GUSkO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SL. PRIMORJE IN TRST _ ____. ________. i-. -;-— l,'o III, it. 22. Poštnina plačana v gotovini. TfSt 26. Septembra 1947. Iz vsebine: NOVE DELOVNE POGODBE — OB PRIKLJUČITVI — OBNOVITVENA ZADRUGA — KRAŠKO SONCE, LAPORNAT SVET — DA BO DOBRO NASE VINO — UNIČUJMO ŽITNEGA MOLJA — KMETIJSKA OPRAVILA V OKTOBRU — V BELGIJSKEM KONGU — VOJNA IN MIR (Prvi zvezek) — NAS ZADRUŽNI TEČAJ Spedizioni in abbon. postale 11» gnippo. Cena : 15 ML, 10 JL , 4 din Prodoren uspeh splošne stavke Tržaški proletariat porazil Cosulithevo svojat Zmagoslaven protest proti fašističnemu terorju in rušenju miru — Pogaženo izdajstvo osnovnih delavskih pravic — Tovarniški odbor ladjedelnice Sv. Marka izpuščen iz zapora Rešitev miru Teror je oroije pvlililnega straho-^elcQ in obupanca. Do njega je pri-bankrot na politika vso tr~ai>ko °v‘n‘stično svojat v trenutku, ko PariSka mirovna pogodba postala J iavria. Doživeli so bankrot, ko se moral njih zmagovalec, ki sc je _ ev‘i ob svojem kolonialnem ple-u aoč v njihovega zaščitnika. '‘niti pred dejstvi zgodovine in ^lonljivo ljudsko voljo z IVilso-t'rto 'n Mf<>iukc^QZa^nte vse stroje in vso so priskočili na pomoč % obo ( r morja fašistične drhali. Špalirji najboljše policije na svetu so se zaman spremenili v kordone, ki naj bi zadržali naval miru. „Pravico“ so iskali pri gospodarjih Kdo je mogel misliti, da bo bežni incident v tržaških ladjedelnicah, ki se je pripetil nekaterim zakrknjencem, ki jim celo v trenutku vsesplošnega ljudskega ogorčenja ni prišlo na kraj pameti, da bi vsaj z. besedo obsodili zločin, služil fašističnim zločincem miru za za-dostnj pretvezo, da po vsem porazu, ki jim ga je kljub bombam in pendi^kom prizadejala goloroka množica, znova razpihnejo borbo, zasejejo nemir. Incident, ki se je zgodil med delojemalci, ki je bil njihova stvar, ki bi ga morali urediti le oni sami v okviru svojih strokovnih in arbitražnih organizacij, naj bi na pobudo njih lastne organizacije postal predmet ob'ast-venih kazenskih ukrepov in sodnih obravnav, ki o njih ves Trst že dve leti ve, kako se vselej neizbežno končajo v smislu protiljudskega pravnega reda in koristi kapitalističnega sistema, ki mu ta red »luži. Izkoristila ga je peščica name-1 ščencev, Geppijevih podrepnikov, da je protestirala pri gospodarju in zahtevala od njega jamstva za »red«, ki se je že sam vzpostavil in ki ga nihče ni več ogražal. Cosulich je kot »dober Italijan«, ki se je prod dvajsetimi leti v Pulju prerekal z itali- janskim delavstvom v uradnem nemškem jeziku avstrijskega cesarstva in jih nekaj let pozneje pojil z ricinovim oljem in pretepal z »manganeli« Giuntovih južnih bratov ter sedaj obdeloval v anglosaški govorici vojaških okupatorjev, je v »znamenje« njih obrambe zaprl svoje tovarne. Stavka v ladjedelnicah Toda tudi to nasilje delavskega razreda ni premotilo. Tržaško delavstvo je-zasedlo ladjedelnico in se mirno in disciplinirano posvetilo svojemu delu. Znova se Cosulichu ni posrečilo zlomiti njegove moči. V borbi proti njemu so njegovi nasprotniki s Cosulichem na čelu napele vse svoje baterije na eno samo točko, na tovarniški odbor Enotnih sindikatov v ladjedelnici, ki naj bi plačal ves račun, ne samo za incident, ki se je dogodil dan prej v ladjedelnici, marveč tudi za ves poraz fašističnih teroristov, za ves polom Bettiolove zarote proti evropskemu miru. . Zastopniki En.itnih sindikatov so poskušali vedno znova doseči