St. 231 rMu mm fiSlHfflCHti ctittitittHl mW Izhaf*. izvcetrit poadcljek, vn'i>> wyutr*\. Uredaiitvo: ullc« sr. Fran*4**1" AsiSketfa it. 20, L nadstropje^^® na? se pošiljajo ured-^t „ piama k m «prejemajo./|k v aski garancijski dogovor. Češki in poljski listi (ti pa nekoliko bolj umerjeno) naghišajo, da sta Ceho-slovaška in Poljska dosegli velik uspeh in naglašajo cbenem, da je njihova korist obenem korist za vso srednjo Evropo. Nemci so napovedovali, da razsodiščni dogovori na vzhodu ne bodo v zvezi z renskim paktom. Zaključni zapisnik, podpisan v Locarnu dne 16. oktobra 1925., pa govori drugače. Določa namreč, da se obenem z renskim paktom podpišeta v Londonu (1. decembra) tudi dogovora med Nemčijo in Poljsko, oziroma Čehoslovaško. Ta poslednja je dobila v Locarnu poleg dosedanjih garancij še nove. Češki tisk je uverjen o dalekosežni pomembnosti podpisanih dogovorov, ki da kažejo vidne -sledove idej ženevskega protckola. Vojna se odpravlja kakor mednarodno pravno sredstvo in uvaja se uredba razsodišča. Priznana je samo upravičena o-feramba v slučaju kršenja teh dogovorov. Ker so ti poslednji postavljeni na podlago versailleskega miru 'ki statuta Društva narodov, jamčijo teritorijalne uredbe versailleskega miru in potrjujejo vnovič tudi to pet mir z Nemčijo, ki vstopi v Društvo narodov še pred koncem tega leta, s čimer se znatno poveča odgovornost Nemčije za njena dela. Nemško-čehoslovaški arbitražni dogovor ima važen u»vx>d političnega značaja, ki znatno poveličuje njegovo pomembnost. Cehoslovaško-nemški sporazum, ki se označa ket dogovor med predsedniki dr-fcav, določa, da se pravice držav ne morejo menjati brez njih privoljenja. To je posebno važne- za Poljsko v .slučaju, da bi Nemčija zahtevala pretres vprašanja revizije mirovnih pogodb in spraviti pred forum Društva narodov vprašanje poljskega koridora, ki je najkočljivefše v nemško! -poljskih odnošajih. Dočim ima za Poljsko ta dogovor veliko pomembnost v teritorialnem pogledu, nima za Čehoslovaško tolike važnosti v tem smislu, ker med njo in Nemčijo ni ni-kakih abmejrih sporov, kar so nemški državniki priznali toliko v Locamu, ko.tkor tudi poprej iz besedila francosko-nemškega pakta, ki zagotavlja Franciji pravico priteci na pomoč svojim vzhodnim zaveznikom v slučaju kakega napada, marveč tudi iz zaključnega protokola konference, na kateri so vsi u-deleženci, ne izvzemši niti Nemcev, sprejeli na znanje obstanek francosko-češkega dogovora in mu s tem podali moralno sankcijo. Zadovoljstvo Čehov je torej razumljivo in upravičeno. Menda ni treba še le dokazovati važnosti francoskot-čehoslovaškega dogovora tudt za vso srednjo Etvropo in posebej še za Poljsko in Jugosla/vdjo. Tudi ti dve slova.iski državi moreta biti zadovoljni z uspehi ki jih je dosegla v Locarnu Čeho-'slovaška. To zadovoljstvo kali le dejstvo, ^a:r^ko ATENE, 23. Atenska brw>javna agen cija javlja: Poveljnik grške vojske v ma- ozemlje, da odnese trupdo grškega vojaka. Bolgarska obmejna posadka se je uprla tej akciji, kil (bi ae smela izvršiti šele po ugo cedanskem odseku javha da Bolgrt, ^ krivcev tncidenta. Kol je bila bol-naoalje zasedaTo P^eUMjev ; ^ obvež6e(na 0 mddentu, je Po- Dem^ssar. Da se izognejo žrtvam m na-,£y ^^^^ poslanika v Atenah, padom v gorskem terenu, so grške obmej- ,, ■ jT- - ____ ne čete morale prodreti doi Petriča, se- Predlaga grsk, vkdi «uenovan,e me,a- j 1/ , ■ , _i m;* r> ne konnojsiiie, ki naj razišče incident. i a vemo od Kule ™ s ^ p«»l.U Bol^re,; j.boigar«kk vlada trikrat ponovila daje umaknem z gr^e4a ozeiidia. Grd« P ^^ posladka v Sofiji. Predno vlada te kala strogo poveHe, da moraio ^ J?