobnejši dom za varstvo odraslih SLOVENSKE KONJICE – Ta mesec so v konjiški občini medobčinski redarji začeli nadzirati voznike je- klenih konjičkov pri parkiranju na modrih conah oziroma območjih kratkotrajnega parkiranja. Kot pra- vijo v medobčinskem redarstvu, bodo najprej prekrškarje zgolj opozarjali. Parkiranje na tako imenovanih modrih conah je v Slovenskih Konjicah brezplač- no, vendar časovno omejeno na največ dve uri, in sicer med delavniki med 7. in 15. uro, ob koncih tedna in praznikih pa omejitve parkiranja ni. Kot poudarja- jo v medobčinskem redarstvu, morajo vozniki v svojem vozilu na vidnem me- stu označiti uro prihoda in po preteku dvournega časovnega intervala vozilo umakniti s parkirišča. Tiste, ki tega ne bodo upoštevali, bodo redarji najprej le opozarjali, kasneje bodo sledile kazni. Parkirišča so označena s prečno modro črto in prometnimi znaki za označitev omejenega parkiranja. Občani lahko pro- mocijsko uro za označitev časa parkiranja brezplačno dobijo v sprejemni pisarni ko- njiške občinske uprave. BF »Tarče vandalov so najpogosteje kolesa za izposojo v sistemu Bicy, igrala na otroških igriščih, parkirana osebna vozila, infrastruktura v garažnih hišah in javno dostopni gasilni aparati,« med drugim navaja načelnik PP Velenje Boštjan Debelak. Objestneži se nemalokrat znašajo nad koši za smeti. (Foto: MOV) V velenjski garažni hiši so grafiti pogost pojav. (Foto: MOV) Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 16, 18. april 2024 KULTURA Krstna uprizoritev drame v SLG Celje Pet kraljev: K psihopatologiji neke mo- narhije Tiborja Hrsa Pandurja po kraljevskih kronikah W. Shakespearja, motivih drame O. Kemeida Five Kings: Zgodovina našega propada in analizah Ekkeharta Krippendorffa, Marilyn French ter Gašperja Jakovca se je v petek končala – v so- boto. Začela se je namreč ob 19.30, končala pa po polnoči. DEAN ŠUSTER Premiera Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije Zahtevna in skoraj pet ur dolga predstava Z besedami o srčnosti Andraški gledališčniki navdušili z novo premiero Novinarska konferenca je bila dva dni prej prav tako na velikem odru, kjer je bilo šti- rinajst sogovornikov. Sporočilna predstava Ob vabilu na štiriurno dru- ženje je nekdo zašepetal: »Ne tega omenjati …« Predstava bi lahko bila nedvomno krajša. O kakovosti bodo sodili za to poklicani, glede sporočila pa je veliko povedal Branko Završan: »In po 700 letih se neumnosti še kar ponavljajo. Predstava je prekleto aktualna. Destruktivnost homo sapien- sa je nerazumljiva. 56 vojnih žarišč je letos na svetu. Držav- niki se očitno razen z orožjem sploh ne znajo več pogovarja- ti.« Režiserka Livija Pandur se je s svojim delom celjskemu občinstvu predstavila prvič. Absolutisti brez človečnost Ustvarjalsko ekipo sesta- vljajo prevajalca Primož Vitez in Tibor Hrs Pandur, režiserka Livija Pandur, dra- maturg Tibor Hrs Pandur, scenograf Marko Japelj, ko- stumograf Leo Kulaš, avtorja glasbe Silence (Boris Benko, Primož Hladnik), svetovalka za gib Sanja Nešković Peršin, glasbena vodja Živa Ploj Per- šuh, lektorica Živa Čebulj, oblikovalka videa Lina Rica, oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec in asistentka kostu- mografa Lara Kulaš. Igrajo Lovro Zafred, Aljoša Koltak, Borut Doljšak kot gost, Luka Bokšan kot gost, Žan Bre- lih Hatunić, Branko Zavr- šan, Lučka Počkaj, Barbara Medvešček, Lucija Harum in Eva Stražar. Nedvomno so si zaslužili odobravanje občinstva, ki pa je bilo krat- kotrajno zaradi utrujenosti obiskovalcev. Predstava je razdeljena na pet dejanj (Ri- hard II., Henrik IV., Henrik V., Henrik VI., Rihard III.). Zaradi tedanje praktično absolutne oblasti so trpeli zaradi izgube človečnosti. Dramaturški lok kraljev po- teka po dveh oseh: tisti, ki iz- gubljajo oblast, se vedno bolj zavedajo svoje človečnosti, tisti pa, ki oblast pridobivajo, se spreminjajo zgolj v njeno brezčutno vlogo. Foto: Aljoša Rebolj Naslovnica zbornika Z besedami o srčnosti. Literarno društvo Šentjur ga bo v Ipavčevem kulturnem centru predstavilo ta četrtek, 18. aprila, ob 19. uri. (Foto: arhiv LD Šentjur) Zapelo več kot 600 mladih pevcev V komediji Modri encijan je združilo moči 12 domačinov pod režijskim vodstvom Sonje Zajc. (Foto: osebni arhiv) Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov je revija, ki jo vsako leto aprila organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Žalec. Tudi letos je bila v Domu krajanov Tabor, kjer je nastopilo petnajst otroških in mladinskih pevskih zborov iz sedmih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Kot je povedal organizator revije mag. Marko Rep- nik, je bila ta sestavljena iz treh koncertov. V torek je nastopilo skupno devet zborov s 380 pevci, v sredo pa šest zborov z 256 pevci. Koncerte je strokovno spremljala Anka Jazbec, ki je po nastopu opravila razgovore z zborovodji in o njiho- vem nastopu podala tudi pisno recenzijo. Zborovod- stvo v šolah v Spodnji Savinjski dolini je kakovostno in številčno, kar navdaja z upanjem, da se bodo z leti krepili tudi odrasli pevski sestavi. Revija odraslih pevskih zborov bo 11. in 12. maja prav tako v Domu krajanov Tabor. ŠO Lučka Palir: »Društvo lahko pomaga članom, seveda je pomembno, da se vsak avtor sam trudi za svojo prepoznavnost in promocijo. Nekateri ustvarjalci so začeli objavljati v društvenih izdajah, kasneje so kot literati prerasli okvire lokalnega, prostovoljnega in ljubiteljskega pisanja.« Z besedami o srčnosti je naslov novega zbornika prispevkov čla- nov Literarnega društva Šentjur. V 23. zborniku s svojimi prispevki sodeluje 23 avtorjev. Bralci bodo med platnicami našli pesmi, ne- kaj proznih odlomkov, del roma- na, razmišljanje, aforizme in celo navodila za meditacijo. Ob branju prispevkov jih bodo nagovorila še dela šentjurskih likovnikov. Omenjeno društvo je prvi zbor- nik s prispevki članov izdalo leta 1999. Najprej so bili zborniki ozna- čeni le z zaporednimi številkami, zadnja leta pa omenjeno društvo pripravlja bolj tematske izdaje, med drugim so se člani doslej raz- pisali o ljubezni, politiki, duhov- nosti, mladosti in še čem. Na temo srčnosti so tokrat, kot je pojasnila predsednica društva Lučka Palir, ustvarjali predvsem iz dveh razlo- gov – ker je tema dovolj univerzal- na, da so lahko o njej pisali vsi, in ker želijo v društvu poudarjati pozitivno naravnana čustva ter ob- čutja, opisovati prijetne izkušnje in dogodke. »Slabega, črnogledega je okoli nas že tako dovolj in preveč,« je izpostavila Palirjeva. Z odzivom avtorjev na povabilo, naj sodelujejo pri soustvarjanju zbornika, je zadovoljna. Spodbu- dno se ji zdi predvsem to, da ima šentjursko literarno društvo svoje jedro piscev, ki se vedno odzovejo, prispevajo svoja (nova) dela ter s svojimi idejami sooblikujejo dejav- nosti. Omenila je še pomen poznan- stev članov društva z drugimi pisci, zaradi katerih se med njimi pletejo prijetna sodelovanja. Drugačen način objavljanja Literarno društvo Šentjur vsako leto v povprečju omogoči ali pod- pre do tri knjižne izdaje. Neka- teri člani društva so izdali že več knjig. Nekateri mnogo objavljajo na različnih koncih, so vključeni še v druga društva ali organizacije. Pohvalijo se lahko z nagradami, ki jih JSKD literarnim ustvarjalcem podeljuje na regijski in državni ravni, priznanja osvajajo tudi na razpisih v tujini. Po besedah Palirjeve je število članov društva od začetnih let do danes sicer precej upadlo. To ne pomeni, da mladi ljudje ne pišejo in ne objavljajo. Se je pa spreme- nil način združevanja interesnih skupin in objavljanja prispevkov. »Ljudje mnogo opravijo s pomočjo spletnih objav, tu so seveda tudi družbena omrežja, kjer lahko hi- tro širijo in delijo informacije. Kdor želi, zagotovo najde somišljenike. Nekateri se preprosto ne želijo vključiti nikamor, pišejo zase in jim to zadošča.« TS »Predstava z ljubezenskimi zapleti sporoča, da je ljubezen med moškim in žensko lepa, če je iskrena, pa naj se zgodi mlademu ali staremu človeku,« pravi Sonja Zajc. Dramska skupina Kulturnega društva Andraž nad Polzelo je konec tedna premierno uprizo- rila komedijo Modri encijan. V njej je združilo moči 12 doma- činov pod režijskim vodstvom Sonje Zajc. Po premieri in po- novitvi bodo predstavo ponovili še to nedeljo ob 18. uri v domači dvorani v Andražu nad Polzelo. Komedijo z naslovom Modri encijan je napisala Anica Močiv- nik, Sonja Zajc je besedilo pri- redila za gledališko skupino in predstavo tudi režirala. »Avtorica je dramsko besedilo napisala že pred leti, režijsko aktualizirana zgodba pa je poudarila spreme- njeno in dejavno vlogo ženske v sodobni družbi. Z ljubezenskimi zapleti sporoča, da je ljubezen med moškim in žensko lepa, če je iskrena, pa naj se zgodi mlademu ali staremu človeku. Planinska roža encijan ima čudežno moč, ki pomaga pri mnogih stvareh. Zgodba se dogaja na podeželju, kjer je vaška gostilna prostor srečevanja in tudi ljubezni,« je pojasnila Zajčeva, ki je režijsko vodstvo andraške gledališke sku- pine prevzela leta 2022. Do zdaj so pod njenim okriljem ljubitelj- ski gledališčniki izpod Gore Oljke uprizorili tri komedije. Dve leti zaporedoma so uprizorili Par- tljičevi komediji Slikar na vasi in Politika, bolezen moja. Z zadnjo so gostovali tudi v drugih krajih. Letos so pripravili komedijo Mo- dri encijan, ki jo bodo v domačem kraju v spomladanskem času odi- grali trikrat, jeseni načrtujejo tudi gostovanja. ŠO Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 16, 18. april 2024 NAŠA TEMA Spreminjajoči se časi  lmske industrije: še sploh hodimo v kino? Oglaševanje po mestu v času Tedna domačega filma leta 1978 (Foto: Drago Med- ved, hrani MNZC). Ko je Celje še živelo za film Vztrajanje se je obrestovalo Teden domačega fi lma je na pobudo takratnega glavnega urednika Novega tednika Jožeta Volfanda luč sveta ugledal leta 1973. Svo- ji ekipi, vsi so sodelovali, je predlagal, da bi organizirali festival, ki bi oživil kultur- no življenje v Celju in hkrati odprl razprave o razmerah v slovenski kinematografi ji. »Takrat gledalci niso gledali slovenskih fi lmov. Slovenija niti ni imela fi lmskega pro- grama, sredstev za proizvo- dnjo fi lmov je bilo premalo, prav tako so bile težave v re- produktivni kinematografi ji. Skratka, bil je pravi trenutek za takšno idejo, s katero bi lahko povezali vse udele- Teden domačega fi lma je knežje mesto med letoma 1973 in 1989 zapisal na ze- mljevid osrednjih fi lmskih prizorišč v Sloveniji in teda- nji Jugoslaviji. V času tega večdnevnega kulturnega dogodka se je Celje odelo v praznično preobleko. Ulice so prekrili plakati in veliki panoji, izobešene so bile zastavice z motivom festi- vala, okrašene so bile tudi izložbe trgovin. Celje je v tem času živelo za fi lm. Ki- nematografe je napolnilo na tisoče obiskovalcev, po me- stu so se sprehajali najbolj znani in priljubljeni fi lmski ustvarjalci, ki so v okviru spremljevalnega programa obiskovali tudi podjetja in šole ter z ljudmi pogloblje- no razpravljali o fi lmih. To so bili časi, ki se jih števil- ni spominjajo z nostalgijo. Časi, ko so Celjani in Ce- ljanke dihali z domačim fi lmom. žence v fi lmski umetnosti,« se spominja Jože Volfand, ki je s fi lmom v različnih vlogah že od nekdaj tesno povezan. Ekipa NT&RC je njegovo pobudo podprla in kljub skro- mnejšemu začetku in težkim ekonomskim razmeram v Ju- goslaviji je prireditev v Celju zaživela leta 1973 celo dvakrat »Trdno sem prepričan, da noben dogodek iz celjske kulturne zgodovine ni zvabil v dvorane tolikšne množice ljudi. Noben kulturni dogodek in nobena manifestacija nista tako zelo povezala celjske občine, celotne regije, in sicer z izjemnim odmevom v Ljubljani. Mislim, da nam danes pogosto manjka ravno to povezovanje,« pove Jože Volfand. – februarja in decembra. »Prvi Teden domačega fi lma se je rojeval v zelo posebni situaci- ji. Z okrnjenim fi lmskim pro- gramom smo sedeli v dvorani Kina Union, ki ni bila ogrevana. Bili so tudi električni mrki, gle- dalcev je bilo bolj malo. A to je bil začetek, ki nam je povedal, da moramo nadaljevati,« pove oče tega odmevnega kulturne- ga dogodka, ki je že naslednje leto dodobra zapolnil kinema- tografe in vse do leta 1989 v Celju gostil priznane fi lmske ustvarjalce in ljubitelje fi lma. Letno tudi do 40 tisoč obiskovalcev V času te večdnevne kul- turne prireditve, ki je bila na- posled tradicionalno v prvi polovici novembra, so se fi lmi predvajali v treh celjskih kinod- voranah: Dom, Union in Metro- pol. Zanimanja za ogled je bilo veliko, v svojih najboljših letih je dogodek v kinematografe letno pripeljal tudi do 40 tisoč obiskovalcev. Celje je tako po- stalo središče fi lma v Sloveniji, T eden domačega fi lma pa je bil dogodek, ki je bil ob Puljskem fi lmskem festivalu najbolj ce- njena prireditev v tedanji Ju- goslaviji. »Celotna regija je bila v harmoniji s fi lmom. Vsi smo bili povezani in smo soustvar- jali izjemen kulturni dogodek,« se spominja Jože Volfand, ki je sicer po odhodu iz uredništva medijske hiše NT&RC mesto programskega nosilca projek- ta predal Branku Stamejčiču, sam pa je še nekaj let ostal v vlogi člana organizacijskega odbora. Volfand veliko zaslugo za uspeh te prireditve pripisu- je tudi organizacijam, ki so sodelovale pri projektu. Zelo pomembno vlogo so imeli Viba fi lm, Društvo slovenskih fi lmskih delavcev v Ljubljani in celjsko kinopodjetje. Prav tako so prireditev podprla številna podjetja, zaradi česar je Teden domačega fi lma med jugoslo- vanskimi fi lmskimi zvezdni- ki vzbudil še več pozornosti. »Ljubiša Samardžić se je v Ce- lju počutil kot doma. Sem je prišla tudi Milena Dravić, tukaj so bili tudi Stevo Žigon, Bata Živojinović in seveda vsa veli- ka imena slovenskega fi lma,« z nostalgijo našteva Volfand. Na dogodku je Društvo slovenskih fi lmskih delavcev začelo pode- ljevati tudi osrednjo slovensko fi lmsko nagrado Metoda Bad- jure. Prav tako so na T ednu do- mačega fi lma podeljevali tudi druge nagrade in priznanja. Pravo bogastvo skrito v razpravah Dogajanje med najverjetneje neponovljivim celjskim festiva- lom ni bilo omejeno le na pred- vajanje fi lmov v kinodvoranah, temveč je bila posebnost tega dogodka zunaj fi lmskih pla- ten – v obsežnem in vsebinsko raznolikem spremljevalnem programu. »Bogastvo tega programa je bilo, da smo že povsem na začetku organizira- li posvetovanja, na katerih so bili osrednji slovenski fi lmski ustvarjalci na čelu s Francetom Štiglicem,« pove sogovornik. Razprave, delavnice in fi lmska srečanja so nadaljevali vsa leta Tedna domačega fi lma. Film- ski ustvarjalci so ob strokovnih srečanjih, kjer so razpravljali o stanju kinematografov, obi- skovali šole, podjetja in druge ustanove ter se po predstavah pogovarjali z gledalci in celotno regijo napolnili z novo, prav po- sebno energijo. »V času socializma se je zelo veliko govorilo o ›podružbe- nju‹ kulture, torej o tem, kako človeku približati umetnost, kulturo in fi lm ter ga osvestiti in vzgojiti, da bo znal to ume- »Posebnost in velika dragocenost Tedna domačega filma je bila, da se je te zgodbe lotil regionalni medij,« pove njegov pobudnik Jože Volfand. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Plakat Tedna domačega filma, ki je trajal od 3. do 10. novembra 1982. (Hrani Muzej novejše zgodovine Celje) tnost vrednotiti. In ravno zato smo organizirali tovrstna sre- čanja. Z njimi smo želeli lju- dem odpreti obzorja, kaj vse lahko umetnost da človeku. Skupek vsega je na čelu z željnim občinstvom Teden domačega fi lma zapisal kot najodmevnejši celjski festival. Kot se je rodil v Celju, je tam tudi potonil in v mestu grofov pustil le še spomine in zapise o fi lmskem Celju in njegovem prazniku sedme umetnosti. Na okrogli mizi ob minuli 50. obletnici Tedna domačega filma, ki jo je povezovala Ivana Stamejčič, so sodelovali: Branko Stamejčič , Samo Seničar in Jože Volfand (Foto: Andraž Purg). Konec TDF v Celju Teden domačega Filma je bil v Celju zadnjič leta 1989. Naslednje leto so ga odnesle uničujoče novembrske po- plave, leta 1991 pa se je Slovenija osamosvojila in takrat prvič organizirala Dneve slovenskega fi lma, ki po besedah dolgoletnega odgovornega urednika Novega tednika in predsednika organizacijskega odbora TDF Branka Sta- mejčiča niso nikoli zares zaživeli. »Spored je bil moč- no okrnjen, vendar ne zaradi kakovosti, temveč zaradi produkcije. Kljub temu, da so takrat Slovenci delali zelo gledljive fi lme, kot je npr. Babica gre na jug, je bila za takšen manifest produkcija fi lmov preskromna,« se spo- minja Stamejčič. Doda še, da je bilo premalo podpore tudi s strani slovenskih fi lmskih delavcev, ki so bili bolj naklonjeni festivalski obliki. Naslednik Tedna domačega fi lma je tako leta 1998 postal Festival slovenskegaa fi lma v Portorožu. »Na TDF imam zelo veliko lepih spominov. Zelo prijetno je bilo sodelovati s slovenskimi  lmskimi ustvarjalci, ki so v prihodu na festival videli tudi priložnost za promocijo svojega kulturnega dela. V Celje je prišlo ogromno izvrstnih poznavalcev  lmske kinematogra je in umetnosti, ki so sodelovali v razmišljanjih, kaj vse je treba v Sloveniji storiti na področju  lma,« se spominja idejni oče Jože Volfand. Lani je minilo 50 let, odkar sta Novi tednik in Radio Celje s Tednom domačega fi lma v knežje mesto pripeljala najpomembnejše fi lmske ustvarjalce iz vse Slovenije in Jugoslavije. Večdnevni kulturni dogodek je v celjske kinematografe zvabil tudi do 40 tisoč obiskovalcev. Takšnega odziva občinstva ni do zdaj dosegel še noben kulturni dogodek. Bil je praznik fi lma, ki je enkrat letno Celje postavil v središče jugoslovanske kinematografi je. A tudi ta se je poslovil in Celjani še vedno čakajo, da se bo kdaj ponovno rodil. Tradicijo predvajanja fi lmov v mestih sicer še vedno ohranjajo mestna kina, ki obiskovalce v manjše dvorane privabljajo bodisi z umetniškimi bodisi s komercialnimi projekcijami. SINTIJA JURIČ Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 16, 18. april 2024 NAŠA TEMA SINTIJA JURIČ Nov začetek ŠENTJUR – V občini Šentjur je kino s ponudbo najnovejših, aktualnih filmov ponovno zaživel oktobra lani, ko je občina s pomočjo sofinanciranja kulturnega ministrstva kupila laserski projektor. Vzpostavitev kinoprojekcij je bila sicer načrtovana že ob obnovi tamkaj- šnjega Ipavčevega kulturnega centra (IKC) leta 2014, a je takrat za nakup potrebne tehnologije zmanjkalo denarja. Knjižnica Šentjur, ki bdi nad naborom kulturnih vsebin v IKC, je sicer tudi v obdobju, ko na voljo še ni imela ustreznega projektorja, skrbela za filmske vsebine, saj si je opremo izposojala. V sodelovanju z društvom Ruslo in s Slovansko knjižnico je obiskovalcem omogočala ogled ruskih filmov. V sodelovanju s Kinom Rogaška je redno izvajala sobotne filmske matineje. Po besedah Saše Gaber iz šentjurske knjižnice je število gledalcev v kinu različno od prestave do predstave. Letos je bil razprodan film Gepack, kjer se je pod scenarij in režijo podpisal Šentjurčan Žiga Kukovič. »Včasih pričakujemo lep obisk, a se predstave udeležita le dve osebi. Spet drugič nas prijetno preseneti dober odziv ljudi, ko sprejmemo tudi do 60 gledalcev,« je dejala Gabrova. In dodala, da med najbolj zvesto občinstvo sodijo učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol, ki kino obiščejo v sklopu kulturno-umetnostne vzgoje. TS Skrbijo za filmsko vzgojo VELENJE – Zgodba velenjskega kina se ponaša s 75-letno tradicijo. Kot pravi dolgoletni programski sodelavec Kina Velenje Peter Groznik, je pred desetletji kino ljudem, ki doma še niso imeli televizijskih sprejemnikov, predstavljal prvi stik z gibljivimi slikami ter edino okno v svet. Dodaten razcvet glede obiska kina so prinesla sedemdeseta in osemdeseta leta 20. stoletja. »Digitalna doba je razmere izrazito spremenila in danes v Velenju komercialnega prikazovalca filma ni, zato celotno kinematografsko dejavnost izvaja Festival Velenje. Kot javni zavod s področja kulture prednostno skrbimo za filmsko vzgojo za vse generacije ter za dostopnost do kakovostnega in umetniškega filma.« Ob tem Groznik izpostavlja projekt filmske vzgoje Kinozaver, v katerem že deset let otrokom iz velenjskega vrtca omogočajo spoznavanja kina, animiranega filma ter filmskih izraznih sredstev. »Kinozaver zaključimo tako, da otroci ustvarjajo vizualno podobo neke filmske zgodbe v treh sličicah in jo predstavijo na razstavi. Zato se nam v Velenju za prihodnost kina ni treba bati,« še poudarja Groznik. BF Brez kina dve desetletji ŽALEC – Letos mineva natanko 20 let, odkar je v Žalcu prenehal delovati tamkajšnji kino. Čeprav so le tri leta pred tem posodobili opremo za predvajanje filmov, je tudi žalski kino postal žrtev gradnje velikih sodobnih kinodvoran, ki so začele rasti pri nas v tistem času. Kot je v monografiji Žalca iz leta 2010 zapisala Breda Veber, so v Žalcu v začetku 80. let velikokrat gostili znane goste s področja filmskega ustvarjanja Ob T ednu domačega filma, ki je bil vsako leto v Celju. Marsikateri film je bil v Žalcu premierno predvajan. Z gradnjo novega kulturnega doma so vanj prestavili tudi kino. Kot je še zapisala v monografiji, je tamkajšnje vodstvo kina skrbelo za filmski program vseh kinodvoran v občini. Z ustanovitvijo Zavoda za kulturo Žalec je delovanje kina prešlo pod njegovo okrilje. Redne kinopredstave so bile ob koncih tedna. V blagajni kina je 55 let neprekinjeno delala Zinka Mastnak. ŠO OB ROBU Umetniški filmi še niso rekli zadnje besede Prva filmska predstava v Celju se je odvrtela že leta 1896 v vrtnem salonu hotela Pri belem volu. Prvi zvočni film je bil v Celju predvajan leta 1930 v tedanjem Mestnem kinu – kinu Dom. Od 30. let 20. stoletja do osamosvojitve Slovenije so v Celju s krajšimi vmesnimi prekinitvami delovali trije kine- matografi: Dom, Union in Metropol. Kino Dom in Union sta se zaprla, Mestni kino Metropol pa je od leta 2004 do 2022 upravljalo Društvo za ustvarjalnost Filter, ki je pred dvema letoma svoj program art kina preselilo v dvorano Mali Union v Celjskem domu. Tam Kino Union kot edini art kino v me- stu še naprej skrbi za zahtevnejše ljubitelje filma. V središču mesta v Plečnikovi stavbi sicer deluje tudi Kino Metropol, ki je zaradi prenove kavarne začasno zaprt, na obrobju mesta pa je že leta 2002 zrasel tudi multikino Planet Tuš, kasneje preimenovan v Cineplexx. Kljub novim in manjšim pro- storom, ki jih je Kino Union našel v Celjskem domu, prvi mestni art kino pri nas že od leta 2004 vztraja pri istih pro- gramskih smernicah umetni- ške kino mreže. »Menim, da se kakovost obrestuje na dolgi rok. Zelo veliko ljudi ne ve, da medtem ko svetovni obisk v multikinih pada, povsem ne- logično obisk v art kinih na- rašča,« pove programski vodja Kina Union in član upravnega odbora Art kino mreže Slove- nija Samo Seničar, ki poudari tudi, da je letošnji obisk Kina Union že presegel lanskega. V Kinu Union predvajajo neodvisne evropske filmske produkcije, kinotečne filme in filme držav tretjega sveta. Obiskovalci tam ne dobijo pokovke, prav tako ni drugih motečih elementov. Redni program je od srede do nede- lje. »Filme izbiramo glede na ponudbo slovenskih distribu- terjev, ki so kupili pravice za javno predvajanje v Sloveniji, in tudi na podlagi tega, kaj nam je všeč. Preden film uvrstimo v program, ga vedno pogledamo tudi sami,« pove Seničar. Kino Union je sicer član Art kino mreže Slovenija, mreže Europa cinemas in partner ministrstva za kulturo. Prevladujejo ženske gledalke Večina obiskovalk njihove- ga rednega programa v kinu je žensk, starih več kot 40 let. K njim radi zahajajo tudi upo- kojenci, zato med uspešnejše abonmaje uvrščajo dopoldan- ska srečanja za ljubitelje film- ske umetnosti Srebrno platno. »Ugotavljamo, da starejša ge- neracija nerada hodi v kino, ko se stemni, zato skušamo filme, za katere imamo občutek, da bodo bolj nagovorili starejše občinstvo, umeščati v program prej,« pove celjski podžupan. Že od začetka sodelujejo tudi s šolami, v okviru art kino mreže zanje pripravljajo tudi pedagoška gradiva o filmih. Nemalokrat ob predvajanju slovenskega filma v goste povabijo tudi ustvarjalce. »Ker je naša kinodvorana zdaj manjša, jo šolam ponu- jamo tudi kot učilnico, kjer lahko po ogledu filma izve- dejo še šolsko uro o gledani tematiki. Na projekcijo na- mreč pridejo največ tri sku- pine razredov, kar se je kot dobro izkazalo tudi v pri- meru, ko gostimo kakšnega slovenskega režiserja. Zara- di intimnejšega vzdušja na- mreč učenci bolj sodelujejo v pogovoru,« pove Seničar, ki opaža tudi, da v zadnjih letih, odkar se s šolskimi projekcijami ukvarjajo še intenzivneje, v kino samo- stojno prihaja tudi več mla- dih, željnih ogleda malce »težjih« filmov. Bo art kino preživel? Seničar na prihodnost art kina v Celju gleda optimi- stično. »Multikina ne vidim kot konkurence, temveč se mi zdi super, da ljudje še sploh zaidejo v kakršenko- li kino. Slej kot prej bodo prišli v mestni kino, zato je ključno, da ohranimo nava- do obiskovanja.« Ob 20. ju- bileju delovanja Društva za ustvarjalnost Filter v Kinu Union za september že na- črtujejo številne dogodke. Do takrat jih čaka še veliko dogajanja; že danes (četr- tek) bo ob 19. uri tam pro- jekcija treh kratkih filmov, ki so jih v zadnjih treh letih posneli študenti FERI in Medijskih komunikacij iz Maribora. SJ, foto: Andraž Purg Slovenski film preživi ali umre V Celju je bila pred kratkim tudi okrogla miza o pro- blematiki kinematografov, na kateri je bila prisotna tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Kot je bilo mo- goče slišati, bi si to področje lahko obetalo še nekaj do- datnega denarja, ki bi bil namenjen filmski produkciji. »Razmišljamo tudi o različnih dodatnih razpisih, kjer bi bil denar namenjen produkciji, festivalom. Znotraj novega nacionalnega programa za kulturo predvidevamo tudi druge ukrepe, med drugim financiranje kulturno-ume- tnostne vzgoje. Obstajajo ideje, kako do zunaj proračun- skih sredstev, saj vemo, da film vključuje veliko ljudi, ima izjemno velik doseg, tudi mednarodni, kar pomeni, da je pomemben za državo, promocijo in ne nazadnje za vse ljudi,« je na okrogli mizi dejala Vrečkova. SŠol Obisk kina odvisen tudi od vremena ŠMARJE PRI JELŠAH –Kino ima v tem kraju tradicijo, dol- go že skoraj 75 let. Upravlja ga tamkajšnja knjižnica, kjer opažajo, da je obisk projekcij močno odvisen od vremena. »Čeprav se morda sliši sme- šno, Kino Šmarje deluje glede na vreme. Če je zunaj slabo vreme, so sedeži v dvorani bo- lje zasedeni. Če je lepo vreme, ga številni občani raje izkoristi- jo za delo na prostem, še tako velika uspešnica jih ne privabi v kino.« Tako je spremljanje vsebin na filmskem platnu opisal tehnični koordinator v Knjižnici Šmarje pri Jelšah Borut Bevc. Tamkajšnja ob- čina je upravljanje digitalnega projektorja knjižnici zaupala pred desetletjem. Povprečje 50 prodanih vstopnic na predsta- vo po besedah Bevca zadošča za poslovanje kina in za to, da lahko knjižnica skrbi za vzdr- ževanje opreme. Bevc program izbira po svo- jem občutku. Ko vidi, kakšne predstave so na voljo, si za laž- jo odločitev, ali so primerne za šmarsko filmsko platno, o njih prebere še kakšno kritiko. Kino Šmarje je tudi član Art kino mreže Slovenija. Po besedah sogovornika je med gledalci za obisk umetniških filmov neko- liko manj zanimanja. Najbolj množičen obisk umetniških projekcij je v tako imenovanem Abonmaju ob kavi, ko si ome- njene vsebine ogleda od 40 do 50 obiskovalcev. Da mladi ne bi le pasivno spremljali vsebin na zaslo- nih, temveč bi jih znali kritič- Tehnični koordinator v Knjižnici Šmarje Borut Bevc in direktor omenjene ustanove dr. Marko Samec (Foto: arhiv NT/Sherpa) Samo Seničar Vhod v Kino Union Kot predstavnica mlajše genera- cije, ki nisem odraščala s Tednom domačega filma, niti nisem bila takrat še rojena, si le stežka pred- stavljam širino tega manifesta. Lju- dje še danes radi govorijo o TDF-ju kot dogodku, ki svoje poti ni utrl le s predvajanjem filmov, temveč z druženjem, s povezovanjem in z razpravljanjem. Pravzaprav natan- ko s tem, za kar nam danes včasih malo (z)manjka časa. Številni si nostalgično želijo, da bi po vseh teh letih TDF v Celju ponovno oživel, na drugi strani pa se številni z grenkim priokusom bojijo, da se to nikoli na bo zgodilo. A prostora za umetnost v mestu je še veliko. Tudi za filmsko. Četudi je zlata doba kinematografije zaradi vsepriso- tne digitalizacije najverjetneje že za nami, kinodvorane še niso rekle zadnje besede in še vedno polnijo svoje se- deže. Multikina z velikim filmskim platnom gledalcem največkrat holivudskih filmov ponujajo pravo doživetje tudi s (skoraj obvezno) pokovko in kokakolo. Ob bok pa se jim vse bolj postavljajo vsebinsko in prostorsko skromnejša mestna kina, ki v svojih programih veliko- krat predvajajo tudi »zahtevnejše« umetniške filme, ki sčasoma v art kino privabljajo tudi mlajše obiskovalce; čeprav je glavnina še vedno starejših. Da si je dober film vredno ogledati na velikem platnu, se je v zadnjem letu izkazalo tudi z novimi slovenskimi filmi Je kir ke riku? Poharska komedija, Šepet metulja in Gepack, ki so teden za tednom polnili naše kinodvorane. Ne moremo torej reči, da kakovostni domači filmi ne nastajajo, res pa je, da se pogosto zatakne pri njihovem financiranju. Če že- lijo slovenski filmi preživeti, potrebujejo ustrezna finanč- na sredstva in močno podporo s strani nas, gledalcev. Morda pa bo slovensko filmsko krajino naposled preve- trila nova generacija, ki še sedi v šolskih klopeh ali jih je komajda zapustila. Morda bo Celje vrnila na zemljevid »filmskega mesta.« Morda pa se bo povsem neobreme- njeno s preteklostjo spomnila še česa boljšega. Nepredstavljivo, a ponovljivo? no vrednotiti, jim Kino Šmar- je omogoča tudi sodelovanje v projektu Mlado objektivno oko. TS Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 16, 18. april 2024 NAŠA TEMA Spreminjajoči se časi  lmske industrije: še sploh hodimo v kino? Oglaševanje po mestu v času Tedna domačega filma leta 1978 (Foto: Drago Med- ved, hrani MNZC). Ko je Celje še živelo za film Vztrajanje se je obrestovalo Teden domačega fi lma je na pobudo takratnega glavnega urednika Novega tednika Jožeta Volfanda luč sveta ugledal leta 1973. Svo- ji ekipi, vsi so sodelovali, je predlagal, da bi organizirali festival, ki bi oživil kultur- no življenje v Celju in hkrati odprl razprave o razmerah v slovenski kinematografi ji. »Takrat gledalci niso gledali slovenskih fi lmov. Slovenija niti ni imela fi lmskega pro- grama, sredstev za proizvo- dnjo fi lmov je bilo premalo, prav tako so bile težave v re- produktivni kinematografi ji. Skratka, bil je pravi trenutek za takšno idejo, s katero bi lahko povezali vse udele- Teden domačega fi lma je knežje mesto med letoma 1973 in 1989 zapisal na ze- mljevid osrednjih fi lmskih prizorišč v Sloveniji in teda- nji Jugoslaviji. V času tega večdnevnega kulturnega dogodka se je Celje odelo v praznično preobleko. Ulice so prekrili plakati in veliki panoji, izobešene so bile zastavice z motivom festi- vala, okrašene so bile tudi izložbe trgovin. Celje je v tem času živelo za fi lm. Ki- nematografe je napolnilo na tisoče obiskovalcev, po me- stu so se sprehajali najbolj znani in priljubljeni fi lmski ustvarjalci, ki so v okviru spremljevalnega programa obiskovali tudi podjetja in šole ter z ljudmi pogloblje- no razpravljali o fi lmih. To so bili časi, ki se jih števil- ni spominjajo z nostalgijo. Časi, ko so Celjani in Ce- ljanke dihali z domačim fi lmom. žence v fi lmski umetnosti,« se spominja Jože Volfand, ki je s fi lmom v različnih vlogah že od nekdaj tesno povezan. Ekipa NT&RC je njegovo pobudo podprla in kljub skro- mnejšemu začetku in težkim ekonomskim razmeram v Ju- goslaviji je prireditev v Celju zaživela leta 1973 celo dvakrat »Trdno sem prepričan, da noben dogodek iz celjske kulturne zgodovine ni zvabil v dvorane tolikšne množice ljudi. Noben kulturni dogodek in nobena manifestacija nista tako zelo povezala celjske občine, celotne regije, in sicer z izjemnim odmevom v Ljubljani. Mislim, da nam danes pogosto manjka ravno to povezovanje,« pove Jože Volfand. – februarja in decembra. »Prvi Teden domačega fi lma se je rojeval v zelo posebni situaci- ji. Z okrnjenim fi lmskim pro- gramom smo sedeli v dvorani Kina Union, ki ni bila ogrevana. Bili so tudi električni mrki, gle- dalcev je bilo bolj malo. A to je bil začetek, ki nam je povedal, da moramo nadaljevati,« pove oče tega odmevnega kulturne- ga dogodka, ki je že naslednje leto dodobra zapolnil kinema- tografe in vse do leta 1989 v Celju gostil priznane fi lmske ustvarjalce in ljubitelje fi lma. Letno tudi do 40 tisoč obiskovalcev V času te večdnevne kul- turne prireditve, ki je bila na- posled tradicionalno v prvi polovici novembra, so se fi lmi predvajali v treh celjskih kinod- voranah: Dom, Union in Metro- pol. Zanimanja za ogled je bilo veliko, v svojih najboljših letih je dogodek v kinematografe letno pripeljal tudi do 40 tisoč obiskovalcev. Celje je tako po- stalo središče fi lma v Sloveniji, T eden domačega fi lma pa je bil dogodek, ki je bil ob Puljskem fi lmskem festivalu najbolj ce- njena prireditev v tedanji Ju- goslaviji. »Celotna regija je bila v harmoniji s fi lmom. Vsi smo bili povezani in smo soustvar- jali izjemen kulturni dogodek,« se spominja Jože Volfand, ki je sicer po odhodu iz uredništva medijske hiše NT&RC mesto programskega nosilca projek- ta predal Branku Stamejčiču, sam pa je še nekaj let ostal v vlogi člana organizacijskega odbora. Volfand veliko zaslugo za uspeh te prireditve pripisu- je tudi organizacijam, ki so sodelovale pri projektu. Zelo pomembno vlogo so imeli Viba fi lm, Društvo slovenskih fi lmskih delavcev v Ljubljani in celjsko kinopodjetje. Prav tako so prireditev podprla številna podjetja, zaradi česar je Teden domačega fi lma med jugoslo- vanskimi fi lmskimi zvezdni- ki vzbudil še več pozornosti. »Ljubiša Samardžić se je v Ce- lju počutil kot doma. Sem je prišla tudi Milena Dravić, tukaj so bili tudi Stevo Žigon, Bata Živojinović in seveda vsa veli- ka imena slovenskega fi lma,« z nostalgijo našteva Volfand. Na dogodku je Društvo slovenskih fi lmskih delavcev začelo pode- ljevati tudi osrednjo slovensko fi lmsko nagrado Metoda Bad- jure. Prav tako so na T ednu do- mačega fi lma podeljevali tudi druge nagrade in priznanja. Pravo bogastvo skrito v razpravah Dogajanje med najverjetneje neponovljivim celjskim festiva- lom ni bilo omejeno le na pred- vajanje fi lmov v kinodvoranah, temveč je bila posebnost tega dogodka zunaj fi lmskih pla- ten – v obsežnem in vsebinsko raznolikem spremljevalnem programu. »Bogastvo tega programa je bilo, da smo že povsem na začetku organizira- li posvetovanja, na katerih so bili osrednji slovenski fi lmski ustvarjalci na čelu s Francetom Štiglicem,« pove sogovornik. Razprave, delavnice in fi lmska srečanja so nadaljevali vsa leta Tedna domačega fi lma. Film- ski ustvarjalci so ob strokovnih srečanjih, kjer so razpravljali o stanju kinematografov, obi- skovali šole, podjetja in druge ustanove ter se po predstavah pogovarjali z gledalci in celotno regijo napolnili z novo, prav po- sebno energijo. »V času socializma se je zelo veliko govorilo o ›podružbe- nju‹ kulture, torej o tem, kako človeku približati umetnost, kulturo in fi lm ter ga osvestiti in vzgojiti, da bo znal to ume- »Posebnost in velika dragocenost Tedna domačega filma je bila, da se je te zgodbe lotil regionalni medij,« pove njegov pobudnik Jože Volfand. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Plakat Tedna domačega filma, ki je trajal od 3. do 10. novembra 1982. (Hrani Muzej novejše zgodovine Celje) tnost vrednotiti. In ravno zato smo organizirali tovrstna sre- čanja. Z njimi smo želeli lju- dem odpreti obzorja, kaj vse lahko umetnost da človeku. Skupek vsega je na čelu z željnim občinstvom Teden domačega fi lma zapisal kot najodmevnejši celjski festival. Kot se je rodil v Celju, je tam tudi potonil in v mestu grofov pustil le še spomine in zapise o fi lmskem Celju in njegovem prazniku sedme umetnosti. Na okrogli mizi ob minuli 50. obletnici Tedna domačega filma, ki jo je povezovala Ivana Stamejčič, so sodelovali: Branko Stamejčič , Samo Seničar in Jože Volfand (Foto: Andraž Purg). Konec TDF v Celju Teden domačega Filma je bil v Celju zadnjič leta 1989. Naslednje leto so ga odnesle uničujoče novembrske po- plave, leta 1991 pa se je Slovenija osamosvojila in takrat prvič organizirala Dneve slovenskega fi lma, ki po besedah dolgoletnega odgovornega urednika Novega tednika in predsednika organizacijskega odbora TDF Branka Sta- mejčiča niso nikoli zares zaživeli. »Spored je bil moč- no okrnjen, vendar ne zaradi kakovosti, temveč zaradi produkcije. Kljub temu, da so takrat Slovenci delali zelo gledljive fi lme, kot je npr. Babica gre na jug, je bila za takšen manifest produkcija fi lmov preskromna,« se spo- minja Stamejčič. Doda še, da je bilo premalo podpore tudi s strani slovenskih fi lmskih delavcev, ki so bili bolj naklonjeni festivalski obliki. Naslednik Tedna domačega fi lma je tako leta 1998 postal Festival slovenskegaa fi lma v Portorožu. »Na TDF imam zelo veliko lepih spominov. Zelo prijetno je bilo sodelovati s slovenskimi  lmskimi ustvarjalci, ki so v prihodu na festival videli tudi priložnost za promocijo svojega kulturnega dela. V Celje je prišlo ogromno izvrstnih poznavalcev  lmske kinematogra je in umetnosti, ki so sodelovali v razmišljanjih, kaj vse je treba v Sloveniji storiti na področju  lma,« se spominja idejni oče Jože Volfand. Lani je minilo 50 let, odkar sta Novi tednik in Radio Celje s Tednom domačega fi lma v knežje mesto pripeljala najpomembnejše fi lmske ustvarjalce iz vse Slovenije in Jugoslavije. Večdnevni kulturni dogodek je v celjske kinematografe zvabil tudi do 40 tisoč obiskovalcev. Takšnega odziva občinstva ni do zdaj dosegel še noben kulturni dogodek. Bil je praznik fi lma, ki je enkrat letno Celje postavil v središče jugoslovanske kinematografi je. A tudi ta se je poslovil in Celjani še vedno čakajo, da se bo kdaj ponovno rodil. Tradicijo predvajanja fi lmov v mestih sicer še vedno ohranjajo mestna kina, ki obiskovalce v manjše dvorane privabljajo bodisi z umetniškimi bodisi s komercialnimi projekcijami. SINTIJA JURIČ Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 16, 18. april 2024 NAŠA TEMA SINTIJA JURIČ Nov začetek ŠENTJUR – V občini Šentjur je kino s ponudbo najnovejših, aktualnih filmov ponovno zaživel oktobra lani, ko je občina s pomočjo sofinanciranja kulturnega ministrstva kupila laserski projektor. Vzpostavitev kinoprojekcij je bila sicer načrtovana že ob obnovi tamkaj- šnjega Ipavčevega kulturnega centra (IKC) leta 2014, a je takrat za nakup potrebne tehnologije zmanjkalo denarja. Knjižnica Šentjur, ki bdi nad naborom kulturnih vsebin v IKC, je sicer tudi v obdobju, ko na voljo še ni imela ustreznega projektorja, skrbela za filmske vsebine, saj si je opremo izposojala. V sodelovanju z društvom Ruslo in s Slovansko knjižnico je obiskovalcem omogočala ogled ruskih filmov. V sodelovanju s Kinom Rogaška je redno izvajala sobotne filmske matineje. Po besedah Saše Gaber iz šentjurske knjižnice je število gledalcev v kinu različno od prestave do predstave. Letos je bil razprodan film Gepack, kjer se je pod scenarij in režijo podpisal Šentjurčan Žiga Kukovič. »Včasih pričakujemo lep obisk, a se predstave udeležita le dve osebi. Spet drugič nas prijetno preseneti dober odziv ljudi, ko sprejmemo tudi do 60 gledalcev,« je dejala Gabrova. In dodala, da med najbolj zvesto občinstvo sodijo učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol, ki kino obiščejo v sklopu kulturno-umetnostne vzgoje. TS Skrbijo za filmsko vzgojo VELENJE – Zgodba velenjskega kina se ponaša s 75-letno tradicijo. Kot pravi dolgoletni programski sodelavec Kina Velenje Peter Groznik, je pred desetletji kino ljudem, ki doma še niso imeli televizijskih sprejemnikov, predstavljal prvi stik z gibljivimi slikami ter edino okno v svet. Dodaten razcvet glede obiska kina so prinesla sedemdeseta in osemdeseta leta 20. stoletja. »Digitalna doba je razmere izrazito spremenila in danes v Velenju komercialnega prikazovalca filma ni, zato celotno kinematografsko dejavnost izvaja Festival Velenje. Kot javni zavod s področja kulture prednostno skrbimo za filmsko vzgojo za vse generacije ter za dostopnost do kakovostnega in umetniškega filma.