sporazum. Pristali so na preiskavo. Pristali so n* kaznovanje krivcev-v okviru sindikalne organizacije, če bi se krivda mogla sploh kje dognati. Sli so celo tako daleč, da so priznali arbitražo same Delavsice zbornice. Toda pod nobenim pogojem niso mogli pristati, da bi jim gospodar krojil pravico, da bi na njihovo lastno pobudo žrtve dole- tela kazen, še preden bi bila njihova krivda dognana, da bi se predvsem kršile najosnovnejše strokovne pravice delavskega razreda in izpostavile na milost in nemilost de-' lodajalcem njih demokratično postavljeni zastopniki ne le v tem: primeru, marveč za vse čase. PROGLAS ES Poraz, ki so ga doživeli 15. t. ru, neofašisti, ki so se proti njih terorju dvignile strnjene množice ljudstva, je pripravil provokatorje, da so ovadili tovarniški odbor ladjedelnice Sv. Marka, da bi tako zvalili odgovornost za nerede na delavstvo in njegove organizacije. Ta podlost je izzvala med delavstvom Sv. Marka takšno ogorčenje, da je nastopilo stavko. Odgovor delavskega razreda je bil docela upravičen. Vendar so hoteli Enotni sindikati urediti spor in so pristali celo na ustanovitev preiskovalne komisije, čeprav je bilo do kraja jasno, da ni kaj preiskovati med delavci, marveč da je potrebna preiskava V onih krogih, ki so pripravili provokacijo vse od ustanovitve Tržaškega ozemlja z namenom, da preprečijo izpolnitev določb mirovne pogodbe in omajajo mir. Za razširjenje stavke smo se odločili šele po ponovnih poskusih, da bi dosegli sporazum z Delavsko zbornico. Med drugimi je bil tudi poskus i> Miljah, za katerega je dal pobudo mestni odbor ES, ki je pooblastil miljsko delavstvo, da se je poskusilo sporazumeti z zastopniki tamkajšnje DZ za skupno akcijo. Tako se je dejansko zgodilo. Toda voditelji DZ so ponovno začeli žalostno igro in so silili, da bi bila sprejeta ob-iava, ki bi jih prelevila iz sokrivcev terorja v pomilovane žrtve. Okupatorska oblast pa je s svojim ravnanjem provokatorje neprestano spodbujala tako Z iskanjem orožja v Strojni tovarni pri Sv. Andreju, tako Z aretacijami sindikalnih voditeljev. in še na druge načine. Vsem bi že moralo biti končno jasno, da je treba iskati orožje v. prostorih nacionalističnih strank, pri ubežnikih in onih fašistih, ki imajo svoj štab v Drevoredu XX. septembra in ki so še pred desetimi dnevi pred očmi policije metali bombe z oken. Aretacije sindikalnih voditeljev, ki so bile izvršene v pretekli noči na ovadbo članov DZ, so bile očitno nov poskus terorja nad delavskim razredom in dokaz enotnega gledanja in enotnih namenov okupatorske oblasti, gospodujočega razreda, nacionalističnih strank in Delavske zbornice v' njihoui gonji proti demokratičnemu in delovnemu ljudstvu. Razen tega pa je imela obtožba ES namen dokončno razbiti vse delo za sindikalni sporazum. S stavko so množice dokazale, da ne sprejemajo provokacij in da odgovarjajo Z odločnostjo in strnjenostjo na vse poskuse, s katerimi naj bi se omajal mir, ponovno vzpostavil fašizem in pregazile najosnovnejše demokratične svoboščina Hkratu pa je stavka dala izraza enotnemu hotenju delavstva in njegovi želji po resnični združitvi. Zadnji dogodki so jasno dokazali, da bodo znali delavci najti pot do sporazuma mimo spletk posameznih voditeljev in » njihovih prikritih in odkritih gospodarjev, pa celo kljub volji i onih, ki jih nič ne ustavi, samo da bi preprečili pomirjanje v javnem življenju v mestu, enotnost delavstva in demofcratič- . nd ureditev tržaških