ška%Uda odgovorila na bolgar-pški oddelki ustainti prodoran,e, afco ne 1 * zaukTzala grškim četam, b Z 11: ■ ' Plovnih napadov. . bolgarsko meje. Povelje Isu agensa pra«: Ji^ J! ^ izvršili števflnd z artSerijo opremljeni uradnih Krogov je grw« viaoa ooai« P**" grški oddelki m so dne 21. t. m. vdrli na tom svoph diplom^ts^h za^topnikov v go] ko Bolgarska vlada je dala inozemstvu bodrsi v razgovorih s pred- £ bolgarske straže ne smejo sfavmkt Hiyh držav v Atenah vedno & ^ ta ^in Z vztrajala pri nmrohubmh težnjah V 6ok*z ^ ^ za^ti več bol.arskih stražnic. nai s uz? dejstvo, da m hotela dat, n^ f l Grško prošnje se nadalje v strumiški te bila odposlana bolgarski, vladi, znanja ^ ^ 'artilerija ^ izstrelila več ultimatuma. Grška vladaje vedno priprav- ^ ^ PeirUhl, ^ kolodvoru Mar„ Ijena sprejmi mirno rešitev pod pogojem ^ j Ravnotako je neko letalo danes da se ugodite; njene zahteve po zadoščenju^^ bofilba^Hralo bolgarsko ^traž-in reparacijah, pri katerih Jhoče atenska j njco ^ Lugonovu. Pet bolgarskih vojakov je bilo ranjenih. Protestirajoč proti tej invaziji na ozemlje razorožene dežele Vas prosi bolgarska vlada, da .blagovolite čimprej sklicati Svet Društva narodov, ki bo sklepal glede te zadeve. V prepričanju, da bo Svet Društva narodov izpolnil to nalogo, je bolgarska vlada zaukazala bolgarskim četam, da se ne upirajo grški invaziji. Podpis: Kalkov, zunarnjS minister Bolgarije. BEOGRAD, 23. (Izv.) Zunanje ministrstva je prejelo , da grške čete še vedlo prodirajo v bolgarsko^ ozemlje. So to manipulacije grškega predsednika Pan-galosa, ki hoče prikrivati notranji neurejeni poležaj Grčije. Vzdržujejo se govorice, da stoji za Grčijo neka velesila. vlada vztrajati do konca. To stališče je bilo obrazloženo bolgarskemu odpravniku poslov v Atenah s pripombo, da je vsaka diskusija o incidentu brezplodna, dokler se ne izpolnijo v grški noti vsebovane zahteve in ne izprazni grška stražnica, ki so jo zasedli Bolgari. PARIZ, 23. Poslednje vesti o grško-bol-garskem konfliktu si nasprotujejo. Glasom dunajskih in berlinskih brzojavk se je baje Bolgarija odločila, da odbije grške napade s formalno vojno napovedjo. Dopisnik lista «Daily MaiU pa javlja iz Aten nastopno: Doznal sem ravnokar, da je Bolgarija 'Sprejela vse zahteve, vsebovane v grškem ultimatu in da incident ne bo imel nadaljnjih posledic. viti večino pretur, ki jih je odpravil njegov prednik. _ Museolini v Parad PARMA, 23. Davi je priispel semkaj iz Predappija ministrski predsednik Musso-lini, ki je t* priliki položitve temeljnega kamna za spomenik vojnemu junaku Cor-ridoniju obdržal poseben govor. Ob -splošnem ganotju ti«očglave množice je Mus-solirn pripel na prsa matere v vojni padlega junaka Gorridonaja zlato kolajno. Vaiiderveldejeva izjava o incidentu v Locarnu BRUSELJ, 23. Po svojem povratku iz Locarna se je zunanji minister Vander-velde zelo pohvalno izrazil o izidu locarn-ske konference. Na vprašanje glede incidenta 7. italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem ;e Vandervelde odgovoril, da sc je ta incident porodil le v glavi kakega £urnali«ta. Vandervelde je prignal, oa ni prišel v Locarnu do nobenega stika z Mussolinijem, pri tem pa je odločno zavrnil trditev, češ da je podal v tem oziru neko Izjavo. Dela parlamentarnih komisij Pred ustoličenjem prvega rimskega guvernerja RIM, 23. Tehnične priprave za novo uredbo uprave prestolnice v smislu od-loka-zakona, .sprejetega na seji ministrskega sveta od 8. oktobra, bodo kmalu dovršene , iz česar se lahko sklepa, da ni več daleč imenovanje prvega rimskega guvernerja. Najbrže se bo to imenovanje izvršilo 28. oktobra, na dan tretje obletnice pohoda na Rim. Istočasno z guvernerjem bodo imenovana tudi člani raznih organov j Slavnosti so prisostvovali tudi glavni taj-rimske gubemije in sicer oba viceguver- nik fašistovske stranke Farmacci in več nerja, 10 rektorjev in 80 svetnikov. Za gu- S poslancev. vernerja bo imenovan najbrže kak član| S slavnostnega prostora se je ministrski rimskega patricijata. (predsednik podal •na sedež fašistovskih Medtem je napovedan za no<_oj se sta- \ sindikalnih korporacij, kjer je imel zopet nek odbora poslanske zbornice pod pred- j govor.