« Ob tem Groznik izpostavlja projekt filmske vzgoje Kinozaver, v katerem že deset let otrokom iz velenjskega vrtca omogočajo spoznavanja kina, animiranega filma ter filmskih izraznih sredstev. »Kinozaver zaključimo tako, da otroci ustvarjajo vizualno podobo neke filmske zgodbe v treh sličicah in jo predstavijo na razstavi. Zato se nam v Velenju za prihodnost kina ni treba bati,« še poudarja Groznik. BF Brez kina dve desetletji ŽALEC – Letos mineva natanko 20 let, odkar je v Žalcu prenehal delovati tamkajšnji kino. Čeprav so le tri leta pred tem posodobili opremo za predvajanje filmov, je tudi žalski kino postal žrtev gradnje velikih sodobnih kinodvoran, ki so začele rasti pri nas v tistem času. Kot je v monografiji Žalca iz leta 2010 zapisala Breda Veber, so v Žalcu v začetku 80. let velikokrat gostili znane goste s področja filmskega ustvarjanja Ob T ednu domačega filma, ki je bil vsako leto v Celju. Marsikateri film je bil v Žalcu premierno predvajan. Z gradnjo novega kulturnega doma so vanj prestavili tudi kino. Kot je še zapisala v monografiji, je tamkajšnje vodstvo kina skrbelo za filmski program vseh kinodvoran v občini. Z ustanovitvijo Zavoda za kulturo Žalec je delovanje kina prešlo pod njegovo okrilje. Redne kinopredstave so bile ob koncih tedna. V blagajni kina je 55 let neprekinjeno delala Zinka Mastnak. ŠO OB ROBU Umetniški filmi še niso rekli zadnje besede Prva filmska predstava v Celju se je odvrtela že leta 1896 v vrtnem salonu hotela Pri belem volu. Prvi zvočni film je bil v Celju predvajan leta 1930 v tedanjem Mestnem kinu – kinu Dom. Od 30. let 20. stoletja do osamosvojitve Slovenije so v Celju s krajšimi vmesnimi prekinitvami delovali trije kine- matografi: Dom, Union in Metropol. Kino Dom in Union sta se zaprla, Mestni kino Metropol pa je od leta 2004 do 2022 upravljalo Društvo za ustvarjalnost Filter, ki je pred dvema letoma svoj program art kina preselilo v dvorano Mali Union v Celjskem domu. Tam Kino Union kot edini art kino v me- stu še naprej skrbi za zahtevnejše ljubitelje filma. V središču mesta v Plečnikovi stavbi sicer deluje tudi Kino Metropol, ki je zaradi prenove kavarne začasno zaprt, na obrobju mesta pa je že leta 2002 zrasel tudi multikino Planet Tuš, kasneje preimenovan v Cineplexx. Kljub novim in manjšim pro- storom, ki jih je Kino Union našel v Celjskem domu, prvi mestni art kino pri nas že od leta 2004 vztraja pri istih pro- gramskih smernicah umetni- ške kino mreže. »Menim, da se kakovost obrestuje na dolgi rok. Zelo veliko ljudi ne ve, da medtem ko svetovni obisk v multikinih pada, povsem ne- logično obisk v art kinih na- rašča,« pove programski vodja Kina Union in član upravnega odbora Art kino mreže Slove- nija Samo Seničar, ki poudari tudi, da je letošnji obisk Kina Union že presegel lanskega. V Kinu Union predvajajo neodvisne evropske filmske produkcije, kinotečne filme in filme držav tretjega sveta. Obiskovalci tam ne dobijo pokovke, prav tako ni drugih motečih elementov. Redni program je od srede do nede- lje. »Filme izbiramo glede na ponudbo slovenskih distribu- terjev, ki so kupili pravice za javno predvajanje v Sloveniji, in tudi na podlagi tega, kaj nam je všeč. Preden film uvrstimo v program, ga vedno pogledamo tudi sami,« pove Seničar. Kino Union je sicer član Art kino mreže Slovenija, mreže Europa cinemas in partner ministrstva za kulturo. Prevladujejo ženske gledalke Večina obiskovalk njihove- ga rednega programa v kinu je žensk, starih več kot 40 let. K njim radi zahajajo tudi upo- kojenci, zato med uspešnejše abonmaje uvrščajo dopoldan- ska srečanja za ljubitelje film- ske umetnosti Srebrno platno. »Ugotavljamo, da starejša ge- neracija nerada hodi v kino, ko se stemni, zato skušamo filme, za katere imamo občutek, da bodo bolj nagovorili starejše občinstvo, umeščati v program prej,« pove celjski podžupan. Že od začetka sodelujejo tudi s šolami, v okviru art kino mreže zanje pripravljajo tudi pedagoška gradiva o filmih. Nemalokrat ob predvajanju slovenskega filma v goste povabijo tudi ustvarjalce. »Ker je naša kinodvorana zdaj manjša, jo šolam ponu- jamo tudi kot učilnico, kjer lahko po ogledu filma izve- dejo še šolsko uro o gledani tematiki. Na projekcijo na- mreč pridejo največ tri sku- pine razredov, kar se je kot dobro izkazalo tudi v pri- meru, ko gostimo kakšnega slovenskega režiserja. Zara- di intimnejšega vzdušja na- mreč učenci bolj sodelujejo v pogovoru,« pove Seničar, ki opaža tudi, da v zadnjih letih, odkar se s šolskimi projekcijami ukvarjajo še intenzivneje, v kino samo- stojno prihaja tudi več mla- dih, željnih ogleda malce »težjih« filmov. Bo art kino preživel? Seničar na prihodnost art kina v Celju gleda optimi- stično. »Multikina ne vidim kot konkurence, temveč se mi zdi super, da ljudje še sploh zaidejo v kakršenko- li kino. Slej kot prej bodo prišli v mestni kino, zato je ključno, da ohranimo nava- do obiskovanja.« Ob 20. ju- bileju delovanja Društva za ustvarjalnost Filter v Kinu Union za september že na- črtujejo številne dogodke. Do takrat jih čaka še veliko dogajanja; že danes (četr- tek) bo ob 19. uri tam pro- jekcija treh kratkih filmov, ki so jih v zadnjih treh letih posneli študenti FERI in Medijskih komunikacij iz Maribora. SJ, foto: Andraž Purg Slovenski film preživi ali umre V Celju je bila pred kratkim tudi okrogla miza o pro- blematiki kinematografov, na kateri je bila prisotna tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Kot je bilo mo- goče slišati, bi si to področje lahko obetalo še nekaj do- datnega denarja, ki bi bil namenjen filmski produkciji. »Razmišljamo tudi o različnih dodatnih razpisih, kjer bi bil denar namenjen produkciji, festivalom. Znotraj novega nacionalnega programa za kulturo predvidevamo tudi druge ukrepe, med drugim financiranje kulturno-ume- tnostne vzgoje. Obstajajo ideje, kako do zunaj proračun- skih sredstev, saj vemo, da film vključuje veliko ljudi, ima izjemno velik doseg, tudi mednarodni, kar pomeni, da je pomemben za državo, promocijo in ne nazadnje za vse ljudi,« je na okrogli mizi dejala Vrečkova. SŠol Obisk kina odvisen tudi od vremena ŠMARJE PRI JELŠAH –Kino ima v tem kraju tradicijo, dol- go že skoraj 75 let. Upravlja ga tamkajšnja knjižnica, kjer opažajo, da je obisk projekcij močno odvisen od vremena. »Čeprav se morda sliši sme- šno, Kino Šmarje deluje glede na vreme. Če je zunaj slabo vreme, so sedeži v dvorani bo- lje zasedeni. Če je lepo vreme, ga številni občani raje izkoristi- jo za delo na prostem, še tako velika uspešnica jih ne privabi v kino.« Tako je spremljanje vsebin na filmskem platnu opisal tehnični koordinator v Knjižnici Šmarje pri Jelšah Borut Bevc. Tamkajšnja ob- čina je upravljanje digitalnega projektorja knjižnici zaupala pred desetletjem. Povprečje 50 prodanih vstopnic na predsta- vo po besedah Bevca zadošča za poslovanje kina in za to, da lahko knjižnica skrbi za vzdr- ževanje opreme. Bevc program izbira po svo- jem občutku. Ko vidi, kakšne predstave so na voljo, si za laž- jo odločitev, ali so primerne za šmarsko filmsko platno, o njih prebere še kakšno kritiko. Kino Šmarje je tudi član Art kino mreže Slovenija. Po besedah sogovornika je med gledalci za obisk umetniških filmov neko- liko manj zanimanja. Najbolj množičen obisk umetniških projekcij je v tako imenovanem Abonmaju ob kavi, ko si ome- njene vsebine ogleda od 40 do 50 obiskovalcev. Da mladi ne bi le pasivno spremljali vsebin na zaslo- nih, temveč bi jih znali kritič- Tehnični koordinator v Knjižnici Šmarje Borut Bevc in direktor omenjene ustanove dr. Marko Samec (Foto: arhiv NT/Sherpa) Samo Seničar Vhod v Kino Union Kot predstavnica mlajše genera- cije, ki nisem odraščala s Tednom domačega filma, niti nisem bila takrat še rojena, si le stežka pred- stavljam širino tega manifesta. Lju- dje še danes radi govorijo o TDF-ju kot dogodku, ki svoje poti ni utrl le s predvajanjem filmov, temveč z druženjem, s povezovanjem in z razpravljanjem. Pravzaprav natan- ko s tem, za kar nam danes včasih malo (z)manjka časa. Številni si nostalgično želijo, da bi po vseh teh letih TDF v Celju ponovno oživel, na drugi strani pa se številni z grenkim priokusom bojijo, da se to nikoli na bo zgodilo. A prostora za umetnost v mestu je še veliko. Tudi za filmsko. Četudi je zlata doba kinematografije zaradi vsepriso- tne digitalizacije najverjetneje že za nami, kinodvorane še niso rekle zadnje besede in še vedno polnijo svoje se- deže. Multikina z velikim filmskim platnom gledalcem največkrat holivudskih filmov ponujajo pravo doživetje tudi s (skoraj obvezno) pokovko in kokakolo. Ob bok pa se jim vse bolj postavljajo vsebinsko in prostorsko skromnejša mestna kina, ki v svojih programih veliko- krat predvajajo tudi »zahtevnejše« umetniške filme, ki sčasoma v art kino privabljajo tudi mlajše obiskovalce; čeprav je glavnina še vedno starejših. Da si je dober film vredno ogledati na velikem platnu, se je v zadnjem letu izkazalo tudi z novimi slovenskimi filmi Je kir ke riku? Poharska komedija, Šepet metulja in Gepack, ki so teden za tednom polnili naše kinodvorane. Ne moremo torej reči, da kakovostni domači filmi ne nastajajo, res pa je, da se pogosto zatakne pri njihovem financiranju. Če že- lijo slovenski filmi preživeti, potrebujejo ustrezna finanč- na sredstva in močno podporo s strani nas, gledalcev. Morda pa bo slovensko filmsko krajino naposled preve- trila nova generacija, ki še sedi v šolskih klopeh ali jih je komajda zapustila. Morda bo Celje vrnila na zemljevid »filmskega mesta.« Morda pa se bo povsem neobreme- njeno s preteklostjo spomnila še česa boljšega. Nepredstavljivo, a ponovljivo? no vrednotiti, jim Kino Šmar- je omogoča tudi sodelovanje v projektu Mlado objektivno oko. TS Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 16, 18. april 2024 KRONIKA INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE petek , 19. april 2024 | 9.00 - 19.00 | stara grofija VSTOP PROST Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev Organizira Čebelarsk O društv O Henrika Peternela Celje Dan odprtih vrat grofje celjski sobota , 20. april 2024 | 16.00 - 17.00 | knežji dvor UDELEŽBA: 5€ Moč Mitov . legenda ali resnica ? Otr Oška ustvarjalni Ca nedelja , 21. april 2024 | 11.00 - 12.00 | knežji dvor VSTOPNINA: 5€ g rofje celjski j avn O v Odstv O Moč Mitov Škode za več kot sto tisoč evrov Ogoljufanih več oseb, ki ne morejo same skrbeti zase Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Poli- cijske uprave Celje so končali preiskavo suma storitve več kaznivih dejanj, storjenih pri izvajanju storitve osebne asistence. Kaznivih dejanj je osumljena odgo- vorna oseba zasebnega zavoda s sedežem na območju Policijske uprave Celje. Osumljenec je izvajalec sto- ritev osebne asistence invalidnim osebam. JANŽE FRIC Osumljeni je za storitve osebne asistence, ki je ni opravil, od julija 2020 do julija 2022 izdajal račune ministrstvu za delo, druži- no, socialne zadeve in enake možnosti, kot da so storitve osebne asistence bile opra- vljene. Da je zasebni zavod prejel plačilo, je osumljeni ponaredil dnevnike dela in opise opravljenih storitev, na podlagi česar je ministrstvo zasebnemu zavodu plača- lo storitve osebne asistence v skupnem obsegu več kot 7.500 ur. Oškodoval tudi svoje zaposlene Osumljeni je z opisanim ravnanjem v dveh letih nepo- sredno oškodoval osemnajst upravičencev, ki ne zmorejo sami skrbeti zase in za ne- odvisno ter bolj kakovostno življenje potrebujejo pomoč. Tako je zasebnemu zavodu pridobil protipravno premo- ženjsko korist 102.000 evrov. V preiskavi so policisti tudi ugotovili, da osumlje- ni predstavnik zasebnega zavoda več kot tridesetim zaposlenim delavcem od de- cembra 2022 več ni izplačal plač in zanje fi nančni upra- vi ni poravnal prispevkov za socialno varnost, s čimer je zaposlene v zasebnem zavo- du oškodoval za približno 28.000 evrov. Osumljeni je ponarejene račune izdajal dve leti. (Foto: Andraž Purg) Policisti prijeli storilca poskusa ropa bencinskega servisa v Celju Z zbranimi obvestili, zavarovanimi posnetki in zavaro- vanimi sledmi so celjski policisti in kriminalisti ugotovili, da je kaznivega dejanja osumljen 37-letni moški z obmo- čja Maribora. V tem tednu so na kraju njegovega bivališča opravili hišno preiskavo in mu med drugim zasegli pištolo, ki jo je uporabil pri poskusa ropa. Prav tako so ugotovili, da je 37-letnik kradel v več trgovinah v Celju in trgovcem povzročil za približno 500 evrov škode. Spomnimo, da so celjski policisti 4. marca obravnavali poskus ropa bencinskega servisa na Mariborski cesti v Celju. Takrat še neznan zamaskiran storilec se je s kolesom pripeljal do bencinskega servisa, vstopil v prodajalno, s pištolo zagrozil zaposlenemu in zahteval denar, nato je brez denarja pobegnil iz prostorov bencinskega servisa ter se s kolesom odpeljal v proti središču Celja. Celjski policisti so kmalu po dejanju v eni od sosednjih ulic našli kolo, s katerim se je odpeljal s kraja, v drugi ulici pa predmete, ki jih je uporabljal pri poskusu ropa in jih je med begom odvrgel. Poskus uboja v Celju V nedeljo okoli 18. ure sta se v prostorih javnih sanitarij v Celju sprla moška, stara 42 in 44 let. Prepir se je sprevrgel v pretep, pri čemer je 44-letni moški z ostrim predmetom zabodel 42-letnega moškega in ga hudo poškodoval. Storilec je s kraja pobegnil, v večernih urah pa se je sam javil na Policijsko postajo Celje, kjer so mu odvzeli prostost in ga pridržali. Zbiranje obvestil o okoliščinah dogodka in vpletenosti morebitnih drugih oseb še traja. Tatvina v Kompolah V petek so policisti Policijske uprave Celje v Kompolah obravnavali tatvino. Moški s kirurško masko na obrazu je prišel do stanovanjske hiše, kjer se je lastnici predstavil kot delavec telekomunikacijskega podjetja. Pod pretvezo, da mora preveriti napako, je lastnico zvabil iz hiše. Ko sta bila zunaj, je v hišo vstopil drugi moški in ukradel zaklenjen trezor. V njem so bili večinoma dokumenti. Policisti ob tej priložnosti ponovno opozarjajo, naj ljudje ne nasedajo neznancem, ki do njihovih domov prihajajo pod raznimi pretvezami. Požar v Pongracu Pomožni objekt je bil v požaru popolnoma uničen. (Foto: GZ Žalec) V nedeljo dopoldne je zagorelo v pomožnem objektu in stanovanjski hiši v Pongracu. V Gasil- ski zvezi Žalec so aktivi- rali prostovoljna gasilska društva Zabukovica, Vr- bje, Žalec, Griže in Šem- peter v Savinjski dolini. Skupno je v sodelovalo 39 gasilcev s 15 gasilski- mi vozili. Zagorelo je v pomo- žnem objektu, ogenj se je nato razširil na ostrešje stanovanjske hiše. V po- žaru so bili popolnoma uničeni pomožni objekt ter ostrešje in mansardni del stanovanjske hiše, laž- je se je poškodoval tudi gasilec. Preostali del hiše zara- di odstranjevanja posle- dic požara in požarne vode ni primeren za bivanje. Po končanem gašenju je na požarišču čez noč ostala ga- silska straža PGD Griže. Pri zasilnem prekrivanju strehe na stanovanjski hiši so na pomoč priskočili še gasilci iz PGD Ložnica pri Žalcu. Voznik je obtičal na razmoče- nem travniku. (Foto: PU Celje) Celjski policisti so v pre- teklem tednu obravnavali 26-letnega voznika osebnega vozila, ki je z neodgovornim in objestnim ravnanjem ogro- žal sebe in druge udeležence cestnega prometa. Policista Policijske postaje Celje sta kršitelja, ki je imel med drugim na vozilu name- ščeno registrsko tablico, ki pripada drugemu vozilu, opa- zila na območju Vojnika. Ko je zapeljal na parkirišče trgovine, sta nameravala z njim izvesti postopek, vendar ju je obvozil, trčil v eno od tam parkiranih osebnih vozil in odpeljal v smeri Višnje vasi. Med divjo vožnjo in beža- njem pred patruljo je večkrat huje kršil cestnoprometne predpise. Med drugim ni upo- števal semaforjev, ogrožal je pešce, vozil z neprilagojeno hitrostjo, vozil po levi strani vozišča, z vožnjo ogrožal de- lavce, ki so na odseku proti Do- brni urejali vozišče, ter ogrožal nasproti vozeče voznike. Prav tako ves čas vožnje ni upošte- val znakov policistov za usta- vljanje. Tik pred Dobrno je z vozišča zapeljal na makadamski odcep in vožnjo nadaljeval po gozdni vlaki, nato je z vozilom obstal na razmočenem travniku. Po- licisti so 26-letniku vozilo zase- gli, njega pa kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznive- ga dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu. 26-letni voznik bežal pred policisti 26-letni voznik bežal pred policisti Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 16, 18. april 2024 ŠPORT V enajstih sezonah sta bila prvaka še dva kluba, Sloven- ske gorice (trikrat) in Beltinci, tekmovanje v sezoni 2019/20 pa je bilo prekinjeno. Kosova še vsaj eno sezono Kapetanka Sergeja Kos je bila udeležena prvi vseh lovo- rikah: »Naše tri zmage v treh fi nalnih tekmah povedo vse o tem, kateri klub kraljuje v slovenskem futsalu. Potem ko sem končala reprezentančno pot, bom poskusila odigrati še eno sezono v klubskem dresu. Največja želja je osvo- jitev slovenskega pokala.« Blaž Adamič je prvič osvojil naslov kot glavni trener: »To je moja tretja sezona z ekipo, prej sem bil očetov pomoč- nik. Črna pika v sezoni je poraz v fi nalu pokala. Pred fi nalom državnega prvenstva smo začeli igrati drugače, kar se je obrestovalo. Zgodaj po- leti smo se začeli pripravljati, a vendar se mi zdi, da nam je ob koncu malce zmanjkalo moči.« Trener Miha Osojnik se je poslovil od igralk Ko- šane, priznal je, da je bil po osvojitvi slovenskega pokala malo preveč vzvišen pri izja- Celjske nogometašice so šestič državne prvakinje v futsalu Vladarice slovenskih dvoran imajo veliko željo Igralke Ženskega nogometnega kluba Celje so državne prvakinje postale četrtič zapovrstjo. Finalno serijo so proti Košani dobile s 3 : 0 v zmagah. V Kajuhovi dvorani so bile na zadnji tekmi sezone boljše s 7 : 2. DEAN ŠUSTER vah in je motiviral tekmice: »Ponosen sem na svoja dekle- ta, ki so tri leta trpela strog režim dela. S svojim izkupič- kom, z dvema osvojenima pr- vima mestoma v slovenskem pokalu, smo lahko zelo za- dovoljni. Celjankam čestitam za zasluženo osvojen naslov državnih prvakinj. Na več tekmah bolj pride do izraza kakovost.« Tjaša se je poslovila Tjaša Alegro ni osvojila vseh lovorik s Celjem, kajti dvakrat je ekipo zapustila zaradi rojstva sinov: »Dobro smo vse skupaj izpeljale. Žal je to bila moja zadnja tek- ma. Konec je moje športne poti.« Ines Ermenc je bila že dvakrat izbrana za najboljšo igralko leta: »Košana je bila naša najresnejša tekmica, a smo vseeno dolgo sezono končale s tremi zmagami v fi nalu. Poraza v fi nalu slo- venskega pokala še nisem prebolela. Ni mi jasno, kaj smo tedaj počele. Upam, da bomo v naslednji sezoni pov- sem drugačne v pokalnem tekmovanju. Ponosna sem na ekipo, ki se je zbrala po bolečem spodrsljaju in do- kazala svojo kakovost.« Uroš Ločnikar je bil trener pri prvih dveh naslovih, potem je postal predsednik kluba. Primerjal je zadnja trenerja, Draga Adamiča in njegovega sina Blaža: »Slednji je v ve- liki meri podoben očetu. Z obema smo zelo zadovoljni. Naša ekipa ostaja najboljša v Sloveniji.« Dogovor po spodrsljaju Največ naslovov državnih prvakinj ima Celjanka Vanja Tanšek, ki je igrala tudi za Slovenske gorice: »Tekmo- vanje v slovenskem pokalu dovoljuje presenečenja. V državnem prvenstvu pa mo- raš garati od začetka sezone. Naša želja v naslednji sezo- ni je dvojna domača krona.« Državna reprezentantka je tudi Anja Ložar. Najprej je omenila stanje po porazu v fi nalu pokala: »Nekaj dni kasneje smo se zbrale na treningu in se dogovorile, da bomo strnile moči. In to se je res zgodilo.« Hana Fi- deršek je bila zraven prvič, prej je bila rokometna vra- tarka: »Bilo je naporno in napeto. Naše glave so bile v finalni seriji bolj bistre kot v finalu pokala. Uživala sem že na prvem poletnem treningu.« Celjski ekipi je pripadlo tudi priznanje za »fair play«. Foto: Andraž Purg Celjske nogometašice so državne prvakinje postale šestič, a so se veselile, kot da so najboljše v Sloveniji prvič. Glasna podpora s tribun je bila zelo dobrodošla. Več tekem, tudi zadnjo v sezoni, je spremljal celjski podžupan Samo Seničar. Močan moštveni duh je bil očiten ves čas, saj so navijale in slavile vse igralke, tudi tiste ob klopi. Državne prvaki- nje so Sergeja Kos, Tjaša Alegro, Ines Ermenc, Tjaša Močnik, Hana Fideršek, Deja Adamič, Zoja Kramer, Vanesa Kozina, Anja Ložar, Nika Trdan, Vanja Tanšek, Iza Zorenč, Patricija Ham in Urška Kepa. Slavje se je preselilo pred Kajuhovo dvorano. V sredini je Vid Gal. (Foto: Davide Toller) Hitrostni drsalci na krat- ke proge so se v Celju po- merili na zaključni tekmi za pokal Alpe Jadran. So- časno je bilo tudi slovensko prvenstvo. Nastopilo je trinajst slo- venskih hitrostnih drsalcev, in sicer šest iz Drsalnega kluba Celje. Druga mesta so v skupnem seštevku osvo- jili Tibor Komerički (moški A), Vid Gal (moški) in Filip Škof (dečki C). Dina Špan se tekme ni udeležila zaradi zdravstvenih težav, v sku- pnem seštevku je bila tretja. Gal, Komerički, Škof in Zoja V Celju kar 190 hitrostnih drsalcev Felicijan so ubranili naslove državnih prvakov. Tekmo je sodila mednarodna zasedba sodnikov s Polono Peunik na čelu. Mlajši hitrostni drsalci so se pomerili v spretnostnem poligonu, ki ga je pripravil Ur- ban Kalšek. Predsednik orga- nizacijskega odbora je bil Ivan Pfeifer. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 16, 18. april 2024 ŠPORT LESTVICA 1. SNL CELJE 31 22 6 3 68:26 72 OLIMPIJA 30 17 9 4 62:38 60 MARIBOR 30 15 8 7 55:30 53 BRAVO 31 11 10 10 38:39 43 KOPER 30 11 9 10 44:42 42 MURA 31 9 8 14 35:50 35 DOMŽALE 30 10 2 18 42:52 32 ROGAŠKA 31 9 5 17 32:53 32 ALUMINIJ 31 7 6 18 30:58 27 KALCER 31 6 9 16 28:46 27 Le še pet tekem, tri doma Vse bolj se tanjša tudi »teorija« Nogometaši Celja bodo do konca državnega prvenstva igrali doma z Domžalami, Olimpijo in Koprom, odpotovali pa bodo le še v Maribor in v zadnjem krogu v Domžale h Kalcerju. Pred včerajšnjo zaostalo tekmo med Olimpijo in Mariborom so imeli kar 12 točk naskoka pred Ljubljančani. Nihče od navijačev Celja si ne želi napete končnice dr- žavnega prvenstva, možnosti zanjo pa so zaradi izjemne kakovosti zasedbe trenerja Damirja Krznarja sila majh- ne. Znajo zbirati točke Na petih tekmah 31. kroga 1. slovenske lige sta zmaga- la le Celje in Olimpija. Izidi so bili: Rogaška – Celje 1 : 2, Bravo – Maribor 1 : 1, Mura – Koper 1 : 1, Domžale – Olim- pija 1 : 3 in Aluminij – Kalcer Radomlje 1 : 1. V Rogaški Slatini v prvem polčasu ni bilo golov, po dobrih dese- tih minutah nadaljevanja pa je priložnost dobil Gregor Nadigrali Flensburg s 34 : 28 Rokometaši Celja Pivovarne Laško so pred natanko dvajsetimi leti v prvi fi nalni tekmi lige prvakov v svoji dvorani premagali nemški Flensburg s šestimi goli razlike. Pred 6.000 gledalci sta sodila Čeha Dolejs in Kohout. Junaka prvega obračuna sta bila Sergej Rutenka s trinajstimi in Edi Kokšarov z desetimi goli. Prednost moštva trenerja Mira Požuna je znašala že osem golov. Po tekmi so v celjskem taboru trdili, da bi jih višja prednost uspavala, zaloga šestih zadetkov pa da je pravšnja. Takoj se je začela priprava na povratni obračun na severu Nemčije in na organizacijo prireditve pred dvorano, kjer je bil šest dni kasneje postavljen velik ekran. DŠ Vzdušje v dvorani je bilo fenomenalno, visoka zmaga je napovedovala osvojitev lovorike, a naši rokometaši so ostali previdni in osredotočeni na povratni obračun. (Foto: arhiv NT) Uspešni Celjanke in Laščani Košarkarice Cinkarne Celje so se zlahka uvrstile v finale državnega prvenstva po dveh prepričljivih zmagah proti Mariborčankam. Napet je bil drugi polfinalni par. V tretji tekmi je bil Triglav boljši od Ilirije s 60 : 50. Prva finalna tekma je bila včeraj v Celju. Druga bo jutri v Kranju, najbrž zadnja pa v torek v dvorani Gimnazije Celje Center. Na istem prizorišču smo v torek dobili drugega finalista končnice v 2. slovenski ligi za košarkarje. Zlatorog je bil boljši od Vrhnike in se je z izidom 2 : 1 uvrstil v finale. V njem ga čaka Ilirska Bistrica, ki je izločila Celje. DŠ Bajde. V 60. in 62. minuti je odločil tekmo. Akcijo za prvi zadetek je začel kapetan De- nis Popović, ki je tokrat igral 76 minut: »Res je, da se nam vse bolj nasmiha naslov dr- žavnega prvaka. V Rogaški Slatini je bilo vroče, igrišče je bilo suho in ni omogočalo hitre igre. Čestitam Bajdetu. Vzdušje v našem moštvu je izvrstno.« Domači napadalec Patrik Mijić, ki je postavil končni izid po strelu z bele- ga krogca, bi moral biti tarča celjskih oglednikov: »Mislim, da smo si zaslužili vsaj točko. V zadnjih desetih minutah smo stisnili Celje na njihovi polovici. Obstanka v ligi si še nismo zagotovili, a če bomo tako igrali, večjih dvomov glede tega ne bo. Vse se sicer lahko še zasuče. Res pa je, da je naša samozavest na visoki ravni.« Že 33. krog je lahko odločilen »Za nami je zelo zahtevna tekma. A to smo pričakovali. V napadu nismo bili učinko- viti kot ponavadi, toda naj- bolj pomembno je, da smo osvojili tri točke. Igra je bila kot ustvarjena za Bajdeta, ki je imel dovolj prostora in dvakrat se je odlično znašel. Dokler ne bomo tudi teoretič- no potrdili naslova državnega prvaka, ne bom dopustil no- benega slavja,« je bil odločen trener Damir Krznar. Trener Slatinčanov, ki so imeli celo več strelov neposredno pro- ti vratom, je Oskar Drobne: »Bili smo dobri, a le naših sla- bih pet minut je bilo usodnih. Celje ima takšno kakovost, da DEAN ŠUSTER nas je znalo kaznovati.« Pred Celjani je le še pet tekem, tri doma. V nedeljo, 28. aprila, se na celjskem stadionu obeta velika veselica. Foto: Nik Jarh Po koncu lokalnega derbija so se celjski nogometaši zahvalili za podporo navijaški skupini. Gregor Bajde si je pred prvim zadetkom privoščil pet dotikov žoge. Takoj mu je čestital kapetan Denis Popović. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 16, 18. april 2024 Desno je Nataša Ljepoja, levo pa Ana Gros. ŠPORT Naše rokometašice bodo igrale v Parizu. Na kvalifi- kacijskem turnirju za nastop na olimpijskih igrah so bile v Ulmu tri Celjanke, in sicer v ključnih vlogah Nataša Ljepoja in Alja Varagić ter tudi članica kluba Z´dežele Ema Marković. DEAN ŠUSTER Osem držav s po dvema rokometnima reprezentancama v Parizu, tudi Slovenija Tri Celjanke in Velenjčanka Člani dobili derbi, mladinci prvenstvo V derbiju 22. kroga prve slovenske lige so rokome- taši Celja Pivovarne Laško za varno ohranitev tretje- ga mesta v svoji dvorani premagali Krko s 37 : 32. Njihova najvišja pred- nost je znašala sedem go- lov. Tim Cokan je zadel osemkrat, po šestkrat pa Uroš Milićević in Filip Ra- kita. V naslednjem krogu bodo Celjani gostovali pri Loki, Krka pa bo pričakala Gorenje, ki ima največ mo- žnosti za osvojitev naslova državnega prvaka. Mladinci Celja Pivovarne Laško so po zmagi nad Slo- vanom predčasno postali državni prvaki. Najboljši strelec ekipe je Tio Malović s 116 goli. Sledijo Žan Kor- že Lesjak (95), Aljuš Anžič (90), Žiga Belej (74) … DŠ V zadnji, tretji in odločil- ni tekmi za drugo vstopnico za OI (Nemčija je bila prva) je Slovenija premagala Črno goro s 30 : 26. Noč za praznovanje Kapetanka naše izbrane vr- ste, Velenjčanka Ana Gros, je dosegla sedem golov: »Zelo sem ponosna na vse članice reprezentance. Nekoč si kaj takega nismo upale niti sa- njati. Občutki so neverjetni. Sprejem na Brniku, kjer so nas pričakali naši najbližji, je bil nekaj najlepšega.« Štiri gole je na tekmi proti Črnogorkam dosegla Nataša Ljepoja: »Mi- slim, da se še ne zavedamo veličine rezultata, čeprav je za nami vesela noč praznovanja. Zgodovinsko uvrstitev bomo dojele šele čez nekaj dni, ko se bomo vrnile na delovno tem- peraturo v svojih klubskih sre- dinah. Noro je pomisliti, da je naša selekcija prva slovenska ženska ekipa na olimpijskih igrah.« Četrtfinale cilj obeh ekip Znane so že tekmice naših rokometašic v Parizu. V skupi- ni A bodo reprezentance Južne Koreje, Danske, Nemčije, Nor- veške in Švedske. »Ni dvoma, da je skupina B lažja od naše. A odkar sem selektor Sloveni- je, so nam bile namenjene tež- je poti in vse smo uspešno pre- hodili. Naredili bomo vse, da se uvrstimo med najboljše štiri ekipe prvega dela tekmovanja, četudi bo to izjemno zahteven podvig,« je dejal selektor žen- ske reprezentance Dragan Adžić. Nasprotniki naših ro- kometašev v skupini A bodo Japonci, Švedi, Nemci, Hrvati in Španci. »Že pred žrebom je bilo jasno, da nas čaka izjemno zahteven turnir. Verjetno bo to celo najkakovostnejši turnir v zgodovini olimpijskih iger. Govoriti o tem, ali nam je bil ples kroglic naklonjen ali ne, je brezpredmetno, saj so vse sodelujoče ekipe kakovostne. V Parizu bomo šli korak za korakom. Zagotovo bo naš cilj preboj v četrtfinale,« je ocenil selektor moške reprezentance Uroš Zorman. Kot igralec je bil že dvakrat udeleženec iger, leta 2004 je bila Slovenija 11., leta 2016 pa šesta. Foto: RZS Alja Varagić med tekmo z Nemčijo Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 16, 18. april 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si V četrtek, 25. aprila 2024, vas ob 18. uri vabimo na dvorišče Razlagove 5 v Celju na odprtje prenovljene FOTOHIŠE PELIKAN Nov muzejski in kulturni kompleks bosta odprla ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Asta Vrečko in župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Otvoritvenemu programu bo sledilo druženje in krajši vodeni skupinski ogledi. Kulturne prireditve ČETRTEK, 18. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Glava dol – noge gor Predstava za dojenčke in malčke v izvedbi AEIOU gledališča 18.00 Gledališče Celje Tibor Hrs Pandur: Pet kraljev Abonma Četrtek večerni in izven 19.00 Galerija Račka Celje Tímea Piróth: V izdelavi Odprtje samostojne razstave 19.00 Narodni dom Celje Pomladni koncert Tradicionalni koncert dijakov GCC PETEK, 19. 4. 17.00 Gledališče Celje Avtorski projekt: To je tekma Predstava za izven 17.00 Sejna soba občine Tabor Tri besede Predstavitev pesniške zbirke 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Flavtini brez cekina Projekt oddelka flavt 18.00 Gledališče Celje Tibor Hrs Pandur: Pet kraljev Abonma Dialog in izven 18.00 Mala galerija Doma kulture Slovenske Konjice Življenje teče, ko pomlad v mesto prinese tradicijo Odprtje razstave 18.00 Jurijev trg Tabor Koncert Pihalnega orkestra Prebold 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Jamska ženska Komedija z Rebeko Dremelj 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin 19.30 Glasbena šola Velenje Mešani pevski zbor Šolskega centra Velenje Letni koncert SOBOTA, 20. 4. 9.00 Glasbena šola Velenje Državno tekmovanje pihalnih orkestrov 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Na Hermanovem odru: Medvedja simfonija Predstava v izvedbi Gledališča Kukuc 10.30 Dom kulture Velenje Martin Krpan Premiera otroške predstave v izvedbi Gledališča Velenje 11.00 Celjski dom GraCe Projekt kitarskih orkestrov GŠ Celje in gostov iz Gradca 15.00 in 18.00 Gledališče Celje Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri NEDELJA, 21. 4. 15.00 Gasilski dom Kostrivnica V srcu nosimo slovenske pesmi Koncert Mešanega pevskega zbora Kostrivnica PONEDELJEK, 22. 4. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Elda Viler Literarno-glasbeni večer19.00 Narodni dom Godalni orkester z nagrajenci Celeia 2023 Zaključni koncert TOREK, 23. 4. 16.00 Kulturni center Rogaška Slatina Ringaraja Regijsko srečanje otroških folklornih skupin 18.00 Anin dvor Rogaška Slatina Eva Boto Glasbeno-pogovorni večer 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Koncert simfoničnega in godalnega orkestra s solisti GŠ Risto Savin Žalec Dvig brezplačnih vstopnic v glasbeni šoli 19.00 Občinska knjižnica Žalec 7 kg do sreče Predstavitev tretjega dela triologije Maje Gal Štromar 19.30 Narodni dom Celje Letni koncert pihalnega orkestra 19.30 Kulturni center Laško Iznenada Salome Avtorski stand up kabaret SREDA, 24. 4. 17.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Iz opernega sveta Tematski večer oddelka petja 18.00 Dvorana KZ Šempeter Prišla je pomlad Z vami bodo pevke Folklorne skupine Grifon 19.00 Galerija Velenje Pesem upora Koncert FaVoZe – fantovske vokalne zasedbe GCC 19.30 Narodni dom Celje GM oder 4: Trio plamen Špela Pokorn, klarinet, Barbara Nagode, violončelo in Eva Založnik, klavir, abonmajski koncert Šentjurjevo ČETRTEK, 18. 4. 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Je tekla lepše nit od rok Odprtje razstave ročnih del sekcije Klepetulje Društva upokojencev Šentjur PETEK, 19. 4. 15.00 do 17.00 Zgornji trg Šentjur Postavitev mlaja na tradicionalni način 15.00 do 20.00 Zgornji trg, prostor poleg Galerije Zgornji trg Šentjur Razstava izdelkov in dobrot Šolskega centra Šenjurt 18.00 Zgornji trg, dvorana Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Levji kralj, muzikal 19.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Razglasitev Ipavčevih vin in podelitev diplom za ocenjena vina letnika 2023 20.00 Zgornji trg, prireditveni šotor pred galerijo Ko Jurij premaga zmaja, se v Šentjurju raja Gosti: Ansambel Murni, Klapa skala, Vokalna skupina 7deʹci, Šentjurski muzikanti SOBOTA, 20. 4. 8.00 do 17.00 Zgornji trg Šentjur Šentjurjev sejem 8.00 do 12.00 Zgornji trg, pred hišo št. 17 Tekmovanje v kuhanju »Šentjurjeve kisle župe« šentjurskih osnovnih šol 9.00 do 17.00 Zbirke in galerija v Zgornjem trgu ter od 14.00 do 17.00 Muzej južne železnice Šentjur Dan odprtih vrat muzejskih zbirk in galerije 15.00 do 18.00 Zgornji trg, prireditveni šotor Tekmovanje mladih harmonikarjev 20.00 Zgornji trg, prireditveni šotor pred galerijo Šentjurjeva veselica z ansamblom Simpl Band 20.00 Prireditveni šotor na parkirišču za Občino Šentjur Šentrock: Mi2, Alo! Stari, Klon, P. Valjak NEDELJA, 21. 4. 10.00 Cerkev sv. Jurija Jurijeva sv. Maša 11.00 Zgornji trg, ploščad pred cerkvijo sv. Jurija Nastop Pihalnega orkestra Šentjur 14.00 do 21.00 Zgornji trg, prireditveni šotor pred galerijo Revija narodnozabavnih ansamblov Šentjur SREDA, 24. 4. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kulturna prireditev ob prazniku – Dnevu upora proti okupatorju Druge prireditve ČETRTEK, 18. 4. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku O miškah, slonih, neredu … Srečanje s pisateljico in pravljičarko Nino Mav Hrovat 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno–pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 18.00 Kavarna Lisjak Tabor Poslikava kamnov Otroška ustvarjalna delavnica 18.00 Občinska knjižnica Polzela 1000 obrazov fibromialgije Predavanje Barbare Gros 19.00 Knjižnica Laško Zaključek 16. Bralne značke za odrasle z Ivano Djilas 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, avla Literarni večer: Z besedami o srčnosti Predstavitev zbornika PETEK, 19. 4. 10.00 Celjski mladinski center Celjski strip festival (19.4. do 21. 4.) 12.30 Tehnopark Celje Festival robotike in umetne inteligence Obisk predsednice RS dr. Nataše Pirc Musar 19.30 do 24.00 Mestna knjižnica Velenje Noč knjige za najstnike 21.00 Mladinski center Žalec Karaoke SOBOTA, 20. 4. 8.00 do 11.00 Jurijev trg Tabor Kmečka tržnica 10.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Zeleni festival Sejem semen, sadik, zelišč, naravne kozmetike in vrtnih pripomočkov 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Moč mitov. Legenda ali resnica? Otroška ustvarjalnica z Eneo Brtonjo Gajšek; primerna za osnovnošolske otroke 12.00 Knjižnica Rogaška Slatina Zeleni festival Predstavitev Knjižice semen 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletarska delavnica Pletenje iz šibja z Zdenko Pulko 13.00 Muzej na prostem Rogatec Zeleni festival Voden ogled eko zeliščnega vrta s Simono Arzenšek NEDELJA, 21. 4. 8.00 do 22.00 Jurijev trg Tabor Šentjurski sejem Parada, predaja gasilskega vozila, Tabor ima talent, sejemske stojnice, kmečka tržnica, razstave, zabava pod šotorom z Modrijani in Hmelbojsi z Lauro Pesjak 10.00 Velenjski grad Mladi muzealci: Igre moje mladosti 10.00 Cerkev sv. Jurija Slovenske Konjice Jurevanje 2024 Slovesni blagoslov in dvig zvonov s sveto mašo 11.30 Kozolec in travnik pred župniščem v Slovenskih Konjicah Jurjevanje 2024 Povorka in blagoslov konj, ob 12.00 veselica z ansamblom Banovšek 15.00 do 20.00 Konjiški Mestni trg Jurijev festival kulinarike in rokodelstva Odprtje jurjevanja, koncert Godbe na pihala Slovenske Konjice, poulični utrip s pevci, glasbeniki, plesalci, delavnice za otroke, otroška kuharska predstava »Knedl« PONEDELJEK, 22. 