vprašani. Zmaga, ki smo jo dosegli s stavko, je znova jasen dokaz, kaj zmore delavska enotnost. Mestni odbor Enotnih sindikatov. Zarota Cosulicheve bratovščine Ze v sredo so spoznali, da se je proti delavskemu razredu zarotila vsa bratovščina gospodarjev, njih oblastvenih zaščitnikov in njih prodanih prispevkov. Na delovnem u-radu jih je sprejel gospod Cosulich, ki so ga obdajali predstavnik vojaške okupacijske oblasti polkovnik Carnes, poveljnik policije polkovnik Robertson, njegovi ravnatelji in njegovi poslušni sluge iz Delavske zbornice. Zaman so bila že od vsega početka vsa utemeljevanja sindikalne rešitve spora, ki je nastal iz elementov sindikalnega gibanja. Lažni zagovorniki delavcev in nameščencev kljub vsem še tako očitnim dokazom niso spoznali, na je vsako iskanje pravice pri delodajalcu in policiji izdajstvo delavskega razreda. Tako delavcem ladjedelnice pri Sv. Marku ni preostalo nič drugega, kakor da so se v zavesti svoje pravice in v obrambo svojega tovarniškega odbora, ki je pomenila hkratu obrambo vseh osnovnih pravic delavskega razreda, znova odločili za stavko, ki je našla v vsem delovnem ljudstvu vedno večji odziv. Zavedajoč se vse globine le (tfadaljevanje na 2. strani.) V enotnosti in disciplini je delavska moč (Nadaljevanje s 1. strani.) borbe, so se stavki priključili v fcnatni meri tudi pripadniki Delavske zbornice, tako da se je število stavkokazov že prvi dan omejilo na minimum in je potem od dne do dne le še bolj plahnelo. V Tržiču in spodnjem Posočju, kjer je medtem vojska rimske črne vlade zasedla deželo in so oddelki karabinerjev zavzeli svoje nekdanje mestčj, je teror tiste dni triumfi-ral. Tolpe skvadristov so se s kamioni Združenih jadranskih ladjedelnic prevažale po deželi, napadala žene može, pustošile po ljudskih žene može, pustošile po ljudskih domovih. Fašisti so celo tržaškim delavcem, ki so kakor običajno prišli na delo v Tržič, zastavili pot. Plaz solidarnosti Vsi ti dogodki so izzvali plaz Solidarnosti, ki je prišel do izraza v. neštetih resolucijah s tisoči podpisi, ki so vse po vrsti zahtevale Neizbežna V nedeljo dopoldne je delavstvo na splošnem sindikalnem zborovanju soglasna zahtevalo nadatnje razširjenje stavke ter pooblastilo mestni odbor Enotnih sindikatov, da odločno nadaljuje borbo in u-krene vse v. obrambo delavskih pravic. Pobuda vodstva Enotnih sindikatov pa se je še tistega dne' popoldne realizirala v Miljah, kjer so se pod vodstvom miljskega župana tov. Robbe sestali zastopniki obeh sindikalnih organizacij. Znova so Enotni sindikati predlagali, da bi se ponedeljski incidenti uredili v okviru sindkalnih organizacij in da bi se po sindikalni poti kaznoVali vsi oni, ki bi jim bila krivda dokazana, da bi se prav zaradi tega preprečili vsi ukrepi vojaških okupacijskih oblasti in u-prave Združenih jadranskih ladjedelnic, ki so bile izdane proti članom tovarniškega odbora Enotnih sindikatov v ladjedelnici Sv. Marka. Zastopniki Delavske zbornice so se; izmikali in nazadnje predlog Enotnih sindikatov odklonili. Obstali stroji, obtičal ves promet V ponedeljek so Enotni sindikati še dvakrat poskušali doseči sporazum. Do obeh predlogov je Delavska zbornica zavzela odklonilno stališče-. In nazadnje je še dvakrat poudarila, da nima nika-kih protipredlogov ter formalno izjavila, da ne bo spet požrla besede, kakor jo ie že toliko krat, da bi se rešila odgovornosti in krivde, ki jo ie nekaj njenih voditeljev na ta način sprejelo vpričo vseh