___ sedstvom Casertana. Temu sestanku naj-L. m > _i ___... _ brže ne bodo prisostvovali zastopniki j Tlskovn° ud™Zen^ ^ P1"^® upravo? aventinske manjšine, to so unitarec Agni-i RIM, 23. Gornja proti Udruženju tiska ni, maksimalist Det Bello, popolarec' je postala v zadnjem času posebno ljuta Gronchi ter demounionist Maćehi. Na tem ^ v fašistovskih krogih kroži vest o bližnji sestanku ima odbor odobriti združeno be- 'odstavitvi sedanjih voditeljev Udruženja, sedilo uredbe zbornice na podlagi spre-! Mogoče je, da boi postavljen na čelo udru-memb, sklenjenih leta 1922. in letos. Med žen?a kr. komisar, a po vesteh iz poučenih temi je najbolj poglavitna odprava treh krogov je skoraj gotovo, da bo vodstvo branj za zakonske predloge, o kateri bo i udruženja poverjeno fcx»sebnemu triumvi-poročal posl. Tumedei. Z odobritvijo te Jf^u. kakor^ee je to^svojčas ukrenilo glede reforme s strani odbora bo novi pravilnik za poslansko zbornico stopil takoj v ve- Froncoskl proroCaDSk! notrt za leto 1926. Interpelacija socijalističnega poslanskega kluba PARIZ, 23. Finančna komisija je proučila ki razpravljala o proračunskem načrtu za leto 1926. Glavni poročevalec je rekel, da znašajo aidatki za leto 1926. 12. uri in pol Pred sejo Narodne skupščine - pravi aln0 felo v polnem teku. Kljub temu manižinsko vnrašanie so one/da ~ .scd^_ -P-t -Posta- {Okonča tednTne bo končano, kar je! in n^ira v^h^repIrovL povsem razumljivo, ako se pomiki, da zato bodočih vojn. Tu bi se moralo zahteva vprašanje po svofr važnosti vse- začeti z vztrajnim in sistema t čnm delom. stranski pretres do zadnje podrobnosti. Radi tega se nameravani sestanek ne bo mogel TTŠ&ti že to nedeljo, temveč se prenese na priliodnjo. Naši kmetovalci, mle-j karji in upravičeni posestniki bodo pravočasno obveščeni, kje in ob kateri uri se bo sestanek vršil. Mac g^nald o Locarnu in manjšinskem vprašanju Rešitev manjšinskega vprašanja je ena najnujnejših potreb, kateri' morajo vsi narodi enako posvečati svojo po zornost.» Hussolinl, Itonđerv fs, Loljš viHI in socijalni aen oirstje Ijavo. Revizija Oviglilevega odioko-zolona glede preureditve sodnih okrožij Udruženja bojevnikov. Jtalijansko-i trgovinska konven- cija BUDIMPEŠTA, 23. Poslanska zbornica je danes razpravljala o zakonskem načrtu glede trgovinske konvencije z Italijo. Pot- RIM, 23. Proučuje se ukrep za revizijo | reče valeč posL Goercey je poudaril med no vih sodnih okrožij, ki jih je dolofčil bivši j drugim, da hoče madžarska vlada obraču-justilčni minister Oviglio s svojim znanim na ti z ekjJ(li»iiv»bU£ao politiko ter začeti odlokom-zakonom. Ta ukrep se tiče v prvi sodelovati v mednarodnem gospodarskem vrsti pretur, ker se je izkazalo, da niso \ življenju. Govorili so še darugi poslanci, ki bile vse od Oviglia odpravljene preture, so se večinoma izrekK za sprejetje itaH- ( nepotrebne in da m njSi odora va orav nič! iansko-madžarske trgovinske konvencije.' vanju cele vrste sicer man^tfL. toda mnogo Demonstracija, ki jo je uprizoril v Locarnu belgijski minister za zunanje stvari, znani vo-j ditelj belgijskih socajalnih demokratov Van-j deirveld« s tem, da ni hotel obiskati Mussoli-Prejšnji angleški ministrski predsednik in niia, je povzročila v vsem fašis;ovskem tisku voditelj angleške delavske stranke Mac- silno kampan o, o kateri smo že poročali, DonaLd se je mudil, kakor znano, kakiih i Glavno fašistovsko glasilo «Popolo d'Ital a» osem dni na Dunaju ter je odpotoval v četrtek v Prago. Pred svojim odhodom je imel pogovor z zastopnikom dunajskega lista «Neue Freie Presse» o aktualnih političnih vprašanjih. Glede locarnskih pogajanj je MacDonakl rekel: pa je skušalo te dni brzdati jezo drugih faši-tovskih listov, češ da Vandervelde ni tak mož, da bi bilo vredno toliko se razburjat:. Iz do-tičnega članka posnemljemo: «Itali|an.ski