4. 10.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Pestra ponudba na stojnicah, zanimiv program s strokovnimi in doživljajskimi delavnicami Gostja ddr. Ana Vovk TOREK, 23. 4. 8.00 do 20.00 Mladinski center Žalec Teden Zemlje: Izmenjevalnica oblačil 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Etnodetektivi: življenje v Celju nekoč in danes Terensko raziskovanje mestnega jedra in samostojno delo v muzeju; za skupine 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Lutkarije in vragolije Regijsko srečanje lutkovnih skupin Slovenije SREDA, 24. 4. 9.00 Ulice Laškega in občinsko dvorišče Laško Jurjevanje po ulicah Laškega 10.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Živeti z gluhoslepoto, gluhoto in slepoto Predavanje Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 16, 18. april 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE KOKOŠI nesnice za začetek nesnosti prodajamo vsak delavnik. Grahaste, rjave, italijanke, susex, aurokane, pi- ščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso nam prej naročite. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 16. ure, sobota do 12. ure. Telefon (03) 700- 1446. Farma Zg. Roje, Reja perutni- ne Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Zapustil nas je dragi ata in stari ata FRIDO BELEJ iz Vodruža (31. 7. 1943–31. 3. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno so- žalje in vso podporo v teh težkih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala gospodu župniku Petru, Jakobškim pevcem, govornici Bernardi in pogrebni službi Zagajšek. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi p Poroke Šentjur Poročila sta se: Petra KLA- DNIK in Tomaž LAVBIČ, oba iz Dramelj. Velenje Poročila sta se: Tina ŽI- HER iz Šoštanja in Aldin MUŠIĆ iz BIH. Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. ZAHVALA V 82. letu se je od nas za vedno poslovila draga žena, mama, babica in sestra ANA GROBIN iz Bodreža 3, Grobelno (18. 7. 1942–8. 4. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovane svete maše, sveče in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala družini Štruklec, sosedoma Jecl, patronažni službi ZD Šmarje pri Jelšah, še posebej Nataliji in Jovani, DU Šmarje pri Jelšah, oddelku za abdominalno kirurgijo SB Celje in ambulanti za terapijo bolečin SB Celje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Draga žena, mami in babica, počivaj v miru! Žalujoči: vsi njeni 226 STROJI PRODAM ŠKROPILNICO Zupan, sadjarsko, 350 l, pro- dam. Telefon 041 654-729. 219 »PANT« žago za hlodovino in kosilnico Bcs, bencin ali dizel, prodam. Telefon 041 738- 979. 224 VEČ kmetijskih strojev, so lepo ohranjeni in v delovnem stanju, prodam. Telefon 041 980-188. L 12 KUPIM STAREJŠE kmetijske stroje, za manjšo kmeti- jo, kupim. Telefon 031 506-419. 180 POSEST KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 STANOVANJE ODDAM OPREMLJENO stanovanje v Štorah, veliko 44 m², oddam nekadilskemu paru s 1. 5. 2024. Telefon 041 612-850. 218 Smrti Celje Umrli so: Rozalija MEH iz Velenja, 87 let, Stanko KUDER iz Šempetra, 90 let, Branko ŠKOFLEK iz Celja, 76 let, Franc PFEIFER iz La- škega, 62 let, Milan POTOČ- NIK iz Celja, 62 let, Goran MILOHNOJA iz Celja, 56 let, Dževad ČOSIĆ iz Celja, 76 let, Vinko JAZBEC iz Žalca, 68 let, Stanislav ZABRET iz Celja, 84 let, Marija STRAŠEK PETAN iz Celja, 98 let, Ma- ryna PASHCHENKO iz Italije, 45 let, Vlasta TRSTENJAK iz Celja, 77 let, Jožefa FEUŽER iz Velenja, 85 let, Milena KO- PRIVC iz Celja, 59 let, Anton GOBEC iz Šentjurja, 85 let, Anton JAZBEC iz Prebolda, 80 let, Stanislava OMAN iz Celja, 87 let. Šentjur Umrli so: Jože ŠTANCAR iz Marija Dobja, 75 let, Fri- derik BELEJ iz Vodruža, 80 let, Jožefa RATEJ iz Brezja pri Slomu, 83 let, Justina NOVAK iz Golobinjeka pri Planini, 93 let, Jožef TKALEC iz Tratne pri Grobelnem, 86 let, Marija FRECE iz Turna, 89 let, Ida GROSEK iz Celja, 89 let. Velenje Umrla je: Danica DELOPST iz Šoštanja, 90 let. ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, 19-tedenske, rjave, grahaste in črne, v začetku nesnosti, prodajamo. Naročila po telefonu 040 531-246. Brez- plačna dostava po celi Sloveniji. Kmetija Rešek, Starše 23. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PODARIM DVE rački in dva racmana podarim. Telefon 051 376-519. 225 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM BALE, silažne, kakovostne, prodam. Telefon 031 612-160. 220 VINO (modra frankinja ali rose) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 534-970. p OSTALO PRODAM TELICO ls/lim, težko 250 kg, in hlevski gnoj (listje), star 7 let, prodam. Dostava tudi za vrtičkarje. Telefon 041 596-475. 223 LEPO starinsko pohištvo prodam: pisalna miza, omara, manjša postelja z omari- co, ogledalo z omarico, stare slike, stare knjige. Telefon 070 465-528. 222 KUPIM POČITNIŠKO prikolico kupimo. Telefon 031 391-972. p ZMENKI FANT želi spoznati damo, staro do 55 let, za resno vezo. Če si za, mi piši na telefonsko številko 071 436-727. 221 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p DVE kravi simentalki, težki 600 in 800 kg, prodam. Kupim hlodovino iglavcev, hrast. Telefon 068 681-374. 216 POTREBUJEMO pomoč pri košnji ohišnice (Leskovca). Telefon 040 376-345. 217 Prijavnice so na voljo: - pri svetovalni službi matiène osnovne šole, - pri šolskem dispanzerju zdravstvenega doma, - v pisarni družbe Celeia, - na spletni strani družbe Celeia. Letovanje bo potekalo od 30. 6. do 29. 8. 2024, v 10-dnevnih izmenah. ROK ZA ODDAJO VLOG: 21. 5. 2024 KOLONIJA 2024 Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 16, 18. april 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si V četrtek, 25. aprila 2024, vas ob 18. uri vabimo na dvorišče Razlagove 5 v Celju na odprtje prenovljene FOTOHIŠE PELIKAN Nov muzejski in kulturni kompleks bosta odprla ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Asta Vrečko in župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Otvoritvenemu programu bo sledilo druženje in krajši vodeni skupinski ogledi. Kulturne prireditve ČETRTEK, 18. 4. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Glava dol – noge gor Predstava za dojenčke in malčke v izvedbi AEIOU gledališča 18.00 Gledališče Celje Tibor Hrs Pandur: Pet kraljev Abonma Četrtek večerni in izven 19.00 Galerija Račka Celje Tímea Piróth: V izdelavi Odprtje samostojne razstave 19.00 Narodni dom Celje Pomladni koncert Tradicionalni koncert dijakov GCC PETEK, 19. 4. 17.00 Gledališče Celje Avtorski projekt: To je tekma Predstava za izven 17.00 Sejna soba občine Tabor Tri besede Predstavitev pesniške zbirke 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Flavtini brez cekina Projekt oddelka flavt 18.00 Gledališče Celje Tibor Hrs Pandur: Pet kraljev Abonma Dialog in izven 18.00 Mala galerija Doma kulture Slovenske Konjice Življenje teče, ko pomlad v mesto prinese tradicijo Odprtje razstave 18.00 Jurijev trg Tabor Koncert Pihalnega orkestra Prebold 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Jamska ženska Komedija z Rebeko Dremelj 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin 19.30 Glasbena šola Velenje Mešani pevski zbor Šolskega centra Velenje Letni koncert SOBOTA, 20. 4. 9.00 Glasbena šola Velenje Državno tekmovanje pihalnih orkestrov 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Na Hermanovem odru: Medvedja simfonija Predstava v izvedbi Gledališča Kukuc 10.30 Dom kulture Velenje Martin Krpan Premiera otroške predstave v izvedbi Gledališča Velenje 11.00 Celjski dom GraCe Projekt kitarskih orkestrov GŠ Celje in gostov iz Gradca 15.00 in 18.00 Gledališče Celje Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri NEDELJA, 21. 4. 15.00 Gasilski dom Kostrivnica V srcu nosimo slovenske pesmi Koncert Mešanega pevskega zbora Kostrivnica PONEDELJEK, 22. 4. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Elda Viler Literarno-glasbeni večer19.00 Narodni dom Godalni orkester z nagrajenci Celeia 2023 Zaključni koncert TOREK, 23. 4. 16.00 Kulturni center Rogaška Slatina Ringaraja Regijsko srečanje otroških folklornih skupin 18.00 Anin dvor Rogaška Slatina Eva Boto Glasbeno-pogovorni večer 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Koncert simfoničnega in godalnega orkestra s solisti GŠ Risto Savin Žalec Dvig brezplačnih vstopnic v glasbeni šoli 19.00 Občinska knjižnica Žalec 7 kg do sreče Predstavitev tretjega dela triologije Maje Gal Štromar 19.30 Narodni dom Celje Letni koncert pihalnega orkestra 19.30 Kulturni center Laško Iznenada Salome Avtorski stand up kabaret SREDA, 24. 4. 17.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Iz opernega sveta Tematski večer oddelka petja 18.00 Dvorana KZ Šempeter Prišla je pomlad Z vami bodo pevke Folklorne skupine Grifon 19.00 Galerija Velenje Pesem upora Koncert FaVoZe – fantovske vokalne zasedbe GCC 19.30 Narodni dom Celje GM oder 4: Trio plamen Špela Pokorn, klarinet, Barbara Nagode, violončelo in Eva Založnik, klavir, abonmajski koncert Šentjurjevo ČETRTEK, 18. 4. 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Je tekla lepše nit od rok Odprtje razstave ročnih del sekcije Klepetulje Društva upokojencev Šentjur PETEK, 19. 4. 15.00 do 17.00 Zgornji trg Šentjur Postavitev mlaja na tradicionalni način 15.00 do 20.00 Zgornji trg, prostor poleg Galerije Zgornji trg Šentjur Razstava izdelkov in dobrot Šolskega centra Šenjurt 18.00 Zgornji trg, dvorana Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Levji kralj, muzikal 19.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Razglasitev Ipavčevih vin in podelitev diplom za ocenjena vina letnika 2023 20.00 Zgornji trg, prireditveni šotor pred galerijo Ko Jurij premaga zmaja, se v Šentjurju raja Gosti: Ansambel Murni, Klapa skala, Vokalna skupina 7deʹci, Šentjurski muzikanti SOBOTA, 20. 4. 8.00 do 17.00 Zgornji trg Šentjur Šentjurjev sejem 8.00 do 12.00 Zgornji trg, pred hišo št. 17 Tekmovanje v kuhanju »Šentjurjeve kisle župe« šentjurskih osnovnih šol 9.00 do 17.00 Zbirke in galerija v Zgornjem trgu ter od 14.00 do 17.00 Muzej južne železnice Šentjur Dan odprtih vrat muzejskih zbirk in galerije 15.00 do 18.00 Zgornji trg, prireditveni šotor Tekmovanje mladih harmonikarjev 20.00 Zgornji trg, prireditveni šotor pred galerijo Šentjurjeva veselica z ansamblom Simpl Band 20.00 Prireditveni šotor na parkirišču za Občino Šentjur Šentrock: Mi2, Alo! Stari, Klon, P. Valjak NEDELJA, 21. 4. 10.00 Cerkev sv. Jurija Jurijeva sv. Maša 11.00 Zgornji trg, ploščad pred cerkvijo sv. Jurija Nastop Pihalnega orkestra Šentjur 14.00 do 21.00 Zgornji trg, prireditveni šotor pred galerijo Revija narodnozabavnih ansamblov Šentjur SREDA, 24. 4. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kulturna prireditev ob prazniku – Dnevu upora proti okupatorju Druge prireditve ČETRTEK, 18. 4. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku O miškah, slonih, neredu … Srečanje s pisateljico in pravljičarko Nino Mav Hrovat 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno–pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 18.00 Kavarna Lisjak Tabor Poslikava kamnov Otroška ustvarjalna delavnica 18.00 Občinska knjižnica Polzela 1000 obrazov fibromialgije Predavanje Barbare Gros 19.00 Knjižnica Laško Zaključek 16. Bralne značke za odrasle z Ivano Djilas 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, avla Literarni večer: Z besedami o srčnosti Predstavitev zbornika PETEK, 19. 4. 10.00 Celjski mladinski center Celjski strip festival (19.4. do 21. 4.) 12.30 Tehnopark Celje Festival robotike in umetne inteligence Obisk predsednice RS dr. Nataše Pirc Musar 19.30 do 24.00 Mestna knjižnica Velenje Noč knjige za najstnike 21.00 Mladinski center Žalec Karaoke SOBOTA, 20. 4. 8.00 do 11.00 Jurijev trg Tabor Kmečka tržnica 10.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Zeleni festival Sejem semen, sadik, zelišč, naravne kozmetike in vrtnih pripomočkov 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Moč mitov. Legenda ali resnica? Otroška ustvarjalnica z Eneo Brtonjo Gajšek; primerna za osnovnošolske otroke 12.00 Knjižnica Rogaška Slatina Zeleni festival Predstavitev Knjižice semen 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletarska delavnica Pletenje iz šibja z Zdenko Pulko 13.00 Muzej na prostem Rogatec Zeleni festival Voden ogled eko zeliščnega vrta s Simono Arzenšek NEDELJA, 21. 4. 8.00 do 22.00 Jurijev trg Tabor Šentjurski sejem Parada, predaja gasilskega vozila, Tabor ima talent, sejemske stojnice, kmečka tržnica, razstave, zabava pod šotorom z Modrijani in Hmelbojsi z Lauro Pesjak 10.00 Velenjski grad Mladi muzealci: Igre moje mladosti 10.00 Cerkev sv. Jurija Slovenske Konjice Jurevanje 2024 Slovesni blagoslov in dvig zvonov s sveto mašo 11.30 Kozolec in travnik pred župniščem v Slovenskih Konjicah Jurjevanje 2024 Povorka in blagoslov konj, ob 12.00 veselica z ansamblom Banovšek 15.00 do 20.00 Konjiški Mestni trg Jurijev festival kulinarike in rokodelstva Odprtje jurjevanja, koncert Godbe na pihala Slovenske Konjice, poulični utrip s pevci, glasbeniki, plesalci, delavnice za otroke, otroška kuharska predstava »Knedl« PONEDELJEK, 22. 4. 10.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Pestra ponudba na stojnicah, zanimiv program s strokovnimi in doživljajskimi delavnicami Gostja ddr. Ana Vovk TOREK, 23. 4. 8.00 do 20.00 Mladinski center Žalec Teden Zemlje: Izmenjevalnica oblačil 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Etnodetektivi: življenje v Celju nekoč in danes Terensko raziskovanje mestnega jedra in samostojno delo v muzeju; za skupine 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Lutkarije in vragolije Regijsko srečanje lutkovnih skupin Slovenije SREDA, 24. 4. 9.00 Ulice Laškega in občinsko dvorišče Laško Jurjevanje po ulicah Laškega 10.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Živeti z gluhoslepoto, gluhoto in slepoto Predavanje Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 16, 18. april 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE KOKOŠI nesnice za začetek nesnosti prodajamo vsak delavnik. Grahaste, rjave, italijanke, susex, aurokane, pi- ščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso nam prej naročite. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 16. ure, sobota do 12. ure. Telefon (03) 700- 1446. Farma Zg. Roje, Reja perutni- ne Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Zapustil nas je dragi ata in stari ata FRIDO BELEJ iz Vodruža (31. 7. 1943–31. 3. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno so- žalje in vso podporo v teh težkih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala gospodu župniku Petru, Jakobškim pevcem, govornici Bernardi in pogrebni službi Zagajšek. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi p Poroke Šentjur Poročila sta se: Petra KLA- DNIK in Tomaž LAVBIČ, oba iz Dramelj. Velenje Poročila sta se: Tina ŽI- HER iz Šoštanja in Aldin MUŠIĆ iz BIH. Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. ZAHVALA V 82. letu se je od nas za vedno poslovila draga žena, mama, babica in sestra ANA GROBIN iz Bodreža 3, Grobelno (18. 7. 1942–8. 4. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovane svete maše, sveče in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala družini Štruklec, sosedoma Jecl, patronažni službi ZD Šmarje pri Jelšah, še posebej Nataliji in Jovani, DU Šmarje pri Jelšah, oddelku za abdominalno kirurgijo SB Celje in ambulanti za terapijo bolečin SB Celje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Draga žena, mami in babica, počivaj v miru! Žalujoči: vsi njeni 226 STROJI PRODAM ŠKROPILNICO Zupan, sadjarsko, 350 l, pro- dam. Telefon 041 654-729. 219 »PANT« žago za hlodovino in kosilnico Bcs, bencin ali dizel, prodam. Telefon 041 738- 979. 224 VEČ kmetijskih strojev, so lepo ohranjeni in v delovnem stanju, prodam. Telefon 041 980-188. L 12 KUPIM STAREJŠE kmetijske stroje, za manjšo kmeti- jo, kupim. Telefon 031 506-419. 180 POSEST KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 STANOVANJE ODDAM OPREMLJENO stanovanje v Štorah, veliko 44 m², oddam nekadilskemu paru s 1. 5. 2024. Telefon 041 612-850. 218 Smrti Celje Umrli so: Rozalija MEH iz Velenja, 87 let, Stanko KUDER iz Šempetra, 90 let, Branko ŠKOFLEK iz Celja, 76 let, Franc PFEIFER iz La- škega, 62 let, Milan POTOČ- NIK iz Celja, 62 let, Goran MILOHNOJA iz Celja, 56 let, Dževad ČOSIĆ iz Celja, 76 let, Vinko JAZBEC iz Žalca, 68 let, Stanislav ZABRET iz Celja, 84 let, Marija STRAŠEK PETAN iz Celja, 98 let, Ma- ryna PASHCHENKO iz Italije, 45 let, Vlasta TRSTENJAK iz Celja, 77 let, Jožefa FEUŽER iz Velenja, 85 let, Milena KO- PRIVC iz Celja, 59 let, Anton GOBEC iz Šentjurja, 85 let, Anton JAZBEC iz Prebolda, 80 let, Stanislava OMAN iz Celja, 87 let. Šentjur Umrli so: Jože ŠTANCAR iz Marija Dobja, 75 let, Fri- derik BELEJ iz Vodruža, 80 let, Jožefa RATEJ iz Brezja pri Slomu, 83 let, Justina NOVAK iz Golobinjeka pri Planini, 93 let, Jožef TKALEC iz Tratne pri Grobelnem, 86 let, Marija FRECE iz Turna, 89 let, Ida GROSEK iz Celja, 89 let. Velenje Umrla je: Danica DELOPST iz Šoštanja, 90 let. ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, 19-tedenske, rjave, grahaste in črne, v začetku nesnosti, prodajamo. Naročila po telefonu 040 531-246. Brez- plačna dostava po celi Sloveniji. Kmetija Rešek, Starše 23. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PODARIM DVE rački in dva racmana podarim. Telefon 051 376-519. 225 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM BALE, silažne, kakovostne, prodam. Telefon 031 612-160. 220 VINO (modra frankinja ali rose) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 534-970. p OSTALO PRODAM TELICO ls/lim, težko 250 kg, in hlevski gnoj (listje), star 7 let, prodam. Dostava tudi za vrtičkarje. Telefon 041 596-475. 223 LEPO starinsko pohištvo prodam: pisalna miza, omara, manjša postelja z omari- co, ogledalo z omarico, stare slike, stare knjige. Telefon 070 465-528. 222 KUPIM POČITNIŠKO prikolico kupimo. Telefon 031 391-972. p ZMENKI FANT želi spoznati damo, staro do 55 let, za resno vezo. Če si za, mi piši na telefonsko številko 071 436-727. 221 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p DVE kravi simentalki, težki 600 in 800 kg, prodam. Kupim hlodovino iglavcev, hrast. Telefon 068 681-374. 216 POTREBUJEMO pomoč pri košnji ohišnice (Leskovca). Telefon 040 376-345. 217 Prijavnice so na voljo: - pri svetovalni službi matiène osnovne šole, - pri šolskem dispanzerju zdravstvenega doma, - v pisarni družbe Celeia, - na spletni strani družbe Celeia. Letovanje bo potekalo od 30. 6. do 29. 8. 2024, v 10-dnevnih izmenah. ROK ZA ODDAJO VLOG: 21. 5. 2024 KOLONIJA 2024 Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 16, 18. april 2024 INFORMACIJE GLASUJEM ZA KANDIDATA/KO: Glasovnice sprejemamo vključno do 23. 4. 2024 na naslov: Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, ali po elektronski poš� tednik@nt-rc.si s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2023«. Glasujete lahko tudi na spletni strani www.novitednik.si. GLASOVNICA LORENA HUS MARIJA ZEMLJIČ NATAŠA PRIVOŠNIK Ime in priimek: Naslov: Kmalu velika zabava Novega tednika in Radia Celje Konec maja Zvezde med zvezdami Lani smo se zabavali, kot se spodobi, zato je prav, da ne izgubimo zagona in da tudi letos pokažemo, kako se znamo imeti dobro. Tako kot pred približno le- tom bo tudi tokrat medijska hiša Novi tednik in Radio Celje v Braslovčah go- stili prireditev Zvezde med zvezdami, v naslednjih nekaj številkah pa bomo na kratko predstavili vseh 12 nastopajočih, ki smo jim postavili tri vprašanja. Tokrat so odgovarjali Manca Špik, Nina Donelli, Natalija Verboten in člani skupine Flirrt. JANŽE FRIC Kje koncertirate raje? V zaprtih prostorih ali na prostem? Manca Špik: Celo leto sem v okviru velike koncertne turneje nastopala v krasnih, a za- prtih prostorih, tako da se trenutno najbolj veselim koncertov na svežem zraku. Tudi za glasilke je to boljše. Nina Donelli: Oboje mi ustreza, a če bi mo- rala izbirati, bi izbrala na prostem, predvsem če je toplo in lepo vreme. Natalija Verboten: Če je lepo vreme, seveda na prostem. Ni lepšega občutka kot veselo druženje na svežem zraku sredi naše prelepe narave. Flirrt: Pravilen odgovor je povsod. Glasba zveni dobro v zaprtem in odprtem prostoru. Pomembno je le, da je odprto srce. Intimni prostori so bolj osebne narave, odprti bolj te- atralni. Izvajalec potrebuje odmerek obojega. Na kaj najprej pomislite, ko slišite za Braslovče? Manca Špik: Na hladen kozarec piva. Nina Donelli: Na Braslovško jezero, ki je prav luštno, in seveda na koncert Zvezde med zvezdami, na katerem sem lani prvič nastopala. Natalija Verboten: Braslovče so pred leti skoraj postale moj domači kraj, tam sem ime- Manca Špik (Foto: Marko Delbello Ocepek) Nina Donelli Natalija Verboten Flirrt (Foto: Rok Breznik) la kupljeno parcelo in sem si želela ustvariti dom, a se je življenje zavrtelo drugače. Flirrt: Na Braslovško jezero. Tam sem se sprehajal velikokrat v življenju in me nanj vežejo lepi spomini iz časa, ko je bil svet bolj zelen in so bile naše skrbi manjše. Braslovče so čudovit kraj s čudovitimi ljudmi. Za katero svojo uspešnico bi želeli, da se je naučimo do konca maja, da jo bomo skupaj zapeli na Zvezdah med zvezdami? Manca Špik: Le enkrat se živi. Ker je pri- merna za vaših 69 let. Nina Donelli: Novo, Zašto zato, ker smo druge že peli skupaj, te pa še ne. Refrena se ni težko naučiti, tako da z veseljem pričakujem, da bomo to pesem v Braslovčah skupaj zapeli. Natalija Verboten: Pela bom vse svoje uspe- šnice in če boste katero zapeli, zaplesali z mano, bo še bolj veselo! Flirrt: Pesmi, kot so Romeo in Julija, V mojem telesu, Kometa, Ko je ni in še mnoge druge, že zagotovo znate. Ne morem izposta- viti ene same pesmi; pesmi so kot otroci, vse imam rad in ne morem delati razlik. Ker bo katera od pesmi mulo kuhala. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 16 / Leto 79 / Celje, 18. april 2024 Str. 25 Str. 28 Minuli konec tedna je v Celju potekal Janus festival, festival nove glasbene ustvarjalnosti, ki je namenjen glasbeni ustvarjalnosti sodobnih, predvsem sloven- skih skladateljev, katerih glasbeni izraz temelji na izročilu tradicije. V okviru festivala je bil tudi prvi evropski glasbeni dogodek, namenjen psom – Koncert za kužke, ki je na Mestno plažo na nabrežju Savinje privabil številne štirinožne prijatelje in njihove la- stnike. SINTIJA JURIČ Festivalsko dogajanje preselili v Celje Na svoj račun prišli tudi kužki Mozirski gaj spet v pisanih barvah Klobuki se vračajo Desetletja jim po žilah teče urarska kri Kot pravijo v Hiši kulture Celje, živali ne morejo prepo- znati ponavljajočih se vzor- cev v času in s tem predvide- vati dogodkov v prihodnosti, niti nimajo posluha, zato glasbe, ki jo ljudje obožuje- mo, živali praviloma niti ne opazijo. Na prvem koncertu za kužke preteklo soboto so zato glasbeniki pri izvedbi skladb uporabili širok nabor zvokov in zvočnih barv, nad katerimi se psi navdušujejo. Skladbe Koncerta za kužke je prav za to priložnost napi- sal kontrabasist Miha Firšt, ki je na koncertu zaigral na »pasja glasbila«, pri igranju pa so se mu pridružili tudi violinist Matija Krečič, pi- anist in dirigent Davorin Mori in tolkalist Urban Krč. Skupaj so izvedli šest novih kužkom namenjenih glasbe- nih kompozicij, med kateri- mi so bile skladbe Milonga para puppies, Bulldog blues, Schnauzer polka, Squiky di- sco in druge. Bogato dogajanje Janus festival, ki ga je leta 2016 v Mariboru ustanovil skladatelj in violinist Matija Krečič, letos pa se je preselil v Celje, so odprli s petkovim Piknik koncertom, na kate- rem so slovenski glasbeniki izvajali komorna dela slo- venskih skladateljev. V so- boto je bila na nedavno ob- novljenem majhnem trgu v celjskem mestnem jedru, ki povezuje Savinjsko nabrežje, Muzejski trg in ulico Na oko- pih, prvič v Sloveniji izvede- na tudi deveturna klavirska skladba Vexation priljublje- nega francoskega skladatelja Erika Satieja. Med njeno iz- vedbo je slikar Tomaž Milač, čigar dva murala že krasita to prizorišče, ustvaril novo zunanjo stensko poslikavo, navdihnjeno z občutkom naraščajoče frustracije, ki na koncu ponuja odrešitev. Festival Janus pa se je v so- boto končal v Plesnem foru- mu Celje s koncertom Best of tango. Foto: Andraž Purg Kužki so s svojimi lastniki uživali ob »pasjih« melodijah. Koncert za kužke je postal prvi evropski glasbeni dogodek, namenjen psom. Po navodilu francoskega skladatelja Erika Satieja je glasbeno temo treba ponoviti osemstoštiridesetkrat, zato je izvedba celotne kompozicije trajala več kot devet ur. Med igranjem se je izmenjevalo več pianistov. (Foto: Facebook Hiša kulture Celje). Str. 30-31 Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 16, 18. april 2024 INFORMACIJE GLASUJEM ZA KANDIDATA/KO: Glasovnice sprejemamo vključno do 23. 4. 2024 na naslov: Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, ali po elektronski poš� tednik@nt-rc.si s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2023«. Glasujete lahko tudi na spletni strani www.novitednik.si. GLASOVNICA LORENA HUS MARIJA ZEMLJIČ NATAŠA PRIVOŠNIK Ime in priimek: Naslov: Kmalu velika zabava Novega tednika in Radia Celje Konec maja Zvezde med zvezdami Lani smo se zabavali, kot se spodobi, zato je prav, da ne izgubimo zagona in da tudi letos pokažemo, kako se znamo imeti dobro. Tako kot pred približno le- tom bo tudi tokrat medijska hiša Novi tednik in Radio Celje v Braslovčah go- stili prireditev Zvezde med zvezdami, v naslednjih nekaj številkah pa bomo na kratko predstavili vseh 12 nastopajočih, ki smo jim postavili tri vprašanja. Tokrat so odgovarjali Manca Špik, Nina Donelli, Natalija Verboten in člani skupine Flirrt. JANŽE FRIC Kje koncertirate raje? V zaprtih prostorih ali na prostem? Manca Špik: Celo leto sem v okviru velike koncertne turneje nastopala v krasnih, a za- prtih prostorih, tako da se trenutno najbolj veselim koncertov na svežem zraku. Tudi za glasilke je to boljše. Nina Donelli: Oboje mi ustreza, a če bi mo- rala izbirati, bi izbrala na prostem, predvsem če je toplo in lepo vreme. Natalija Verboten: Če je lepo vreme, seveda na prostem. Ni lepšega občutka kot veselo druženje na svežem zraku sredi naše prelepe narave. Flirrt: Pravilen odgovor je povsod. Glasba zveni dobro v zaprtem in odprtem prostoru. Pomembno je le, da je odprto srce. Intimni prostori so bolj osebne narave, odprti bolj te- atralni. Izvajalec potrebuje odmerek obojega. Na kaj najprej pomislite, ko slišite za Braslovče? Manca Špik: Na hladen kozarec piva. Nina Donelli: Na Braslovško jezero, ki je prav luštno, in seveda na koncert Zvezde med zvezdami, na katerem sem lani prvič nastopala. Natalija Verboten: Braslovče so pred leti skoraj postale moj domači kraj, tam sem ime- Manca Špik (Foto: Marko Delbello Ocepek) Nina Donelli Natalija Verboten Flirrt (Foto: Rok Breznik) la kupljeno parcelo in sem si želela ustvariti dom, a se je življenje zavrtelo drugače. Flirrt: Na Braslovško jezero. Tam sem se sprehajal velikokrat v življenju in me nanj vežejo lepi spomini iz časa, ko je bil svet bolj zelen in so bile naše skrbi manjše. Braslovče so čudovit kraj s čudovitimi ljudmi. Za katero svojo uspešnico bi želeli, da se je naučimo do konca maja, da jo bomo skupaj zapeli na Zvezdah med zvezdami? Manca Špik: Le enkrat se živi. Ker je pri- merna za vaših 69 let. Nina Donelli: Novo, Zašto zato, ker smo druge že peli skupaj, te pa še ne. Refrena se ni težko naučiti, tako da z veseljem pričakujem, da bomo to pesem v Braslovčah skupaj zapeli. Natalija Verboten: Pela bom vse svoje uspe- šnice in če boste katero zapeli, zaplesali z mano, bo še bolj veselo! Flirrt: Pesmi, kot so Romeo in Julija, V mojem telesu, Kometa, Ko je ni in še mnoge druge, že zagotovo znate. Ne morem izposta- viti ene same pesmi; pesmi so kot otroci, vse imam rad in ne morem delati razlik. Ker bo katera od pesmi mulo kuhala. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 16 / Leto 79 / Celje, 18. april 2024 Str. 25 Str. 28 Minuli konec tedna je v Celju potekal Janus festival, festival nove glasbene ustvarjalnosti, ki je namenjen glasbeni ustvarjalnosti sodobnih, predvsem sloven- skih skladateljev, katerih glasbeni izraz temelji na izročilu tradicije. V okviru festivala je bil tudi prvi evropski glasbeni dogodek, namenjen psom – Koncert za kužke, ki je na Mestno plažo na nabrežju Savinje privabil številne štirinožne prijatelje in njihove la- stnike. SINTIJA JURIČ Festivalsko dogajanje preselili v Celje Na svoj račun prišli tudi kužki Mozirski gaj spet v pisanih barvah Klobuki se vračajo Desetletja jim po žilah teče urarska kri Kot pravijo v Hiši kulture Celje, živali ne morejo prepo- znati ponavljajočih se vzor- cev v času in s tem predvide- vati dogodkov v prihodnosti, niti nimajo posluha, zato glasbe, ki jo ljudje obožuje- mo, živali praviloma niti ne opazijo. Na prvem koncertu za kužke preteklo soboto so zato glasbeniki pri izvedbi skladb uporabili širok nabor zvokov in zvočnih barv, nad katerimi se psi navdušujejo. Skladbe Koncerta za kužke je prav za to priložnost napi- sal kontrabasist Miha Firšt, ki je na koncertu zaigral na »pasja glasbila«, pri igranju pa so se mu pridružili tudi violinist Matija Krečič, pi- anist in dirigent Davorin Mori in tolkalist Urban Krč. Skupaj so izvedli šest novih kužkom namenjenih glasbe- nih kompozicij, med kateri- mi so bile skladbe Milonga para puppies, Bulldog blues, Schnauzer polka, Squiky di- sco in druge. Bogato dogajanje Janus festival, ki ga je leta 2016 v Mariboru ustanovil skladatelj in violinist Matija Krečič, letos pa se je preselil v Celje, so odprli s petkovim Piknik koncertom, na kate- rem so slovenski glasbeniki izvajali komorna dela slo- venskih skladateljev. V so- boto je bila na nedavno ob- novljenem majhnem trgu v celjskem mestnem jedru, ki povezuje Savinjsko nabrežje, Muzejski trg in ulico Na oko- pih, prvič v Sloveniji izvede- na tudi deveturna klavirska skladba Vexation priljublje- nega francoskega skladatelja Erika Satieja. Med njeno iz- vedbo je slikar Tomaž Milač, čigar dva murala že krasita to prizorišče, ustvaril novo zunanjo stensko poslikavo, navdihnjeno z občutkom naraščajoče frustracije, ki na koncu ponuja odrešitev. Festival Janus pa se je v so- boto končal v Plesnem foru- mu Celje s koncertom Best of tango. Foto: Andraž Purg Kužki so s svojimi lastniki uživali ob »pasjih« melodijah. Koncert za kužke je postal prvi evropski glasbeni dogodek, namenjen psom. Po navodilu francoskega skladatelja Erika Satieja je glasbeno temo treba ponoviti osemstoštiridesetkrat, zato je izvedba celotne kompozicije trajala več kot devet ur. Med igranjem se je izmenjevalo več pianistov. (Foto: Facebook Hiša kulture Celje). Str. 30-31 Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 16, 18. april 2024 INTERVJU V začetku naslednjega leta bo Andrej Šušterič dopolnil 80 let. Kar 24 let je bil v vodstvu celjskega rokometnega kluba. Družina Šušterič iz Žalca je bila leta 1941 izseljena v srbski Popovac k slovenski družini Čenčič. Leta 1930 tja priseljeni »domačinki« Nadi in Urošu Šušteriču se je leta 1945 rodil Andrej. Njegov oče je bil zaposlen v gradbenem podjetju Gradis, zato se je družina selila iz kraja v kraj: v Medvode (gradnja hidroelektrarne), Kamnik (livarna Titan) in Kidričevo (dokončanje tovarne glinice in aluminija). Nato je Andrej od leta 1954 preživel 13 let svoje mladosti v Grosupljem. Jeseni 1960 je »odkril« rokomet, ki je postal njegova največja postranska ljubezen. Bil je med ustanovitelji rokometne sek- cije pri TVD Partizan Grosuplje, kasneje je bil organizacijski vodja, igralec in občasno tudi trener. V Rovinju je opravil vaditeljski in sodniški izpit. Študiral je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, oddelek za kemijo na Univerzi v Ljubljani. Še pred selitvijo v Ljubljano je v Grosupljem spoznal svojo sedanjo ženo Božo, s katero sta se poročila leta 1969. Imata sina in hčer ter po dve vnukinji in vnuka. Andrej je bil kratek čas tudi trener Prul, kar mu gre stežka z jezika, a se ob tem le nasmeji. Takoj po diplomi leta 1971 je dobil zaposlitev v celjskem Aeru, upokojitev pa je leta 2007 dočakal v Cetisu. Po skoraj štiridesetih letih bivanja v blokovskih naseljih sta se z ženo leta 2000 preselila na Pernovo v občini Žalec, od leta 2016 sta na Proseniškem. DEAN ŠUSTER Pogovor z neizprosnim borcem za celjski rokomet Andrejem Šušteričem »S celjskim rokometom sem se prvič srečal kot gledalec 1. julija 1976 ob odprtju dvorane Golovec na kvalifi kacijski tekmi za prvo jugo- slovansko ligo z Veležem. Celje se je takrat tre- tjič uvrstilo med elito. Zaradi slabih rezultatov in izpada iz prve lige smo na skupščini junija 1984 vodenje kluba večinoma prevzeli zapo- sleni v Aeru, glavnem pokrovitelju kluba. Iz- bran sem bil za predsednika izvršnega odbora in ostal član vodstva kluba do leta 2008. Takrat sem slišal, da motim novega direktorja Pivovar- ne Laško na mestu vršilca dolžnosti direktorja kluba, zato sem se odločil, da bom odstopil kar sam. Istočasno sva to storila s predsednikom kluba Tonetom Turnškom v ›rokometni‹ gostil- ni Amerika.« Andrej Šušterič večkrat poudari, da je vse vloge v klubu opravljal ljubiteljsko, torej brez plačila. »Če bi ljudje izvedeli, kakšne plače so imeli nekateri naši zanamci, bi bili zelo razburjeni. Od kod izvira dolg, ki še ni poravnan, bi se dalo izvedeti.« Kdaj in kje se boste zbrali nekdanji člani kluba 24. aprila ob 20. obletnici osvojitve naslova evropskega prvaka? Od našega prvega praznovanja ob deseti obletnici osvojitve naslova, ki je bilo povezano tudi z izdajo moje knjige o zgodovini celjskega rokometa, se v »rokometni« gostilni Amerika dobivamo vsako leto na isti dan, izjema je bilo leta 2020 zaradi epidemije. Na žalost je bil pre- minuli trener Miro Požun nazadnje z nami leta 2018. Letošnje srečanje bo podobno kot leta 2014, a žal tudi tokrat brez igralcev. Kako sprejemate to, da klub ne bo – verje- tno zaradi denarne stiske – opazno obeležil izjemno pomembne obletnice? Kolikor vem, ne gre za denarno stisko, am- pak za to, da se te obletnice ne morejo udeležiti vsi najpomembnejši udeleženci, torej igralci. In morda še kdo, ki čuti takšno ali drugačno zamero do sedanjega vodstva ali tistega pred njim. Sedanji predsednik kluba Gregor Planteu je na TV Celje napovedal »proslavo« v obliki intervjujev najpomembnejših predstavnikov osvojitve naslova na spletnih straneh kluba. Celjski rokometni ep ima več mejnikov. Za nepozabno evropsko pot je bil najpomemb- nejši dogovor s Pivovarno Laško. Kako se ga spominjate? Pri prepotrebnem iskanju fi nančnih sred- stev in novih pokroviteljev smo se s pomočjo Slavka Iveziča s Pivovarno Laško dogovorili za manjšo denarno pomoč že v sezoni 1989/90. Nato je leta 1990 sledil skoraj neverjetni za- suk in vsaj po mojem mnenju eden najpo- membnejših trenutkov v zgodovini celjskega rokometa. Takratni direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek je v uvodu moje knjige med drugim zapisal: »Zaradi večje prepoznavno- sti svoje blagovne znamke v Sloveniji in naši nekdanji državi Jugoslaviji smo se odločili, da fi nančno podpremo tudi slovenski vrhunski šport. Odločali smo se med jeseniškimi ho- kejisti in celjskimi rokometaši ter na koncu izbrali slednje. Predvsem zaradi večje razšir- jenosti, priljubljenosti in kakovosti takratnega jugoslovanskega rokometa ter vedno boljših rezultatov Celjanov, ki so takrat nastopali po vsej nekdanji in za Pivovarno Laško tržno za- nimivi Jugoslaviji.« Prvo pogodbo, ki je bila dveletna, smo podpisali 17. septembra 1990. Kasneje smo jo obnavljali vrsto let. Pomembnost vaše monografi je Zgodovina celjskega rokometa – od začetkov rokome- ta v Celju in ustanovitve kluba do naslova evropskih klubskih prvakov je vedno bolj vidna iz leta v leto, ko pride do nasprotnih mnenj, ki pa jih je možno nemudoma razči- stiti po listanju knjige. Ali tudi vi tako čutite? Da, res je! Velikokrat so se v kakšnem član- ku, prispevku ali knjigi pojavili podatki ali mnenja, ki so bili v nasprotju z dejstvi in tudi vsebino moje knjige ali na splošno z zgodovino celjskega in tudi slovenskega rokometa, ki mu sledim in ga beležim že vsa leta od začetkov v tem mojem naj športu. Kadar je prišlo kaj takšnega do mojih oči ali ušes, sem se vedno javno odzval z ustreznim odgovorom in s po- pravkom. In mnogokrat sem ob tem slišal ali zaznal pripombo: »Spet ta Šušterič!« Če se ustaviva pri biografi ji oziroma avto- biografi ji Toneta Tislja, lahko omeniva nekaj stavkov s konca osemdesetih let, ko je zapi- sano, da takrat klub ni imel vizije. Je res ni imel ali pač ni imel dovolj denarja? Res je, da smo imeli v drugi polovici osemde- setih let tako kot bolj ali manj v vseh prejšnjih obdobjih predvsem fi nančne težave, ki smo jih reševali na različne načine. Pred organizacijo turnirja za nagrado Celja smo bili vsi člani iz- vršnega odbora zadolženi za zbiranje denarja. Na pomoč je priskočila tudi občina na čelu s Tonetom Zimškom. Če bi Tiselj prebral le uvod Toneta Turnška v mojo knjigo, bi lahko ugotovil, da so nas »pivovarji« izbrali tudi za- radi dobre organiziranosti in jasne vizije, da se vrnemo v prvo zvezno ligo. Že pred prihodom Pivovarne Laško in Toneta Tislja v vlogi trener- ja smo imeli sestavljeno ekipo, s katero smo leta 1991 osvojili prvo mesto v 2. zvezni ligi in se v kvalifi kacijah v Zagrebu ponovno uvrstili v 1. ligo. Trener v večjem delu te sezone je bil po odstavitvi Vedada Ljubuškića sicer Tone Tiselj, ki pa ni imel vpliva na sestavo takratne ekipe, še manj na organizacijo dela v klubu. O vsem tem sem mu pisal, a se ni odzval, kaj šele, da bi se za svoje neresnične izjave klubu in vsem nam prizadetim opravičil. Z Markom Jugovičem in Vladom Privškom ste bili dolgoletni tesni sodelavci Toneta Turnška. Kako je doživljal razočaranja do leta 2004? Tone Turnšek je bil vsaj po mojem mne- nju brez dvoma najboljši predsednik v vsej zgodovini celjskega rokometa. Poleg vodenja Pivovarne Laško mu je bil enako pomemben tudi klub, ki ga je ves čas vodil z veliko zagna- nostjo. Kako čustveno je doživljal naše tek- me, govori že dogodek z začetka njegovega vodenja kluba. Zadnje kvalifi kacijske tekme z beograjskim Partizanom leta 1991 v Zagrebu ni gledal, ampak se je sprehajal okoli dvora- ne, Marko Jugovič pa mu je vsake toliko časa sporočal rezultat. Eno največjih razočaranj je Turnšek tako kot vsi mi doživel po porazu s Prulami v Ljubljani spomladi 2002, ko smo po desetih sezonah prvič izgubili naslov držav- nih prvakov. A sta bila to več kot dobrodošla streznitev in začetek naše poti do evropskega naslova. Veliko strokovnjakov se nagiba k oceni, da je bil najmočnejši člen celjskega šampion- »Po eni strani čestitam sedanjemu vodstvu, da zbere tolikšno količino denarja. Po drugi strani je očitno, da je vsota prenizka. Kadrovska politika je zato zelo zahtevna, zgolj na svoje igralce pa se klub ne more zanašati.