tržaških delavcev in name-vseh delavcev in nameščencev. Borbenost vsega delavstva in trdna odločnost je medtem tako narastla, da je spričo delavskih zahtev, da mora v primeru stavke obstati prav vse delo, že vse obrambo tovarniškega odbora pri Sv. Marku, obsodile nasilje, s katerim se je zagnal ves blok mračnih protiljudskih sil proti tej prvi in glavni trdnjavi tržaškega proletariata. Zaman so ostala vsa podtikanja in zavijanja, s katerimi so hotele te sile omaiali enotnost tržaških delovnih množic. Od primera do primera so bile sproti «a*krink«>ne vse mahi nacije, kakor predlog zastopnika Delavske zbornice Bazzara, natolcevanje fašističnega tiska o milijonih, ici naj bi jih bil prejel tovarniški odbor pri Sv. Marku. Nasprotno so Enotni sindikati na zahtevo delavstva razširili stavko z ladjedelnice še nad Strojno tovarno in na ladjedelnico v Miljah. Vendar so pridobili miljske delavce, ki so izostali z dela od prvega do zadnjega, da so dali poslednjo pobudo. da bi se vendarle mirno poravnal nastali spor. ne da bi bile kakor koli prizadete osnovne pridobitve delavskega razreda. odločitev ES mesto vedelo, da ie tik pred resnimi dogodki’ Vedeli so tudi na drugi strani in so zato še v zadnjem trenutku skušali rušiti enotnost delavske fronte. Toda govor, ki ga je imel Cosulichev hlapec Geppi ob zaključku celodnevnih posvetovanj in priprav v vrstali Cosulichevega štaba, policije in nekaterih kolovodij Delavske zbornice po tržaškem radiu v. ponedeljek zvečer, je ostal udarec v. prazno. Mestni odbor ES se je po vsem preudarku in premisleku znašel pred neizbežno odločitvijo za splošno protestno stavko, ki je izbruhnila v torek v zgodnjih notranjih urah. Ob»taf.i so tramvaja', obtičalo je delo v vseh tovarnah, pri Sv. Marku. pri Sv. Roku. v Strojni tovarni, pri Ilvi, v arzenalu, v konop-Ijarni, pri Saltu in Modiani, v Ga-šlinijevi oljarni, v delavnicah Delavskih zadrug pri Sadocu in Koz-mannu. pri Dreherju in celo v mestnih podjetjih. Le v centru mesta je ostala odprta vrsta trgovin in še ta z zaprtimi izložbami, ' medtem ko je v vseh sosednjih in zunanjih okrajih ostala zaprta sleherna prodajalna. Število stavkokazov se je omejilo na neznatne skupinice uradnikov, in še te so v teku dneva skopnele. Obtičalo je delo v luki, kjer so se pravkar zasidrale ladje z blagom, ki ga je bilo treba čimprej raztovoriti. Peklenski naklep Ko so sovražniki delavskega razreda doživeli ta najnovejši poraz, poslednji, neizpodbitni dokaz svoje nemoči so zasnovali peklenski naklep. V torek Je polkovnik Gardner začel posredovati. Enotni sindikati so se zavedali svoje moči, toda zaradi delavske enotnosti in sporazuma so so odzvali Gard-nerjeverau pozivu. Dogovorjeno je bilo, da bo Delavska zbornica odgovorila na zadnje njihovo predloge. Medtem pa so njeni emtsarji prijavili anglosaški posebni policiji devet delavcev iz ladjedelnice Sv. Marka. Pri Gardncrju so sc še hinavsko razgovarjali z zastopniki ES, ko je na njih pobudo že padla odločitev o zahrbtni prevali, ki jo bila izvedena v naslednji no-či.Vseh devet tovarišev je bilo are- tiranih, med njimi predsednik tovarniškega odbora Turkovič in tajnik Daprettp. Med delavstvo je planilo ogorčenje. Nihče ni več dvomil/o izdajalski vlogi nekaterih kolovodij DZ. Odločno so nadaljevali protestno stavko, ki je v sredo prav tako uspela kakor v torek. Delavstvo Je ostalo disciplinirano in nič ga ni moglo izzvati. Sneli so poslednjo krinko Po vseh teh dogodkih, ki so