tisk ne sme pripisovati tolike važnosti demonstra-c-ji g- Vanderveld«, ki je v političnem — in ne samo političnem — (pogledu povsem ne-«0 uspehih locarnskih poganjanj se za | znatna oseba. AJto je zunan i minister prija-sedaj ne morem izjaviti, in sđcer iz dveh! teljske države, je to stvar Belgije in njene razlogov. Prvič, ker nisem dovolj poučen vlade. Vsekakor pa se ta dogodek ne bo po-o tamkajšnjih dogodkih ter ne morem zato^^- Končno moramo ugotoviti - zaključuje • J ti- • "u __c* , «ropolo d ltalia» — da so se držali ruski bolj- presojati, kakšna ,e njih prava- vrednost;, ^fc y mednarodniil odnoša;ih vedllo drugič, ker sem sklenil, da se txxm na svo- ( mat,^ korektnosti, medtem ko se kaže sojem dopustnem potovanju držal Čim možno, cija!na demokracija neotesano toliko v diplo- Aalio T\rn.r rvl rvrtli+ilfp K^ar rva laHkn rP" • mortii Irnlilfnr «r vrni«• rv ^ 11' 111/ < Kaj bo z opozicijo T dalje proč od politike. Kar pa lahko re- j maciji kolikor v notranji politiki, čem, je, da sem opažal na svojem poto-' vanju povsod enako hrepenenje po res- ničnem miru. To hrepenenje vsebuje mo^ ^ Uče Aventina( ■ znano že davnCi gojmo silo m nikakor se ne bom čudil, ako ^ ^ nR kos H ter da se franke dobi na« koncu koncev vodilno moč. Dr- povrnejo v zbornico na svojo roko. Ali so s žavniki postanejo potem iz voditeljev vod-! tem opozicijonalne'stranke v Italiji odnehale jenci.» J od svoje borbe proti režimu ter se vdale raz- Na rvprašanje, kako na| se doseže ta cilj, i kakoT to od n'sih fa$isti? je MacDonald tako-le odgovoril: S ^ vprašajem se bavi na uvodnem mestu «Ai^kočemo ^^^^^ ^o^SisK ^ na bomo smak zadovolji zdoSedanjim se repeačijo okoli Aventina. Ti listi vidijo v delom za mit". Treba se bo posvetiti' reše- razpadli Aventma likvidacijo opozicije. Motijo se. Po razpadu Aventina bo opozicija n. «EDINOST» V Trstu, dne 24. oktobra 1925 ravno tako vztrajna in nepomirljiva. Nasprot- ( — Raztopljeno železo am fe pifuskkćlo na no: toliko gJede jasnosti ciljev, ki se imajo j nogo. V tovarni strojev pri «Stabilimento tec-zadeti, kokkor glede oblike svojega .poseganja nico fcriestino* pri Sv. Andreju se je včeraj v politično borbo bo opozicija v bodočnosti — popoldne ponesrečil pri dehi 19-letni delavec Ilo zapusti na poti neodločne čvrst ejsa nego nikdar prej.» elemente — Jugoslovanski JRofie in glogolica Kakor poroča ij-ubijanski «Slovenep> iz Zagreba, so odpotovali v četrtek v Rim zagrebški nadškof dr. Bauer. diakov&ki ftkof Aksamovič in splitski škof Bonefačič. Cilj potovanja je ureditev razmer v zavodu sv. Je- _______^_________,r________ ronima ki rešitev vprašanja glagol ce. §kofic ; kovci razširili svoj delokrog tudi v Barkovlje, — poroča »Slovenec® — bodo poskusili do- kjer prežijo na vsako priliko, da obiščejo kako Mirko Lavrenčič, stanujoč v ul. Ponziana &t. 63. Ko je okoli 17.30 peljal v livarni z raztopljenim železom napolnjeno posodo, mu je nekaj razbeljene tekočine pJjusknilo na nogo. Pri tem je siromak zadobil tako hude opekline, da se bo moral zdraviti v mestni bolnišnici, kamor ga je dal prepeljati na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje, -dobre 4 tedne. — Zlikor.ski obiski. V zadnjem času so zli- biti od sv. očeta odlok, da se razširi veljavnost gbgolice v bogoslužju na celo ozemlje kraljevine Jugoslavije še pred sklenitvijo konkordata. _ Smrt znamenitega propogatorjo slovanske vzajemnosti Dne 19. t. m. je umrl v Pragi v 70. letu svo e starosti pesnik in prevajalec iz slovan-skh jezikov Frančišek KvapiL Vse svoje življenje od zgodnjih dijaških, let je pokojnik posvečal češkemu literarnemu življenu. Razvijal je veliko delavnost v propagiranju slovanske poezi t o. oje bofeate in strokovnjaške š na Trar-Hcijski agent Matevž Kramer, ki je nekoč, ko niku kžnemografski tiho, lri služi kot pro-f za]ezoV^ Collancb« v hiii Hizabete Rfdo- ^ sredstvo v ^ ^ jeiiki Po_ lcb m zvede1' da Je toWj ušcI' slike bo poia^j^l vseučlKščni pripomnil: «naj le Dezi; prej au siej ga Oo po-, —---~— £r»—.7 ™ --------- licija že ulovila s pomočjo kakega uspavalnega j Pf^^sor Gustav Pisenti. Vsem gonskiin sredstva.