« »Zadnje kvali kacijske tekme z beograjskim Partizanom leta 1991 v Zagrebu Tone ni gledal, ampak se je sprehajal okoli dvorane, Marko Jugovič pa mu je vsake toliko časa sporočal rezultat.« »Poraz s Prulami je pomenil streznitev in pot do največjega uspeha« »Poraz s Prulami je pomenil streznitev in pot do največjega uspeha« Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 16, 18. april 2024 INTERVJU skega moštva Rus Edi Kokšarov zaradi svo- je raznovrstnosti tako v napadu (izvrstno je izvajal tudi sedemmetrovke) kot tudi v obrambi, kjer je bil izjemen. Kako ste ga zvabili v Celje? Edi Kokšarov je bil, ne le po oceni stro- kovnjakov, ampak tudi po izboru navijačev, najboljši levokrilni igralec v zgodovini celj- skega rokometa. V Celje je prišel leta 1999 po izboru in na predlog takratnega trenerja Se- ada Hasanefendića, ki je imel dobre zveze z nemškim rokometnim agentom Wolfgangom Gütschowom, s katerim sem kasneje nekaj let sodeloval tudi sam. Kokšarov, ki je zatrdil, da se je največ naučil prav pod vodstvom Hasa- nefendića, je imel v Celju med letoma 1999 in 2010 ter tudi v ruski reprezentanci bleščečo športno pot. Ko so ga junija lani ob 30-letnici Evropske rokometne zveze (EHF) spregledali v novoustanovljeni Hiši slavnih, sem v elek- tronskem sporočilu poslal protest predsedniku EHF Michaelu Wiedererju. Čeprav se dobro poznava že od ustanovitve EHF leta 1993, ni- sem dobil odgovora. Sezona 2003/04 se v nasprotju z mnogimi prej ni začela z velikimi pričakovanji. Vam je neobremenjenost olajšala delo? Po sezoni 2001/02, ko smo državni naslov po desetih letih na koncu izgubili za zeleno mizo, smo igrali v pokalu pokalnih zmago- valcev in izpadli v polfinalu proti španskemu Ciudad Realu. Po osvojenem enajstem naslo- vu državnih prvakov smo sezono 2003/04 začeli z zmernim pričakovanjem, ki je nato naraslo, saj smo osvojili prvo mesto v skupini F lige prvakov pred nemškim Flensburgom. Izjemen preobrat v osmini finala proti Ade- marju iz Leona nam je dal neverjetno količino energije, kar nas je pripeljalo do največjega uspeha v skoraj osemdesetletni zgodovini celjskega rokometa. Po čem ste si najbolj zapomnili prvo tekmo v novi dvorani pod Golovcem proti Ademarju iz Leona? Po predsedniku Ademarja, ki je še dolgo sedel na tribuni za posebne goste v dvorani Zlatorog in se držal za glavo. To mi bo osta- lo v večnem spominu! Po porazu v Leonu s trinajstimi goli razlike smo bili vsi razočarani in obupani. Največji pesimisti so hoteli drugo tekmo organizirati v stari dvorani Golovec, a je na koncu vendarle prevladal razum. In splača- lo se je! Nabito polna nova dvorana s pet tisoč gledalci je v nedeljo, 21. decembra 2003, do- živela nepozabno odprtje, ki ga je le malokdo od nas pričakoval in ki ga vsi ljubitelji celjskega rokometa ne bomo nikoli pozabili. Ko je pri rezultatu 34: 21, ki nas je vodil v četrtfinale lige prvakov, levokrilni Španec Juan Garcia nekaj sekund pred koncem tekme pobegnil v protinapad in se je sam znašel pred Perićevim golom, je vsem v dvorani zastal dih. A je žoga po Perićevi zaslugi zadela spodnji zunanji del mreže. Začelo se je prvo slavje v nepozabni in do zdaj najuspešnejši sezoni. Marsikdo vas ima za tečnobo. Toda vi ste se vselej zavzemali za pravico. Če se prav spominjam, bi v nekaterih primerih še bolj vztrajali, a je velikokrat Tone Turnšek spre- jel bolj pomirljivo odločitev. Sta bila prav zato idealen par? Do resnega spora med nama ni prišlo niko- li, imel je le navado, da z menoj kdaj pa kdaj ni govoril nekaj časa, kadar sta se mu kakšna moja izjava ali dejanje zdela neprimerna za politiko in ugled kluba. Tudi s Privškom in še s kom je včasih imel ›tihi teden‹. A vse to nič ni vplivalo na odlično delo kluba. Leta 2007 smo od EHF zaradi dosežkov in dobre organi- zacije od leta 1993 prejeli posebno priznanje za učinkovito blagovno znamko lige prvakov. Zanimivo je vaše razpoloženje. Vedno ste nasmejani, potem pa se pojavi težava, ki vas zelo vznejevolji. Katero rokometno proble- matiko, s katero ste se neuspešno ubadali, bi izpostavili? Kmalu po ustanovitvi Združenja prvoliga- šev Slovenije smo imeli hude bitke s sodniki. Zelo me je tudi razočarala odločitev zveze, ki nam je za zeleno mizo odvzela naslov. Proti Prulam smo bili roko na srce na Kodeljevem resnično nemočni, toda s točkama iz Sevnice bi bili vseeno prvaki. Tam smo storili napa- ko, ker je igral Sergej Rutenka, ki je še bil kaznovan. Komisar lige je odločil, da se mora tekma ponoviti, kajti tudi za Sevnico je nasto- pil rokometaš brez pravice igranja. Še enkrat smo zmagali, a točk nismo dobili, nato smo neuspešno protestirali. Ste ohranili stike s šampionsko generacijo? Lani me je nenapovedano obiskal Sergej Ru- tenka. Zelo sem bil vesel. Žena se je kar naen- krat začela urejati in me je zanimal vzrok. Ah, kar tako, je dejala. Vedela je za presenečenje. In na vratih se je pojavil Sergej. Če se vrneva v Flensburg, bi vas vprašal naslednje: je bilo mogoče čutiti napetost pred povratno tekmo finala lige prvakov ali ste pričakovali zmeren poraz in osvojitev najdragocenejšega klubskega pokala? Prepričani smo bili v uspeh, kajti doma smo si nabrali zalogo šestih golov prednosti. Nismo pričakovali, da nam bodo gostitelji nagajali na vsakem koraku. Ko smo prišli v dvorano, v kateri smo trenirali prejšnji večer, naenkrat ni bilo slačilnice za nas. Takrat sem jim marsikaj povedal. Na tekmi v Celju nam predstavniki EHF niso dovolili, da bi prikazovali lastne re- klamne panoje, v Flensburgu jih je bilo polno. Tudi o tem sem obvestil Dunaj, a zaman. So se vas v Nemčiji, na Danskem, v letalu in avtobusu ter kasneje v Celju sploh »pri- jeli« alkoholni napitki ali je prevladala moč adrenalina? Ničesar nisem čutil. Spomnim se, da smo zaradi živčnosti pred tekmo v prostoru VIP zvrnili nekaj manjših kozarcev piva. Potem se je tako hitro vse odvrtelo … Vse skupaj je prišlo za mano. Dva dni kasneje sva z ženo odšla k sorodnikom, potem sva bila na morju. Še kar smo pili penino. Kaj so pomenile besede leta 2004 iz moč- nih rokometnih lobijev: »Zdaj ste pa vi na vrsti …« »Bili smo večkrat pohvaljeni za organizacijo kluba, bili smo večkrat v polfinalu in tudi morda krivično ostali brez uvrstitve v finale. Nekateri krogi so morda omogočili, da je bilo vse pravično in da nismo imeli nenaravnih ovir.« »Od našega prvega praznovanja ob deseti obletnici osvojitve naslova, ki je bilo povezano tudi z izdajo moje knjige o zgodovini celjskega rokometa, se v ›rokometni‹ gostilni Amerika dobivamo vsako leto na isti dan.« »Nismo pričakovali, da nam bodo gostitelji v Flensburgu nagajali na vsakem koraku. Ko smo prišli v dvorano, v kateri smo trenirali prejšnji večer, naenkrat ni bilo slačilnice za nas.« To ni bilo javno obelodanjeno. Bili smo večkrat pohvaljeni za organizacijo kluba, bili smo večkrat v polfinalu in tudi morda krivično ostali brez uvrstitve v finale. Nekateri krogi so morda omogočili, da je bilo vse pravično in da nismo imeli nenaravnih ovir. 20 let kasneje je vse drugače, na vrsti ni klub niti v domačem prvenstvu niti v pokal- nem tekmovanju. Kako si razlagate trenutno stanje? Vse skupaj je bilo pričakovano. Heineken nima koristi od vlaganja v celjski rokomet. Imel sem idejo, a takrat nisem bil več v vodstvu klu- ba. Predlagal sem, da bi celjska delegacija na čelu z županom odpotovala v Nizozemsko in skušala razložiti, kaj bi pomenil le malce večji vložek za celjski rokomet. 250 tisoč evrov na leto je zelo malo od takšnega giganta, ki naj bi celo napovedal, da po koncu pogodbe ne bo več pokrovitelj. Po eni strani čestitam sedanjemu vodstvu, da zbere tolikšno količino denarja. Po drugi strani je očitno, da je vsota prenizka. Kadrovska politika je zato zelo zahtevna, zgolj na svoje igralce pa se klub ne more zanašati. Za nami je, vsaj po moji oceni, najslabša sezo- na doslej v vsej klubski zgodovini od sezone 1965/66 naprej, ko so celjski rokometaši osvojili prvi naslov republiškega prvaka in tudi naslov slovenskega pokalnega prvaka. Ostali smo celo brez polfinala slovenskega pokala. Kje ste si bistrili misli? Eden mojih največjih konjičkov je bilo pla- ninarjenje. V sedemnajstih letih sva z ženo opravila 250 izletov, povzpela sva se na 170 takšnih ali drugačnih vrhov. Osvojila sva 40 dvatisočakov. Foto: Nik Jarh Najsrečnejši trenutek med športno potjo Andreja Šušteriča, na severu Nemčije 24. aprila 2004. Andreja Šušteriča je lani obiskal Sergej Rutenka, ki je slovel kot eden izmed najboljših napadalcev na svetu. (Foto: osebni arhiv) S celjskim rokometnim klubom je osvojil Mont Blanc, z ženo in s sinom pa Triglav. (Foto: osebni arhiv) Andrej Šušterič, na fotografiji drugi z leve, je igral rokomet za Grosuplje.(Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 16, 18. april 2024 INTERVJU skega moštva Rus Edi Kokšarov zaradi svo- je raznovrstnosti tako v napadu (izvrstno je izvajal tudi sedemmetrovke) kot tudi v obrambi, kjer je bil izjemen. Kako ste ga zvabili v Celje? Edi Kokšarov je bil, ne le po oceni stro- kovnjakov, ampak tudi po izboru navijačev, najboljši levokrilni igralec v zgodovini celj- skega rokometa. V Celje je prišel leta 1999 po izboru in na predlog takratnega trenerja Se- ada Hasanefendića, ki je imel dobre zveze z nemškim rokometnim agentom Wolfgangom Gütschowom, s katerim sem kasneje nekaj let sodeloval tudi sam. Kokšarov, ki je zatrdil, da se je največ naučil prav pod vodstvom Hasa- nefendića, je imel v Celju med letoma 1999 in 2010 ter tudi v ruski reprezentanci bleščečo športno pot. Ko so ga junija lani ob 30-letnici Evropske rokometne zveze (EHF) spregledali v novoustanovljeni Hiši slavnih, sem v elek- tronskem sporočilu poslal protest predsedniku EHF Michaelu Wiedererju. Čeprav se dobro poznava že od ustanovitve EHF leta 1993, ni- sem dobil odgovora. Sezona 2003/04 se v nasprotju z mnogimi prej ni začela z velikimi pričakovanji. Vam je neobremenjenost olajšala delo? Po sezoni 2001/02, ko smo državni naslov po desetih letih na koncu izgubili za zeleno mizo, smo igrali v pokalu pokalnih zmago- valcev in izpadli v polfinalu proti španskemu Ciudad Realu. Po osvojenem enajstem naslo- vu državnih prvakov smo sezono 2003/04 začeli z zmernim pričakovanjem, ki je nato naraslo, saj smo osvojili prvo mesto v skupini F lige prvakov pred nemškim Flensburgom. Izjemen preobrat v osmini finala proti Ade- marju iz Leona nam je dal neverjetno količino energije, kar nas je pripeljalo do največjega uspeha v skoraj osemdesetletni zgodovini celjskega rokometa. Po čem ste si najbolj zapomnili prvo tekmo v novi dvorani pod Golovcem proti Ademarju iz Leona? Po predsedniku Ademarja, ki je še dolgo sedel na tribuni za posebne goste v dvorani Zlatorog in se držal za glavo. To mi bo osta- lo v večnem spominu! Po porazu v Leonu s trinajstimi goli razlike smo bili vsi razočarani in obupani. Največji pesimisti so hoteli drugo tekmo organizirati v stari dvorani Golovec, a je na koncu vendarle prevladal razum. In splača- lo se je! Nabito polna nova dvorana s pet tisoč gledalci je v nedeljo, 21. decembra 2003, do- živela nepozabno odprtje, ki ga je le malokdo od nas pričakoval in ki ga vsi ljubitelji celjskega rokometa ne bomo nikoli pozabili. Ko je pri rezultatu 34: 21, ki nas je vodil v četrtfinale lige prvakov, levokrilni Španec Juan Garcia nekaj sekund pred koncem tekme pobegnil v protinapad in se je sam znašel pred Perićevim golom, je vsem v dvorani zastal dih. A je žoga po Perićevi zaslugi zadela spodnji zunanji del mreže. Začelo se je prvo slavje v nepozabni in do zdaj najuspešnejši sezoni. Marsikdo vas ima za tečnobo. Toda vi ste se vselej zavzemali za pravico. Če se prav spominjam, bi v nekaterih primerih še bolj vztrajali, a je velikokrat Tone Turnšek spre- jel bolj pomirljivo odločitev. Sta bila prav zato idealen par? Do resnega spora med nama ni prišlo niko- li, imel je le navado, da z menoj kdaj pa kdaj ni govoril nekaj časa, kadar sta se mu kakšna moja izjava ali dejanje zdela neprimerna za politiko in ugled kluba. Tudi s Privškom in še s kom je včasih imel ›tihi teden‹. A vse to nič ni vplivalo na odlično delo kluba. Leta 2007 smo od EHF zaradi dosežkov in dobre organi- zacije od leta 1993 prejeli posebno priznanje za učinkovito blagovno znamko lige prvakov. Zanimivo je vaše razpoloženje. Vedno ste nasmejani, potem pa se pojavi težava, ki vas zelo vznejevolji. Katero rokometno proble- matiko, s katero ste se neuspešno ubadali, bi izpostavili? Kmalu po ustanovitvi Združenja prvoliga- šev Slovenije smo imeli hude bitke s sodniki. Zelo me je tudi razočarala odločitev zveze, ki nam je za zeleno mizo odvzela naslov. Proti Prulam smo bili roko na srce na Kodeljevem resnično nemočni, toda s točkama iz Sevnice bi bili vseeno prvaki. Tam smo storili napa- ko, ker je igral Sergej Rutenka, ki je še bil kaznovan. Komisar lige je odločil, da se mora tekma ponoviti, kajti tudi za Sevnico je nasto- pil rokometaš brez pravice igranja. Še enkrat smo zmagali, a točk nismo dobili, nato smo neuspešno protestirali. Ste ohranili stike s šampionsko generacijo? Lani me je nenapovedano obiskal Sergej Ru- tenka. Zelo sem bil vesel. Žena se je kar naen- krat začela urejati in me je zanimal vzrok. Ah, kar tako, je dejala. Vedela je za presenečenje. In na vratih se je pojavil Sergej. Če se vrneva v Flensburg, bi vas vprašal naslednje: je bilo mogoče čutiti napetost pred povratno tekmo finala lige prvakov ali ste pričakovali zmeren poraz in osvojitev najdragocenejšega klubskega pokala? Prepričani smo bili v uspeh, kajti doma smo si nabrali zalogo šestih golov prednosti. Nismo pričakovali, da nam bodo gostitelji nagajali na vsakem koraku. Ko smo prišli v dvorano, v kateri smo trenirali prejšnji večer, naenkrat ni bilo slačilnice za nas. Takrat sem jim marsikaj povedal. Na tekmi v Celju nam predstavniki EHF niso dovolili, da bi prikazovali lastne re- klamne panoje, v Flensburgu jih je bilo polno. Tudi o tem sem obvestil Dunaj, a zaman. So se vas v Nemčiji, na Danskem, v letalu in avtobusu ter kasneje v Celju sploh »pri- jeli« alkoholni napitki ali je prevladala moč adrenalina? Ničesar nisem čutil. Spomnim se, da smo zaradi živčnosti pred tekmo v prostoru VIP zvrnili nekaj manjših kozarcev piva. Potem se je tako hitro vse odvrtelo … Vse skupaj je prišlo za mano. Dva dni kasneje sva z ženo odšla k sorodnikom, potem sva bila na morju. Še kar smo pili penino. Kaj so pomenile besede leta 2004 iz moč- nih rokometnih lobijev: »Zdaj ste pa vi na vrsti …« »Bili smo večkrat pohvaljeni za organizacijo kluba, bili smo večkrat v polfinalu in tudi morda krivično ostali brez uvrstitve v finale. Nekateri krogi so morda omogočili, da je bilo vse pravično in da nismo imeli nenaravnih ovir.« »Od našega prvega praznovanja ob deseti obletnici osvojitve naslova, ki je bilo povezano tudi z izdajo moje knjige o zgodovini celjskega rokometa, se v ›rokometni‹ gostilni Amerika dobivamo vsako leto na isti dan.« »Nismo pričakovali, da nam bodo gostitelji v Flensburgu nagajali na vsakem koraku. Ko smo prišli v dvorano, v kateri smo trenirali prejšnji večer, naenkrat ni bilo slačilnice za nas.« To ni bilo javno obelodanjeno. Bili smo večkrat pohvaljeni za organizacijo kluba, bili smo večkrat v polfinalu in tudi morda krivično ostali brez uvrstitve v finale. Nekateri krogi so morda omogočili, da je bilo vse pravično in da nismo imeli nenaravnih ovir. 20 let kasneje je vse drugače, na vrsti ni klub niti v domačem prvenstvu niti v pokal- nem tekmovanju. Kako si razlagate trenutno stanje? Vse skupaj je bilo pričakovano. Heineken nima koristi od vlaganja v celjski rokomet. Imel sem idejo, a takrat nisem bil več v vodstvu klu- ba. Predlagal sem, da bi celjska delegacija na čelu z županom odpotovala v Nizozemsko in skušala razložiti, kaj bi pomenil le malce večji vložek za celjski rokomet. 250 tisoč evrov na leto je zelo malo od takšnega giganta, ki naj bi celo napovedal, da po koncu pogodbe ne bo več pokrovitelj. Po eni strani čestitam sedanjemu vodstvu, da zbere tolikšno količino denarja. Po drugi strani je očitno, da je vsota prenizka. Kadrovska politika je zato zelo zahtevna, zgolj na svoje igralce pa se klub ne more zanašati. Za nami je, vsaj po moji oceni, najslabša sezo- na doslej v vsej klubski zgodovini od sezone 1965/66 naprej, ko so celjski rokometaši osvojili prvi naslov republiškega prvaka in tudi naslov slovenskega pokalnega prvaka. Ostali smo celo brez polfinala slovenskega pokala. Kje ste si bistrili misli? Eden mojih največjih konjičkov je bilo pla- ninarjenje. V sedemnajstih letih sva z ženo opravila 250 izletov, povzpela sva se na 170 takšnih ali drugačnih vrhov. Osvojila sva 40 dvatisočakov. Foto: Nik Jarh Najsrečnejši trenutek med športno potjo Andreja Šušteriča, na severu Nemčije 24. aprila 2004. Andreja Šušteriča je lani obiskal Sergej Rutenka, ki je slovel kot eden izmed najboljših napadalcev na svetu. (Foto: osebni arhiv) S celjskim rokometnim klubom je osvojil Mont Blanc, z ženo in s sinom pa Triglav. (Foto: osebni arhiv) Andrej Šušterič, na fotografiji drugi z leve, je igral rokomet za Grosuplje.(Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 24 Št. 16, 18. april 2024 »Mineva že devet mesecev, a ti ljudje še vedno nimajo infor- macij o tem. Prihajajo k nam v občino in nas sprašujejo, a žal tudi mi ne vemo nič več od njih. Nekateri v hišah ne živijo več, nekaj jih v njih še vztraja. Vsi pričakujejo, da bi vendarle prišli cenilci in oce- nili njihove nepremičnine. Od tega so odvisni tudi nadaljnji koraki občinske uprave. Obči- na pripravlja podroben občin- ski prostorski načrt na Brcah, kjer bi lahko zraslo približno devet domov. A zaenkrat smo v negotovosti, saj ne vemo, ali naj občina odkupi od nadško- fije vse to zemljišče ali ne, ker niti ne vemo, ali se bomo lju- dje preselili ali ne. Zamujamo. Naj bo to tudi poziv vladi, naj stori tisto, kar je obljubila, in ne da zavlačuje. Žal jih zara- di tega največ slišimo župani, ki nimamo nič več informacij kot občani,« pravi župan Ivah Suhoveršnik. V kakšnem stanju je sicer območje občine Mozirje de- vet mesecev po poplavah? Vodotoki so več ali manj očiščeni. Tudi sanacija občin- ske infrastrukture, kot so ce- ste, delno vodovod in čistilna naprava, ter plazov je več ali manj končana. Povsem kon- čana bo, ko bo občina dobi- la potrjene projekte, ki jih je poslala v državno tehnično pisarno. Za podatke o škodi, ki smo jih vnesli v državni program Ajda, smo namreč morali pripraviti projektno dokumentacijo. Gre za več kot dvajset naših projektov. Pristojne službe so nam jih Novi TEDNIK št. 16 20. 4. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 XXXX Št. 16, 20. april 2023 »V zadnjih dveh letih smo pridobili ogromno nepovra- tnih sredstev. Tako smo se lahko lotili vseh teh velikih projektov. Ob tem smo lani najeli dolgoročno posojilo v višini 1,7 milijona evrov. Me- nimo, da gre za naložbe, ki so dolgoročnega pomena, zato smo dobili tako dovoljenje ministrstva kot soglasje ob- činskega sveta,« pravi župan Ivan Suhoveršnik. Še ne dolgo nazaj ste v zgradbi osnovne šole v Mo- zirju uredili večnamenski prostor in knjižnico. Lani sredi leta sta zaradi po- manjkanja prostora prišla na vrsto še prizidka k šoli in vrtcu. Za učence se vam torej ni treba bati … V zadnjih petnajstih letih je bilo v Mozirju zgrajenih približno sto novih stanovanj in družinskih hiš. Število ob- čanov je naraslo, zato je bilo nujno, da smo se lotili razširi- tve šole in vrtca. V šoli bomo s tem dobili dva dodatna razre- da in prostor za zbornico. Že prej smo uredili večnamenski prostor in knjižnico. Širimo tudi vrtec. Pridobili bomo prostor za dve dodatni enoti in kuhinjo. Obenem bomo obnovili prostore. Naložbi, ki sta ocenjeni na približno 3,5 milijona evrov in ju izvaja Esotech iz Velenja, naj bi bili končani do septembra. V ceno Občina Mozirje pra- znuje 24. aprila na jur- jevo. V tem času je v tem delu Zgornje Savinjske doline še posebej živah- no, saj društva pripravijo vrsto dogodkov. Osrednji je slavnostna seja, na ka- teri občina podeli prizna- nja najbolj zaslužnim občanom, medtem ko župan Ivan Suhovešnik predstavi aktualno doga- janje v lokalni skupnosti. »Po dveh covidnih letih sem vesel, da bo vendarle prišlo do izraza praznova- nje, ki ga sestavljajo različ- ne prireditve v organizaciji domačih društev, za kar smo bili prej prikrajšani. Pripravljajo pohode, ple- zanje na mlaj, rez trte, kul- turne vsebine …« našteva župan Ivan Suhoveršnik. Osrednje praznovanje bo v nedeljo, 23. aprila, ko bo sveta maša z Godbo Zgornje Savinjske doline. V ponedeljek, 24. aprila, bo sledila slavnostna seja v večnamenskem prostoru v šoli, na kateri bo osre- dnja pozornost pripadla občinskim nagrajencem. Priznanja bodo prejeli dolgoletni zborovodja Franc Goltnik za izjemen prispevek pri zborovskem petju, Urh Černivšek za uspehe na področju športa in dela z mladimi, Lilijana Rakun za prizadevanja na področju pomoči osebam z motnjo v duševnem ra- zvoju in za vodenje dru- štva Sožitje Zgornje Sa- vinjske doline ter nedavno preminuli Ivan Čopar za delo na področju čebelar- jenja. Denarno nagrado bo prejelo Društvo podežel- ske mladine Šmihel nad Mozirjem. ŠO »V zadnjih petnajstih letih je bilo v Mozirju zgrajenih približno sto novih stanovanj in družinskih hiš. Število občanov je naraslo, zato je bilo nujno, da smo se lotili razširitve šole in vrtca.« »Odprtje nove planinske koče na Golteh naj bi bilo konec maja ali v začetku junija, ko domačini iz Šmihela odženejo živino v planine.« »Lahko se pohvalim, da v naši dolini ne čutimo pomanjkanja družinskih zdravnikov in tudi sam zdravstveni dom odlično deluje.« Ob prazniku z županom Ivanom Suhoveršnikom Milijonske naložbe si sledijo druga za drugo Da toliko milijonskih naložb, kot jih je trenutno v Mo- zirju, ne pomnijo, bi znal povedati marsikateri domačin. Občina gradi prizidek k osnovni šoli, vrtcu in h kulturne- mu domu. Obnovila je Aškerčevo ulico, Praprotnikovo bo kmalu. Z drugimi zgornjesavinjskimi občinami bo še letos končala prizidek k zdravstvenemu domu v Nazarjah. Kot pravi župan Ivan Suhoveršnik, bodo vse zmogli s pomočjo nepovratnega denarja. Lani so prejeli skoraj štiri milijone evrov. A tudi brez zadolževanja ne gre. ŠPELA OŽIR ni zajeta notranja oprema, pri kateri nas presenečajo visoke cene. Še zlasti prezračevalne- ga sistema. Sredi lanskega leta ste začeli širiti zgradbo kultur- nega doma v trškem jedru. Kako daleč je naložba? V dodatnih prostorih bomo razširili knjižnico. Svoje me- sto bo v njih dobila tudi God- ba Zgornje Savinjske doline. Njeni člani so zelo prodorni in dejavni, zato si zaslužijo dostojne prostore. Gradnja prizidka bo stala približno 1,5 milijona evrov. Izvajalec del je podjetje Halomojstri s Polzele. Naložba bo najverjetneje kon- čana letošnjo jesen, ko se bo knjižnica preselila v nove pro- store. Takrat bo prišla na vrsto obnova starih prostorov, ki jih bomo tudi na novo opremili. Računam, da bo uradno od- prtje prihodnje leto takle čas. Končno obliko dobiva planinska koča na Golteh, ki jo je pred približno dve- ma letoma uničil požar. Kot napovedujejo člani planin- skega društva, bo odprta še letošnjo pomlad. Odprtje naj bi bilo konec maja ali v začetku junija, ko domačini iz Šmihela odženejo živino v planine. Ponosen sem na Planinsko društvo Mozirje, ki je ob pomoči, tudi občine, uspelo novogradnjo končati v dveh letih po velikem požaru. Trenutno se posveča fi nomon- taži opreme. T udi pri vas čutite pomanj- kanje družinskih zdravni- kov? Lani smo končali obnovo zdravstvene postaje. Zdi se mi pomembno, da smo ure- dili dostojne prostore za reše- valce. Pripravili smo prostore za dve družinski ambulanti, v katerih delujeta dve dodatni zdravnici. Lahko se pohvalim, da v naši dolini ne čutimo po- manjkanja družinskih zdrav- nikov in tudi sam zdravstveni dom odlično deluje. Pred začetkom gradnje prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah je bilo med občinami Zgornje Savinjske doline kar nekaj dogovarja- nja, tudi nestrinjanja. A ko ste se uspeli dogovoriti, je gradnja kar hitro »stekla«. Tako je. Priprava in usklaje- vanje projekta sta se kar dolgo vlekla. Vsaka občina je imela svoje ideje, kako reševati pro- blematiko prostorske stiske v zdravstven domu. Ko smo se v vseh občinah uskladili glede fi nanciranja, je bilo vse lažje. Podpisali smo pogodbo, na podlagi katere smo določili, koliko prispeva vsaka. Ne- kaj smo pridobili državnih oziroma evropskih sredstev. Prizidek smo nato začeli gra- diti lani. Če bo vse posreči, bo dokončan še letos. V začetku prihodnjega leta naj bi dobili uporabno dovoljene. Gre za veliko pridobitev za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. A to ni edini projekt, pri katerem sodelujete z drugi- mi občinami v Zgornji Sa- vinjski dolini. Eden takšnih je tudi obnova vodovodnega sistema Letošč. Drži. Pripravljamo se tudi na velik projekt petih zgor- nje savinjskih občin – obnovo vodovodnega sistema Letošč. Tudi na tem področju smo se morale občine povezati. Vča- sih že rečemo kakšno krepko, a na koncu se vse lepo dogo- vorimo. Lani smo zaključili tudi veliko naložbo širitve či- stilne naprave v Lokah, ki ne služi le naši občini, temveč tudi Nazarjam in Rečici ob Savinji. Uredili smo usedal- nik in dehidrator ter okolico. Gre za vzorno urejeno čistil- no napravo ne le v Zgornji Savinjski dolini, temveč tudi Kdo so občinski nagrajenci? Župan Ivan Suhoveršnik Pogled na osrednji trg v Mozirju Vodnjak v središču PRAZNIČNO Z OBČINO MOZIRJE širše. Občina Mozirje je sama širila še kanalizacijski sistem. Tako da imamo zdaj bolj ali manj razpredenega v celoti na območju, kjer je smiselna njegova gradnja. Foto: SHERPA, Andraž Purg Župan Ivan Suhoveršnik: »Ljudje prihajajo k nam v občino in nas sprašujejo, a žal tudi mi ne vemo nič več od njih« Leto, ki so ga krojile poplave Ko sva se lani pogovarjala ob takšnem času, si zagotovo nisva niti v najhujših sanjah predstavljala, kaj vse se bo na območju občine Mozirje in seveda tudi širše po Zgornji Savinjski dolini dogajalo v nadaljevanju leta. Avgustovske poplave, ena najhujših naravnih katastrof te generacije, so spremenile vsakdan marsikaterega občana. A kot pravi žu- pan Ivan Suhoveršnik, se je v tem času njihovo življenje že bolj ali manj vrnilo v ustaljene tirnice. Izjema je le sedem družin, ki še vedno ne vedo, kakšna bo usoda njihovih domov. Bodo ostali ali bodo porušeni? ŠPELA OŽIR »Pravim, da so poplave poglavje zase, a ne smemo pozabiti, da smo kljub temu končali naložbe, kakršnih v naši občini v zgodovini zagotovo še ni bilo.« Kdo so občinski nagrajenci? Slavnostna seja ob občinskem prazniku bo v torek, 23. aprila, zvečer v večnamenski dvorani v šoli, medtem ko občinski praznik obeležujejo na jurjevo, 24. aprila. Denarne nagrade v višini 1.500 evrov se bo razveselilo Kulturno društvo Mozirje. Priznanje Občine Mozirje z zlato plaketo bodo prejeli režiser Aleš Podrižnik iz Lepe Njive, Elica Bele iz Mozirskega gaja, pustni župan z do- smrtnim mandatom Drago Poličnik, Marija Ježovnik, ki je življenje posvetila Rdečemu križu, vrtnar Jernej Mazej in Sadjarsko društvo Praprotnik. nekaj že odobrile, na primer večji plaz v Lepi Njivi in ce- sto v Lokah. Pričakujemo, da bomo v kratkem prejeli potr- jene tudi druge. Glede na v njih navedeno projektantsko oceno odprave škode ugota- vljamo, da so se cene v tem času precej podražile. Takrat smo ocenili škodo občinske infrastrukture na približno 10 milijonov evrov. A bo za nje- no odpravo glede na trenutne cene treba bistveno več denar- ja. Do zdaj smo prejeli 40 od- stotkov obljubljenih sredstev. V Savinjski dolini je leto- šnjo pomlad kar precej govo- ra tudi o odvozu gramoza iz rečnih strug. Kam ga konce- sionarji odvažajo z območja vaše občine? Zaradi čiščenja Savinje in drugih vodotokov je tega materiala ogromno. V naši občini je zgolj eno takšno mesto, kjer s tem materia- lom zasipajo jamo. Kolikor sem slišal, a ne vem točno, naj bi koncesionarji material odvažali za potrebe gradnje tretje razvojne osi. Kam toč- no, ne vem. Višje od Mozir- ja so velika odlagališča tega gramoza, ki naj bi ga porabili za gradnjo nasipov, kamnitih zložb in vodnih zadrževalni- kov. Inšpektorji so že hodili naokrog in preverjali odlaga- Dobili so prizidek k zgradbi osnovne šole, v katerem so tri nove učilnice, zbornica in novi prostori za vodstvo. Obenem so šolsko zgradbo energetsko obnovili, delno tudi športno dvorano. V Mozirju imajo povsem nov prizidek pri kulturnem domu. Gre za širitev knjižnice, arhiva in domoznan- ske zbirke. Nove prostore je dobila Godba Zgornje Savinjske doline. V prizidku so knjižnica, arhiv in domoznanska zbirka. nje. Trenutno je bistveno, da so vodotoki očiščeni. Naslednja stopnja je dol- goročno zagotavljanje po- plavne varnosti. Kako bi se je morali lotiti? Vladne službe so obljubile, da bodo načrte predstavile fe- bruarja, zdaj je že april in še niso. Pričakujem, da bomo s tem lokalne skupnosti sezna- njene in da bo sledila javna razgrnitev. Kot vem, naj bi šlo za velike posege v naše okolje. Za našo občino je nujno tre- ba urediti zadrževalnike ozi- roma razlivna območja gorvo- dno tako na Dreti kot Savinji. Ob visokih vodah nastane težava pri Soteski, ki je zago- tovo ne bodo širili, ker bi sicer prehitro dobili poplavno vodo dolvodno v Žalcu in Celju. Ve- dno je tako, da voda pridrvi do Soteske in začne po drugi stra- ni teči nazaj. Kaj to pomeni? Da se voda razlije po Lokah. Zato je nujno, da se naredijo razlivna območja gorvodno, da voda ne bi tako hitro prišla do tega ozkega grla. Greva zdaj še k drugim te- mam. Letošnjo pomlad vas čakata kar dve večji odprtji. Občinski praznik je vedno priložnost za pogled nazaj. Pravim, da so poplave poglav- je zase, a ne smemo pozabiti, da smo kljub temu končali naložbe, kakršnih v naši ob- čini v zgodovini zagotovo še ni bilo. Dobili smo prizidek k zgradbi osnovne šole, v katerem so tri nove učilnice, zbornica in novi prostori za vodstvo. Obenem smo šolsko zgradbo energetsko obnovili, delno tudi športno dvorano. Tudi k vrtcu smo zgradili nov prizidek, v katerem so tri nove enote in kuhinja. Hkrati smo gradili prizidek pri kulturnem domu. Gre za širitev knjižni- ce, arhiva in domoznanske zbirke. Nove prostore je do- bila Godba Zgornje Savinjske doline. Odprtje prizidka k šoli in vrtcu bo 21. maja in odprtje prizidka h kulturnemu domu 24. maja. Hkrati smo sofinancirali gradnjo zdravstvenega doma v Nazarjah in zdravstveno postajo na Ljubnem. Obnovi- li smo prvi del Praprotnikove ulice. Ob poplavah pa je bilo lan- sko leto v vaši občini bogato tudi na področju naložb, pri katerih je bila Občina Mozir- je tako ali drugače soudele- žena. Tako je. Razveselili smo se nove planinske koče na Mozirski planini. V prvi vrsti gre vsa pohvala planinskemu društvu, ki mu je občina pri tem finančno krepko poma- gala. Veseli smo, da je pod- jetje Golte pridobilo precej evropskih sredstev, s kateri- mi je zagotovilo novi žičnici in adrenalinski park. Obenem je zaključena izgradnja kolesar- ske poti med Šaleško dolino in Mozirjem. Upamo, da bodo gradnjo čim prej nadaljevali, naj bo to proti Logarski dolini ali Črnivcu. Vaše misli so usmerjene še k eni veliki skupni na- ložbi … Letošnje leto bo zagotovo zaznamovala obnova po po- plavah. Hkrati s preostalimi občinami Zgornje Savinjske doline pripravljamo enega večjih projektov – obnovo vodovodnega sistema Letošč. Računamo na nepovratna sredstva. Gre namreč za vre- dnost od 15 do 20 milijonov evrov. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 16, 18. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Osem mesecev po uniču- jočih poplavah je Mozirski gaj zacvetel. Svoja vrata je za približno mesec odprl že lani decembra, ko je v 8. Bo- žični bajki Slovenije zasijalo 1,8 milijona prazničnih lučk, kar je največ do zdaj. Kljub temu lanske poplave v gaju še vedno puščajo sledi. Park še nima svoje končne podobe. Na opustošenje, ki ga je za sabo pustila Savinja, opomi- nja tudi bela črta na vhodnih vratih, ki označuje raven vode 4. avgusta. »Obiskovalce vedno znova preseneti in prevzame Ne le narcise, spominčice in mačehe, na plano že pokukali tudi tulipani Mozirski gaj ponovno odet v pisane barve Narava se prebuja in z njo Mozirski gaj, ki je svoja vrata ponovno odprl na velikonočni konec tedna. Kljub lanskim uničujočim poplavam se lahko obiskovalci že sprehodijo med cvetočim spomladanskim cvetjem in tulipani. Glavni del 46. razstave tulipanov bo od 27 . aprila do 5. maja. Tudi letos je ekipa parka postregla z novostmi. Poleg tega, da gosti tradicionalne razstave, je med drugim Mozirski gaj postal prvi t. i. Park življenja v Sloveniji. SINTIJA JURIČ »Hudo nam je, da so bile poplave, vendar tudi sami vemo, da bi nekatere stvari morali obnoviti že prej, a smo s tem odlašali, saj še ni bilo tako nujno. Zdaj pa imamo tudi zaradi poplav to priložnost, da res obnovimo park,« je povedala Elica Bele. dejstvo, do kod je segala voda. Ta je bila ponekod visoka tudi več kot dva metra,« je uvodo- ma povedala hči ustanovitelja in vodja Mozirskega gaja Elica Bele, ki je letošnja prejemnica občinskega priznanja. »Rešili smo vse, kar se je dalo« Najhujši vdor vode v parku je bil na treh mestih. Na začetku parka je odneslo vse ograje in žive meje ter s tem tudi znan tunel z lučkami. Pri razgle- dnem stolpu je spodkopalo cesto in uničilo električno ter telefonsko napeljavo. Povsem uničen je bil zeliščni vrt, Savi- nja ni prizanesla niti japonske- mu vrtu, kjer je zrušila most. Mozirski gaj sicer ni bil prvič pod vodo. Poplave so ga močno prizadele že leta 1990, vendar je bilo lani neprimerno huje. »Glede na 90. leta prejšnjega stoletja so bili objekti, ki smo jih imeli že takrat, zdaj do 80 odstotkov bolj zaliti. Na srečo ujma ni podrla nobene zgrad- be, a je voda na nekaterih me- stih izkopala temelje in močno poškodovala inventar v notra- njosti,« je povedala Elica Bele. Obnove so se po poplavah lotili hitro, na pomoč so jim priskočili tudi številni pro- stovoljci. Iz parka so najprej odstranili vso hlodovino in počistili mulj, nato so posadili približno 300 kilogramov tra- ve, začeli popravljati uničeno infrastrukturo, uredili poško- dovane sprehajalne poti in za- sadili drevje ter približno sto ti- soč čebulic cvetlic. Obnovili so mlin, ki že ropota. V večji meri so že obnovili tudi japonski vrt, kjer je v ribniku že stekla voda, polepšali so tudi Začarano vas. Trenutno obnavljajo zgodovin- ske objekte, na vrsti pa je tudi sanacija zeliščnega vrta, ki ga bodo v dogovoru s krajinsko arhitektko zasnovali povsem na novo. Sprehod med cvetjem Čeprav jih čaka še veliko dela, je Mozirski gaj že zdaj urejen in odprt za obiskovalce, ki se lahko med spomladan- skim cvetjem sprehodijo vsak dan od 9. do 19. ure. Kot vsako leto v parku pripravljajo tudi številne tradicionalne razstave. V pomladnih dneh je že zacvetelo več kot 40 različnih vrst tulipanov, ki nakazujejo vrhunec že 46. razstave tuli- panov, ki bo prihodnji konec tedna. V avgustu pripravljajo razstavo eksotičnih živali in poletnega cvetja, ki jo prireja- jo z Društvom ljubiteljev ekso- tičnih živali Bioexo. Septem- bra bodo obiskovalce povabili med buče in jesensko cvetje, v parku pa se obeta tudi tek- movanje za najtežjo bučo, ki je bilo lani zaradi poplav pre- stavljeno v Slovenj Gradec. V prvem tednu oktobra bodo park za mesec dni zaprli in ga pripravili za priljubljeno Božično bajko Slovenije, ki jo prirejajo s partnerjem Time- 4Tales. Posadite lahko tudi »svoje« drevo Poleg tradicionalnih razstav so v parku postregli tudi z no- vostmi. Na pobudo Slovenske- ga društva Hospic so ustvarili projekt Drevo za življenje, ki vabi ljudi, da za umrlega svoj- ca kupijo drevo, ki ga posadijo v Parku življenja. »Mi smo bili nad idejo navdušeni in ljudje se še kar javljajo, zato bo že kmalu prispela druga ›runda‹ dreves, ki jih bomo posadili,« je povedala Belejeva. Mozir- ski gaj je s tem postal prvi t. i. Park življenja v Sloveniji. Povezali so se tudi z ekipo za organizacijo porok, ki je že minulo soboto pripravila prvi dan odprtih vrat za prihodnje mladoporočence. »V parku se obeta še kar nekaj novosti. Vedno se kaj dogaja in idej nam nikoli ne zmanjka,« je povedala Elica Bele, ki je zelo ponosna na delo in predanost svoje ekipe. Podpora z obiskom Čeprav so lani decembra na 8. Božični bajki Slovenije zabeležili malo manj obisko- valcev kot leto prej, so bili ti nad okrasitvijo in popoplav- no obnovo parka navdušeni, pove sogovornica. »Ko so obi- skovalci prišli ven, jih je ogro- mno reklo, da jim je bilo letos najbolj všeč, kar nas je močno Mozirski gaj je ponovno odprt. Vodja parka Elica Bele Japonski vrt je že skoraj povsem urejen, posaditi nameravajo le še nekaj dreves. Pomlad v Mozirskem gaju presenetilo. Obremenjevali smo se namreč s tem, da letos nimamo tunela z lučkami, ki je bil vsako leto prej deležen velike pozornosti, vendar jih to sploh ni zmotilo.« V Mozir- skem gaju si želijo, da bi jih obiskovalci še naprej podpira- li s svojim obiskom, kar bi jim omogočilo še hitrejšo obnovo. Res je, da park še nima svoje končne podobe, a je s pomo- čjo pridnih rok na zelo dobri poti do tega. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 26 »Na Šentjurski sejem se po- globljeno pripravljamo že tri mesece. Letos bo vrhunec v ne- deljo, 21. aprila, ko bo sejem z veliko povorko vseh društev in vrtno veselico, ki je vsako leto zelo dobro obiskana. Je namreč ena prvih zabavnih prireditev na prostem, ko so ljudje spo- mladi po hladni polovici leta željni vonja po čevapčičih in druženja. Če smo povsem na- tančni, se dogajanje začne že približno 14 dni prej, ko se v Ta- boru vrstijo različne prireditve v organizaciji naših društev,« je povedal župan Marko Sempri- možnik. Če odmislimo dve leti, ko je Šentjurski sejem odpadel zaradi epidemije, ta letos pra- znuje 30 let. Bo zaradi tega poseben? Prvič v zgodovini naše ob- čine bomo namenu predali Župan Marko Semprimožnik: »Pri tem računamo na  nančno podporo države« Da je praznik Občine Tabor tik pred vrati, vsako leto naznani Šentjurski sejem. Tokratno praznovanje, ki je vsako leto na sporedu v dneh okrog jurjevega, ne bo čisto običajno. Občina ga bo namreč pripravila natančno tride- setič. Župan Marko Semprimožnik pravi, da so ponosni, da je prireditev v vseh teh letih postala priljubljena daleč naokrog. Sejma se namreč poleg domačinov udeležijo tudi prebivalci iz širše okolice. Letos bo na njem še posebej svečano. Taborski gasilci bodo namreč prvič v zgodovini namenu predali povsem novo gasilsko vozilo. ŠPELA OŽIR Včeraj (v sredo) je bila slavnostna seja, na kateri je občina podelila priznanja vidnim občanom. Ivana in Jožef Rančigaj sta prejela priznanje za prizadevno delo na področju gasil- stva in gasilskih tekmovanj. Feliks Zamuda se je razveselil srebrne plakete za prizadevno delo v Turističnem društvu Tabor in za promocijo občine. Srebrne plakete sta se prav tako razveselila Anton Stiplovšek za požrtvovalno delo na področju gasilstva in Karel Leskovec za požrtvovalno delo in umetniško vodenje Pevskega društva Tabor ter promocijo občine. Darinka Pikl je prejela bronasto plaketo za doprinos k razvoju kmetijstva in zadru- žništva. Priznanje župana je letos romalo v roke Branku Šketu za požrtvovalno delo pri razvoju lokalnega šolstva. »Prvič v zgodovini naše občine bomo namenu predali povsem novo gasilsko vozilo. Prostovoljsko gasilsko društvo Ojstriška vas- Tabor, ki je bilo lani organizator veseličnega dela sejma, je dobilo novo gasilsko cisterno.« »Trenutno se ukvarjamo s tremi vodovodi na območju naše občine. Urejamo obrtno cono. Največ pozornosti namenjamo projektni dokumentaciji za širitev naše šole.« Kdo so občinski nagrajenci? Novi TEDNIK št. 16 20. 4. 2023  COLOR CMYK stran 26 V Taboru vse pripravljeno za Jurijev sejem Nobenega dvoma ni, da bo letošnji občinski praznik v Taboru v znamenju prenovljenega Jurijevega trga, s ka- terim je občina dobila prepoznavno središče. Teden v času praznika bo sicer postregel še s slavnostno sejo in z Jurijevim sejmom. Zagotovo bo v Taboru praznično tudi takrat, ko se bo država lotila obnove ceste proti Pondorju. Občinska cesta proti Zajčevi koči bo mimogrede prišla na vrsto že to jesen. ŠPELA OŽIR Dobili prenovljeno občinsko središče PRAZNIČNO Z OBČINO TABOR In ga le imate, bi lahko re- kli za Jurijev trg, ki je postal prepoznavno občinsko sre- dišče in obenem prizorišče dogodkov … Ko je kdo prišel v Tabor, ni vedel, kje je njegovo središče. S tem trgom je to zdaj jasno razvidno. Obenem prostor služi za vrsto drugih dejavno- sti, za katere do zdaj nismo imeli urejenega mesta. Na njem so že bili Miklavževanje in koncerti pevskih zborov. Vesel sem, da si na njem od- dahnejo kolesarji, ko kolesa- rijo po Spodnji Savinjski doli- ni, in da se po pouku na njem razlega vrvež učencev, ki si privoščijo kakšen priboljšek iz bližnje trgovine. Cesta in trg sta jasno razmejena, tako smo storili velik korak naprej tudi pri varnosti v prometu. Trg ste prenavljali v času najhujše infl acije. Se je pro- jekt zaradi tega podražil? Obnova se je malenkost podražila, a mislim, da smo jo še kar dobro odnesli. Zanj smo morali odšteti malo več kot 300 tisoč evrov. Nekaj nepovratnega denarja smo prejeli tudi na razpisu. Pri obnovi ste naleteli na ostanke zidu iz časa tur- ških vpadov, ki niso vidni neposredno, temveč nanje nakazuje črta na ploščadi. V času obnove smo ves čas sodelovali z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Arheologi so ostanke pregle- dali in proučili ter zaščitili. Po njihovih navodilih smo dokončali gradnjo ploščadi, pod katero je zaščiten osta- »Mogoče bi si na sejmu želeli več razstavljavcev, ki bi ponujali tradicionalne slovenske izdelke. Preveč je plastike in podobnih cenenih uvoženih izdelkov.« »Glavna težava hribovskih cest ni toliko makadam, tudi po njem se da voziti, temveč vsako malo večje neurje, ki nam cestišče precej načne in uničuje.« nek nekdanjega zidu iz časa turških vpadov. Obenem je ustrezno pripravljen, če bi morda kdo čez petdeset let želel raziskovati ali se kako drugače ukvarjati s tem. Del praznovanja občin- skega praznika bo seveda tudi na Jurijevem trgu. Kako bo sicer videti letošnji praznični teden? V vrsti manjših dogodkov, ki jih pripravljajo društva, so letos tri osrednje priredi- tve. 26. aprila bo slavnostna seja, na kateri bomo podelili občinski priznanji. Prejeli ju bosta članska ženska gasilska ekipa PGD Kapla-Pondor in dolgoletna aktivna članica domačega pevskega zbora Magda Semprimožnik. 28. aprila bo slavnostno odprtje Jurijeva trga. Prire- dili bomo velik koncert na prostem. Nastopili bodo člani džezovske zasedbe The mo- onlighting orchestra. Upam, da nam bo vreme naklonjeno. Rezervno mesto je pod šoto- rom na igrišču, čemur bi se radi izognili, saj vendar gre za odprtje trga in je prav, da smo zato na njem. Najbolj znana prireditev je veselica z Juri- jevim sejmom. Letos bosta v nedeljo, 30. aprila. Vrnila se bosta prvič po epidemiji. Morda načrtujete kakšne spremembe? Ker sta bila tako Jurijev se- jem kot veselica do zdaj zelo dobro utečena, ju bomo tudi letos pripravili po ustaljenih tirnicah. Mogoče bi si na sej- mu želeli več razstavljavcev, ki bi ponujali tradicionalne slovenske izdelke. Preveč je plastike in podobnih cenenih uvoženih izdelkov. Letos bo veselični del organiziralo ga- silsko društvo Ojstriška vas- -Tabor. Njegovi člani so pri organizaciji preskočili eno leto, ker zbirajo denar za novo gasilsko vozilo. Veselica v Taboru je prva po zimskem zatišju, zato je vedno znova zelo dobro obiskana. Ljudje so namreč na začetku pomla- di željni vonja po čevapčičih in druženja. Zdi se, da je bila šola ko- maj zgrajena, a zaradi pro- storske stiske že kliče po razširitvi. Kdaj se bo začela? Prostorska stiska v šoli in vrtcu je še vedno prisotna. Tabor je strateško zelo za- nimiva točka za priseljence. Na njihov račun je veliko novogradenj, v katerih živijo mlade družine. Prostorsko stisko v šoli in vrtcu rešuje- mo na improvizirane načine. Vzporedno občinska uprava pospešeno pripravlja projekt za povečanje šole. Če bo vse po sreči, se bomo lahko nad- zidave lotili prihodnje leto. Srednji del šole bomo za eno nadstropje nadzidali, s čimer bomo pridobili štiri učilnice. Spremljamo tudi državne raz- pise za pridobitev denarja. Hkrati se bo občina dolgoroč- no zadolžila. Premajhna sta tudi vrtec in kuhinja, a tudi njuni razširitvi nista mogoči z danes na jutri. Kako daleč je obnova ce- ste proti Zajčji koči? Glavna težava hribovskih cest ni toliko makadam, tudi po njem se da voziti, temveč vsako malo večje neurje, ki nam cestišče precej načne in uničuje. Občina mora zato vsako leto za popravilo name- niti kar nekaj denarja. Odloči- li smo se, da temu naredimo konec in 2,5 kilometra dolg odsek do meje z občino Trbo- vlje asfaltiramo. Trenutno iz- biramo izvajalca del, ki naj bi začel graditi cesto septembra. Gre za cestni odsek, ki je za nas zelo pomemben, saj po Podoba Jurijevega trga, središča Tabora Župan Marko Semprimožnik vodi občino drugi mandat. Občina Tabor sodi med manjše slovenske občine. Zaradi svoje lege ob avtocesti in ne preveč daleč od Ljubljane je priljubljeno mesto za priseljevanje. njem še vedno vozi šolski av- tobus. V grobem bomo zanj porabili od 350 do 400 tisoč evrov, kar za takšno majhno občino, kot je naša, predsta- vlja velik fi nančni vložek. Lani smo že asfaltirali odsek ceste do tromeje z občinama Prebold in Trbovlje. V občini Tabor ni državna le regionalna cesta, temveč tudi tista od središča do Pondorja, ki je vedno bolj obremenjena. Že nekaj časa se govori, da bi bila potreb- na razširitve. Jo boste doča- kali? S tem se ukvarjamo že sko- raj tri leta. Zadeve so kazale odlično, dokler ni na oblast prišla nova vlada, ki je pro- jekt nekoliko upočasnila. Dogovarjamo se, da bi cesto nekoliko razširili in uredili, kar je nuja, saj se po njej dnevno vozi vedno več prise- ljencev, ki delajo v Ljubljani. Pred časom sem se sestal s poslancem Gibanja Svoboda Deanom Premikom. Skupaj iščemo rešitve, da bi projekt nadaljevali tam, kjer so ga ustavili. Foto: Andraž Purg povsem novo gasilsko vozilo. Prostovoljsko gasilsko društvo Ojstriška vas-Tabor, ki je bilo lani organizator veseličnega dela sejma, je dobilo novo gasilsko cisterno. Občina je prispevala 180 tisoč evrov. Gasilci sami pa so zbrali približno 130.000 eur. Iz- kazali so se tudi občani, ki so s prispevki pomagali pri nakupu. Pridobitev je za nas zelo pomembna, saj smo do zdaj kupovali ra- bljena vozila. Organizacijo veseličnega dela bo letos prevzelo Prostovoljno gasil- sko društvo Kapla-Pondor. Osrednji glasbeni gostje bodo Modrijani. Pomembno vlogo pri or- ganizaciji bo odigral tudi Jurijev trg. Je ta nova vaša pridobitev že povsem za- živela? Veseli me, da je Jurijev trg že povsem končan, da smo poravnali vse finančne obveznosti gradnje in da že služi svojemu namenu. Že prvo leto se je izkazalo, da smo v naši občini takšen prostor resnično potrebova- li. Na njem je bilo do zdaj že veliko prireditev, veliko je še načrtovanih. Ne naza- dnje se vsak dan na njem družijo otroci iz šole in vrtca. Občina Tabor je imela srečo, da ni bila udeležena v avgustovskih poplavah. A se lani naravnim ujmam kljub temu ni mogla pov- sem izogniti. Tako je. Preteklo leto je bilo za Savinjsko dolino precej slabo. Občine Tabor avgusto- vske poplave niso prizadele, a so jo prizadele tiste maja. Povzročile so nam za pribli- žno 600 tisoč evrov škode, kar je za majhno občino, kot je naša, precejšnja vsota. Ra- čunali smo na pomoč države. Zaradi avgustovskih poplav se je izplačilo njene pomoči zavleklo, tako da še nismo vsega sanirali, a se trudimo po najboljših močeh. Avgusta jo je naša občina dobro odnesla. Ker sami ni- smo imeli hudih težav, smo na pomoč priskočili v drugih delih doline. Sploh naši gasil- ci iz vseh treh gasilskih dru- štev so nesebično pomagali. Kaj je trenutno najbolj aktualen projekt, ki mu občinska uprava namenja največ časa? Tabor je na zanimivi stra- teški točki. V zadnjih dveh letih je na območju naše občine zraslo približno 60 novih hiš. Prebivalci imajo dober dostop do Ljubljane, Celja in Maribora, zato v naši občini živi veliko priseljenih mladih družin, kar pomeni veliko dodatnih otrok, zato naša šola in vrtec pokata po šivih. Prihodnje leto se bomo lo- tili povečanja zgradbe osnov- ne šole s kuhinjo. Trenutno smo zaposleni s pripravo dokumentacije, ki je mora biti, če se malo pošalim, kar za dve zvrhani samokolnici. Računamo na pomoč države, ki nam jo je že nekako oblju- bila, a dokler nimamo vrabca v roki, nam golob na strehi ne pomeni popolnoma nič. Nekaj prostora ste prido- bili tudi, ko ste knjižnico prestavili v zgradbo kme- tijske zadruge, kjer gostuje kot najemnica. Tako je. Knjižnica je večja in lepša, kot je bila do zdaj. V njenih prejšnjih prostorih zdaj domuje vrtec. Še lahko pričakujemo kje kakšna območja, namenje- na za novogradnjo? Ali ste do zdaj izčrpali vse? Trenutno so zasedena po- polnoma vsa, a je res, da je občina v fazi spreminjanja ob- činskega prostorskega načrta, s čimer se ukvarjamo že pribli- žni dve leti. Ko bo dokument končan in potrjen, bomo v naši občini spet gradili. Šlo bo za razpršena zemljišča znotraj naselij po celotni občini. Kako je s širitvijo državne ceste skozi Pondor? Gre za državno cesto, zato so projekt njene širitve pri- pravljale državne službe. Pri- šle so že do točke, ko naj bi začele odkupovati tamkajšnja zemljišča, vendar so s priho- dom nove vlade na oblast naš projekt v predalu dale očitno čisto na dno. Trenutno na tem področju ni premikov. Foto: Andraž Purg, arhiv NT/Sherpa Župan Marko Semprimožnik Vse njihove moči so usmerjene v razširitev šole Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 16, 18. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Svojo glasbeno pot je začel v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec, kjer se je učil igranja na violino. Zaradi ljubezni do tega glasbila se je vpisal v Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, nato na Akademijo za glasbo, kjer je iz violine tudi diplomiral. Zakaj ravno violina? »Še sam ne vem. Starši so mi povedali, da sem kot otrok v bližini glas- bene šole videl nekoga, ki je imel nek kovček. To mi je bilo menda tako zelo všeč, da sem rekel, da bom igral glasbilo, ki je v njem,« pove z nasmeškom. Kot otrok je v Žalcu končal še nižjo glasbeno šolo iz kla- virja, sicer pa je med študijem veliko zanimanje kazal za or- gelsko glasbo in muziciranje na orglah. Le nekaj dni po diplom- skem koncertu se je zato vpi- sal na študij sakralne glasbe, v času katerega je spoznal tudi svojo ženo Urško, s katero sta se zaenkrat ustalila v Ljubljani. Nabiranje izkušenj Že v času študija je Slakan velikokrat igral kot substitut v »Pomembno je, da smo vztrajni in ne obupamo ob neuspehu. Pri učencih zelo cenim vztrajnost in red pri vajah, zelo talentirani učenci te vztrajnosti velikokrat nimajo.« Violina ga spremlja že od otroštva Andraž Slakan prihaja iz Tabora. Kljub temu, da že vr- sto let živi v prestolnici, je s Spodnjo Savinjsko dolino še vedno močno povezan. Je profesor violine v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec. Obenem je dirigent, pisec aranžmajev in organist. Do nedavnega je bil tudi dolgoletni pevec in član umetniškega vodstva vokalnega orkestra Perpetuum Jazzile. Glasba mu je že od nekdaj blizu. V njej se najde, z njo živi in znotraj nje deluje. Zase pravi, da je »zahteven« poslušalec, saj pri glasbi pričakuje, da ga pritegne, svoje aranžmaje pa v večini rad nekoliko začini. In čeprav je za njim že ogromno izkušenj in na stotine nastopov, mu ne zmanjka idej in izzivov. SINTIJA JURIČ Orkestru Slovenske filharmo- nije in orkestru RTV Slovenija. Veliko let je bil član Celjskega godalnega orkestra, ki se mu je na pobudo učiteljice vio- line pridružil že v 7. razredu osnovne šole. Ustvarjal je tudi kot član orkestra Hiše kulture Celje. Med študijem orgel je na- stopal na koncertih v številnih državah, bil je tudi organist v celjski stolnici. »Pri igranju na orgle je obvezno treba upošte- vati odmev, ki je lahko v ne- katerih cerkvah izrazito dolg. V cerkvah moraš zato vedno igrati malo počasneje, da ima glasba čas, da odzveni,« pove Slakan. Že v študentskih letih je za- čel poučevati violino v Glasbe- ni šoli Rista Savina Žalec. Ob- časno delo se je nato prelevilo v redno zaposlitev, kjer dela še danes. »Zelo rad to počnem, zato se tudi vsak dan vozim iz Ljubljane v Žalec in nazaj,« pove in prizna, da so popoldan- sko delo, vožnja in usklajeva- nje vseh obveznosti včasih tudi precej naporni. 20 let s Perpetuumom K razvoju njegove bogate glasbene kariere je močno pri- pomogel tudi vokalni orkester Perpetuum Jazzile, katerega del je bil od leta 2003 do konca lanskega leta. »V času študija sem na Akademiji za glasbo vi- del letak za avdicijo, ki sem se je nato udeležil. Po čudežu so me sprejeli medse,« skromno pove in doda, da je tudi njegov oče nekoč pel v pevskih zborih, zato je ljubezen do zborovske glasbe morda dobil od njega. V zasedbi Perpetuum Jazzile je Slakan pel bariton, nato je hitro sprejel tudi druge vloge. »Tistim, ki smo imeli željo, da bi v skupini delali nekaj več, so najprej ponudili korepetiranje novih skladb. To pomeni, da smo vodili vaje samo za neko sekcijo in jo učili intonančne in ritmične natančnosti,« pove. V zasedbi je bil tudi aranžer, dirigent in član umetniškega vodstva, z velikim koncertom ob 40-letnici delovanja zasedbe Perpetuum Jazzile v Cankarje- vem domu pa se je od skupine potihoma poslovil. »Mislim, da sem to storil ravno pravi čas. To ni bila trenutna odločitev, temveč je zorela dlje časa. Pride namreč čas, ko je treba prepu- stiti vodenje novim obrazom, ki imajo željo in znanje za to.« Strast do pisanja aranžmajev Kot pove, v glasbeni šoli zelo rad dela z otroki, močno uživa tudi v pisanju aranžma- jev za orkestre. Prav tako piše aranžmaje za vokalne zased- be. Kdaj je napisal prvega? »Začetki segajo v čas, ko sem vodil cerkveni mladinski zbor v domačem kraju pred 25 leti. Ko zdaj pogledam nazaj, vi- dim, da sem naredil marsika- tero začetniško neumnost,« z nasmeškom pove. Znanje, ki ga je dobil pri Perpetuumu, mu močno koristi tudi danes, ko v okviru službe v glasbeni šoli v Žalcu vodi mlajši go- dalni in simfonični orkester, za katera letno napiše več kot 20 aranžmajev – tako otroških kot klasičnih skladb in seveda aranžmajev zabavne glasbe, ki jo otroci bolje poznajo in jim je načeloma bližje. Pri aranž- majih se trudi, da so za otroke tehnično izvedljivi, a vseeno učinkoviti in izvirni. Res sem se našel v tem. O aranžmajih se pogosto pogovarjam z bratom Tilnom, ki je po poklicu sklada- telj. Sam sem bolj samouk. Če bi mi po študiju na Akademiji za glasbo kdo rekel, da bom kdaj pisal aranžmaje, bi rekel, da za to ni nobene možnosti. A vendar zdaj delam ravno to,« pove glasbenik. Že od nekdaj obkrožen z glasbo Čeprav marsikdo sklepa, da mu je zaradi odhoda iz vokal- nega orkestra Perpetuum Jaz- zile dolgčas, z nasmehom in gotovostjo pojasni, da ni tako. Usklajevanje službe, vaj, nasto- pov in gostovanj v tujini je zelo naporno, zato je vesel, da se je ustavil še pravi čas. »Mislim, da sem bil na dobri poti k temu, da se iztrošim.« Tudi zdaj ima natrpan urnik obveznosti, ka- kšno uro prostega časa več z veseljem preživi doma s svojo ženo. »Mislim, da še vedno 95 od- stotkov časa posvetim glasbi. Ne znam je izklopiti, preprosto je del mene,« pove. Najbližje so mu vokalna glasba in pesmi, ki vsebujejo džezovske harmoni- je. Rad ima »sočne« akorde in harmonska presenečenja. Všeč mu je tudi klasična glasba, s ka- tero je rasel že od začetka. Foto: Andraž Purg Dobra glasba v trenutku pritegne njegovo pozornost V celjski stolnici je bil organist več kot pet let. »Že od otroštva sem vedel, kaj si želim početi v življenju, in na srečo se je vse lepo izšlo,« je povedal Andraž Slakan. Zanima ga tudi avdiopro- dukcija, s katero se je pobližje srečal pri vokal- nem orkestru Perpetuum Jazzile. »Članstvo v vokalnem orkestru Perpetuum Jazzile je bila čudovita izkušnja, ki me je marsikaj naučila.« Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 26 »Na Šentjurski sejem se po- globljeno pripravljamo že tri mesece. Letos bo vrhunec v ne- deljo, 21. aprila, ko bo sejem z veliko povorko vseh društev in vrtno veselico, ki je vsako leto zelo dobro obiskana. Je namreč ena prvih zabavnih prireditev na prostem, ko so ljudje spo- mladi po hladni polovici leta željni vonja po čevapčičih in druženja. Če smo povsem na- tančni, se dogajanje začne že približno 14 dni prej, ko se v Ta- boru vrstijo različne prireditve v organizaciji naših društev,« je povedal župan Marko Sempri- možnik. Če odmislimo dve leti, ko je Šentjurski sejem odpadel zaradi epidemije, ta letos pra- znuje 30 let. Bo zaradi tega poseben? Prvič v zgodovini naše ob- čine bomo namenu predali Župan Marko Semprimožnik: »Pri tem računamo na  nančno podporo države« Da je praznik Občine Tabor tik pred vrati, vsako leto naznani Šentjurski sejem. Tokratno praznovanje, ki je vsako leto na sporedu v dneh okrog jurjevega, ne bo čisto običajno. Občina ga bo namreč pripravila natančno tride- setič. Župan Marko Semprimožnik pravi, da so ponosni, da je prireditev v vseh teh letih postala priljubljena daleč naokrog. Sejma se namreč poleg domačinov udeležijo tudi prebivalci iz širše okolice. Letos bo na njem še posebej svečano. Taborski gasilci bodo namreč prvič v zgodovini namenu predali povsem novo gasilsko vozilo. ŠPELA OŽIR Včeraj (v sredo) je bila slavnostna seja, na kateri je občina podelila priznanja vidnim občanom. Ivana in Jožef Rančigaj sta prejela priznanje za prizadevno delo na področju gasil- stva in gasilskih tekmovanj. Feliks Zamuda se je razveselil srebrne plakete za prizadevno delo v Turističnem društvu Tabor in za promocijo občine. Srebrne plakete sta se prav tako razveselila Anton Stiplovšek za požrtvovalno delo na področju gasilstva in Karel Leskovec za požrtvovalno delo in umetniško vodenje Pevskega društva Tabor ter promocijo občine. Darinka Pikl je prejela bronasto plaketo za doprinos k razvoju kmetijstva in zadru- žništva. Priznanje župana je letos romalo v roke Branku Šketu za požrtvovalno delo pri razvoju lokalnega šolstva. »Prvič v zgodovini naše občine bomo namenu predali povsem novo gasilsko vozilo. Prostovoljsko gasilsko društvo Ojstriška vas- Tabor, ki je bilo lani organizator veseličnega dela sejma, je dobilo novo gasilsko cisterno.« »Trenutno se ukvarjamo s tremi vodovodi na območju naše občine. Urejamo obrtno cono. Največ pozornosti namenjamo projektni dokumentaciji za širitev naše šole.« Kdo so občinski nagrajenci? Novi TEDNIK št. 16 20. 4. 2023  COLOR CMYK stran 26 V Taboru vse pripravljeno za Jurijev sejem Nobenega dvoma ni, da bo letošnji občinski praznik v Taboru v znamenju prenovljenega Jurijevega trga, s ka- terim je občina dobila prepoznavno središče. Teden v času praznika bo sicer postregel še s slavnostno sejo in z Jurijevim sejmom. Zagotovo bo v Taboru praznično tudi takrat, ko se bo država lotila obnove ceste proti Pondorju. Občinska cesta proti Zajčevi koči bo mimogrede prišla na vrsto že to jesen. ŠPELA OŽIR Dobili prenovljeno občinsko središče PRAZNIČNO Z OBČINO TABOR In ga le imate, bi lahko re- kli za Jurijev trg, ki je postal prepoznavno občinsko sre- dišče in obenem prizorišče dogodkov … Ko je kdo prišel v Tabor, ni vedel, kje je njegovo središče. S tem trgom je to zdaj jasno razvidno. Obenem prostor služi za vrsto drugih dejavno- sti, za katere do zdaj nismo imeli urejenega mesta. Na njem so že bili Miklavževanje in koncerti pevskih zborov. Vesel sem, da si na njem od- dahnejo kolesarji, ko kolesa- rijo po Spodnji Savinjski doli- ni, in da se po pouku na njem razlega vrvež učencev, ki si privoščijo kakšen priboljšek iz bližnje trgovine. Cesta in trg sta jasno razmejena, tako smo storili velik korak naprej tudi pri varnosti v prometu. Trg ste prenavljali v času najhujše infl acije. Se je pro- jekt zaradi tega podražil? Obnova se je malenkost podražila, a mislim, da smo jo še kar dobro odnesli. Zanj smo morali odšteti malo več kot 300 tisoč evrov. Nekaj nepovratnega denarja smo prejeli tudi na razpisu. Pri obnovi ste naleteli na ostanke zidu iz časa tur- ških vpadov, ki niso vidni neposredno, temveč nanje nakazuje črta na ploščadi. V času obnove smo ves čas sodelovali z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Arheologi so ostanke pregle- dali in proučili ter zaščitili. Po njihovih navodilih smo dokončali gradnjo ploščadi, pod katero je zaščiten osta- »Mogoče bi si na sejmu želeli več razstavljavcev, ki bi ponujali tradicionalne slovenske izdelke. Preveč je plastike in podobnih cenenih uvoženih izdelkov.« »Glavna težava hribovskih cest ni toliko makadam, tudi po njem se da voziti, temveč vsako malo večje neurje, ki nam cestišče precej načne in uničuje.« nek nekdanjega zidu iz časa turških vpadov. Obenem je ustrezno pripravljen, če bi morda kdo čez petdeset let želel raziskovati ali se kako drugače ukvarjati s tem. Del praznovanja občin- skega praznika bo seveda tudi na Jurijevem trgu. Kako bo sicer videti letošnji praznični teden? V vrsti manjših dogodkov, ki jih pripravljajo društva, so letos tri osrednje priredi- tve. 26. aprila bo slavnostna seja, na kateri bomo podelili občinski priznanji. Prejeli ju bosta članska ženska gasilska ekipa PGD Kapla-Pondor in dolgoletna aktivna članica domačega pevskega zbora Magda Semprimožnik. 28. aprila bo slavnostno odprtje Jurijeva trga. Prire- dili bomo velik koncert na prostem. Nastopili bodo člani džezovske zasedbe The mo- onlighting orchestra. Upam, da nam bo vreme naklonjeno. Rezervno mesto je pod šoto- rom na igrišču, čemur bi se radi izognili, saj vendar gre za odprtje trga in je prav, da smo zato na njem. Najbolj znana prireditev je veselica z Juri- jevim sejmom. Letos bosta v nedeljo, 30. aprila. Vrnila se bosta prvič po epidemiji. Morda načrtujete kakšne spremembe? Ker sta bila tako Jurijev se- jem kot veselica do zdaj zelo dobro utečena, ju bomo tudi letos pripravili po ustaljenih tirnicah. Mogoče bi si na sej- mu želeli več razstavljavcev, ki bi ponujali tradicionalne slovenske izdelke. Preveč je plastike in podobnih cenenih uvoženih izdelkov. Letos bo veselični del organiziralo ga- silsko društvo Ojstriška vas- -Tabor. Njegovi člani so pri organizaciji preskočili eno leto, ker zbirajo denar za novo gasilsko vozilo. Veselica v Taboru je prva po zimskem zatišju, zato je vedno znova zelo dobro obiskana. Ljudje so namreč na začetku pomla- di željni vonja po čevapčičih in druženja. Zdi se, da je bila šola ko- maj zgrajena, a zaradi pro- storske stiske že kliče po razširitvi. Kdaj se bo začela? Prostorska stiska v šoli in vrtcu je še vedno prisotna. Tabor je strateško zelo za- nimiva točka za priseljence. Na njihov račun je veliko novogradenj, v katerih živijo mlade družine. Prostorsko stisko v šoli in vrtcu rešuje- mo na improvizirane načine. Vzporedno občinska uprava pospešeno pripravlja projekt za povečanje šole. Če bo vse po sreči, se bomo lahko nad- zidave lotili prihodnje leto. Srednji del šole bomo za eno nadstropje nadzidali, s čimer bomo pridobili štiri učilnice. Spremljamo tudi državne raz- pise za pridobitev denarja. Hkrati se bo občina dolgoroč- no zadolžila. Premajhna sta tudi vrtec in kuhinja, a tudi njuni razširitvi nista mogoči z danes na jutri. Kako daleč je obnova ce- ste proti Zajčji koči? Glavna težava hribovskih cest ni toliko makadam, tudi po njem se da voziti, temveč vsako malo večje neurje, ki nam cestišče precej načne in uničuje. Občina mora zato vsako leto za popravilo name- niti kar nekaj denarja. Odloči- li smo se, da temu naredimo konec in 2,5 kilometra dolg odsek do meje z občino Trbo- vlje asfaltiramo. Trenutno iz- biramo izvajalca del, ki naj bi začel graditi cesto septembra. Gre za cestni odsek, ki je za nas zelo pomemben, saj po Podoba Jurijevega trga, središča Tabora Župan Marko Semprimožnik vodi občino drugi mandat. Občina Tabor sodi med manjše slovenske občine. Zaradi svoje lege ob avtocesti in ne preveč daleč od Ljubljane je priljubljeno mesto za priseljevanje. njem še vedno vozi šolski av- tobus. V grobem bomo zanj porabili od 350 do 400 tisoč evrov, kar za takšno majhno občino, kot je naša, predsta- vlja velik fi nančni vložek. Lani smo že asfaltirali odsek ceste do tromeje z občinama Prebold in Trbovlje. V občini Tabor ni državna le regionalna cesta, temveč tudi tista od središča do Pondorja, ki je vedno bolj obremenjena. Že nekaj časa se govori, da bi bila potreb- na razširitve. Jo boste doča- kali? S tem se ukvarjamo že sko- raj tri leta. Zadeve so kazale odlično, dokler ni na oblast prišla nova vlada, ki je pro- jekt nekoliko upočasnila. Dogovarjamo se, da bi cesto nekoliko razširili in uredili, kar je nuja, saj se po njej dnevno vozi vedno več prise- ljencev, ki delajo v Ljubljani. Pred časom sem se sestal s poslancem Gibanja Svoboda Deanom Premikom. Skupaj iščemo rešitve, da bi projekt nadaljevali tam, kjer so ga ustavili. Foto: Andraž Purg povsem novo gasilsko vozilo. Prostovoljsko gasilsko društvo Ojstriška vas-Tabor, ki je bilo lani organizator veseličnega dela sejma, je dobilo novo gasilsko cisterno. Občina je prispevala 180 tisoč evrov. Gasilci sami pa so zbrali približno 130.000 eur. Iz- kazali so se tudi občani, ki so s prispevki pomagali pri nakupu. Pridobitev je za nas zelo pomembna, saj smo do zdaj kupovali ra- bljena vozila. Organizacijo veseličnega dela bo letos prevzelo Prostovoljno gasil- sko društvo Kapla-Pondor. Osrednji glasbeni gostje bodo Modrijani. Pomembno vlogo pri or- ganizaciji bo odigral tudi Jurijev trg. Je ta nova vaša pridobitev že povsem za- živela? Veseli me, da je Jurijev trg že povsem končan, da smo poravnali vse finančne obveznosti gradnje in da že služi svojemu namenu. Že prvo leto se je izkazalo, da smo v naši občini takšen prostor resnično potrebova- li. Na njem je bilo do zdaj že veliko prireditev, veliko je še načrtovanih. Ne naza- dnje se vsak dan na njem družijo otroci iz šole in vrtca. Občina Tabor je imela srečo, da ni bila udeležena v avgustovskih poplavah. A se lani naravnim ujmam kljub temu ni mogla pov- sem izogniti. Tako je. Preteklo leto je bilo za Savinjsko dolino precej slabo. Občine Tabor avgusto- vske poplave niso prizadele, a so jo prizadele tiste maja. Povzročile so nam za pribli- žno 600 tisoč evrov škode, kar je za majhno občino, kot je naša, precejšnja vsota. Ra- čunali smo na pomoč države. Zaradi avgustovskih poplav se je izplačilo njene pomoči zavleklo, tako da še nismo vsega sanirali, a se trudimo po najboljših močeh. Avgusta jo je naša občina dobro odnesla. Ker sami ni- smo imeli hudih težav, smo na pomoč priskočili v drugih delih doline. Sploh naši gasil- ci iz vseh treh gasilskih dru- štev so nesebično pomagali. Kaj je trenutno najbolj aktualen projekt, ki mu občinska uprava namenja največ časa? Tabor je na zanimivi stra- teški točki. V zadnjih dveh letih je na območju naše občine zraslo približno 60 novih hiš. Prebivalci imajo dober dostop do Ljubljane, Celja in Maribora, zato v naši občini živi veliko priseljenih mladih družin, kar pomeni veliko dodatnih otrok, zato naša šola in vrtec pokata po šivih. Prihodnje leto se bomo lo- tili povečanja zgradbe osnov- ne šole s kuhinjo. Trenutno smo zaposleni s pripravo dokumentacije, ki je mora biti, če se malo pošalim, kar za dve zvrhani samokolnici. Računamo na pomoč države, ki nam jo je že nekako oblju- bila, a dokler nimamo vrabca v roki, nam golob na strehi ne pomeni popolnoma nič. Nekaj prostora ste prido- bili tudi, ko ste knjižnico prestavili v zgradbo kme- tijske zadruge, kjer gostuje kot najemnica. Tako je. Knjižnica je večja in lepša, kot je bila do zdaj. V njenih prejšnjih prostorih zdaj domuje vrtec. Še lahko pričakujemo kje kakšna območja, namenje- na za novogradnjo? Ali ste do zdaj izčrpali vse? Trenutno so zasedena po- polnoma vsa, a je res, da je občina v fazi spreminjanja ob- činskega prostorskega načrta, s čimer se ukvarjamo že pribli- žni dve leti. Ko bo dokument končan in potrjen, bomo v naši občini spet gradili. Šlo bo za razpršena zemljišča znotraj naselij po celotni občini. Kako je s širitvijo državne ceste skozi Pondor? Gre za državno cesto, zato so projekt njene širitve pri- pravljale državne službe. Pri- šle so že do točke, ko naj bi začele odkupovati tamkajšnja zemljišča, vendar so s priho- dom nove vlade na oblast naš projekt v predalu dale očitno čisto na dno. Trenutno na tem področju ni premikov. Foto: Andraž Purg, arhiv NT/Sherpa Župan Marko Semprimožnik Vse njihove moči so usmerjene v razširitev šole Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 16, 18. april 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Svojo glasbeno pot je začel v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec, kjer se je učil igranja na violino. Zaradi ljubezni do tega glasbila se je vpisal v Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, nato na Akademijo za glasbo, kjer je iz violine tudi diplomiral. Zakaj ravno violina? »Še sam ne vem. Starši so mi povedali, da sem kot otrok v bližini glas- bene šole videl nekoga, ki je imel nek kovček. To mi je bilo menda tako zelo všeč, da sem rekel, da bom igral glasbilo, ki je v njem,« pove z nasmeškom. Kot otrok je v Žalcu končal še nižjo glasbeno šolo iz kla- virja, sicer pa je med študijem veliko zanimanje kazal za or- gelsko glasbo in muziciranje na orglah. Le nekaj dni po diplom- skem koncertu se je zato vpi- sal na študij sakralne glasbe, v času katerega je spoznal tudi svojo ženo Urško, s katero sta se zaenkrat ustalila v Ljubljani. Nabiranje izkušenj Že v času študija je Slakan velikokrat igral kot substitut v »Pomembno je, da smo vztrajni in ne obupamo ob neuspehu. Pri učencih zelo cenim vztrajnost in red pri vajah, zelo talentirani učenci te vztrajnosti velikokrat nimajo.« Violina ga spremlja že od otroštva Andraž Slakan prihaja iz Tabora. Kljub temu, da že vr- sto let živi v prestolnici, je s Spodnjo Savinjsko dolino še vedno močno povezan. Je profesor violine v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec. Obenem je dirigent, pisec aranžmajev in organist. Do nedavnega je bil tudi dolgoletni pevec in član umetniškega vodstva vokalnega orkestra Perpetuum Jazzile. Glasba mu je že od nekdaj blizu. V njej se najde, z njo živi in znotraj nje deluje. Zase pravi, da je »zahteven« poslušalec, saj pri glasbi pričakuje, da ga pritegne, svoje aranžmaje pa v večini rad nekoliko začini. In čeprav je za njim že ogromno izkušenj in na stotine nastopov, mu ne zmanjka idej in izzivov. SINTIJA JURIČ Orkestru Slovenske filharmo- nije in orkestru RTV Slovenija. Veliko let je bil član Celjskega godalnega orkestra, ki se mu je na pobudo učiteljice vio- line pridružil že v 7. razredu osnovne šole. Ustvarjal je tudi kot član orkestra Hiše kulture Celje. Med študijem orgel je na- stopal na koncertih v številnih državah, bil je tudi organist v celjski stolnici. »Pri igranju na orgle je obvezno treba upošte- vati odmev, ki je lahko v ne- katerih cerkvah izrazito dolg. V cerkvah moraš zato vedno igrati malo počasneje, da ima glasba čas, da odzveni,« pove Slakan. Že v študentskih letih je za- čel poučevati violino v Glasbe- ni šoli Rista Savina Žalec. Ob- časno delo se je nato prelevilo v redno zaposlitev, kjer dela še danes. »Zelo rad to počnem, zato se tudi vsak dan vozim iz Ljubljane v Žalec in nazaj,« pove in prizna, da so popoldan- sko delo, vožnja in usklajeva- nje vseh obveznosti včasih tudi precej naporni. 20 let s Perpetuumom K razvoju njegove bogate glasbene kariere je močno pri- pomogel tudi vokalni orkester Perpetuum Jazzile, katerega del je bil od leta 2003 do konca lanskega leta. »V času študija sem na Akademiji za glasbo vi- del letak za avdicijo, ki sem se je nato udeležil. Po čudežu so me sprejeli medse,« skromno pove in doda, da je tudi njegov oče nekoč pel v pevskih zborih, zato je ljubezen do zborovske glasbe morda dobil od njega. V zasedbi Perpetuum Jazzile je Slakan pel bariton, nato je hitro sprejel tudi druge vloge. »Tistim, ki smo imeli željo, da bi v skupini delali nekaj več, so najprej ponudili korepetiranje novih skladb. To pomeni, da smo vodili vaje samo za neko sekcijo in jo učili intonančne in ritmične natančnosti,« pove. V zasedbi je bil tudi aranžer, dirigent in član umetniškega vodstva, z velikim koncertom ob 40-letnici delovanja zasedbe Perpetuum Jazzile v Cankarje- vem domu pa se je od skupine potihoma poslovil. »Mislim, da sem to storil ravno pravi čas. To ni bila trenutna odločitev, temveč je zorela dlje časa. Pride namreč čas, ko je treba prepu- stiti vodenje novim obrazom, ki imajo željo in znanje za to.« Strast do pisanja aranžmajev Kot pove, v glasbeni šoli zelo rad dela z otroki, močno uživa tudi v pisanju aranžma- jev za orkestre. Prav tako piše aranžmaje za vokalne zased- be. Kdaj je napisal prvega? »Začetki segajo v čas, ko sem vodil cerkveni mladinski zbor v domačem kraju pred 25 leti. Ko zdaj pogledam nazaj, vi- dim, da sem naredil marsika- tero začetniško neumnost,« z nasmeškom pove. Znanje, ki ga je dobil pri Perpetuumu, mu močno koristi tudi danes, ko v okviru službe v glasbeni šoli v Žalcu vodi mlajši go- dalni in simfonični orkester, za katera letno napiše več kot 20 aranžmajev – tako otroških kot klasičnih skladb in seveda aranžmajev zabavne glasbe, ki jo otroci bolje poznajo in jim je načeloma bližje. Pri aranž- majih se trudi, da so za otroke tehnično izvedljivi, a vseeno učinkoviti in izvirni. Res sem se našel v tem. O aranžmajih se pogosto pogovarjam z bratom Tilnom, ki je po poklicu sklada- telj. Sam sem bolj samouk. Če bi mi po študiju na Akademiji za glasbo kdo rekel, da bom kdaj pisal aranžmaje, bi rekel, da za to ni nobene možnosti. A vendar zdaj delam ravno to,« pove glasbenik. Že od nekdaj obkrožen z glasbo Čeprav marsikdo sklepa, da mu je zaradi odhoda iz vokal- nega orkestra Perpetuum Jaz- zile dolgčas, z nasmehom in gotovostjo pojasni, da ni tako. Usklajevanje službe, vaj, nasto- pov in gostovanj v tujini je zelo naporno, zato je vesel, da se je ustavil še pravi čas. »Mislim, da sem bil na dobri poti k temu, da se iztrošim.« Tudi zdaj ima natrpan urnik obveznosti, ka- kšno uro prostega časa več z veseljem preživi doma s svojo ženo. »Mislim, da še vedno 95 od- stotkov časa posvetim glasbi. Ne znam je izklopiti, preprosto je del mene,« pove. Najbližje so mu vokalna glasba in pesmi, ki vsebujejo džezovske harmoni- je. Rad ima »sočne« akorde in harmonska presenečenja. Všeč mu je tudi klasična glasba, s ka- tero je rasel že od začetka. Foto: Andraž Purg Dobra glasba v trenutku pritegne njegovo pozornost V celjski stolnici je bil organist več kot pet let. »Že od otroštva sem vedel, kaj si želim početi v življenju, in na srečo se je vse lepo izšlo,« je povedal Andraž Slakan. Zanima ga tudi avdiopro- dukcija, s katero se je pobližje srečal pri vokal- nem orkestru Perpetuum Jazzile. »Članstvo v vokalnem orkestru Perpetuum Jazzile je bila čudovita izkušnja, ki me je marsikaj naučila.« Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 16, 18. april 2024 POD KLOBUKOM Špela Strašek ohranja klobučarsko obrt Klobuki se vračajo Šestega aprila so celjsko mestno jedro napolnili meščani in obiskovalci, živahno je bilo tudi na Glavnem trgu 8, kjer je celjska oblikovalka Špela Strašek v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje priredila delavnico izdelovanja klobukov. Klobučarka je bila uspešna na razpisu World Crafts Council Europe, na katerega se je prijavilo 220 pri- javiteljev iz 29 držav. Delavnica Špele Strašek je bila edina izbrana iz Slovenije. JANŽE FRIC Špela Strašek se s klobu- čarstvom ukvarja pet let in je, vsaj trenutno, edina, ki v Celju nadaljuje to obrt. Njen mentor je bil Željko Tomažin, znan celjski klobučar, ki je do nedavnega imel delavnico na Glavnem trgu. Straškova ugo- tavlja, da se klobuki vračajo v modo. »Klobučarstvo je bilo močno še v petdesetih letih prejšnjega stoletja, kasneje je zanimanje zanj začelo upada- ti.« Povpraševanja je vedno »Fascinatorji so posebna pokrivala, ki niso narejena po merah klasičnega klobuka. To so pokrivala, ki jih nosijo članice kraljeve družine,« je manj znan izraz razložila oblikovalka. »Klobučarstvo je bilo močno še v petdesetih letih prejšnjega stoletja, kasneje je zanimanje zanj začelo upadati.« Klobučarka Špela Strašek nadaljuje tradicijo obrti v Celju. več tudi po drugih dodatkih, ne le klobukih. »Klobuke ku- puje več žensk kot moških, a tudi slednji ne zaostajajo pre- več,« je še povedala oblikoval- ka. Ponosna je, da so njene klobuke in druga pokrivala gostili tudi v tujini. Od tega trikrat na London Fashion Weeku, trenutna slovenska ministrica za zdravje pa ga je nosila na ogledu prestižne konjske dirke v Ascotu. Ostanki so dobili nov namen Pred dnevi je bilo v nje- ni delavnici še posebno ži- vahno. V okviru letošnjih Evropskih dni umetnosti je predstavila klobučarsko obrt. Osredotočila se je na prede- lavo starih pokrival v nova. »Izdelovali smo klobuke iz stare klobučevine, ki mi je kdaj ostala, ali so obiskoval- ci sami prinesli klobuke, ki so jih želeli osvežiti,« je po- vedala Straškova, ki stremi k temu, da zavrže čim manj materiala, zato je tudi na de- lavnici velik poudarek name- nila trajnosti. Stari modni do- datki in ostanki so tako dobili nov namen, zgodbo ali so jim obiskovalci le osvežili videz. Da bi si udeleženci naredili nove klobuke, pa je bila de- lavnica prekratka. »Izdelava enega klobuka traja več dni, izdelava fascinatorja pa zah- teva še več časa, lahko traja tudi en teden,« je povedala. Klobuki, obroči, fascinatorji Celjska klobučarka je bila z obiskom zadovoljna in ker se je delavnice udeležilo tako staro kot mlado, ocenjuje, da klobučarstvo Celjane zanima. »Nastali so obroči in pentlje za lase, fascinatorji, klobuč- ki … Zelo sem zadovoljna z izdelki, udeleženci delavnice so naredili res lepa in domi- selna pokrivala,« je še pove- dala klobučarka. Delavnice se je udeležila tudi Julija s svojo mami. »Na- redila sem klobuček s pentljo in trakcem ter sponko. Zelo sem zadovoljna s svojim izdelkom. Večino klobuka naredila sama, malo pa mi je pomagala tudi mami,« je bila zadovoljna mlada obi- skovalka, ki je obljubila, da se bo v klobučarstvu še kdaj preizkusila. Foto: Andraž Purg Julija s svojim klobučkom Špela Strašek in Ivana Ristič iz Zavoda Celeia Celje. Špela v rokah drži fascinator, Ivana nosi enega od Špelinih klobukov. Obiskovalci so lahko prinesli svoje klobuke ali uporabili klobučevino, ki jo je priskrbela gostiteljica. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 16, 18. april 2024 KULTNI KIOSK K67 Kultni kiosk K67, ki je nekoč stal na celjski avtobu- sni postaji, se je vrnil v knežje mesto. Ob slovesnem jubileju, 140-letnici poklicnega in strokovnega šolstva v Celju, so ga na pobudo celjske občine več mesecev ob- navljali dijaki Šolskega centra Celje in mu tako vdah- nili novo življenje. Rumen kiosk je svojo pot minulo soboto začel na Krekovem trgu, vendar bo urban utrip že kmalu pripeljal v celjske mestne četrti in krajevne skupnosti. Njegovega odprtja se je udeležil tudi oče kultnega kioska, slovenski arhitekt in oblikovalec Saša J. Mächtig, ki je dijake obiskal že med obnovo. SINTIJA JURIČ O kultnem kiosku K67 Svetovno razširjen model K67 je leta 1966 zasnoval slovenski arhitekt in oblikovalec Saša J. Mächtig. Sistem temelji na sestavljivih modulih iz okrepljenega poliestra, ki ga lahko uporabljajo kot samostojne enote ali se med sabo povezujejo. Kiosk K67 je bil patentiran leta 1967, naslednje leto ga je začela izdelovati tovarna Imgrad v Ljutomeru. Kioskov niso prodajali le v države nekda- nje Jugoslavije, temveč po vsem svetu. Muzej sodobne umetnosti v New Yorku ga je uvrstil tudi v svojo zbirko oblikovanja 20. stoletja. V zgodnjih devetdesetih letih se je njegova proizvodnja zaradi velikih sprememb v gospo- darskem sistemu ustavila. »Ker vem, da lahko te kioske obnovimo, sem si želel, da bi imeli tudi v Celju svojega in da bi ga začeli dojemati kot del naše identitete in kulturne dediščine,« je povedal pobudnik restavratorske obnove kioska Timotej Jevšenak. Celjski kiosk začenja svojo novo pot in poslanstvo Potujoč satelit, ki osvešča in zbira ideje občanov Če je obnovljen kiosk K67 v Celju nekoč služil kot pro- dajalna voznih kart, je njegov namen zdaj postati glasnik raznolikega dogajanja in me- sto srečevanja. Ob občinskem prazniku so ga po zahtevni restavratorski prenovi slavno- stno odprli v središču mesta in s sloganom »Ziher se me spo- mniš« pri marsikom priklicali nostalgijo po času, ko so kioski K67 služili najrazličnejšim na- menom. »Mislim, da je obuditev ki- oska res lepa celjska zgodba, saj je točno ta kiosk nekoč že stal v Celju, nato je bil skoraj odpeljan na odpad, nekaj časa je potem bil v Ljubljani, zdaj se je ponovno vrnil v naše mesto, kjer so ga obnovili naši dijaki,« je povedal pobudnik prenove kioska Timotej Jevšenak, ki se že več kot desetletje ukvarja z raziskovanjem povojne jugo- slovanske arhitekture. Zadnji trenutek rešen pred uničenjem Prav ta Izletnikov kiosk je bil po prevzemu Nomaga leta 2019 obsojen na uničenje. Tik pred prevozom na deponijo sta nanj povsem po naklju- čju naletela Meta Lavrenčič in Gregor Rode ter ga rešila. Več let sta ga skladiščila v Ljubljani, marca 2023 sta ga v uporabo predala Mestni ob- čini Celje. »Nekaj časa je bil shranjen pri Javnem podjetju Zelenice in smo razmišljali, kaj bi storili z njim. Ker ima- mo v Celju šolo za avtokarose- riste, smo prišli na idejo, da bi lahko obnova kioska postala del praktičnega pouka,« je po- vedal Jevšenak, ki je ves čas bdel nad obnovo kioska. Dijaki Srednje šole za stori- tvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje so se prenove lotili pogumno in jo združili z visokim jubilejem, ki ga njihova šola praznuje v tem šolskem letu. »Dijaki so bili zelo veseli izziva, saj je šlo za drugačen projekt, kot je na primer prenova avtomobila. Kiosk je namreč po materialu bolj podoben čolnu, saj je na- rejen iz fi berglasa,« je povedal učitelj praktičnega pouka Ger- hard Kladnik, ki je spremljal in usmerjal dijake. Obnavljali so ga od sredine novembra Restavratorsko obnovo kulturnega kioska so sre- dnješolci 1., 2. in 3. letnikov avtokaroserijske smeri za- čeli sredi novembra. Ker so ga prejeli v slabem stanju, je bilo pred njimi veliko dela. »Postopoma smo ga resta- vrirali, pobrusili, pokitali, pobarvali in polakirali, nato so na vrsto prišle še druga drobna opravila,« je povedal Naj Podmiljšak. Plošče kio- ska so bile močno načete in površine zelo neravne, kar je za dijake predstavljalo velik zalogaj. »Začuden sem bil, da ga bomo sploh obnavljali, saj je bil kiosk ob prihodu v delavnico v slabem stanju. Samo pri kitanju vrat sem porabil dva kilograma kita,« je še povedal Aleks Fišer. Ne le delo, veliko časa jim je vzelo tudi iskanje nado- mestnih delov in originalnih materialov. Pri nabavi mate- Kiosk K67 sodi med vrhunce slovenskega oblikovanja. Služil je za prodajo časopisov, raznovrstnih vstopnic, pobiranje parkirnine in tudi kot cvetličarna ali okrepčevalnica s čevapčiči. Gerhard Kladnik, Saša J. Mächtig in Timotej Jevšenak. (Foto: Andraž Purg) rialov in električni napelja- vi sta pomagala še Boštjan Jančič in Matjaž Drame iz Šolskega centra Celje. Di- jake je med delom obiskal tudi arhitekt kioska Saša J. Mächtig. Urbani znak v prostoru Kiosk K67, ki velja za enega najbolj prepoznav- nih simbolov industrijskega oblikovanja v nekdanji Jugo- slaviji, po skoraj 60 letih še vedno predstavlja zanimivo zasnovo ter deluje kot urbani znak v prostoru. Marsikoga spominja na mladost, saj so nekoč stali skoraj v vsakem kraju in kljub raznovrstnim vsebinam nagovarjali ljudi ter jih spodbujali k interak- ciji. »To je cilj tudi našega prenovljenega celjskega ki- oska. Želimo, da postane večnamenski objekt, ki po- tuje po našem mestu in me- stnih četrtih ter aktivira tudi soseske, kot sta Hudinja ali Nova vas. Hkrati nabira ideje in osvešča ljudi z različnimi programi,« je povedal Je- všenak, ki upa, da bo kultni kiosk pripomogel k soobliko- vanju mesta ob Savinji. Kdo ve, morda bo kdaj ponosno predstavljal Celje tudi v ka- terem drugem oddaljenem kraju. »Kioski so bili narejeni iz  berglasa. To je netrajnostni material, ki je trajnosten z vidika prenove. Obnovljen kiosk bo naslednjih 30 let spet lahko služil svojemu namenu, potem ga bo možno spet obnoviti,« je povedal Jevšenak. Celjski kiosk, ki trenutno stoji na Krekovem trgu, je odet v rumeno barvo, ki ponazarja rumene zvezde v grbu občine. (Foto: Andraž Purg) Dijaki pri obnovljenem kiosku (Foto: Lucija Ovtar Šolinc) Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 16, 18. april 2024 DRUŽINSKA TRADICIJA »Kdor je želel postati urar, se je moral zavedati, da ga vsak dan čaka osem ur se- denja in osredotočanja na drobcene dele ure. A ko se je človek enkrat posvetil temu poklicu, mu je ostal zapisan vse življenje. Tudi če bi kdaj opravljal drugo delo, bi na svet vedno gledal z urarskimi očmi.« Tako pravi Dušan Go- dnik, ki ga je za urarski poklic navdušil oče Viktor. Slednji se je pred natančno stotimi leti iz Komna na Krasu pre- selil v Celje. V knežje mesto je prišel, da bi nadaljeval izobraževanje za urarskega mojstra, ki ga je moral na Kra- su zaradi zaprtja delavnice, kjer se je učil, prekiniti. Pred drugo svetovno vojno je do- bil službo pri urarju Antonu Lečniku. Med vojno so Nemci družino Godnik izgnali v Hr- vaško. Po vojni, ko se je dru- žina vrnila v Celje, je Viktor Godnik leta 1945 v Stanetovi ulici odprl svoje poslovne prostore. Takrat je bil njegov Brina Godnik: »Hitre spremembe v tehnologiji in pri potrebah trga so zagotovo izziv za urarsko obrt. Ves čas se moramo učiti nove tehnike, se izobraževati in prilagajati novostim.« »Kdor je želel postati urar, se je moral zavedati, da ga vsak dan čaka osem ur sedenja in osredotočanja na drobcene dele ure. A ko se je človek enkrat posvetil temu poklicu, mu je ostal zapisan vse življenje,« pravi urarski mojster. Za prostore v celjskem mestnem središču so značilne nenehne spremembe. Že skoraj osem desetletij pa v lokalu v Stanetovi ulici družina Godnik ohranja svojo urarsko tradicijo. V vsem tem obdobju je za kljuko poslovalnice poprijelo nešteto strank, ki so želele svojim uram podaljšati življenje. Ali pa so v lično opremljeno trgovinico prišle, da bi za svoje zapestje izbrale novo napravo, ki kaže čas. Izza prehoda, ki ločuje trgovski del od delavnice, jih je vrsto let sprejemal urarski mojster Dušan Godnik, ki pravi, da se mu tudi pri 89 letih po telesu še vedno pretaka urarska kri. Že več kot trideset let se zapletenim mehanizmom in urarskim izzivom posveča tudi njegova hči Brina Godnik. TINA STRMČNIK Že desetletja jim po žilah teče urarska kri Družina Godnik ima v središču Celja urarsko delavnico že skoraj 80 let sin Dušan star deset let. »Po šoli sem čisto vsak dan obi- skal delavnico, od koder sva se z očetom kasneje skupaj odpravila domov. Številni ljudje so mi govorili, da bom kot starejši sin ubral takšno pot kot moj oče, in res je bilo tako,« se spominja. Do zadnjega vijaka Urarski poklic si mnogi predstavljamo kot precizno, natančno delo. Začetki so po besedah sogovornika drugačni. Ko je stopil na pot izobraževanja za urarske- ga mojstra, je v svoje roke najprej dobil stenske ure in budilke. Ko je obvladal po- pravila večjih mehanizmov, je postopoma napredoval k spoznavanju ročnih ur. Na- tančnost je bila pomembna predvsem zato, ker so ljudje takrat uporabljali mehanske ure. Da jih je lahko popravil, je moral tovrstne naprave za merjenje časa razstaviti do zadnjega vijaka. »Pri me- hanskih urah so se sestavni delci hitro obrabili. Če se je kakšen delček zlomil, sem s pomočjo stružnice izdelal novega,« je pojasnil. Glavna os se je velikokrat zlomila, če je lastniku ura padla po tleh ali če je po nesreči z njo kam udaril. Godnik se spominja, da je na svojo mizo včasih dobil močno izmaličene pri- merke, ki jih je z natančnim delom postopoma obudil k življenju. Njegovo glavno orodje so bili pincete in izvijači. Tudi najrazličnejše klešče, v urar- skem žargonu znane kot »cvikcange«, »fl ahcange« … Včasih je med popravilom mehanizma izgubil kakšen delček. Ker ni bilo nadome- stnih delov, je bilo treba pre- česati delavnico in pogrešani delec najti. »Pred 30 ali 40 leti so bile razmere v urarskih de- lavnicah povsem drugačne. Ljudje si danes verjetno sploh ne morejo več predstavljati takratnih izzivov.« Med urami, ki so pritegni- le njegovo pozornost, je bila med drugim tista, ki jo je kot darilo od Tita leta 1959 preje- la mlada delavka iz Cinkarne Celje Stanka Gorišek. Takšno darilo si je prislužila, ker je voditelju nekdanje skupne države predala štafeto mlado- sti. Godnik se spominja, da si je takrat, ko jo je prinesla v popravilo, z zanimanjem ogledal vgravirano posveti- lo, ki se je skrivalo na drugi strani številčnice. Od popravil do prodaje Danes, ko lahko ure naj- demo na številnih prodaj- nih mestih, a tudi na spletu, morda težko razumemo, kako dragocene so bile v preteklosti. Po vojni približno dve desetletji ni bilo na voljo številnih dobrin. Če ljudje do zapestne ure niso prišli v državnih trgovinah, so ponjo odšli tudi čez mejo, na primer v Trst. Na svojo mehansko uro so pazili kot na punčico svojega očesa. O vrednosti ure v preteklosti priča tudi to, da so jo ljudje izbrali za kakšen večji praznik. Botri so jo pogosto kupili za darilo birmancu, za kar so odšteli celo premoženje. »Danes so pričakovanja otrok drugačna. Verjetno si kdo želi kakšen moped ali kaj podobnega. A tudi k birmi gre vedno manj mladih,« opaža sogovornik. Urarstvo Godnik je imelo do 90. let polne roke dela s popravili ur, na prodaj je ime- lo še paščke. Ko se je bližala osamosvojitev Slovenije, je lahko poslovalnica v Stane- tovi ulici strankam prvič ure ponudila tudi v nakup. Pravo revolucijo je pov- zročil razvoj baterijskih ur. Slednji je vplival na upad prodaje mehanskih ur, s tem pa tudi na povpraševanje po popravilih. »Mehanske ure so se pokvarile pogosteje kot baterijske ure. Ko se ustavi baterijska ura, je večinoma treba le zamenjati baterijo in naprava spet kaže čas,« je Dušan Godnik opisal razliko. Ker so baterijske ure sčaso- ma postajale vedno bolj do- stopne, ima lahko danes po- sameznik več primerkov za različne priložnosti. Kljub njihovi dostopnosti to ne po- meni, da vsak človek na svo- jem zapestju nosi uro. Kot opaža znan urarski mojster iz Celja, sploh mladi čas po- gosto preverijo kar na svojem pametnem telefonu. Več v mestu kot doma Kot urarski mojster je bil v Celju vedno v središču doga- janja, poznal je lastnike in za- poslene v obrtniških delavni- cah ter trgovinah, ki so utrip mesta krojile leta in leta. Ko so se ljudje tam zaposlili, so to delovno mesto opravljali večinoma do upokojitve. Do- volj časa je bilo, da so se med ljudmi spletle vezi. »Glede na to, da sem od leta 1945 vsak dan prihajal v delavnico, sem v mestu preživel več časa kot doma. Ko sem od očeta pre- vzel obrt, sem bil v delavnici od jutra do večera.« Po osamosvojitvi so sledile precejšnje spremembe. Obr- tniške delavnice so postopo- ma zapirale svoja vrata. Zdaj ko se najemniki poslovnih prostorov veliko pogosteje menjujejo, se zaposleni sploh ne poznajo več, opaža sogo- vornik. Vesel je, da po njegovi upo- kojitvi družinsko urarstvo nadaljuje svojo pot zahva- ljujoč njegovi mlajši hčerki Brini Godnik. »Uživa v delu, samostojna je in to se mi zdi najpomembnejše,« je dejal. Brina Godnik je že v otroštvu rada opazovala očeta pri delu. Po srednji poklicni šoli se je leta 1993 pri njem zaposlila, sedem let kasneje je prevzela obrt. Kot pravi, je bilo to, da je lahko znanje srkala od oče- ta, neprecenljiva prednost. »Bil je odličen in razumeva- joč mentor. Od njega sem se veliko naučila. Še zdaj, ko je že toliko let v pokoju, mi rad svetuje in tudi pomaga pri kakšni stvari.« Dobri stari časi Urarska legenda se rad spominja svoje mladosti, ko so se s prijatelji dobiva- li na vogalu oz. »ezleku«, se sprehajali po mestu ter opazovali dogajanje. Ko so sedli za mizo v kateri od ka- varn, ni manjkalo pogovora in smeha. »Zdaj ›ta mladi‹ v kavarnah gledajo vsak v svoj telefon in se sploh ne pogo- varjajo, včasih ne spregovo- rijo niti besede,« je kritičen. Ker mu je mesto tako lju- bo, z ženo Magdo vsak dan prideta v staro središče. Ob- vezno se odpravita na tržni- co in v trgovino. Nakupljeno nato odpeljeta v svoj dom na Ostrožnem. Še ena stvar, ki mu je izjemno pri srcu, je druženje ob kavi s prijate- lji, kar negujejo vse od leta 1969. Dušan Godnik s hčerko Brino Godnik Brina Godnik se je za urarstvo navdušila že v otroštvu, ko je pri delu opa- zovala očeta. Pri njem se je zaposlila leta 1993, sedem let kasneje je od njega prevzela obrt. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 16, 18. april 2024 DRUŽINSKA TRADICIJA »Ročno mehansko uro lahko razstavi vsak, popraviti pa jo je izjemno težko. To je treba znati,« poudarja Godnik. Dušan Godnik: »To, da vsak dan pridem v mesto, me drži pokonci. Ljudje večkrat rečejo, da človeku v pokoju ni treba ničesar početi. To ni res, ravno takrat je dobro biti čim bolj dejaven.« Št. 16, 18. april 2024 DRUŽINSKA TRADICIJA Zaradi razmer v Celju, ki se včasih zdi kot mesto duhov, mu je hudo pri srcu. »V Sta- netovi ulici so stanovalci le v dveh hišah, vsa druga zgor- nja nadstropja so prazna, pra- zni so številni lokali. Marsika- tera hiša v mestu je v celoti prazna. Zato je tukaj vsako popoldne mrtvilo. Sploh po- zimi, ko je hitro tema, je kar neprijetno hoditi po ulicah.« Godnik ne verjame, da bo v mestu več življenja, če bo tam več prireditev. Prepričan je, da pravega mestnega vr- veža ne bo brez stanovalcev. Na teniškem in igrišču za golf Je tudi navdušen športnik. Preizkušal se je v različnih športih. Ko se je s prijate- lji hodil kopat v Savinjo, je vedno rad spremljal doga- janje na Rakuševih teniških igriščih v bližini gimnazije. Všeč mu je bilo, da pri tenisu ni fi zičnega stika z nasprotni- kom. Prve zamahe z loparjem je naredil leta 1950. Kasneje je opravil trenerski izpit in v svojem prostem času 30 let učil tenis. Z veseljem se spominja dobro obiskanih začetnih tečajev za odrasle in dobro obiskane pionirske ter mladinske teniške šole. 31 DRUŽINSKA TRADICIJA »Ročno mehansko uro lahko razstavi vsak, popraviti pa jo je izjemno težko. To je treba znati,« poudarja Godnik. DRUŽINSKA TRADICIJA Pomagal je pri ureditvi igrišč v celjskem mestnem parku, je tudi eden od ustanoviteljev teniške sekcije, ki je delovala pod okriljem hokejsko-drsal- nega kluba. Kot pravi, je lju- biteljem tenisa ta pomemben korak uspel v sodelovanju z nedavno preminulim špor- tnim delavcem in pedagogom Metodom Klemencem. Zaradi poškodb hrbta je moral Dušan Godnik tenis sčasoma opustiti, od leta 2000 ga več ne igra. Ker je že- lel ostati športno dejaven, se je lotil iskanja nove primerne discipline. Zagrel se je za golf in se vpisal na tečaj. »Takrat sem se prvič znašel na drugi strani – nisem bil učitelj, ki bi dajal navodila, ampak so dru- gi popravljali mene.« Včasih s palico žogico udarja na igrišču v Slovenskih Konji- cah, največkrat pa v Mora- vskih Toplicah. »Medtem ko se tenisu lahko posvetiš tudi za uro, golf vzame pre- cej več časa. S prijatelji se zjutraj odpravimo od doma, zvečer se vrnemo,« je razlo- žil. Na vprašanje, kaj o tem pravi njegova žena, pa je v smehu vzkliknil: »Navduše- na je!« Foto: Andraž Purg žil. Na vprašanje, kaj o tem žil. Na vprašanje, kaj o tem pravi njegova žena, pa je v smehu vzkliknil: »Navduše- Foto: Andraž Purg Dragoceni spomini iz družinskega albuma. Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1959, z leve proti desni sedijo: Dušan Godnik, delavec, zaposlen v urarstvu Godnik, in Viktor Godnik. Viktor Godnik pri delu Viktor Godnik leta 1931 Urarstvo Godnik je v prostorih v Stanetovi ulici 6 v Celju vse od leta 1945, prihodnje leto bo torej praznovalo 80-letnico. V skoraj osmih desetletjih je vrata urarstva prestopilo nešteto strank, ki so želele svojim uram podaljšati življenje. Ali pa so v stilno opremljeno trgovinico prišle, da bi za svoje zapestje izbrale novo napravo, ki kaže čas. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 16, 18. april 2024 DRUŽINSKA TRADICIJA »Kdor je želel postati urar, se je moral zavedati, da ga vsak dan čaka osem ur se- denja in osredotočanja na drobcene dele ure. A ko se je človek enkrat posvetil temu poklicu, mu je ostal zapisan vse življenje. Tudi če bi kdaj opravljal drugo delo, bi na svet vedno gledal z urarskimi očmi.« Tako pravi Dušan Go- dnik, ki ga je za urarski poklic navdušil oče Viktor. Slednji se je pred natančno stotimi leti iz Komna na Krasu pre- selil v Celje. V knežje mesto je prišel, da bi nadaljeval izobraževanje za urarskega mojstra, ki ga je moral na Kra- su zaradi zaprtja delavnice, kjer se je učil, prekiniti. Pred drugo svetovno vojno je do- bil službo pri urarju Antonu Lečniku. Med vojno so Nemci družino Godnik izgnali v Hr- vaško. Po vojni, ko se je dru- žina vrnila v Celje, je Viktor Godnik leta 1945 v Stanetovi ulici odprl svoje poslovne prostore. Takrat je bil njegov Brina Godnik: »Hitre spremembe v tehnologiji in pri potrebah trga so zagotovo izziv za urarsko obrt. Ves čas se moramo učiti nove tehnike, se izobraževati in prilagajati novostim.« »Kdor je želel postati urar, se je moral zavedati, da ga vsak dan čaka osem ur sedenja in osredotočanja na drobcene dele ure. A ko se je človek enkrat posvetil temu poklicu, mu je ostal zapisan vse življenje,« pravi urarski mojster. Za prostore v celjskem mestnem središču so značilne nenehne spremembe. Že skoraj osem desetletij pa v lokalu v Stanetovi ulici družina Godnik ohranja svojo urarsko tradicijo. V vsem tem obdobju je za kljuko poslovalnice poprijelo nešteto strank, ki so želele svojim uram podaljšati življenje. Ali pa so v lično opremljeno trgovinico prišle, da bi za svoje zapestje izbrale novo napravo, ki kaže čas. Izza prehoda, ki ločuje trgovski del od delavnice, jih je vrsto let sprejemal urarski mojster Dušan Godnik, ki pravi, da se mu tudi pri 89 letih po telesu še vedno pretaka urarska kri. Že več kot trideset let se zapletenim mehanizmom in urarskim izzivom posveča tudi njegova hči Brina Godnik. TINA STRMČNIK Že desetletja jim po žilah teče urarska kri Družina Godnik ima v središču Celja urarsko delavnico že skoraj 80 let sin Dušan star deset let. »Po šoli sem čisto vsak dan obi- skal delavnico, od koder sva se z očetom kasneje skupaj odpravila domov. Številni ljudje so mi govorili, da bom kot starejši sin ubral takšno pot kot moj oče, in res je bilo tako,« se spominja. Do zadnjega vijaka Urarski poklic si mnogi predstavljamo kot precizno, natančno delo. Začetki so po besedah sogovornika drugačni. Ko je stopil na pot izobraževanja za urarske- ga mojstra, je v svoje roke najprej dobil stenske ure in budilke. Ko je obvladal po- pravila večjih mehanizmov, je postopoma napredoval k spoznavanju ročnih ur. Na- tančnost je bila pomembna predvsem zato, ker so ljudje takrat uporabljali mehanske ure. Da jih je lahko popravil, je moral tovrstne naprave za merjenje časa razstaviti do zadnjega vijaka. »Pri me- hanskih urah so se sestavni delci hitro obrabili. Če se je kakšen delček zlomil, sem s pomočjo stružnice izdelal novega,« je pojasnil. Glavna os se je velikokrat zlomila, če je lastniku ura padla po tleh ali če je po nesreči z njo kam udaril. Godnik se spominja, da je na svojo mizo včasih dobil močno izmaličene pri- merke, ki jih je z natančnim delom postopoma obudil k življenju. Njegovo glavno orodje so bili pincete in izvijači. Tudi najrazličnejše klešče, v urar- skem žargonu znane kot »cvikcange«, »fl ahcange« … Včasih je med popravilom mehanizma izgubil kakšen delček. Ker ni bilo nadome- stnih delov, je bilo treba pre- česati delavnico in pogrešani delec najti. »Pred 30 ali 40 leti so bile razmere v urarskih de- lavnicah povsem drugačne. Ljudje si danes verjetno sploh ne morejo več predstavljati takratnih izzivov.« Med urami, ki so pritegni- le njegovo pozornost, je bila med drugim tista, ki jo je kot darilo od Tita leta 1959 preje- la mlada delavka iz Cinkarne Celje Stanka Gorišek. Takšno darilo si je prislužila, ker je voditelju nekdanje skupne države predala štafeto mlado- sti. Godnik se spominja, da si je takrat, ko jo je prinesla v popravilo, z zanimanjem ogledal vgravirano posveti- lo, ki se je skrivalo na drugi strani številčnice. Od popravil do prodaje Danes, ko lahko ure naj- demo na številnih prodaj- nih mestih, a tudi na spletu, morda težko razumemo, kako dragocene so bile v preteklosti. Po vojni približno dve desetletji ni bilo na voljo številnih dobrin. Če ljudje do zapestne ure niso prišli v državnih trgovinah, so ponjo odšli tudi čez mejo, na primer v Trst. Na svojo mehansko uro so pazili kot na punčico svojega očesa. O vrednosti ure v preteklosti priča tudi to, da so jo ljudje izbrali za kakšen večji praznik. Botri so jo pogosto kupili za darilo birmancu, za kar so odšteli celo premoženje. »Danes so pričakovanja otrok drugačna. Verjetno si kdo želi kakšen moped ali kaj podobnega. A tudi k birmi gre vedno manj mladih,« opaža sogovornik. Urarstvo Godnik je imelo do 90. let polne roke dela s popravili ur, na prodaj je ime- lo še paščke. Ko se je bližala osamosvojitev Slovenije, je lahko poslovalnica v Stane- tovi ulici strankam prvič ure ponudila tudi v nakup. Pravo revolucijo je pov- zročil razvoj baterijskih ur. Slednji je vplival na upad prodaje mehanskih ur, s tem pa tudi na povpraševanje po popravilih. »Mehanske ure so se pokvarile pogosteje kot baterijske ure. Ko se ustavi baterijska ura, je večinoma treba le zamenjati baterijo in naprava spet kaže čas,« je Dušan Godnik opisal razliko. Ker so baterijske ure sčaso- ma postajale vedno bolj do- stopne, ima lahko danes po- sameznik več primerkov za različne priložnosti. Kljub njihovi dostopnosti to ne po- meni, da vsak človek na svo- jem zapestju nosi uro. Kot opaža znan urarski mojster iz Celja, sploh mladi čas po- gosto preverijo kar na svojem pametnem telefonu. Več v mestu kot doma Kot urarski mojster je bil v Celju vedno v središču doga- janja, poznal je lastnike in za- poslene v obrtniških delavni- cah ter trgovinah, ki so utrip mesta krojile leta in leta. Ko so se ljudje tam zaposlili, so to delovno mesto opravljali večinoma do upokojitve. Do- volj časa je bilo, da so se med ljudmi spletle vezi. »Glede na to, da sem od leta 1945 vsak dan prihajal v delavnico, sem v mestu preživel več časa kot doma. Ko sem od očeta pre- vzel obrt, sem bil v delavnici od jutra do večera.« Po osamosvojitvi so sledile precejšnje spremembe. Obr- tniške delavnice so postopo- ma zapirale svoja vrata. Zdaj ko se najemniki poslovnih prostorov veliko pogosteje menjujejo, se zaposleni sploh ne poznajo več, opaža sogo- vornik. Vesel je, da po njegovi upo- kojitvi družinsko urarstvo nadaljuje svojo pot zahva- ljujoč njegovi mlajši hčerki Brini Godnik. »Uživa v delu, samostojna je in to se mi zdi najpomembnejše,« je dejal. Brina Godnik je že v otroštvu rada opazovala očeta pri delu. Po srednji poklicni šoli se je leta 1993 pri njem zaposlila, sedem let kasneje je prevzela obrt. Kot pravi, je bilo to, da je lahko znanje srkala od oče- ta, neprecenljiva prednost. »Bil je odličen in razumeva- joč mentor. Od njega sem se veliko naučila. Še zdaj, ko je že toliko let v pokoju, mi rad svetuje in tudi pomaga pri kakšni stvari.« Dobri stari časi Urarska legenda se rad spominja svoje mladosti, ko so se s prijatelji dobiva- li na vogalu oz. »ezleku«, se sprehajali po mestu ter opazovali dogajanje. Ko so sedli za mizo v kateri od ka- varn, ni manjkalo pogovora in smeha. »Zdaj ›ta mladi‹ v kavarnah gledajo vsak v svoj telefon in se sploh ne pogo- varjajo, včasih ne spregovo- rijo niti besede,« je kritičen. Ker mu je mesto tako lju- bo, z ženo Magdo vsak dan prideta v staro središče. Ob- vezno se odpravita na tržni- co in v trgovino. Nakupljeno nato odpeljeta v svoj dom na Ostrožnem. Še ena stvar, ki mu je izjemno pri srcu, je druženje ob kavi s prijate- lji, kar negujejo vse od leta 1969. Dušan Godnik s hčerko Brino Godnik Brina Godnik se je za urarstvo navdušila že v otroštvu, ko je pri delu opa- zovala očeta. Pri njem se je zaposlila leta 1993, sedem let kasneje je od njega prevzela obrt. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 16, 18. april 2024 DRUŽINSKA TRADICIJA »Ročno mehansko uro lahko razstavi vsak, popraviti pa jo je izjemno težko. To je treba znati,« poudarja Godnik. Dušan Godnik: »To, da vsak dan pridem v mesto, me drži pokonci. Ljudje večkrat rečejo, da človeku v pokoju ni treba ničesar početi. To ni res, ravno takrat je dobro biti čim bolj dejaven.« Št. 16, 18. april 2024 DRUŽINSKA TRADICIJA Zaradi razmer v Celju, ki se včasih zdi kot mesto duhov, mu je hudo pri srcu. »V Sta- netovi ulici so stanovalci le v dveh hišah, vsa druga zgor- nja nadstropja so prazna, pra- zni so številni lokali. Marsika- tera hiša v mestu je v celoti prazna. Zato je tukaj vsako popoldne mrtvilo. Sploh po- zimi, ko je hitro tema, je kar neprijetno hoditi po ulicah.« Godnik ne verjame, da bo v mestu več življenja, če bo tam več prireditev. Prepričan je, da pravega mestnega vr- veža ne bo brez stanovalcev. Na teniškem in igrišču za golf Je tudi navdušen športnik. Preizkušal se je v različnih športih. Ko se je s prijate- lji hodil kopat v Savinjo, je vedno rad spremljal doga- janje na Rakuševih teniških igriščih v bližini gimnazije. Všeč mu je bilo, da pri tenisu ni fi zičnega stika z nasprotni- kom. Prve zamahe z loparjem je naredil leta 1950. Kasneje je opravil trenerski izpit in v svojem prostem času 30 let učil tenis. Z veseljem se spominja dobro obiskanih začetnih tečajev za odrasle in dobro obiskane pionirske ter mladinske teniške šole. 31 DRUŽINSKA TRADICIJA »Ročno mehansko uro lahko razstavi vsak, popraviti pa jo je izjemno težko. To je treba znati,« poudarja Godnik. DRUŽINSKA TRADICIJA Pomagal je pri ureditvi igrišč v celjskem mestnem parku, je tudi eden od ustanoviteljev teniške sekcije, ki je delovala pod okriljem hokejsko-drsal- nega kluba. Kot pravi, je lju- biteljem tenisa ta pomemben korak uspel v sodelovanju z nedavno preminulim špor- tnim delavcem in pedagogom Metodom Klemencem. Zaradi poškodb hrbta je moral Dušan Godnik tenis sčasoma opustiti, od leta 2000 ga več ne igra. Ker je že- lel ostati športno dejaven, se je lotil iskanja nove primerne discipline. Zagrel se je za golf in se vpisal na tečaj. »Takrat sem se prvič znašel na drugi strani – nisem bil učitelj, ki bi dajal navodila, ampak so dru- gi popravljali mene.« Včasih s palico žogico udarja na igrišču v Slovenskih Konji- cah, največkrat pa v Mora- vskih Toplicah. »Medtem ko se tenisu lahko posvetiš tudi za uro, golf vzame pre- cej več časa. S prijatelji se zjutraj odpravimo od doma, zvečer se vrnemo,« je razlo- žil. Na vprašanje, kaj o tem pravi njegova žena, pa je v smehu vzkliknil: »Navduše- na je!« Foto: Andraž Purg žil. Na vprašanje, kaj o tem žil. Na vprašanje, kaj o tem pravi njegova žena, pa je v smehu vzkliknil: »Navduše- Foto: Andraž Purg Dragoceni spomini iz družinskega albuma. Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1959, z leve proti desni sedijo: Dušan Godnik, delavec, zaposlen v urarstvu Godnik, in Viktor Godnik. Viktor Godnik pri delu Viktor Godnik leta 1931 Urarstvo Godnik je v prostorih v Stanetovi ulici 6 v Celju vse od leta 1945, prihodnje leto bo torej praznovalo 80-letnico. V skoraj osmih desetletjih je vrata urarstva prestopilo nešteto strank, ki so želele svojim uram podaljšati življenje. Ali pa so v stilno opremljeno trgovinico prišle, da bi za svoje zapestje izbrale novo napravo, ki kaže čas. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 16, 18. april 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Inženir – razvijalec produkta (Izlake) V naš tim vabimo sodelavca/-ko, ki bo kot inženir – razvijalec produkta prvenstveno opravljal/-a naslednja dela in naloge: načrto- vanje in razvoj elektronskih rešitev (analogna vezja, digitalna vezja), postavljanje konceptov in platform elektronskih rešitev … ETI, Ele- ktroelement, d.o.o., Obrezija 5, 1411 Izlake. Prijave zbiramo do 28. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Adjuster – kontrolor 1 v valjarni, oddelek proge, pomočnik operaterja – oddelek Izdelava jekla, obrat jeklarna, adjuster – kontrolor v valjarni – oddelek adjustaža (Štore) Štore Steel, d.o.o., smo stabilno razvojno usmerjeno podjetje, ki svojim zaposlenim nudi pozitivno delovno okolje in različne možnosti napredovanja. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbi- ramo do 30. 4. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Tehnolog v perutninarstvu (Gorica pri Slivnici) Kaj pričakujemo: končano VI./VII. stopnjo izobrazbe (smer zootehništvo); izpit B-kate- gorije; znanje tujega jezika; znanje programov Word, Excell, Share-point. Meja Šentjur, d.d., Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Pri- jave zbiramo do 11. 5. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) v Cash & Carry (Celje) K prijavi vabimo kandidate, ki imajo dokon- čano IV . stopnjo izobrazbe, zaželeno je, da vas raznoliko delo v trgovini veseli, iščemo osebe, ki bodo svetovale kupcem pri izbiri najboljših izdelkov ter nudile prijazno in strokovno sto- ritev, da si jo bodo kupci vtisnili v spomin … Mercator, d.o.o., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 4. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja (m/ž) (Žalec) RS-Biro, d.o.o., vabi novega sodelavca/- -ko na delovno mesto računovodja (m/ž). Ponujamo redno zaposlitev s 3-mesečnim poskusnim delom. RS Biro, d.o.o., Ulica he- roja Staneta 9, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 22. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Prodajni komercialist za področje ročnega orodja, električnega orodja, rezil, logistične opreme in varilne tehnike (Celje) Delovne naloge bodo: načrtovanje in izva- janje prodajnih in nabavnih strategij ter aktiv- nosti na področju ročnega orodja, električne- ga orodja, rezil, logistične opreme in varilne tehnike, zbiranje, analiziranje in vodenje vseh potrebnih informacij in evidenc o dobaviteljih in kupcih, spremljanje in analiziranje cen na prodajnem in nabavnem trgu … Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbi- ramo do 14. 5. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Proizvodni delavec (m/ž) (Slovenske Konjice) Iščemo kandidata za delo na delovnem me- stu proizvodni delavec v Slovenskih Konjicah. Isokon, d.o.o., Slovenske Konjice, Industrij- ska cesta 16, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 30. 4.2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Servisni inženir (m/ž) (Polzela) Področje dela: namestitev in zagon novih naprav na lokaciji stranke ter kasneje nadgra- dnja in posodobitve, tehnična podpora stran- kam. Redna zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo, mednarodno, dinamično in ustvarjalno delovno okolje. Primalab, d.o.o., Pod bregom 27, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 3. 5. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Strokovni sodelavec na področju obračuna plač (m/ž) (Velenje) Če se želite pridružiti našemu uspešnemu timu in se razvijati v dinamičnem okolju, vas vabimo, da se prijavite. Hisense Gorenje Eu- rope, d.o.o., Partizanska 12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 12. 5. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Blagajničar (m/ž) (Celje) Iščete delo v dinamičnem timu? Vas veseli delo z ljudmi? Imate izkušnje iz prodaje ali celo s področja sam svoj mojster? Bi želeli postati del naše ekipe? Če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, se prijavite na prosto delovno mesto, razpisano za Obi center Ko- per: blagajničar (m/ž). Obi, d.o.o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 28. 4. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Natakarji (m/ž) (Laško) Družba dobrega počutja, Thermana, d.d., v svoj kolektiv prijazno vabi natakarje (m/ž). Thermana, d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 La- ško. Prijave zbiramo do 27. 4. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik tehničnega blaga za PE Celje (m/ž) Vaše delo bo obsegalo: prevzem blaga, izdajo blaga, delo na računalniku (osnov- na znanja word, excel), kontrolo podatkov, preverjanje istovetnosti blaga in spremnih dokumentov, delo z viličarjem, pomoč pri polnjenju polic. Jagros, d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina. Prijave zbi- ramo do 25. 4. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Samostojni računovodja (m/ž) (Velenje) Za stranke boste opravljali celotno raču- novodstvo, vključno z obračunom davkov, plač ter izdelavo zaključnih računov. Vizija računovodstvo, d.d., Tržaška cesta 297, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 5. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Uvajalec informacijskih tehnologij (m/ž) (Celje) Pridružite se nam in postanite del dinamič- ne in kreativne ekipe strokovnjakov z IT in številnih drugih področij! Bass, d.o.o., Ce- lje, Ulica XIV. Divizije 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 5. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Hotelski receptor (m/ž) (Žalec) V naš delovni tim vabimo hotelskega re- ceptorja. Vaše zadolžitve bodo obsegale sa- mostojno opravljanje recepcijskih del, kot so: sprejemanje in potrjevanje rezervacij, sprejem in nameščanje gostov, vodenje evidenc, prija- va in odjava gostov, posredovanje informacij, sprejem vrednostnih papirjev in predmetov v hrambo, prevzem in razdelitev pošte gostom, posredovanje telefonskih klicev, izstavljanje računov, sprejemanje gotovine. Aena, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbi- ramo do 11. 5. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Monter hidravličnih sistemov in električar (m/ž) (Štore) Naloge in odgovornosti: montaža hidra- vličnih sistemov in komponent, proizvodnja hidravličnih cevi … Hawe, hidravlični sistemi, d.o.o., Ob Dragi 7, 3220 Štore. Prijave zbi- ramo do 27. 4. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Zapeli nam bodo učenci: OŠ Hruševec Šentjur, OŠ Dramlje, OŠ Blaža Kocena Ponikva, OŠ Slivnica pri Celju in POŠ Loka pri Žusmu. Vidimo se v torek, 23. 4. 2024, ob 10. uri v Osnovni šoli Hruševec Šentjur. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Družba NT&RC skupaj z osnovnimi šolami v občini Šentjur vabi na prireditev Prireditev je omogočila OŠ Hruševec Šentjur. Vstop je prost. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 16, 18. april 2024 PREPLET PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI V cerkvi sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji so ne- davno predstavili novo butično linijo kartuzijanskih zelišč Zajcklošter. Gre za šentjanževo olje, kapljice zlate rozge in žajbljev hidrolat, ki so nastali izključno iz sezonskih zelišč, pridelanih na kartuzijanskem zeliščnem vrtu, za katerega zadnja štiri leta skrbita Majda in Katja Temnik z biodinamične kmetije Maj- nika iz bližnjih Žič. Njun cilj je ohranjati in negovati skrivnostno povezavo med rastlinami in človekom ter s svojim načinom dela poosebljati kartuzijanski duh in podoživljati njihove vrednote. SINTIJA JURIČ Majda in Katja Temnik: Človek je najboljše zdravilo za človeka Zaživela nova butična linija kartuzijanskih zelišč Legenda o Zajčjem kloštru Ko se je štajerski mejni grof Otokar III. T raungavec vrnil iz druge križarske vojne, se je odpravil k Leopoldu Konji- škemu na lov na Konjiško goro. Po naključju je prišel v senčnate globeli na južni strani gore, ko se je pred njego- vimi očmi nenadoma pojavila košuta izredne beline, ki ji je sledil. Ker je ni mogel ujeti, je v poletni vročini v senci zadremal, ko se mu je v snu odet v bel kožuh prikazal sveti Janez Krstnik in mu naročil, naj na tem kraju zgradi samostan. V tistem trenutku je Otokarju v naročje skočil zajec, ki ga je splašilo vpitje lovcev. Podoba svetnika je izginila, Otokar pa je slovensko vzkliknil: »Zajec, glej, no, zajec!« Zaradi tega zajca so samostan še dolgo ime- novali Zajčji klošter. Že v srednjem veku so se kartuzijani veliko ukvarjali s pridelavo zelišč. Najprej so jih uporabljali za lajšanje lastnih tegob, v 15. stoletju pa so ustanovili prvo lekarno v da- našnjem Špitaliču, kjer je bil spodnji del samostana. Izbor rastišča, energetski potencial zemlje, kjer so jih sadili, roke, ki so jih negovale, misli, ki so jih gojili – vse to je prispevalo k temu, da so bili kartuzijani eni najbolj pomembnih zdravilcev svojega časa. Njihovo poslanstvo zdaj na- daljujeta domačinki Majda in Katja Temnik z biodinamične kmetije Majnika, ki od aprila 2020 skrbita tudi za kartuzi- janski zeliščni vrt. Sinergija maminega širokega zeliščar- skega znanja, ki ga dopolnjuje kemijska stroka, in hčerino svetovljanstvo sta tako obro- dila novo linijo butičnih izdel- kov zelišč Zajcklošter iz Žičke kartuzije. Povezanost s kartuzijo Majda in Katja Temnik že od leta 2012 kmetujeta na svojem ekološkem zeliščnem vrtu Majnika v Žičah, ki se je razvil iz Majdine ljubezni do zemlje in zelišč. Po 12 letih se je njun zeliščni vrt razširil na 6 hektarjev veliko biodina- mično zeliščno kmetijo, ki že od začetka v središče svojega dela in življenja postavlja od- nos do človeka in stvarstva. Odločitev, da prevzameta skrbništvo nad kartuzijan- skim vrtom, je bila zato pov- sem naravna, pove Majda, ki se že od nekdaj čuti povezano z Žičko kartuzijo. »Pred številni leti, ko sem postala turistična vodnica, sem tančico za tančico začela odkrivati to skrivnostno Žičko kartuzijo. Ko sem spoznavala, kaj vse se je tukaj dogajalo in kakšno bogastvo znanja ter hkrati preprostosti in skro- mnosti je bilo tukaj, me je to prevzelo. Že takrat sem se zelo rada ustavila tudi na zeliščnem vrtu. To je bilo prav posebno doživetje,« se spominja Maj- da, ki je zapisana kot uradna oskrbnica kartuzijanskega ze- liščnega vrta. »Tukaj je čisto poseben mir« Kartuzijanski zeliščni vrt obsega 22 gredic, na kate- rih raste od 26 do 28 zelišč, odvisno od letnega časa. Pri urejanju gredic sta zeliščarki Majda in Katja Temnik sledili konservatorskim izhodiščem, ki jih je pred leti izdelal zavod za varstvo kulturne dediščine. Ta je na podlagi vrtne arheo- logije določil razporeditev, velikost in obliko gredic, ki naj bi ponazarjale postavitev v zgodovinskih časih, ko je bil samostan v polnem razcvetu. »Vrt ohranjamo v takšnem slogu in duhu, kot je bil v pre- teklosti. Imeli smo podatke, kaj je raslo na teh gredicah, in na podlagi tega smo uredili gre- dice ter zasejali zelišča. Hkrati je bila želja vseh, ki delamo in skrbimo za ta vrt, da bi lahko bili ti izdelki lep spomin in bi lahko veliko povedali o kartu- zijanih,« je povedala Katja. Majda in Katja želita z ne- govanjem in s skrbjo za vrt poudariti skrivnostno pove- zavo med človekom in nara- vo. In čeprav se zeliščarsko delo na kartuzijanskem vrtu in na vrtu Majnika samo po sebi ne razlikuje, ima delo v Žički kartuziji poseben čar. »Kadarkoli pridemo delat na ta kartuzijanski zeliščni vrt, je tukaj čisto poseben mir. Veli- ko ljudi nam pomaga pri delu na kmetiji, vsi pa najraje pri- dejo ravno sem. Res je nek po- seben prostor in je tukaj zelo prijetno delati,« je še povedala Katja, ki si želi, da bi izdelki iz teh zelišč dobro služili vsa- komur, ki jih bo užil. Premišljena blagovna znamka Želja po posebni butični li- niji, ki vključuje zgolj zelišča s tega vrta, je bila predvsem pri Majdi prisotna že dlje »To blagovno znamko sem si želela že od takrat, ko sem bila turistična vodnica. Zajcklošter, sem rekla, to je nekaj enkratnega! Kartuzije so lahko vsepovsod, Zajcklošter pa je samo eden,« je povedala Majda Temnik. časa. Blagovna znamka je nato kljub omejenim količi- nam nastajala počasi in zelo premišljeno. »Ko je bila ideja vsebinsko dodelana, smo jo morali še grafi čno oblikovati. Da smo prišli do končne po- dobe izdelkov, je trajalo skoraj eno leto,« je povedala Katja, ki je v videz izdelka vpeljala številne simbolike, ki so pove- zane z Žičko kartuzijo. Z njo je povezano tudi ime Zajcklo- šter, saj se je žički samostan nekoč imenoval Zajčji klošter. V butični liniji kartuzijan- skih zelišč Zajcklošter so do zdaj ustvarili tri izdelke; šen- tjanževo olje, kapljice zlate rozge in žajbljev hidrolat. Že letos načrtujejo še druge pripravke iz sezonskih zelišč. »Vse bo sicer odvisno od na- rave in pridelka, želimo pa si še več tinktur, oljnih namo- kov, hidrolatov in tudi čajnih mešanic,« je povedala Katja in hkrati dodala, da so zaradi velikosti vrta precej omejeni s pridelavo, zato imajo ti izdelki še toliko večjo težo in pomen. Foto: Nik Jarh Kako razviti odnos, ki bo izkazoval pravo mero svobode, spoštovanja in poglobljenega znanja, ne da bi zapadli v pasti površinskosti in novodobne duhovne banalnosti, je za sodobne kartuzijanske zeliščarje pomembna naloga. Kartuzijan- ski zeliščni vrt se razprostira pred vho- dom v Žičko kartuzijo. Za vrt skrbita Majda in Katja Temnik z biodi- namične kmetije Majnika. Nova linija butičnih izdelkov iz kartuzijanskega zeliščnega vrta. Pred približno 150-glavo množico je kulturno-družabni dogodek obogatil koncert sakralne glasbe v izvedbi ArtVoicess – pevskega zbora Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom umetniške vodje in dirigentke mag. Irene Vidic. Za kulinarično razva- janje je poskrbel ku- harski mojster Urban Skrt iz restavracije Tri poezije z gradu Ko- menda pri Polzeli. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 16, 18. april 2024 PREPLET PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI V cerkvi sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji so ne- davno predstavili novo butično linijo kartuzijanskih zelišč Zajcklošter. Gre za šentjanževo olje, kapljice zlate rozge in žajbljev hidrolat, ki so nastali izključno iz sezonskih zelišč, pridelanih na kartuzijanskem zeliščnem vrtu, za katerega zadnja štiri leta skrbita Majda in Katja Temnik z biodinamične kmetije Maj- nika iz bližnjih Žič. Njun cilj je ohranjati in negovati skrivnostno povezavo med rastlinami in človekom ter s svojim načinom dela poosebljati kartuzijanski duh in podoživljati njihove vrednote. SINTIJA JURIČ Majda in Katja Temnik: Človek je najboljše zdravilo za človeka Zaživela nova butična linija kartuzijanskih zelišč Legenda o Zajčjem kloštru Ko se je štajerski mejni grof Otokar III. T raungavec vrnil iz druge križarske vojne, se je odpravil k Leopoldu Konji- škemu na lov na Konjiško goro. Po naključju je prišel v senčnate globeli na južni strani gore, ko se je pred njego- vimi očmi nenadoma pojavila košuta izredne beline, ki ji je sledil. Ker je ni mogel ujeti, je v poletni vročini v senci zadremal, ko se mu je v snu odet v bel kožuh prikazal sveti Janez Krstnik in mu naročil, naj na tem kraju zgradi samostan. V tistem trenutku je Otokarju v naročje skočil zajec, ki ga je splašilo vpitje lovcev. Podoba svetnika je izginila, Otokar pa je slovensko vzkliknil: »Zajec, glej, no, zajec!« Zaradi tega zajca so samostan še dolgo ime- novali Zajčji klošter. Že v srednjem veku so se kartuzijani veliko ukvarjali s pridelavo zelišč. Najprej so jih uporabljali za lajšanje lastnih tegob, v 15. stoletju pa so ustanovili prvo lekarno v da- našnjem Špitaliču, kjer je bil spodnji del samostana. Izbor rastišča, energetski potencial zemlje, kjer so jih sadili, roke, ki so jih negovale, misli, ki so jih gojili – vse to je prispevalo k temu, da so bili kartuzijani eni najbolj pomembnih zdravilcev svojega časa. Njihovo poslanstvo zdaj na- daljujeta domačinki Majda in Katja Temnik z biodinamične kmetije Majnika, ki od aprila 2020 skrbita tudi za kartuzi- janski zeliščni vrt. Sinergija maminega širokega zeliščar- skega znanja, ki ga dopolnjuje kemijska stroka, in hčerino svetovljanstvo sta tako obro- dila novo linijo butičnih izdel- kov zelišč Zajcklošter iz Žičke kartuzije. Povezanost s kartuzijo Majda in Katja Temnik že od leta 2012 kmetujeta na svojem ekološkem zeliščnem vrtu Majnika v Žičah, ki se je razvil iz Majdine ljubezni do zemlje in zelišč. Po 12 letih se je njun zeliščni vrt razširil na 6 hektarjev veliko biodina- mično zeliščno kmetijo, ki že od začetka v središče svojega dela in življenja postavlja od- nos do človeka in stvarstva. Odločitev, da prevzameta skrbništvo nad kartuzijan- skim vrtom, je bila zato pov- sem naravna, pove Majda, ki se že od nekdaj čuti povezano z Žičko kartuzijo. »Pred številni leti, ko sem postala turistična vodnica, sem tančico za tančico začela odkrivati to skrivnostno Žičko kartuzijo. Ko sem spoznavala, kaj vse se je tukaj dogajalo in kakšno bogastvo znanja ter hkrati preprostosti in skro- mnosti je bilo tukaj, me je to prevzelo. Že takrat sem se zelo rada ustavila tudi na zeliščnem vrtu. To je bilo prav posebno doživetje,« se spominja Maj- da, ki je zapisana kot uradna oskrbnica kartuzijanskega ze- liščnega vrta. »Tukaj je čisto poseben mir« Kartuzijanski zeliščni vrt obsega 22 gredic, na kate- rih raste od 26 do 28 zelišč, odvisno od letnega časa. Pri urejanju gredic sta zeliščarki Majda in Katja Temnik sledili konservatorskim izhodiščem, ki jih je pred leti izdelal zavod za varstvo kulturne dediščine. Ta je na podlagi vrtne arheo- logije določil razporeditev, velikost in obliko gredic, ki naj bi ponazarjale postavitev v zgodovinskih časih, ko je bil samostan v polnem razcvetu. »Vrt ohranjamo v takšnem slogu in duhu, kot je bil v pre- teklosti. Imeli smo podatke, kaj je raslo na teh gredicah, in na podlagi tega smo uredili gre- dice ter zasejali zelišča. Hkrati je bila želja vseh, ki delamo in skrbimo za ta vrt, da bi lahko bili ti izdelki lep spomin in bi lahko veliko povedali o kartu- zijanih,« je povedala Katja. Majda in Katja želita z ne- govanjem in s skrbjo za vrt poudariti skrivnostno pove- zavo med človekom in nara- vo. In čeprav se zeliščarsko delo na kartuzijanskem vrtu in na vrtu Majnika samo po sebi ne razlikuje, ima delo v Žički kartuziji poseben čar. »Kadarkoli pridemo delat na ta kartuzijanski zeliščni vrt, je tukaj čisto poseben mir. Veli- ko ljudi nam pomaga pri delu na kmetiji, vsi pa najraje pri- dejo ravno sem. Res je nek po- seben prostor in je tukaj zelo prijetno delati,« je še povedala Katja, ki si želi, da bi izdelki iz teh zelišč dobro služili vsa- komur, ki jih bo užil. Premišljena blagovna znamka Želja po posebni butični li- niji, ki vključuje zgolj zelišča s tega vrta, je bila predvsem pri Majdi prisotna že dlje »To blagovno znamko sem si želela že od takrat, ko sem bila turistična vodnica. Zajcklošter, sem rekla, to je nekaj enkratnega! Kartuzije so lahko vsepovsod, Zajcklošter pa je samo eden,« je povedala Majda Temnik. časa. Blagovna znamka je nato kljub omejenim količi- nam nastajala počasi in zelo premišljeno. »Ko je bila ideja vsebinsko dodelana, smo jo morali še grafi čno oblikovati. Da smo prišli do končne po- dobe izdelkov, je trajalo skoraj eno leto,« je povedala Katja, ki je v videz izdelka vpeljala številne simbolike, ki so pove- zane z Žičko kartuzijo. Z njo je povezano tudi ime Zajcklo- šter, saj se je žički samostan nekoč imenoval Zajčji klošter. V butični liniji kartuzijan- skih zelišč Zajcklošter so do zdaj ustvarili tri izdelke; šen- tjanževo olje, kapljice zlate rozge in žajbljev hidrolat. Že letos načrtujejo še druge pripravke iz sezonskih zelišč. »Vse bo sicer odvisno od na- rave in pridelka, želimo pa si še več tinktur, oljnih namo- kov, hidrolatov in tudi čajnih mešanic,« je povedala Katja in hkrati dodala, da so zaradi velikosti vrta precej omejeni s pridelavo, zato imajo ti izdelki še toliko večjo težo in pomen. Foto: Nik Jarh Kako razviti odnos, ki bo izkazoval pravo mero svobode, spoštovanja in poglobljenega znanja, ne da bi zapadli v pasti površinskosti in novodobne duhovne banalnosti, je za sodobne kartuzijanske zeliščarje pomembna naloga. Kartuzijan- ski zeliščni vrt se razprostira pred vho- dom v Žičko kartuzijo. Za vrt skrbita Majda in Katja Temnik z biodi- namične kmetije Majnika. Nova linija butičnih izdelkov iz kartuzijanskega zeliščnega vrta. Pred približno 150-glavo množico je kulturno-družabni dogodek obogatil koncert sakralne glasbe v izvedbi ArtVoicess – pevskega zbora Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom umetniške vodje in dirigentke mag. Irene Vidic. Za kulinarično razva- janje je poskrbel ku- harski mojster Urban Skrt iz restavracije Tri poezije z gradu Ko- menda pri Polzeli. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 16, 18. april 2024 BRALCI POROČEVALCI Izjemen uspeh mladinskega pevskega zbora OŠ Šempeter Tri zlata priznanja za dijake ŠC Šentjur Z Rokometnim klubom Zelene doline Žalec smo se udeležili turnirja PHC 2024 (Prague Handball Cup), ki velja za največji dvoranski rokometni turnir na svetu. Turnir je v času velikonoč- nih počitnic že od leta 1992. Letos je na njem v desetih kategorijah merilo moči ne- predstavljivih 685 ekip iz 23 držav v desetih kategorijah. Najdaljšo pot so imele tiste, ki so pripotovale iz Hong Konga. Žalski rokometni klub se je na turnir podal s tremi ekipami, kar je bilo skupno 40 deklet in 5 odra- slih. Ko smo prispeli na cilj, smo edini prost večer izkoristili za ogled Prage in tako doživeli nepozaben utrip velemesta. Naslednji dan smo začeli tek- movalni pohod v pravem po- menu besede. Prva dva dneva so bile vse ekipe razdeljene v skupine po šest oziroma se- V soboto, 6. aprila, so se pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Šempeter v Savinj- ski dolini udeležili mladin- skega pevskega festivala v Celju, ki s tovrstno priredi- tvijo že od leta 1946 knežje mesto uvršča na zemljevid pevskih prestolnic Sloveni- je, Evrope in sveta. V Celju je ta dan prepevalo 35 pevskih sestavov in več kot 1.100 pev- cev vseh generacij. Na državnem tekmovanju mladinskih zborov so se na koncertu v veliki dvorani Narodnega doma v Celju pomerili mladinski zbori iz glasbenih šol Rogaška Slati- na, Frana Koruna Koželjskega Velenje, osnovnih šol naro- dnega heroja Maksa Pečarja Ljubljana Črnuče, Šempeter v Savinjski dolini, Tržišče, Križevci, Alojzija Šuštarja Ljubljana, Primoža Trubarja Laško in Dramlje, iz gimna- zij Kranj, Škofja Loka, Celje – Center in vokalna skupina Emil Komel iz italijanske Go- rice. Tekmovanje se je konča- lo s koncertom nagrajencev ter z razglasitvijo rezultatov na Glavnem trgu v Celju. Strokovno žirijo, ki so jo letos sestavljali skladateljica, zboro- vodkinja in pedagoginja Tadeja Vulc, pedagoginja in zborovod- kinja Katja Gruber, zborovod- kinja in pedagoginja Helena Fojkar Zupančič, skladatelj, zborovodja in pedagog Dami- jan Močnik ter zborovodkinja in pedagoginja Barbara Kova- čič, sta prepričala ubrano pe- tje in visoka raven natančnega petja tekmovalnih skladb tudi MPZ OŠ Šempeter v Savinjski dolini. Za svoj nastop so mladi šempetrski pevci prejeli zlato priznanje, priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo sodobne umetne pesmi z naslovom Pti- ce ter priznanje za najboljše- ga korepetitorja mladinskega zbora, kar je postala pianistka Fia Selič. Zborovodkinja, uči- teljica glasbene umetnosti v tamkajšnji osnovni šoli, Katja Florjančič je prejela posebno priznanje in denarno nagrado za strokovno izpopolnjevanje na festivalu v Belgiji ali Švici. Izjemnega pomena zboro- vske dejavnosti mladih na po- dročju ljubiteljske kulture se zaveda tudi umetniška vodja MPZ Katja Florjančič, ki je za prejete odlike počaščena in hvaležna. So plod trdega in ka- kovostnega večletnega dela z mladimi pevci. Po prireditvi je ganjena povedala, da vsem 35 pevcem namenja svoj poklon za profesionalen odnos in da je izjemno počaščena, saj so z nastopom šempetrsko šolo, kraj Šempeter in občino Žalec popeljali na zavidanja vredno mesto v zborovski kulturi. Pevcem in prejemnicama priznanja je tudi v imenu vseh zaposlenih in učencev šole če- stital ravnatelj Uroš Vidmajer. ŠOLSKI NOVINARJI Z MENTORICO VALENTINO TOMAN ČREMOŽNIK Zmagovalka tekmovanja z največ doseženimi točkami je Tjaša Colnerič. Na fotografiji je z direktorjem Šolskega centra Šentjur Brankom Šketom in ravnateljico Srednje poklicne in strokovne šole Šolskega centra Šentjur Moniko Očko. (Foto: Jure Godler) RK Zelene doline Žalec po bogate izkušnje na največji dvoranski turnir na svetu dem ekip in so odigrale tek- me med sabo. Naše najmlajše, skupina D (2011-12), je prvi dan nanizala vse, kar je mogo- če, od neodločenega rezultata do zmage in poraza, drugi dan pa kar tri zmage in končala na 2. mestu v svoji skupini. Naše deklice iz skupine C (2009-10) so prvi dan zabele- žile uvodni poraz, ki sta mu sledili še dve zmagi, drugi dan so zabeležile še tri zmage in tako končale na 1. mestu v svoji skupini. Naša najstarejša dekleta iz skupine B (2007-08) so prvi dan vpisala en poraz in eno zmago, drugi dan pa en poraz in kar tri zmage ter prvi del tekmovanja končala na 3. mestu. Z vsemi tremi ekipa- mi smo se uspeli uvrstiti med polovico najboljših ekip, v A- -končnico, kar je že lep uspeh sam po sebi. Naši mlajši ekipi sta v tej skupini osvojili 2. me- sto, najstarejša pa 3. mesto. Vse tri naše ekipe so tekmo- vanje končale v osmini fi nala. Za napredovanje je zmanjkalo zelo malo, a iz osmine fi nala je napredovala le prva ekipa v vsaki skupini. Naše deklice so prikazale izredno dobro igro in bojevit duh. Treba je še omeniti, da smo se med tekmovanjem so- očali z marsikaterim izzivom. Naše najmlajše deklice so se morale prilagoditi igri z večjo žogo, kot je sicer v uporabi v Sloveniji za to starostno sku- pino. Deklice iz skupine C so se enakovredno kosale z nasprotnicami, čeprav so bile vse najmanj leto mlajše od nosilnega letnika. Najstarej- ših je bilo najmanj (le 11), a še tukaj je prišlo do poškodbe. Ta se je sicer po pregledu na urgenci k sreči izkazala za laž- jo, a vendar je bila ekipa med tekmovanjem prikrajšana za tekmovalko. Če potegnemo črto pod ce- lotnim tekmovanjem, lahko iskreno čestitamo za odličen rezultat vsem štiridesetim de- klicam in trenerjem Milanu Ramšaku, Aniti Seles Držan, Tani Sutaj in Iztoku Rozma- nu. Hvala tudi staršem in navijačem, ki so prišli v Pra- go, za zelo bučno podporo s tribun in sponzorjem ter donatorjem, brez katerih se tega tekmovanja ne bi mogli udeležiti. Za konec le še to, da smo na turnirju prejeli še povabila za udeležbo na turnirju nemške in francoske ekipe, s katerima smo se tudi najbolj povezali in stkali lepa prijateljstva. TINA GLUHAK V soboto, 6. aprila, sta bila v Osnovni šoli Pod goro v Slo- venskih Konjicah poleg že tra- dicionalnega Žura Pod goro še Vodni dan in predstavitev mednarodnega projekta o vlo- gi vode skozi cilje trajnostne- ga razvoja za učitelje. Na dan, ko se družijo učenci, starši in učitelji, je bilo 22 delavnic, ki se jih je udeležilo 800 ljudi. Poleg športnih dejavnosti je bil v šoli, ki je tudi vodna šola, še Vodni dan. Obiskovalcem so predstavili, kako pomembna je voda, ogledali so si lahko raz- lična dela učencev. Na voljo je bila tudi predstavitev projekta Erasmus+ Izboljšava znanj in veščin, povezanih s cilji trajno- stnega razvoja, osredotočenih na vodo v kurikulu za osnovne šole. Projekt je bil v partner- stvu s Srbijo in Hrvaško. Pred- stavnice projekta so si ogledale številne dejavnosti. OŠ Pod goro namreč daje velik poudarek načelom traj- Lokalni dobavitelji so za udeležence pripravili degusta- cije. Žur Pod Goro v znamenju vode in podnebnih sprememb V četrtek, 28. marca, je bilo v Šentjurju 3. državno tekmovanje veterinarskih tehnikov in tehnic Veticus. Na stojnicah pred šolo so se predstavili tudi drugi uspešni projekti, kot je First Lego liga, s katero so se učenci aprila uvr- stili na svetovno prvenstvo v ZDA. Veliko zanimanje je bilo za stojnice lokalnih dobavite- ljev, s katerimi sodeluje šola. Pripravili so degustacije svojih izdelkov, starši so lahko okusili hrano, ki jo v šoli jedo njihovi otroci. TANJA BORDON V tekmovanju sodelujejo vse tri srednje šole, ki izobra- žujejo prihodnje veterinarske tehnike in tehnice, torej Šol- ski center Šentjur, Bioteh- niški izobraževalni center Ljubljana – BIC Ljubljana in Biotehniška šola Maribor. Or- ganizator letošnjega tekmo- vanja je bil Šolski center Šen- tjur. Osrednja nit tekmovanja je bila kirurgija. Na državno tekmovanje se je uvrstilo 50 dijakov iz vseh treh šol. Na koncu se je v zadnjem prak- tičnem preizkusu pomerilo še najboljših deset. Dijaki so ponovno izkazali izredno do- bro znanje in vsem sodelujo- čim iskreno čestitamo. Najboljših pet, ki so osvoji- li tudi zlata priznanja,: Tjaša Colnerič (Šolski center Šen- tjur), Kristina Bučar (Bioteh- niški izobraževalni center Ljubljana – BIC Ljubljana), Nika Gračnar (Šolski center Šentjur), Nina Vavdi (Šolski center Šentjur) in Veronika Furlar (Biotehniški izobraže- valni center Ljubljana – BIC Ljubljana). MONIKA OČKO nosti, ki so veliko več kot le skrb za okolje. S projektom so želeli nadgraditi svoje znanje o pomenu vode, zavrženi hrani in človeškem vplivu na pod- nebne spremembe ter kako jih lahko omilimo. Zavedajo se namreč, da imamo vedno več skrajnih vremenskih pojavov, a tudi vedno več mladih, ki jim ni vseeno za naš planet – njim želijo približati cilje trajnostne- ga razvoja. V ta namen so bili v projektu izvedeni webinarji, pripravlja se priročnik za učite- lje z delovnimi listi, kjer je kot primer dobre prakse predsta- vljen tudi Vodni dan. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 16, 18. april 2024 BRALCI POROČEVALCI Izjemen uspeh mladinskega pevskega zbora OŠ Šempeter Tri zlata priznanja za dijake ŠC Šentjur Z Rokometnim klubom Zelene doline Žalec smo se udeležili turnirja PHC 2024 (Prague Handball Cup), ki velja za največji dvoranski rokometni turnir na svetu. Turnir je v času velikonoč- nih počitnic že od leta 1992. Letos je na njem v desetih kategorijah merilo moči ne- predstavljivih 685 ekip iz 23 držav v desetih kategorijah. Najdaljšo pot so imele tiste, ki so pripotovale iz Hong Konga. Žalski rokometni klub se je na turnir podal s tremi ekipami, kar je bilo skupno 40 deklet in 5 odra- slih. Ko smo prispeli na cilj, smo edini prost večer izkoristili za ogled Prage in tako doživeli nepozaben utrip velemesta. Naslednji dan smo začeli tek- movalni pohod v pravem po- menu besede. Prva dva dneva so bile vse ekipe razdeljene v skupine po šest oziroma se- V soboto, 6. aprila, so se pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Šempeter v Savinj- ski dolini udeležili mladin- skega pevskega festivala v Celju, ki s tovrstno priredi- tvijo že od leta 1946 knežje mesto uvršča na zemljevid pevskih prestolnic Sloveni- je, Evrope in sveta. V Celju je ta dan prepevalo 35 pevskih sestavov in več kot 1.100 pev- cev vseh generacij. Na državnem tekmovanju mladinskih zborov so se na koncertu v veliki dvorani Narodnega doma v Celju pomerili mladinski zbori iz glasbenih šol Rogaška Slati- na, Frana Koruna Koželjskega Velenje, osnovnih šol naro- dnega heroja Maksa Pečarja Ljubljana Črnuče, Šempeter v Savinjski dolini, Tržišče, Križevci, Alojzija Šuštarja Ljubljana, Primoža Trubarja Laško in Dramlje, iz gimna- zij Kranj, Škofja Loka, Celje – Center in vokalna skupina Emil Komel iz italijanske Go- rice. Tekmovanje se je konča- lo s koncertom nagrajencev ter z razglasitvijo rezultatov na Glavnem trgu v Celju. Strokovno žirijo, ki so jo letos sestavljali skladateljica, zboro- vodkinja in pedagoginja Tadeja Vulc, pedagoginja in zborovod- kinja Katja Gruber, zborovod- kinja in pedagoginja Helena Fojkar Zupančič, skladatelj, zborovodja in pedagog Dami- jan Močnik ter zborovodkinja in pedagoginja Barbara Kova- čič, sta prepričala ubrano pe- tje in visoka raven natančnega petja tekmovalnih skladb tudi MPZ OŠ Šempeter v Savinjski dolini. Za svoj nastop so mladi šempetrski pevci prejeli zlato priznanje, priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo sodobne umetne pesmi z naslovom Pti- ce ter priznanje za najboljše- ga korepetitorja mladinskega zbora, kar je postala pianistka Fia Selič. Zborovodkinja, uči- teljica glasbene umetnosti v tamkajšnji osnovni šoli, Katja Florjančič je prejela posebno priznanje in denarno nagrado za strokovno izpopolnjevanje na festivalu v Belgiji ali Švici. Izjemnega pomena zboro- vske dejavnosti mladih na po- dročju ljubiteljske kulture se zaveda tudi umetniška vodja MPZ Katja Florjančič, ki je za prejete odlike počaščena in hvaležna. So plod trdega in ka- kovostnega večletnega dela z mladimi pevci. Po prireditvi je ganjena povedala, da vsem 35 pevcem namenja svoj poklon za profesionalen odnos in da je izjemno počaščena, saj so z nastopom šempetrsko šolo, kraj Šempeter in občino Žalec popeljali na zavidanja vredno mesto v zborovski kulturi. Pevcem in prejemnicama priznanja je tudi v imenu vseh zaposlenih in učencev šole če- stital ravnatelj Uroš Vidmajer. ŠOLSKI NOVINARJI Z MENTORICO VALENTINO TOMAN ČREMOŽNIK Zmagovalka tekmovanja z največ doseženimi točkami je Tjaša Colnerič. Na fotografiji je z direktorjem Šolskega centra Šentjur Brankom Šketom in ravnateljico Srednje poklicne in strokovne šole Šolskega centra Šentjur Moniko Očko. (Foto: Jure Godler) RK Zelene doline Žalec po bogate izkušnje na največji dvoranski turnir na svetu dem ekip in so odigrale tek- me med sabo. Naše najmlajše, skupina D (2011-12), je prvi dan nanizala vse, kar je mogo- če, od neodločenega rezultata do zmage in poraza, drugi dan pa kar tri zmage in končala na 2. mestu v svoji skupini. Naše deklice iz skupine C (2009-10) so prvi dan zabele- žile uvodni poraz, ki sta mu sledili še dve zmagi, drugi dan so zabeležile še tri zmage in tako končale na 1. mestu v svoji skupini. Naša najstarejša dekleta iz skupine B (2007-08) so prvi dan vpisala en poraz in eno zmago, drugi dan pa en poraz in kar tri zmage ter prvi del tekmovanja končala na 3. mestu. Z vsemi tremi ekipa- mi smo se uspeli uvrstiti med polovico najboljših ekip, v A- -končnico, kar je že lep uspeh sam po sebi. Naši mlajši ekipi sta v tej skupini osvojili 2. me- sto, najstarejša pa 3. mesto. Vse tri naše ekipe so tekmo- vanje končale v osmini fi nala. Za napredovanje je zmanjkalo zelo malo, a iz osmine fi nala je napredovala le prva ekipa v vsaki skupini. Naše deklice so prikazale izredno dobro igro in bojevit duh. Treba je še omeniti, da smo se med tekmovanjem so- očali z marsikaterim izzivom. Naše najmlajše deklice so se morale prilagoditi igri z večjo žogo, kot je sicer v uporabi v Sloveniji za to starostno sku- pino. Deklice iz skupine C so se enakovredno kosale z nasprotnicami, čeprav so bile vse najmanj leto mlajše od nosilnega letnika. Najstarej- ših je bilo najmanj (le 11), a še tukaj je prišlo do poškodbe. Ta se je sicer po pregledu na urgenci k sreči izkazala za laž- jo, a vendar je bila ekipa med tekmovanjem prikrajšana za tekmovalko. Če potegnemo črto pod ce- lotnim tekmovanjem, lahko iskreno čestitamo za odličen rezultat vsem štiridesetim de- klicam in trenerjem Milanu Ramšaku, Aniti Seles Držan, Tani Sutaj in Iztoku Rozma- nu. Hvala tudi staršem in navijačem, ki so prišli v Pra- go, za zelo bučno podporo s tribun in sponzorjem ter donatorjem, brez katerih se tega tekmovanja ne bi mogli udeležiti. Za konec le še to, da smo na turnirju prejeli še povabila za udeležbo na turnirju nemške in francoske ekipe, s katerima smo se tudi najbolj povezali in stkali lepa prijateljstva. TINA GLUHAK V soboto, 6. aprila, sta bila v Osnovni šoli Pod goro v Slo- venskih Konjicah poleg že tra- dicionalnega Žura Pod goro še Vodni dan in predstavitev mednarodnega projekta o vlo- gi vode skozi cilje trajnostne- ga razvoja za učitelje. Na dan, ko se družijo učenci, starši in učitelji, je bilo 22 delavnic, ki se jih je udeležilo 800 ljudi. Poleg športnih dejavnosti je bil v šoli, ki je tudi vodna šola, še Vodni dan. Obiskovalcem so predstavili, kako pomembna je voda, ogledali so si lahko raz- lična dela učencev. Na voljo je bila tudi predstavitev projekta Erasmus+ Izboljšava znanj in veščin, povezanih s cilji trajno- stnega razvoja, osredotočenih na vodo v kurikulu za osnovne šole. Projekt je bil v partner- stvu s Srbijo in Hrvaško. Pred- stavnice projekta so si ogledale številne dejavnosti. OŠ Pod goro namreč daje velik poudarek načelom traj- Lokalni dobavitelji so za udeležence pripravili degusta- cije. Žur Pod Goro v znamenju vode in podnebnih sprememb V četrtek, 28. marca, je bilo v Šentjurju 3. državno tekmovanje veterinarskih tehnikov in tehnic Veticus. Na stojnicah pred šolo so se predstavili tudi drugi uspešni projekti, kot je First Lego liga, s katero so se učenci aprila uvr- stili na svetovno prvenstvo v ZDA. Veliko zanimanje je bilo za stojnice lokalnih dobavite- ljev, s katerimi sodeluje šola. Pripravili so degustacije svojih izdelkov, starši so lahko okusili hrano, ki jo v šoli jedo njihovi otroci. TANJA BORDON V tekmovanju sodelujejo vse tri srednje šole, ki izobra- žujejo prihodnje veterinarske tehnike in tehnice, torej Šol- ski center Šentjur, Bioteh- niški izobraževalni center Ljubljana – BIC Ljubljana in Biotehniška šola Maribor. Or- ganizator letošnjega tekmo- vanja je bil Šolski center Šen- tjur. Osrednja nit tekmovanja je bila kirurgija. Na državno tekmovanje se je uvrstilo 50 dijakov iz vseh treh šol. Na koncu se je v zadnjem prak- tičnem preizkusu pomerilo še najboljših deset. Dijaki so ponovno izkazali izredno do- bro znanje in vsem sodelujo- čim iskreno čestitamo. Najboljših pet, ki so osvoji- li tudi zlata priznanja,: Tjaša Colnerič (Šolski center Šen- tjur), Kristina Bučar (Bioteh- niški izobraževalni center Ljubljana – BIC Ljubljana), Nika Gračnar (Šolski center Šentjur), Nina Vavdi (Šolski center Šentjur) in Veronika Furlar (Biotehniški izobraže- valni center Ljubljana – BIC Ljubljana). MONIKA OČKO nosti, ki so veliko več kot le skrb za okolje. S projektom so želeli nadgraditi svoje znanje o pomenu vode, zavrženi hrani in človeškem vplivu na pod- nebne spremembe ter kako jih lahko omilimo. Zavedajo se namreč, da imamo vedno več skrajnih vremenskih pojavov, a tudi vedno več mladih, ki jim ni vseeno za naš planet – njim želijo približati cilje trajnostne- ga razvoja. V ta namen so bili v projektu izvedeni webinarji, pripravlja se priročnik za učite- lje z delovnimi listi, kjer je kot primer dobre prakse predsta- vljen tudi Vodni dan. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 16, 18. april 2024 BRALCI POROČEVALCI Z Brača s prestižnim pokalom Z leve dijak Tim Finkšt, ravnate- ljica Helena Zupanc, dijak Mark Urbanc, učiteljica mentorica Si- mona Pompe, dijakinja Saška Miklavžina, učiteljica mento- rica Marijana Novak, učitelj mentor Janez Jevšnik Med 19. in 23. marcem je bil že XIX. Mednarodni kuli- narični festival gastronomi- je in turizma na otoku Brač. Letos je sodelovalo 600 tek- movalcev iz več kot 30 držav. Šola za storitvene dejavnosti je s tekmovalci tudi tokrat po- kazala svoje »bisere mora«, saj se je v njihovih rokah enkrat zasvetilo srebro, zlato pa kar štirikrat. Dijakinja Saška Miklavžina iz programa gastronomija je pod mentorstvom Marijane Novak svoje veščine predsta- vljala v kategorijah piščančje in ribje jedi, obe sta ji prinesli zlato kolajno. Pod vodstvom Simone Pompe je Saška Miklavžina žirijo navdušila še z jedmi za sladokusce in tako v katego- riji restavracijske slaščice kot v kategoriji izložbene torte osvojila zlato kolajno. Kot absolutna zmagovalka vseh štirih kategorij je dijaki- nja Saška Miklavžina prejela prestižen pokal za največ osvojenih točk v tekmovanju in si prislužila težko prigaran naziv najboljši junior chef, zahvala gre tudi mentorica- ma Simoni Pompe in Marijani Novak. Svoje znanje sta na med- narodnem tekmovanju pr- vič preizkusila tudi dijaka Mark Urbanc in Tim Finkšt iz programa gastronomske in hotelske storitve, ki sta pod vodstvom mentorjev Simone Pompe in Janeza Jevšnika v Kategorija piščančja jed zlata kolajna Saška Miklavžina, kategorija ribja jed zlata kolajna Saška Miklavžina, kate- gorija celotni menu srebrna kolajna Mark Urbanc in Tim Finkšt, kategorija restavracijska slaščica zlata kolajna Saška Miklavžina, kategorija izložbena torta zlata kolajna Saška Miklavžina, Dijana Žabkar. kategoriji priprave celotnega jedilnika osvojila drugo me- sto in domov odnesla srebrni kolajni. Skupaj so dijaki ŠSD na XIX. tekmovanju Biseri mora prejeli štiri zlate in eno sre- brno kolajno ter ponovno do- kazali, da se lahko s svojim znanjem kosajo z najboljši- mi gastronomskimi mojstri v Evropi. Izjemno ponosni smo na vse dijake, ki jim iskreno česti- tamo, mentorjem pa izrekamo posebno zahvalo za strokovno opravljeno nalogo. SIMONA POMPE Sto let Jožefe Kovačič z Gomilskega Sto let Jožefe Kovačič z Gomilskega Na Gomilskem v obči- ni Braslovče je pred dnevi praznovala stoti rojstni dan Jožefa Kovačič, prijateljem in sosedom znana kot Joži. Ob tako visokem jubileju so jo obiskali podžupanja Ob- čine Braslovče mag. Urška Hozjan, predsednik Krajev- nega odbora Gomilsko Sašo Laznik in članica Rdečega križa Braslovče – Gomilsko Božena Kosu. Zaželeli so ji predvsem zdravje ter ji iz- ročili simbolična darila in šopek cvetja. Joži se je rodila na Gomil- skem očetu Jožetu in mami Jožefi . Oče je bil po poklicu kolar, imel je tudi učence, ki so se pri njem izučili kolarske- ga dela. Mati je poleg gospo- dinjskega dela tudi šivala. Ko je hudo zbolela, je na pomoč prišla teta, mamina sestra, ki je pazila na deklico in go- spodinjila. Joži je odraščala in mama si je počasi opomo- gla. Ko je bila stara šest let, je začela obiskovati šolo na Go- milskem. Minevala so leta in prišla je vojna ter Joži je ostala doma na kmetiji, saj je imela delo na polju zelo rada. Leta 1953 je spoznala Tončeta Kovačiča in leta 1955 sta se poročila. V zakonu se jima je najprej rodil sin Boris in nato hči Mija. Uredila sta si hiško in srečno preživljala svoje življe- nje. Tonči je pel v mešanem pevskem zboru na Gomil- skem, v Franciji se je naučil igrati na pozavno. Rada sta obiskovala sorodnike in prija- telje po vsej Sloveniji. Doma sta imela oziroma obdržala kmetijo in imela nekaj živine. Joži je bila gospodinja, T onče je delal v bližnjem podjetju v mizarski delavnici. Leta so minevala in otro- ka sta si zgradila blizu doma vsak svojo hišo. Danes se je družina povečala za štiri vnuke in šest pravnukov. Joži in T onči sta lepo dočakala 50 let zakona – zlato poroko, ki sta jo lepo proslavila z obi- skom v Franciji, kjer je T onče preživel svojo mladost. Žal je Tonče 2016 zapustil ta svet in Joži živi s spomi- ni v svoji hiški, ki ji pomeni vse. Hčerka Mija lepo skrbi za mamico, prav tako sin Bo- ris, ki jo vsak dan obišče, a tudi vnuki in pravnuki. Joži je ženska, ki ima kljub visokim letom še vedno izre- den spomin in radio ji je velik prijatelj, saj redno spremlja novice iz sveta in Slovenije, posluša pa tudi prenos maš, saj v cerkev več ne zmore. TT Jožefa Kovačič je praznovala častitljiv jubilej. Sto let Jožefe Kovačič Sto let Jožefe Kovačič Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 16, 18. april 2024 AKTUALNA PONUDBA www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca maja 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Pomladansko prebujanje balkonov in teras Metrobova strokovnjakinja Ula Bonajo, mag. inž. hort., svetuje Prazen balkon ne bo nikoli pritegnil toliko pogledov kot balkon, poln cvetja in zelenja. Če želimo oživiti balkon ali teraso, so balkonske rastline ali trajnice odlična izbira za popestritev zunanje podobe našega bivalnega prostora. Da nam bodo rastline kar najbolje uspevale, je treba izbrati pravilno mesto za posamezno vrsto rastlin. Ne glede na to, ali imamo sončen ali senčen balkon, lahko izbiramo med obilno ponudbo rastlin, ki so primerne za sončna, senčna ali polsenčna mesta. Med najbolj priljubljene balkonske rastline uvrščamo pelargonije, sur nije, begonije, fuksije, petunije, vodenke… 1. Izbira primernih rastlin Preden se lotimo sajenja, premislimo, katere rastline želimo na svojem balkonu. Izbiramo lahko med cvetočimi rastlinami, dišečimi zelišči, rastlinami z okrasnimi listi, lahko pa se odločimo tudi za mini vrt na balkonu. Če želimo posaditi užitne rastline na balkonu, izbiramo manjše vrtnine, za to so odlični grmičaste sorte plodovk, solatnice, sladek krompir, jagode in druge. Izbira rastlin naj bo pri- lagojena tudi okoljskim dejavnikom, kot so osvetljenost (sončna/ senčna stran), veter, padavine… Balkonske rastline za sonce Med večne klasike balkonskih rastlin