« , Slovencem, ki razumejo italijanski jezik, Predsednik je ustregel braniteljevemu pred- i priporočamo prav toplo obisk tega film skelo gu in dal poklicati Kramerja, ki je izjavil, j ga predavanja, na katerem jim bosta slika da ni nikoli nič omenil Radolovichevi o kakih \ m beseda odkrivala onega zahrbtnega s>ow da jim bo odkupila tobak za boljšo ceno, ka* kor lansko leto. — Prvi srbski' tehnološko - stropi inže-,nlr — ženska. Na tehnološko-strojnem ocN dclku beograjske univerze je diplomiral« te dni gospa Draginja Knstić-Protić. To ft prvi domači inženir te stroke v Srbiji. uspavalnih sredstvih, ki naj bi se imela upo- j vražnska, ki se imenuje jetika in ki za-rabljati proti Collarichu. PriSel je k nji naihteva tudi v Gorici vsako leto ogromno dom, ko je bil Coliarich že daleč; ker je imel nalog, da ae ne sme ganiti od hiše, kamor je zahajal Coliarich, je naprosil Radolovichevo, naj se poda na kvesturo in tam javi Collari-chev beg. Ker je predsednik hotel še enkrat zaslišali število žrtev. — Idrija, Dne 15. t. m., na dan sv. Terezije, se je vršil v našem mestu običajni letni semen'; za živitto in blago. Niti pred vojno niso bili živinski senmji v našem mestu bogve kako t> t i . f „ . i_*_n __^ 1 na glasu; toda sedaš. ko je Idrija radi spre- Kadolovichevo. je prekinil razprav-o za eno _f. , , . £-t i uro men tve državnih me) zgubila skoro vse go- Radolovicheva se je med tem. časom odzvala" ^^e kakor: 2iri pozivu in bila po zopetni otvoritvi razprave! Rovie; Lo*?tcc ltd ' 90 v ^ 1 i' i „■ . j • ___t__.t neznatni. Na imenovani dan )e duo na zivin- takoi zashsana. Izjavila je, da }e opozorila. , i. • ± i xr____L__• j« j n li^ j;Jj__i - . »-i_____; skem se;mu (sieimišce se nahaja na tak-ozvanem K.ramena o odhodu LoiJaricfca, ki »e f>u ranen T ' \ . ' , _ , j •• r , ' . - , ^ .. . Z c' v «Lenstatu», k;er leže oo povodnu naplavl>ena v nogo, m njećovega prijatelja omeona. Jvra-, , . • ' . » ^ ... . * , ' ■ j •• • ; ? . T V . ' * . _ ..'drva gozdnega eraria) samo štiri glave goveje mer da ,i ]e teoa, de,al, oa jn zaenkrat pusti ■ živin^^ ^ ^^ se-em je ^^ Samer je oporekal tem trditvam priče, a 4a R;azcn Par Č€.vl^v Par e os1 al r; h • n>anJ neP0^rebne sare, katero so prodajali a- nj' j -i m. n _ i ^ ni/ih lastniki z velikim kričanjem a malim' uspe- Naio je predsednik zaključil razpravo, ki se ho ^ pLmemfcnejaega^o bo nadal evala v pondeljek. _j ^ostOnah, ki pa so bile le bolj prazne, se ie . ju ... j klatilo par sleparskih krošajarjev, katerim pa ^T ^ 2 ^žC^FiSiC©^^ so bili varnostni organi koj za petami ter pre- A raiiftnrv V nrM?in PrcčaK nJih nečedni posel. Prihodnji blagovni ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI)in živ!nski sc;em bo 5 decembra, dan po sv. — «Magda» ▼ Gorici. Akademiki, cian- dru-. Barbari, štva * Adrija^, ponovijo v nedeljo ob 4. popoldne Remčevo tragedijo ubogega dekleta v 12 scenah «Magd©=. — Igra sama na sebi ;e lepa in ie vzbudila v goriških krogih veliko zani- Borana poročila* DEVIZE: Trst, 23. oktobra. Amsterdam od 1010,— do i0&0,— Belgija od li*^ do 116.50; Pariz 10-4.75 do 109.25 Londou od 123,45 do 123 70 ; New York od 25.45 do 25.60; Španija od 355.— do 365,— j Švica od 492.— do 495.— ; Atene od 33.— do 34.— ; Berlir od 600— do 610.— ; Bukarešt od 11.75 do 12.8i Praga od 75.25 do 75.7n: Ogrska od 0.0350 do 0.0365; Dunaj od —.355 do —.370; Zasrreb od 44 65 do 45.JO. Benačtfske obveznice 66.60. VALUTE: Trst; 23". oktobra. Avstrijske kron« od 0.035* do 0.03f0; dinarji od 44.25 do 46.—; dolarji od 25.33 do 25.55;- novci po 30 frankov od 96.— do 99 — ( fuut štetling od 123 25 do 123.65, Ziiricb, 23. oktobra 1925 Italija 20.30. London 25 14, New-York 5.19. Pariz 21.95, Bruselj 22.60. Budapesfc 0 0725». Praga 15 35, Beograd 9.15, Bukarešt 2.42 /., Španija 74.15, Varšava 80. Berlin 0.123-57V,. Dunaj 0.0073. Vesti iz Istre — Iz Opatt"«. Kako doznajemo, priredjuje manja ob priliki prve prireditve. Zato pa bv'^ 25 o mj. naše vrlo Žensko udruženje u tem bolj zanima7a vsakega tudi repriza. Saj je i «Zor,» zabavu sa predstavom i plesom za avo^e to tragedija nedolžne dekliške duše, vse čiste čslanice i čxanove,_ in svetemu posvečene, kot jih je toliko na tem svetu, kot jih je toliko v Gorici sa.mi. kaieri da bo pojasnil dva še tajna zločina, je | Saj ona ni kriva svoje usode, da konča na ape. DAROVI G. Fr, ^e darovala knjižnici Z. P, D. L 7. včera; privabiha v sodno dvorano nenavadno; racijski mizi. Svet jo je vrjfel in ni ga bilo, Naiprisrčnejša hvala. — Priporočamo mno^o občinstva. Toda rocesa, sklicujoč se na čl. 32 in 33 Sem listu preteklo sredo dopis, v katerem je kazenskega zakonika. V prošnji, ki Je na«lov-bilo tudi sledeče priporočilo: -Na drugi strani ljena na kasacijsko sodišče v Kimu, se bi pa svetovali ravnateljstvu v Tolminu, daibrani;elj opira na sledeče razloge: na: se bol; poslužu e CasoD:s:a v svrho cb- Ker je obtoženec izvriil sv.oja na^huisa zlo-jave.» Da b: se ne tolmačil v javnosti ta na-, dejstva v Puli, je pač popolnoma umevno, da svet, kot da b? se ne bilo ravnateljstvo ome- je razpoloženje občinstva v tem mestu aa.bo!^ nene šole sploh poslužilo listov in. tudi *Ed*- i sovražno napram n emu, radi česar so puljski' nos ti" ugotavljamo lojalno, da nam je ravna-: porotniki, sicer v vsakem oz^ru nepristranski tel-stvo o katerem te beseda, poslalo dne 15.1 in vsega spoštovanja vredni možja, kolikor oktobra spored vseh :zpitov v oktobrskem terminu na učitel išču v Tolminu. «Edinosl» je dotično naznanilo tudi objavila. — Dve štipendiji za dijake tukajšnje uni- toliko vendarle izpostavljeni vplivu tega sovražnega razpoloženja, ki bi jih utegnilo motiti pri jasni in pravični sodbi Tudi izvanredne varnostne odredbe, ki so jih ukrenila cblastva proti Collarichu: oklopni avtomobil, To in ono k'ctka iid., vse to brezdvomno tudi prisipeva k temu neugodnemu vplivu, časopis e s svojimi skrajno ostrimi sodbami, ki mnogokrat niso na mestu, istotako ustvarja napeto ozračje, ki trgal z vsega. — Prva čina: trgatev z nastopom. Društvo v j __ Glad Ja beda rad? slabe želve v Hercego- Prvačini bo združilo v nedeljo lepo z veselim ^„j Radi silao slabe letošnje letine v Herce-na ta način, da bo najprei telovadilo, t. j. na-: ^ovinif se na^aia okoli 30% prebivalstva v ve. stopilo v lepih vrstah, z lepimi vajami. In po j ^^ stiskah. Jugoslovenska vlada namerava končanem nastopu bo vesela trgatev. Letos je j pr;skočiti prebivalstvu na ta način na pomoč, ni bilo »tako vesele v vinogradih, bo .pa tem vesele'.ša v Dru&tvenem domu jutri. _Sadjereja na Goriškem, Sad]ereja na Goriškem, ki je p«red svetovno vojno tvorila enega iz najvažnejših virov dohodkov goriškega, zlasti pa vipavskega in briškega km-eta, se polagoma zopet oporavlja od težkih udarcev. _ katere ji je zadala svetovna vojoa. Saj so bili KUPIM letošnje brinje. Ponudbe \e poslati z tekom vojne uničeni in opustošeni povsem oni j navedbo cene in množine franko kolodvor kraji, ipo katerih se je pred vojno vsake po-; Postojna »pod «Brin e» na upravništvo. 1507 mladi razprostiral en sam pisan vrt, stkan od pORQČNA soba bukovfti masiv-na, nova, se čvet;a sadnih dVeves. V letu 1924. je bilo prodano na goriškem izvoznem -trgu 15.256 stotov čreSenj, 154 sto- proda za nizko ceno. mizar. Solitario 2, vrata 9, 1508 tov marelic, 1752 stotov kostan;a, 1967 stptov VSEM LJUBITELJEM ZIMSKEGA CVETJA če- _______________r____ , - . ,anov grozdja in frezij. Naročila izvršujem tudi po pošti. — - 1509 41.969 ovira pot jasni prav:ci. Tudi posel braniteljev; fig, 6436 stotov jabolk. 