uvrščamo pelargonije. So odlična izbira za sončne lege, saj bodo najlepše cvetele. Uspevale bodo tudi na manj sončnih mestih, vendar lahko tam ustvarijo manj 2. Sajenje v balkonska korita Ko smo se odločili, kakšno vrsto zasaditve si želimo, izberemo primerna balkonska korita ali cvetlične lonce z drenažnimi luknjami za odtekanje odvečne vode. Za uspešno rast in bujno cvetenje rastlin je nujno izbrati dovolj kakovostno zemljo. Ta naj vsebuje kakovostno šoto z dodatki, kot so perlit, kompost, gnojila. Odličen je substrat Compo Sana za balkonske rastline, ki zagotavlja dobro cvetov. Za lepo rast jim sproti odstranjujemo odcvetele cvetove in ohranjamo vlažno zemljo tako, da jih ne zalivamo po listih. Na drugo mesto uvrščamo petunije, ki so prav tako odlična izbira za sončna mesta, kjer balkone obogatijo z bujnim in dolgotraj- nim cvetenjem. Najdemo jih vseh mogočih barv, oblik in velikosti cvetov. Za sončne balkone so od cvetočih rastlin odlični tudi verbene, mi- lijon zvončki, nageljčki, marjetice, okrasne trave, sivke, rožmarin… Balkonske rastline za senco Tudi na senčnem balkonu si lahko ustvarimo cvetočo oazo. Če- prav morda nekatere klasične sončne rastline ne bodo tako dobro uspevale oz. cvetele, obstajajo številne druge, ki so prilagojene senčnim pogojem in bodo prav tako popestrile naše balkone in terase. Na polsenčnih in senčnih balkonih bodo od cvetočih rastlin prav lepo uspevale begonije, vodenke in fuksije. Begonije so priljubljena izbira za polsenčna in tudi senčna mesta, ki s svojimi teksturnimi listi in barvitimi cvetovi popestrijo balkone in terase. Na voljo je veliko sort begonij, ki jih lahko gojimo v cvetličnih loncih, visečih košarah ali balkonskih koritih. Tudi fuksije so lepa izbira za senčna mesta, izbiramo lahko med visečimi in pokončnimi sortami, pri čemer imajo različne barve cvetov. Odločimo se lahko tudi za bolj zeleno zasaditev, za to so odlič- ne hoste, pisane mrtve koprive, dihondre, sive pepelke, okrasne trave… zadrževanje vode in zračnost v območju korenin za bogato razra- ščanje korenin in posledično nadzemnih delov rastlin. Vsebuje tudi gnojila za obdobje osmih tednov. V nadaljevanju rastlinam dodajamo gnojila, ki vsebujejo ma- kro- in mikroelemente za bujno cvetenje. Za vegetativno rast je pomemben dušik, za cvet pa fosfor. Eno takšnih in hkrati tudi pre- prosto za uporabo je tekoče gnojilo za balkonske rastline Compo, ki se ga dodaja enkrat tedensko ob zalivanju. Ta bo zagotovil obilo cvetov in preprečil rumenenje listov. Kakovostna zemlja, redno zalivanje, gnojenje in odstranjevanje odmrlih listov in cvetov so ključni za zdravo in bujno rast balkonskih rastlin. S sajenjem balkonskih rastlin ustvarimo čudovit in sproščujoč prostor, ki nas bo spremljal celo pomlad in poletje. Zdaj je čas, da se lotimo svojega balkonskega vrta in si tako ustvarimo mali naravni raj. Za balkonske lepotice COMPO Zemlja COMPO tekoče gnojilo za balkone Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 16, 18. april 2024 PODLISTEK Kadar govorimo o videzu nadangela Mi- haela, gre izključno za mladeniča plemenite postave ali močnega mladega moškega brez brade. Nekje od 10. do 15. stoletja je prevlado- val na upodobitvah bolj dekliški tip, v visoki renesansi pa nastopi nov tip upodobitve mla- dostniškega, močnega, možatega značaja, ki prevladuje v upodabljanju Mihaelovega boja s Satanom. V zgodnjekrščanskem in poznejših obdobjih je Mihael v vlogi božjega glasnika ali stražarja paradiža oblečen v tuniko in palij. Od zgodnje- ga srednjega veka naprej ga občudujemo tudi v tuniki in oklepu, med zmagoslavnim bojem z zmajem pa včasih nosi dalmatiko in rdeč pa- lij. V baroku je Mihaelova postava nadnaravno velika, za njegovo fiziognomijo pa ostajajo zna - čilne ženske poteze. Na glavi nosi trak z diade- mom ali čelnim križem, zelo redko z božjim očesom, v naših krajih ima pogosto na glavi čelado z okrasnim perjem ali brez njega; zelo redko nosi krono ali kronski diadem. V vzho- dnokrščanskem svetu je pogosto upodobljen v vladarski noši z izvezenim šalom lorosom, včasih pa kot vojskovodja na konju in tudi kot vodja svetih vitezov. V srednjem veku pogosto nosi liturgična oblačila, posebej v vlogi božjega odposlanca ali tehtalca duš. V novem veku je največkrat oblečen v viteški oklep ali tuniko z zlato oklepno srajco. Njegova velika krila so večinoma iz belega perja, v nekaterih primerih so iz pavjega perja ali pozlačena, na nogah ima sandale ali rdeč dokolenski ščit, le izjemoma je v novem veku upodobljen bos. V srednjem veku je pretežno upodobljen z nimbom, od približno leta 1400 naprej je pogo- sto brez nimba, v rokah pa drži glasniško palico in globus z znamenjem križa, kadar predstavlja vrhovnega božjega poveljnika. V vlogi varuha paradiža včasih drži labarum oziroma prapor; kadar se bori s Satanom ali apokaliptičnim zma- jem, je oborožen s kopjem ali gorečim mečem, s ščitom ali palico s križem. Kot tehtalec duš v desnici drži plameneč meč in v levici tehtnico, ki je Mihaelov atribut, tudi kadar je v boju s Sa- tanom. Njegova pogosta atributa sta še lilija in disk s Kristusovim monogramom, v bizantinski umetnosti pa kot vrhovni poveljnik včasih nosi kadilnico, knjigo in pozavno. Se nadaljuje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Upodobitve nadangela Mihaela iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (3) ALBUM S CELJSKEGA Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Celjski NK Kladivar v Rogaški Slatini, pomlad 1959 Celjski nogometni klub je prijateljsko tekmo proti domačemu Steklarju odigral v naslednji postavi: od leve čepijo: Anton Šega, Marjan Radič, Tone Vodeb in Ivan Hribernik; stojijo: Rudi Škedelj, Polde Čoklič, Jože Pavlič, Dani Cafuta, Marko Hočevar, Ivan Pikl, Jože Kokotec, Štefan Štor in Mirko Muršič. Sv. Mihael, neznani kipar, 18. stol., les, pobarvan, pozlačen, inv. št. P-132. Figura postavnega mladeniča, ki predstavlja Mi- haela, stoji v značilni drži tehtalca duš z dvignjeno desnico, v kateri manjka meč, in levico, v kateri manjka tehtnica. Na glavi ima čelado z bujno perjanico, oblečen je v zlato tuniko, prevezano z modrim pasom, na nogah ima sandale. Na hrbtu ima ohra- njeno le desno krilo iz zlatega perja. Nogometaš Ivan Pikl, stoji šesti z leve, je bil takrat med najboljšimi v Celju, prav tako v Sloveniji. Svoje nogometno znanje je pokazal pri ljubljanskem Odredu, nato še pri varaž- dinskem Tekstilcu in nazadnje v Avstraliji, kamor je emigriral. Prispeval Rudi Škedelj. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 16, 18. april 2024 AKTUALNA PONUDBA www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca maja 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Pomladansko prebujanje balkonov in teras Metrobova strokovnjakinja Ula Bonajo, mag. inž. hort., svetuje Prazen balkon ne bo nikoli pritegnil toliko pogledov kot balkon, poln cvetja in zelenja. Če želimo oživiti balkon ali teraso, so balkonske rastline ali trajnice odlična izbira za popestritev zunanje podobe našega bivalnega prostora. Da nam bodo rastline kar najbolje uspevale, je treba izbrati pravilno mesto za posamezno vrsto rastlin. Ne glede na to, ali imamo sončen ali senčen balkon, lahko izbiramo med obilno ponudbo rastlin, ki so primerne za sončna, senčna ali polsenčna mesta. Med najbolj priljubljene balkonske rastline uvrščamo pelargonije, sur nije, begonije, fuksije, petunije, vodenke… 1. Izbira primernih rastlin Preden se lotimo sajenja, premislimo, katere rastline želimo na svojem balkonu. Izbiramo lahko med cvetočimi rastlinami, dišečimi zelišči, rastlinami z okrasnimi listi, lahko pa se odločimo tudi za mini vrt na balkonu. Če želimo posaditi užitne rastline na balkonu, izbiramo manjše vrtnine, za to so odlični grmičaste sorte plodovk, solatnice, sladek krompir, jagode in druge. Izbira rastlin naj bo pri- lagojena tudi okoljskim dejavnikom, kot so osvetljenost (sončna/ senčna stran), veter, padavine… Balkonske rastline za sonce Med večne klasike balkonskih rastlin uvrščamo pelargonije. So odlična izbira za sončne lege, saj bodo najlepše cvetele. Uspevale bodo tudi na manj sončnih mestih, vendar lahko tam ustvarijo manj 2. Sajenje v balkonska korita Ko smo se odločili, kakšno vrsto zasaditve si želimo, izberemo primerna balkonska korita ali cvetlične lonce z drenažnimi luknjami za odtekanje odvečne vode. Za uspešno rast in bujno cvetenje rastlin je nujno izbrati dovolj kakovostno zemljo. Ta naj vsebuje kakovostno šoto z dodatki, kot so perlit, kompost, gnojila. Odličen je substrat Compo Sana za balkonske rastline, ki zagotavlja dobro cvetov. Za lepo rast jim sproti odstranjujemo odcvetele cvetove in ohranjamo vlažno zemljo tako, da jih ne zalivamo po listih. Na drugo mesto uvrščamo petunije, ki so prav tako odlična izbira za sončna mesta, kjer balkone obogatijo z bujnim in dolgotraj- nim cvetenjem. Najdemo jih vseh mogočih barv, oblik in velikosti cvetov. Za sončne balkone so od cvetočih rastlin odlični tudi verbene, mi- lijon zvončki, nageljčki, marjetice, okrasne trave, sivke, rožmarin… Balkonske rastline za senco Tudi na senčnem balkonu si lahko ustvarimo cvetočo oazo. Če- prav morda nekatere klasične sončne rastline ne bodo tako dobro uspevale oz. cvetele, obstajajo številne druge, ki so prilagojene senčnim pogojem in bodo prav tako popestrile naše balkone in terase. Na polsenčnih in senčnih balkonih bodo od cvetočih rastlin prav lepo uspevale begonije, vodenke in fuksije. Begonije so priljubljena izbira za polsenčna in tudi senčna mesta, ki s svojimi teksturnimi listi in barvitimi cvetovi popestrijo balkone in terase. Na voljo je veliko sort begonij, ki jih lahko gojimo v cvetličnih loncih, visečih košarah ali balkonskih koritih. Tudi fuksije so lepa izbira za senčna mesta, izbiramo lahko med visečimi in pokončnimi sortami, pri čemer imajo različne barve cvetov. Odločimo se lahko tudi za bolj zeleno zasaditev, za to so odlič- ne hoste, pisane mrtve koprive, dihondre, sive pepelke, okrasne trave… zadrževanje vode in zračnost v območju korenin za bogato razra- ščanje korenin in posledično nadzemnih delov rastlin. Vsebuje tudi gnojila za obdobje osmih tednov. V nadaljevanju rastlinam dodajamo gnojila, ki vsebujejo ma- kro- in mikroelemente za bujno cvetenje. Za vegetativno rast je pomemben dušik, za cvet pa fosfor. Eno takšnih in hkrati tudi pre- prosto za uporabo je tekoče gnojilo za balkonske rastline Compo, ki se ga dodaja enkrat tedensko ob zalivanju. Ta bo zagotovil obilo cvetov in preprečil rumenenje listov. Kakovostna zemlja, redno zalivanje, gnojenje in odstranjevanje odmrlih listov in cvetov so ključni za zdravo in bujno rast balkonskih rastlin. S sajenjem balkonskih rastlin ustvarimo čudovit in sproščujoč prostor, ki nas bo spremljal celo pomlad in poletje. Zdaj je čas, da se lotimo svojega balkonskega vrta in si tako ustvarimo mali naravni raj. Za balkonske lepotice COMPO Zemlja COMPO tekoče gnojilo za balkone Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 16, 18. april 2024 PODLISTEK Kadar govorimo o videzu nadangela Mi- haela, gre izključno za mladeniča plemenite postave ali močnega mladega moškega brez brade. Nekje od 10. do 15. stoletja je prevlado- val na upodobitvah bolj dekliški tip, v visoki renesansi pa nastopi nov tip upodobitve mla- dostniškega, močnega, možatega značaja, ki prevladuje v upodabljanju Mihaelovega boja s Satanom. V zgodnjekrščanskem in poznejših obdobjih je Mihael v vlogi božjega glasnika ali stražarja paradiža oblečen v tuniko in palij. Od zgodnje- ga srednjega veka naprej ga občudujemo tudi v tuniki in oklepu, med zmagoslavnim bojem z zmajem pa včasih nosi dalmatiko in rdeč pa- lij. V baroku je Mihaelova postava nadnaravno velika, za njegovo fiziognomijo pa ostajajo zna - čilne ženske poteze. Na glavi nosi trak z diade- mom ali čelnim križem, zelo redko z božjim očesom, v naših krajih ima pogosto na glavi čelado z okrasnim perjem ali brez njega; zelo redko nosi krono ali kronski diadem. V vzho- dnokrščanskem svetu je pogosto upodobljen v vladarski noši z izvezenim šalom lorosom, včasih pa kot vojskovodja na konju in tudi kot vodja svetih vitezov. V srednjem veku pogosto nosi liturgična oblačila, posebej v vlogi božjega odposlanca ali tehtalca duš. V novem veku je največkrat oblečen v viteški oklep ali tuniko z zlato oklepno srajco. Njegova velika krila so večinoma iz belega perja, v nekaterih primerih so iz pavjega perja ali pozlačena, na nogah ima sandale ali rdeč dokolenski ščit, le izjemoma je v novem veku upodobljen bos. V srednjem veku je pretežno upodobljen z nimbom, od približno leta 1400 naprej je pogo- sto brez nimba, v rokah pa drži glasniško palico in globus z znamenjem križa, kadar predstavlja vrhovnega božjega poveljnika. V vlogi varuha paradiža včasih drži labarum oziroma prapor; kadar se bori s Satanom ali apokaliptičnim zma- jem, je oborožen s kopjem ali gorečim mečem, s ščitom ali palico s križem. Kot tehtalec duš v desnici drži plameneč meč in v levici tehtnico, ki je Mihaelov atribut, tudi kadar je v boju s Sa- tanom. Njegova pogosta atributa sta še lilija in disk s Kristusovim monogramom, v bizantinski umetnosti pa kot vrhovni poveljnik včasih nosi kadilnico, knjigo in pozavno. Se nadaljuje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Upodobitve nadangela Mihaela iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (3) ALBUM S CELJSKEGA Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Celjski NK Kladivar v Rogaški Slatini, pomlad 1959 Celjski nogometni klub je prijateljsko tekmo proti domačemu Steklarju odigral v naslednji postavi: od leve čepijo: Anton Šega, Marjan Radič, Tone Vodeb in Ivan Hribernik; stojijo: Rudi Škedelj, Polde Čoklič, Jože Pavlič, Dani Cafuta, Marko Hočevar, Ivan Pikl, Jože Kokotec, Štefan Štor in Mirko Muršič. Sv. Mihael, neznani kipar, 18. stol., les, pobarvan, pozlačen, inv. št. P-132. Figura postavnega mladeniča, ki predstavlja Mi- haela, stoji v značilni drži tehtalca duš z dvignjeno desnico, v kateri manjka meč, in levico, v kateri manjka tehtnica. Na glavi ima čelado z bujno perjanico, oblečen je v zlato tuniko, prevezano z modrim pasom, na nogah ima sandale. Na hrbtu ima ohra- njeno le desno krilo iz zlatega perja. Nogometaš Ivan Pikl, stoji šesti z leve, je bil takrat med najboljšimi v Celju, prav tako v Sloveniji. Svoje nogometno znanje je pokazal pri ljubljanskem Odredu, nato še pri varaž- dinskem Tekstilcu in nazadnje v Avstraliji, kamor je emigriral. Prispeval Rudi Škedelj. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 16, 18. april 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Nova kategorizacija ajdovske burje 30 km/h – »popolnoma mirno«. Drevesom se ne ljubi niti premakniti listov. 40 km/h – drugod po Sloveniji ljudje zapirajo okna. V Aj- dovščini veter upihne nekaj regratovih lučk. 50 km/h – drugod po Sloveniji se ljudje držijo za kape, da jim jih ne odnese. V Ajdovščini odprejo vsa okna in vrata, da se malo prezrači. 60 km/h – Ajdovci se odpravijo na sprehod in uživajo v ljubki sapici. Tujce po cesti že zanaša med hojo. 70 km/h – drugod po Sloveniji spravljajo avte v garaže in zapirajo polkna. Ajdovci dajo ven sušit perilo. 80 km/h – Ajdovci pošljejo otroke malo ven, da se prezra- čijo. 90 km/h – drugod po Sloveniji prevrača smetnjake in raz- bija šipe. Ajdovci začnejo prižigati cigarete z vžigalico med dlanmi. 100 km/h – drugod po Sloveniji radii in televizije panič- no opozarjajo pred vetrom. Ajdovec se pelje na panoramsko vožnjo po cesti proti Podnanosu in se smeje prevrnjenim kamionom. 120 km/h – drugod po Sloveniji lomi drevesa in uničuje pridelke. Ajdovci se veselijo, ker jim ni treba pometati. 150 km/h – drugod po Sloveniji odkriva strehe in lomi ostrešja, drevesa pa izruje s koreninami vred. Ajdovci počasi zaprejo okna. 180 km/h – drugod po Sloveniji: razglašena je splošna na- ravna katastrofa, gasilci in civilna zaščita iz vse države hiti na pomoč ljudem s podrtimi hišami. Ajdovcem ni jasno, zakaj takšna panika. 200km/h – V Ajdovščini polomi nekaj vej in odnese kak strešnik. Drugod po Sloveniji štejejo smrtne žrtve v tisočih. 300 km/h – drugod po Sloveniji: popolno uničenje, mesta so zravnana z zemljo. Ajdovci rečejo: »Ej, ma dns pej piha!« Nova tajnica Albert je dobil novo tajnico. Nekaj dni zatem njegova žena Tanja to izve in Albert je deležen rafala hitrih in sumničavih vprašanj. Tanja: »Ali ima tvoja tajnica lepe noge?« Albert: »Nisem opazil.« Tanja: »Kakšne barve oči ima?« Albert: »Nisem imel časa preveriti.« Tanja: »Kakšne barve lak za nohte uporablja?« Albert: »Se mi niti malo ne sanja.« Tanja: »Kako pa govori? A ima kakšen naglas?« Albert: »Komaj kaj sem spregovoril z njo, tako da ne vem.« Tanja: »Kako se oblači?« Albert: »Zelo hitro.« Albertov pogreb bo v torek ob 15. uri na mestnem poko- pališču. Trenutno izdane globe: 24 ptic, pet letal, trije helikopterji, trije droni in Superman. Seznam sladkarij, ki jih ne maram. Kolega, imam eno res veliko prošnjo … Po 4.500 letih smo končno odkrili skrivnost grajenja egipčanskih piramid. Ko jo vprašam, ali lahko grem s prijatelji na pijačo. Očetova druga nesreča ta teden. Ne boste si dovolili, da vas povozijo s svojim mnenjem ali vedenjem, ampak boste pokazali tisto plat tehtnice, ki zna biti še kako odločna, ko se postavi zase, pa tudi dosti manj prijazna. To bo delovalo neverjetno privlačno na okolico, tudi partner bo cenil novo odkrito samozavest, ven- dar zvezde svetujejo previdnost, če se odločite za skupne poslov- ne projekte. Znati boste morali uporabiti tako svojo intuicijo kot razum, če hočete, da se boste lah- ko pohvalili z dobičkom. Zelo pikantni boste pri svojih besedah, polni velikih načrtov, a vaša dejanja ne bodo sledila va- šim mislim. Delovali boste veliko počasneje, kot si sicer želite, ker vam manjka poguma in odloč- nosti, da bi presekali s starim, ki vas ovira, vendar prihaja zvez- dni vpliv Jupitra in Urana, ki bo prinesel velik preobrat. Vsak dan boste bližje svoji resnici in jo bo- ste sčasoma izrazili na glas, kar dobesedno lahko spremeni vaš vsakdan. Predolgo časa ste bili potrpežljivi do drugih. Zvezdni objem Jupitra in Urana lahko strelci že čutite, saj se pojavljalo nove poslovne priložnosti, ki vam lahko pošte- no izboljšajo življenje. Ne samo denarno, ampak tudi kakovo- stno. Bolje boste poskrbeli za svoje telo in se posvetili zdravju ter počutju, priporočljivo je tudi prilagoditi prehrano svojim po- trebam, za nagrado pa se lahko zasveti dolgo pričakovana iskra v ljubezni. Podprla vas bo tudi torkova polna luna, ki bo raz- krila, kdo so vaši pravi prijatelji. Delavni, kot ste, dobro veste, da ste v obdobju, ki od vas zah- teva veliko, a tudi vaše ambici- je niso bile nikoli majhne. Delo ima za vas vedno prednost pred vsem, toda zdajle si morate pri- znati, da imate več opravka s svojimi čustvi, kjer ste zlezli v velike globine. Zelo pomembno je, da si dovolite čutiti dobro in slabo ter znati to izraziti na način, ki je za vas »varen«. Če to ne bo mogoče, boste stvari za- držali zase in se po svoji stari navadi v tišini zakopali v delo. Kljub vplivu planetov, ki vas ženejo v posel, se kar ne boste mogli odločiti za velike korake, ampak boste počasi in premi- šljeno ubirali preverjene poti, kar pa vas bo dolgočasilo. Po- trebujete nov izziv in zvezde ga imajo v rokavu, le pozorno opa- zujte svet okoli sebe, pa boste idejo o spremembi dobili sami od sebe. Čustveno boste vročič- ni, le prava oseba bo lahko opa- zila, da v vaši notranjosti skelijo nezaceljene rane, ki jih boste z njeno pomočjo začeli zdraviti. Mars in Saturn v znamenju rib dodajata težo vašemu ži- vljenju, neke vrste melanholijo, ki pa jo boste lahko premagali tako, da se popolnoma zaposlite z delom ali fizično aktivnostjo. Ni pomembno, kaj izberete, po- membno je, da vidite rezultate, ki vas bodo spodbudili naprej. A dolgoročno to ni rešitev, morali se boste spogledati s čustvi, ki vas bolijo ali so nerazrešena, da se boste lahko osvobodili notra- njega pritiska. Odnose z ljudmi, ki so vam blizu, bo treba urediti. Čeprav radi živite hitro, bo življenje še bolj pospešilo svoj tempo, zato lahko na počitek v tem tednu pozabite. Prihajajo nove poslovne priložnosti, ki bodo vzdramile vaše zanimanje in vas pripravile do tega, da zač- nete uvajati novosti pri svojem delu, lahko pa se tudi spogle- dujete z idejo o drugi službi. V ljubezni bo čas pogajanj, ki bo dosegel vrhunec v torek ob polni luni, pripravite se na strpnost in previdno izbirajte svoje besede, če želite doseči svoj cilj. Morda se vam zdi, da cepeta- te na mestu, morda pa že lah- ko čutite, da je za ovinkom tisti prelomni trenutek, na katerega ste čakali, da vas porine iz miro- vanja. Prihajajoča konjunkcija Jupitra in Urana v biku vas bo pretresla do temeljev in vam po- kazala jasno pot do ciljev, treba pa bo zbrati nekaj poguma za odločitve, ki jih že toliko časa premlevate. Ostri rezi so včasih potrebni in čeprav bolijo, ustva- rijo prostor za prihajanje novega tako v ljubezni kot v poslu. Zdaj ste verjetno že ugoto- vili, da z ostrimi besedami in razburjanjem ne boste prišli do želenih rezultatov, zato pa vas bo zvezdni vpliv Merkurja in Ve- nere prepričal, da z malo miline in ljubezni lahko dosežete vse. Ljudje okoli vas vam bodo takoj nastavili ogledalo, vi pa bodite pozorni, da dajete ravno toliko, kot prejemate. Pomembno je, da ne nikomur obljubljate ničesar, česar ne morete izpolniti, ne do- volite si, da vas vodijo čustva, ampak stavite na razum. Zaposleni boste z delom in največ se boste gibali v družbi ljudi, s katerimi vas trenutno povezujejo isti interesi. S čustvi se ne boste želeli preveč ukvarja- ti, dokler bo v odnosih mir, kar pa se lahko s torkovo polno luno, ki bo osvetlila vašo intimo, spre- meni. V partnerstvu to pomeni, da bo partner lahko zahteval več, kot ste sposobni dati, nje- gova neučakanost pa vas lahko pripelje do izbruha. Večina vaše pozornosti velja delu in to boste težko spremenili čez noč. Retrogradni Merkur vas je omejil na urejanje pretekih za- dev, zato nimate veliko časa, da bi se posvečali sebi in svojim ho- bijem, poleg tega pa so tu še po- slovni pritiski, zaradi katerih ne morete uživati v prostem času ali ljubezni. Pri delu bo napetost še naraščala, zato ne odlašajte z obveznostmi, kajti le tako boste lahko ukradli tudi nekaj trenut- kov zase, ki jih potrebujete, da se spet zaslišite. Ko boste spet našli svoj notranji glas, bodo vsi napori lahkotnejši. Še nekaj časa vam bo nagajal retrogradni Merkur, ki vas bo v tem času popeljal v tiste kotičke svoje duše, ki jih vedno skriva- te pred svetom. Tokrat vas bodo okoliščine primorale, da se spo- gledate s stvarmi, ki ste jih pu- stili nerešene, jih osvetlite in jim pogledate v oči. Vi ste gospodar svoje usode, počistite nesnago in zasijte v novi luči. Torkova polna luna bo poskrbela za preboj na denarnem področju, kjer vas čakajo nova, pozitivna presenečenja. Samo pogumno! Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 16, 18. april 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Nova kategorizacija ajdovske burje 30 km/h – »popolnoma mirno«. Drevesom se ne ljubi niti premakniti listov. 40 km/h – drugod po Sloveniji ljudje zapirajo okna. V Aj- dovščini veter upihne nekaj regratovih lučk. 50 km/h – drugod po Sloveniji se ljudje držijo za kape, da jim jih ne odnese. V Ajdovščini odprejo vsa okna in vrata, da se malo prezrači. 60 km/h – Ajdovci se odpravijo na sprehod in uživajo v ljubki sapici. Tujce po cesti že zanaša med hojo. 70 km/h – drugod po Sloveniji spravljajo avte v garaže in zapirajo polkna. Ajdovci dajo ven sušit perilo. 80 km/h – Ajdovci pošljejo otroke malo ven, da se prezra- čijo. 90 km/h – drugod po Sloveniji prevrača smetnjake in raz- bija šipe. Ajdovci začnejo prižigati cigarete z vžigalico med dlanmi. 100 km/h – drugod po Sloveniji radii in televizije panič- no opozarjajo pred vetrom. Ajdovec se pelje na panoramsko vožnjo po cesti proti Podnanosu in se smeje prevrnjenim kamionom. 120 km/h – drugod po Sloveniji lomi drevesa in uničuje pridelke. Ajdovci se veselijo, ker jim ni treba pometati. 150 km/h – drugod po Sloveniji odkriva strehe in lomi ostrešja, drevesa pa izruje s koreninami vred. Ajdovci počasi zaprejo okna. 180 km/h – drugod po Sloveniji: razglašena je splošna na- ravna katastrofa, gasilci in civilna zaščita iz vse države hiti na pomoč ljudem s podrtimi hišami. Ajdovcem ni jasno, zakaj takšna panika. 200km/h – V Ajdovščini polomi nekaj vej in odnese kak strešnik. Drugod po Sloveniji štejejo smrtne žrtve v tisočih. 300 km/h – drugod po Sloveniji: popolno uničenje, mesta so zravnana z zemljo. Ajdovci rečejo: »Ej, ma dns pej piha!« Nova tajnica Albert je dobil novo tajnico. Nekaj dni zatem njegova žena Tanja to izve in Albert je deležen rafala hitrih in sumničavih vprašanj. Tanja: »Ali ima tvoja tajnica lepe noge?« Albert: »Nisem opazil.« Tanja: »Kakšne barve oči ima?« Albert: »Nisem imel časa preveriti.« Tanja: »Kakšne barve lak za nohte uporablja?« Albert: »Se mi niti malo ne sanja.« Tanja: »Kako pa govori? A ima kakšen naglas?« Albert: »Komaj kaj sem spregovoril z njo, tako da ne vem.« Tanja: »Kako se oblači?« Albert: »Zelo hitro.« Albertov pogreb bo v torek ob 15. uri na mestnem poko- pališču. Trenutno izdane globe: 24 ptic, pet letal, trije helikopterji, trije droni in Superman. Seznam sladkarij, ki jih ne maram. Kolega, imam eno res veliko prošnjo … Po 4.500 letih smo končno odkrili skrivnost grajenja egipčanskih piramid. Ko jo vprašam, ali lahko grem s prijatelji na pijačo. Očetova druga nesreča ta teden. Ne boste si dovolili, da vas povozijo s svojim mnenjem ali vedenjem, ampak boste pokazali tisto plat tehtnice, ki zna biti še kako odločna, ko se postavi zase, pa tudi dosti manj prijazna. To bo delovalo neverjetno privlačno na okolico, tudi partner bo cenil novo odkrito samozavest, ven- dar zvezde svetujejo previdnost, če se odločite za skupne poslov- ne projekte. Znati boste morali uporabiti tako svojo intuicijo kot razum, če hočete, da se boste lah- ko pohvalili z dobičkom. Zelo pikantni boste pri svojih besedah, polni velikih načrtov, a vaša dejanja ne bodo sledila va- šim mislim. Delovali boste veliko počasneje, kot si sicer želite, ker vam manjka poguma in odloč- nosti, da bi presekali s starim, ki vas ovira, vendar prihaja zvez- dni vpliv Jupitra in Urana, ki bo prinesel velik preobrat. Vsak dan boste bližje svoji resnici in jo bo- ste sčasoma izrazili na glas, kar dobesedno lahko spremeni vaš vsakdan. Predolgo časa ste bili potrpežljivi do drugih. Zvezdni objem Jupitra in Urana lahko strelci že čutite, saj se pojavljalo nove poslovne priložnosti, ki vam lahko pošte- no izboljšajo življenje. Ne samo denarno, ampak tudi kakovo- stno. Bolje boste poskrbeli za svoje telo in se posvetili zdravju ter počutju, priporočljivo je tudi prilagoditi prehrano svojim po- trebam, za nagrado pa se lahko zasveti dolgo pričakovana iskra v ljubezni. Podprla vas bo tudi torkova polna luna, ki bo raz- krila, kdo so vaši pravi prijatelji. Delavni, kot ste, dobro veste, da ste v obdobju, ki od vas zah- teva veliko, a tudi vaše ambici- je niso bile nikoli majhne. Delo ima za vas vedno prednost pred vsem, toda zdajle si morate pri- znati, da imate več opravka s svojimi čustvi, kjer ste zlezli v velike globine. Zelo pomembno je, da si dovolite čutiti dobro in slabo ter znati to izraziti na način, ki je za vas »varen«. Če to ne bo mogoče, boste stvari za- držali zase in se po svoji stari navadi v tišini zakopali v delo. Kljub vplivu planetov, ki vas ženejo v posel, se kar ne boste mogli odločiti za velike korake, ampak boste počasi in premi- šljeno ubirali preverjene poti, kar pa vas bo dolgočasilo. Po- trebujete nov izziv in zvezde ga imajo v rokavu, le pozorno opa- zujte svet okoli sebe, pa boste idejo o spremembi dobili sami od sebe. Čustveno boste vročič- ni, le prava oseba bo lahko opa- zila, da v vaši notranjosti skelijo nezaceljene rane, ki jih boste z njeno pomočjo začeli zdraviti. Mars in Saturn v znamenju rib dodajata težo vašemu ži- vljenju, neke vrste melanholijo, ki pa jo boste lahko premagali tako, da se popolnoma zaposlite z delom ali fizično aktivnostjo. Ni pomembno, kaj izberete, po- membno je, da vidite rezultate, ki vas bodo spodbudili naprej. A dolgoročno to ni rešitev, morali se boste spogledati s čustvi, ki vas bolijo ali so nerazrešena, da se boste lahko osvobodili notra- njega pritiska. Odnose z ljudmi, ki so vam blizu, bo treba urediti. Čeprav radi živite hitro, bo življenje še bolj pospešilo svoj tempo, zato lahko na počitek v tem tednu pozabite. Prihajajo nove poslovne priložnosti, ki bodo vzdramile vaše zanimanje in vas pripravile do tega, da zač- nete uvajati novosti pri svojem delu, lahko pa se tudi spogle- dujete z idejo o drugi službi. V ljubezni bo čas pogajanj, ki bo dosegel vrhunec v torek ob polni luni, pripravite se na strpnost in previdno izbirajte svoje besede, če želite doseči svoj cilj. Morda se vam zdi, da cepeta- te na mestu, morda pa že lah- ko čutite, da je za ovinkom tisti prelomni trenutek, na katerega ste čakali, da vas porine iz miro- vanja. Prihajajoča konjunkcija Jupitra in Urana v biku vas bo pretresla do temeljev in vam po- kazala jasno pot do ciljev, treba pa bo zbrati nekaj poguma za odločitve, ki jih že toliko časa premlevate. Ostri rezi so včasih potrebni in čeprav bolijo, ustva- rijo prostor za prihajanje novega tako v ljubezni kot v poslu. Zdaj ste verjetno že ugoto- vili, da z ostrimi besedami in razburjanjem ne boste prišli do želenih rezultatov, zato pa vas bo zvezdni vpliv Merkurja in Ve- nere prepričal, da z malo miline in ljubezni lahko dosežete vse. Ljudje okoli vas vam bodo takoj nastavili ogledalo, vi pa bodite pozorni, da dajete ravno toliko, kot prejemate. Pomembno je, da ne nikomur obljubljate ničesar, česar ne morete izpolniti, ne do- volite si, da vas vodijo čustva, ampak stavite na razum. Zaposleni boste z delom in največ se boste gibali v družbi ljudi, s katerimi vas trenutno povezujejo isti interesi. S čustvi se ne boste želeli preveč ukvarja- ti, dokler bo v odnosih mir, kar pa se lahko s torkovo polno luno, ki bo osvetlila vašo intimo, spre- meni. V partnerstvu to pomeni, da bo partner lahko zahteval več, kot ste sposobni dati, nje- gova neučakanost pa vas lahko pripelje do izbruha. Večina vaše pozornosti velja delu in to boste težko spremenili čez noč. Retrogradni Merkur vas je omejil na urejanje pretekih za- dev, zato nimate veliko časa, da bi se posvečali sebi in svojim ho- bijem, poleg tega pa so tu še po- slovni pritiski, zaradi katerih ne morete uživati v prostem času ali ljubezni. Pri delu bo napetost še naraščala, zato ne odlašajte z obveznostmi, kajti le tako boste lahko ukradli tudi nekaj trenut- kov zase, ki jih potrebujete, da se spet zaslišite. Ko boste spet našli svoj notranji glas, bodo vsi napori lahkotnejši. Še nekaj časa vam bo nagajal retrogradni Merkur, ki vas bo v tem času popeljal v tiste kotičke svoje duše, ki jih vedno skriva- te pred svetom. Tokrat vas bodo okoliščine primorale, da se spo- gledate s stvarmi, ki ste jih pu- stili nerešene, jih osvetlite in jim pogledate v oči. Vi ste gospodar svoje usode, počistite nesnago in zasijte v novi luči. Torkova polna luna bo poskrbela za preboj na denarnem področju, kjer vas čakajo nova, pozitivna presenečenja. Samo pogumno! Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 16, 18. april 2024 RAZVEDRILO Slikovna križanka REŠITEV SUDOKU 617 SUDOKU 618 SUDOKU 309 REŠITEV SUDOKU 308                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje 3K DVANAJST KOSOV NAZOR, KI NASPROTUJE ČAŠČENJU IKON GOSPA (ANG.) PRINC … BELEM KONJU NEMŠKA ZNAMKA ŠPORTNE OPREME PODOLGO- VATI, VOTLI PREDMETI STROKOV- NJAKINJA ZA VINARSTVO POVEZUJE PEČ IN DIMNIK IZMAKNJENI KOSINUS NEKDANJI ČEŠKI TENISAČ LENDL ALFRED NOBEL ORG. ZDRUŽ. NARODOV NAKLJUČNA IZBIRA REVIJA O DIABETESU NEON ROLLS ROYCE NEPRIMER- NA (ŠALA) PRŠILO GLASBILI DOLITEK NARODNA GALERIJA PREBIVALCI IRSKE JAVNI ZAVOD DOGOVOR (ANG.) SLOVENSKA LITERARNA NAGRADA KATASTRO- FALNI DOGODEK ZGOLJ V TRETJE GRE … ANGLEŠKA NIKALNICA EVROPSKA VESOLJSKA AGENCIJA ODVZEM NAPREDEK, NAPREDO- VANJE UPORAB- NOST, PRI MERNOST LAHEK ŠPORTNI ČOLN NEKDANJA LJUBLJAN- SKA RADIJ SKA POSTAJA TEČE SKOZI CAMBRIDGE ANŽE ZEVNIK AVTORSKA AGENCIJA ZA SLOVENIJO ODLOČBA, UKAZ ELEONORA (LJUBK.) HOMER JE AVTOR … GRAFIK JUSTIN BLOGERKA KOKALJ JERALA ZAMISEL LATINS KO- AMERIŠKI PLES UGANKE BRIT. IGRAL- KA WATTS MESTO V IRAKU TROJANSKI JUNAK PASJE HIŠICE NEKD. IME ZA SULAVESI BAS JE MOŠKI … ČRNI TULIPAN JE ROMAN ALEXANDRA … POGANJALEC APPLOV RAČUNALNIK KUŠČARJA TOPLIH DEŽEL … ČI JE KITAJSKA BORILNA VEŠČINA RADA PADE V OKO POČELO TAOIZMA TERAKELVIN SLOVENSKI HOKEJIST KOPITAR ZLOG V PALICI TAK KOT RADENSKA JADRANSKI OTOK KNJIŽEVNIK KOVIČ UGOTOVI MERE URADNIK NA MATIČNEM URADU OKRAJŠAVA ZA ANGLEŠKI MANJŠA GRAPA POKRAJINA V VIETNAMU UREJA MOŠKE BRADE IZVIRA Z JAMAJKE VOJAŠKI ČIN NAREJENI S TKANJEM BESEDILO DOLETELA GA JE … KAZEN KOL JE … FIŽOLU … MOKE NE BO KRUHA SKOZ IN … VULKAN NA SICILIJI POGONSKI STROJ MOŠTVO (ANG.) MEDNAROD- NA OZNAKA ESTONIJE ROB JE … DVEH PLOSKEV FIGURA PRI ČETVORKI KMET. ŽIVIL. KOMBINAT PREDPONA V EPIGRAMU … DABI JE GLAVNO MESTO ZAE TITAN … KOT NOČ ZNAČAJ SLOVENSKA PEVKA (STANKA) NIK ŠKRLEC BARVI DEMANTI- RAM TRGOVEC (STAR.) 3 14 4 2 9 5 12 6 1 7 13 8 11 10 Novi TEDNIK št. 16 18. 4. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 16, 18. april 2024 PISANI SVET Najbolj spretni vozniki so iz Laškega Zveza neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slovenije in Združenje šo- ferjev in avtomehanikov Savinjske doline sta na avtopoligonu v Ločici ob Savinji v soboto pripravili državno tekmovanje poklicnih voznikov. Največ spretnosti so tako posamezno kot ekipno prikazali poklicni vozniki iz ZŠAM Laško. Prehodni pokal so osvojili že tretjič zapored, zato so ga prejeli v trajno last. Vsega skupaj je nastopilo 38 poklicnih voznikov in voznic, ki so se najprej preko ra- čunalnika pomerili v poznavanju cestnoprometnih predpisov, nato še v treh kategorijah v spretnostni in varni vožnji na avtopoligonu ZŠAM Savinjske doline. V kategoriji posamezno do 3,5 tone je zmagal Martin Pušnik (ZŠAM Laško), drugi je bil Anton Konec (Nomago) in tretji Ivan Pogladič (ZŠAM Velenje). V kategoriji ekip so slavili člani ZŠAM Laško, drugi so bili člani ZŠAM Savinjske doline. V kategoriji nad 3,5 tone je zmagal Rado Jeromel (ZŠAM Velenje), drugi je bil Roman Tekavc (ZŠAM Savinjske doline), tretja je bila Nika Romšak (ZŠAM Laško). Ekipno so se na prvo mesto uvrstili člani ZŠAM Laško in na drugo ZŠAM Savinjske doline. V kategoriji avtobusi je zmagal Matej Sevšek (ZŠAM Laško), drugi je bil Aleksander Tilinger, tretja je bila Emanuela Školanja (oba Nomago). Med ekipami je slavila ekipa Nomaga. ŠO Največ spretnosti so tako posamezno kot ekipno prikazali poklicni vozniki iz ZŠAM Laško. (Foto: TT) V Tehnoparku Celje se je v petek začel Festival robotike in umetne inteligence, ki bo trajal do 24. aprila. Festivalsko dogajanje ponuja edinstveno priložnost za neposreden stik s humanoidnimi in industrijskimi roboti ter redko možnost za vpogled v svet raziskovalne robotike v javnem prostoru. Organizatorji poudarjajo, da je Festival robotike in umetne inteligence vodilni do- godek v naši državi, ki združuje strokovnjake, raziskovalce, študente in navdušence na področju robotike in umetne inteligence. Festival je namenjen predstavitvi najno- vejših dosežkov in smernic v robotiki ter spodbujanju dialoga med strokovnjaki in javnostjo. Obiskovalci imajo priložnost videti robotiko v akciji s pomočjo številnih demonstracij, ki bodo prikazale, kako robotske tehnologije spreminjajo industrijo, medicino, izobraževanje in celo umetnost. Festival bo gostil tudi okrogle mize, na katerih bodo ugledni strokovnjaki in strokovnjakinje s področja robotike in umetne inteligence razpravljali o ključnih izzivih in priložnostih, ki jih prinaša napredek v robotiki. JF Vpogled v svet robotike Festival bo trajal do 24. aprila. (Foto: Andraž Purg) Dodajajo življenje dnevom Do 3. maja je v avli velenj- ske občinske uprave na ogled fotografska razstava Sloven- skega društva Hospic 25 let dodajamo življenje dnevom. Z njo želi predstaviti pomen in vlogo prostovoljcev ter tudi druge spodbuditi k opravlja- nju sočutnega dela za ljudi v življenjski stiski. Kot pravijo v Slovenskem društvu Hospic, njihovi pro- stovoljci prinašajo novo razse- žnost v spremljanju umirajočih in žalujočih, saj s svojo priso- tnostjo, posluhom in bližino umirajočim bogatijo iztekajoči čas življenja. S pomočjo uspo- sabljanja prostovoljci pridobi- jo teoretično znanje s področij nege, odnosa do smrti, umira- nja, žalovanja, duhovnosti in sočutne komunikacije z upo- rabniki. Avtor fotografij Matija Tomc si je razstavo zamislil v slogu Razstava bo na ogled do začetka maja. (Foto: Matija Tomc) režirane reportaže. Pravi, da pri fotografiji najbolj ceni pri- sten trenutek, humor, ironijo, ustvarjanje harmonije skozi spor ter združevanje naspro- tij. BF Čistilna petek in sobota Minuli petek in soboto je bila v Celju tradicionalna spomladanska čistilna akcija. Lepo vreme je omogočilo, da se je je udeležilo več ljudi. Sodelovalo je namreč več kot 3.500 prostovoljcev, ki so čistili krajevne skupnosti, mestne četrti, okolico javnih zavodov in podjetij. SŠol Prizor s čistilne akcije (Foto: MOC) Vsakemu kralju po ena ura Že naslov Pet kraljev: K psihopatologiji neke monar- hije nakazuje, da je zadnja predstava SLG Celje nekaj posebnega. Priporočljivo je, da ste do- bro seznanjeni z zgodovino, biti morate vsaj poznavalec, če že ne strokovnjak za gle- dališče, obenem ne škodi, če imate literaturo v malem prstu, obvezno morate biti spočiti in naspani. Igralska zasedba si zasluži pohva- lo, pa tudi vsi tisti, ki so jo spremljali s sedežev. Po šti- rih urah in 45 minutah, torej četrt ure čez polnoč se je zgo- dilo, kar bi se lahko že dve uri prej. DŠ, foto: Nik Jarh Luka Bokšan je kot gost SLG Celje očitno predviden za maratonske predsta- ve, saj je igral že v drami Druga preteklost. Oče Gorazd je bil kot košarkarski trener vajen tekem, ki so bile pol krajše od takšnih predstav, četudi so bili podaljški. Razigrana igralska zasedba se je najprej fotografirala za torto, nato pa se je hladila na balkonu.