6805 srtotov brušk, javkam, da so mi došle iz Holandskegci e v 'eh okolžčinah težaven; neprestano mo-jsL tov breskev, 62» stotov češpel;, 1836 sto-, -ouie eIU)sUvnih in polnib hijacint, tulipa • t i' ■ "t '_ * t 1 •_ cW7 ot Cei, Cetfu> 9.994 stotov v Jugoslavijo 185 ^tot°v ----------_i sestanek I m II. čete v *o-. £ b ^ ffi<)ral ;zro4iti zapisnikarju. Ker Je j (črešen; in. kostanja) m v <>»t«j« države ifb sobici. Ker so na dnevnem redu važne točke, j u ^ hotej ^^^ je odv. Matosel- Uov. Potemtakem znaša v 1, 1924 celotni izvoz " Loriani nesel osefcno v sodno pisarno. Tedaj goriškega »dia v ^Atoo M.0TO ie p: edsecnik prekinil razpravo za 10 minut. | stolov v p«ribkzn.i vrednosti 2,?OOiDOO lir, 1^ar Po odtr-oru )e odv. MatoseULoriani napro-! pomeni, da gre v inozemstvo pnbhzno poio- prosim za otilno udeležbo. Kazen«, Vse hazenašice si lahko ogiedajo formacijo čete. ki bo igrala v nedeljo s C. S-»Ponziana«, na črni tabli v društveni sobici. Načelnik. — cSpoitnif dan^ M. D, P. - Trst. V nedeljo 25. t. m. odigra Sporni odsek M. D. P. - Trst sledeče tekme: Ob 12.30 igra II. nogometna četa tekmo z II. nog. četo M. D. P. - Sparta Sked«n.j. Ob 14.30 s« srečata hazeai M. D. P. - Trst s hazeno C. S. «Ponziana». Cela Ponziana je silno napredovala in hoče v reiour-tekmi pokazati, koliko ,e v ie; panogi sporta pridobila. Četa M. D. P. - Trst je z druge stram tudi nekoliko menjala svojo sestavo in hoče v tekmi s ^Ponz:ano> skušati svojo formacijo. Najbrže bo to iorinacija, v kateri bo četa M. D. P. - Trst odigrala v kratkem tekmo z močnejšimi hsazenam:. Ob 15.30 se srečala četi M. D. P. - Trst m M. D. P. - C^č.ne. Močn-o skupino Opencev je prvič .porazilo M D P. - Trst 2 1:0, v drugo sta četi odigrali tekmo, ki je končala 1:1. Tržaški «Prosvetaši» b: kaj radi zadali Opencem gol zmage, a :sl.otako bodo Openci Sokazali vso svojo rutino stare izkušene Čete, i se od svojih učencev ne bodo pustili premagati. Vsekakor bodo vse tekme silno zanimive, ker so si čete enako vredne n uživajo v športnem ambijentu kar najboljši glas. Tekme se odigra:o na krasnem igrišču S. D. «Adrie», kjer se človek prav po domače počuti in ki nudi poleg športnega užitka tudi obilo Lrane za naše oči. —č. — «Adria» D, - L boys «Ponziana» ob 9. uri zjutraj na igrišču «Ponziane». Rupena II, Cesar, Kreše vič, Družina, Pečar, Košič, Smer de I III (kap.), Vrtovec I, Vrtovec II, Morel, Ru-f>ena. Rcserva: Stok, Šulogoj. — L četa. «Ackia» . «Obaor» morajo biti liavzočni ob 2.30 popoldne na igrišču zora: Nadaja, Počkaj (kap ), Mene^etti, Stolfa, Kocjan&č, Žerjal, Mahne, Košuta, Sušan, Vr-bec, Menon. Reserve: Rupena I, Hrobat, Rupena II. Iz tržaškega življenja -— Kjer se dva prepirata, tretji po glavi dobi. Ko j« 23-letni uradnik Lucijan Wagnest, itamijoč v ul. C. Canicellieri št. 114, včeraj popoldne okoli 17. ure šel z dvema prijateljima •o ulici F. Rismondo, se je eden izmed nju, •18-letni uradnik Avgust Cicutti, stanujoč v ul. Foscolo St. 19, iz neznaaiih vzrokov spri z nekam voznikom. Ko se je prepir že začel razvijati v pretep, je Wagnest skočil med prepirajoča, da reii prijatelja batin. Toda voznik ki }e menda slabo razumel n.egov miroljubni £in, ga je lopnil s tako silo po glavi z nekim železnim predmetom, da je Wagnest zadobil precej hudo rano na desnem sencu. Moral je v mestno bolnišnico, kjer se bo zdravil, ako c.e nastopijo kake komplikacij«, na manj teden dni. sil predseen ka »a da — z za odložitev procesa — sestaviti glede Coliarich«ve kletke tako, da bo iz n ega razvidna njena velikost, dalje naj odloči o incidentu, ki ga je povzročil pre šn i ugovor državnega pravdnika. S tem predlogom pa je branitelj naletel na odpor državnega pravdnika. ki ie dejal, da mora biti ta zahteva podprta z dokumenti. Odv. Matosel-Loriani je nato odvrnil, da ima glede dokumentov pravico dajati pojasnila edino le predsednik. Državni pravdnik je na te besede zbadljivo ravrnd branitelja, češ, naj gre k notarju. Odv. Matosel-Loriani mu ni ostal dolžan odgovora m tako se je vnelo med njima zbadljivo prerekanje. ki mu je končno napravil konec .predsednik. Odv. Matosel-Loriani se je nato zopet dotaknil vprašanja odložitve procesa, poudarjajoč, da okolščine, ob katerih se vrši razprava, niso normalne, zato da je neobhodno potrebno, da se proces nadaljuje mesto proti debri plači Kje, pove upravništvo. oglejte si nnjy2čio mm pri H. STil 1505! Via Geppo 15 In 17 Via Geppa 15 In 11 JE i nova velika prodajalna izdelkov — za moške, dečke in otroke — z veliko izbero tu- in inozemskega blaga po konkurentnih cenah. Vsakdo naj obišče našo prodajalno brez obveze za nakup. Vaa delSa Torri 2 vogal S. Lazzaro IZLOŽBA. ™ IZLOŽBA. I ! C mm &ana priča Marija---- nje itave velike važnosti za obtoženca Net-fata. Predsednik si je pridržal odločitev $ede lega predloga. 7m1|I—ji aadnjih ptič. Sledil je nato kratek odanor, po katerem >e predsednik prečrtal sklep, na podlagi kate-rega je predlog odv. Matosel-Lorianija glede Collarich-eve kletke zavrnjen, ker da so se v vsakem oziru upoštevali predpisi kazenskega zakonika. Z drugim sklepom je predsednik zavrnil predlog odv. Štefanija glede zaslišanja priča Turus. Nato je odv. Matosel-Loriani predložil nekatere predloge, tičoče se vpraSanj, ki bodo PODLISTEK E. PHLILIPS OPPENHEIM: te tti grcpoia Mw Itaa Pre vel France Mngajn«. «Ne dosti. Glejte, jaz sem kadil pipo, gospod kapitan. Upam, da mi boste oprostih, če si prižgem eno teh ničvrednih ciiaret, ki sem ph mogel kupiti na parniku. Hvala vam.... Govorim lažje, če kadim * «Dozdeva se mi, da govorite mnogo neum-nosti»- j 3 rekel kapitan suho Zdaj vas vprašam, gospod, ali je bila tista brzojavka za vas?» *Net* je priznal kapitan. -Nobene brzojavke nisem prejel ne tedap ne pozneje.» "Dobro torej,» je nadaljeval Crawshay in si j odpel šal, ki ga je imel ovitega okoli vratu. ' --Mislim, da lahko zveste od svojega blagajnika, ali ni bila kakšna brao/avka dostavljena v lem času kateremu izmed potnikov.* «Seveda lahko > ;e rekel kapitan, «toda^ vam povem resnico, jaz ne morem razumei , zakaj vas to briga.» Posetnik je mahnil z roko. m prosim * Svojo prej^n:o izjavp bom utemeiju. rrobmi vas ** zl€ža nc boslc Kap i t a 'je »k om i zgn i 1 z rameni pritisnil na zvonček in poslal potem svojega strežnika, na, t j* „i; Jvo nokliče gospoda Dixa, blagajnika. Ta ]e bil «Med katere včasih vmešam tudi eno ali dve pofcliče 8osF Ukoj prišel. pametni besedi,« je odvrnil drugi povsem m£ ™ ^^al kapitan, .mi U So. Zda, hočem ponoviti, da imam v vašega, .OoH»od K i ^ ure zju. mladega uradnika zelo m^o zaupala ^ ^ Saj naprT^ie a kA^a brezžična brzojavka uri danes zjutraj - da ^t^ - n^oTenz^ katerega izmed potnikov?. katere oredioge, ticoce se vprašuj, »-1 "t. —, 7 \---V , __x: trptic ure — naslovi ena na tiau stavljena r-orotnikom glede nekaier.ii a b^zc^avko, dolgo brzojavko se mi zdi.) -Nobena, gospod.: Crawshayev «neUi*j i* ^ 00 s Lav en. Ugaslo cigare o si )e znova prižgal in si udobneje prekrižal nogi. «Dobro,» je rekel. «Kar bi zdaj ]az rao vedel, je to, kaj se je zgodilo z brzojavko, ki |e delala danes zjutraj celo četrt ure tako krasne bliske na vaSem prevodniku, ali kakor že to imenujete?« -Morda je bila brzojavka samo prestreže-^ na,» je omenil blagajnik, a ni bila namenjena* nam.» «Jaz bi pa mislil,« je vztrajal Crawshay # nekako uradniško natančnostjo, «da je treoa. tudi prestrežene brzojavke, zlasti v vonem času. oddati kaki oblastveni osebi na lad^ Toda tudi če pustimo to, je bila brzojavka o; kateri govorim, prejeta in dostavljena enemu izmed Šaših potnikov. S uča,no sem sam v del. uradnika, ki je z zalepHenvn brzojavnim listkom v roki zapustil svoj urad.* «Ob tretji uri zjutraj?* je vprašal kapitan- Približno eno četrt po tretji,, je popravil drugi. ____ __