šli v njih razvoju Enotni sindikati do skrajne meje popustljivosti, je v sredo izvršni odbor DZ izdal objavo, ki jo dosegla višek nesramnosti. Podlo so Izkoristili provokacijo z bombo na barkovljan-ski cesti. Kakor hieno so začeli zavijati po vsem policijskem nasilju nad člani tovarniškega odbora pri Sv. Marku in tovariši. Nesramno so zvalili umišljeno krivdo za neznatne dogodke na Enotne sindikate in poslednjič — odklon 111 sporazum. Zakaj? Ker po vseh aretacijah, po vseh množičnih nastopih policijo pred tovarnami, po vseh klavrno propadlih stavkokaznih akcijah v spremstvu do zob oboroženih policajev delovno ljudstvo ni klonilo. Ce jc bilo Gardnerjc-vo posredovanje še tako zahrbtno — saj so mu nekaj ur pozneje sledile aretacije ljudi, ki jim nihče ni mogel ničesar dokazati — jc bilo vendmr posredovanje. Toda kolovodje DZ so po nalogu Cosu-licha in «krščanske demokracije« hoteli razdor. In so ga dosegli. Zdaj so dokončno dokazali, da so policija in kapitalisti v zakleti zve- zi proti proletariatu. Delavski razred jih bo sodil po tem poslednjem izdajstvu. V sredo popoldne jo bilo na Garibaldijevem trgu zelo živahna Stavkajoče delavstvo se je zbiralo na njem vse bolj na gosto kakor po navadi. Tedaj je docela neizzvana nasledila policija z nezaslišanim besom. Na lepem so se okrog 17 ure pojavili na trgu policaji na motocikljih in kamionih, oboro, ženi s puškami in pendreki. Zagnali so se v mirno sprehajajočo kakor sršeni, ki Jih nihče ni izzval. Besno so razganjali ljudi, se z mo-lociklji zaganjali na hodnike in navkreber proti Sv. Jakobu. Nihče jih ni izzival, ljudje so se Jim umikali, a vendar niso odnehali. Ogorčen se je marsikdo spraševal, kaj jih je pripravilo v tak bes. Izkazali so se spet »goriškb Čerini, ki so kakor zveri vpili na ljudi, jih suvali, aretirali, če jo kdo le odprl usta v protest. Toda slabo so odpravili. Njih provoka. cija je zbudila lo hladen prezir. Ljudem so s svojim nastopom samo še enkrat več dokazali, da so le bedni kolonialni hlapci tujih gospodarjev. Razsulo protidelavskega bloka Medtem so bili vsa industrija, vse gospodarstvo, ves veliki in še prav posebno ves tovorni promet v luki paralizirani. Medtem ko so se znašali pobesneli policaji pod nadzorstvom okupatorskih priganjačev na Garibaldijevem trgu in v klancih pod Sv. Jakobom nad nedolžnimi ljudmi, so bili plinski vodi prazni, so stroji v tovarnah mirovali, je blago v luki obtičalo, čakalo že drugi dan, da sc premakne. Ob zaključku stavke V tem kritičnem trenutku je nastal 'nujen preobrat, ki ga niti s policijskim izpadom na Garibaldijevem trgu ni bilo mogoče zabrisati. Okupatorska oblast je bila prisiljena pustiti na cedilu Co-sulšoha in njegove bedne priveske. Pa ne zato. ker bi ji ne bili da dobrodošel adut v njeni kolonialni politiki, marveč zgolj zato, da reši svoje lastne interese. V sredo zvečer, takoj po razgovoru s Cosulichem sta Robertson in Gardner povabila na razgovor zastopnike Enotnih sindikatov in Delavske zbornice. Okupatorska oblast je ponudila Enotnim sindikatom, da takoj izpusti iz zaporov aretirance, ki se vrnejo v tovarno ali sc jim izplačajo izgubljene mezde, njih stvar pa v naj-krajkem času sodno razčisti, ne da bi zato dali pobudo Enotni sindikati, ampak ker so ž® bili ovadeni. Zato pa naj bi sc v noči na četrtek stavka končala. Zastopniki Enotnih sindikatov so na to pristali. Proletariat jo dosegel svoj cilj: Pognal je v kozji rog Oosu-licha in njegove gepijevske hlapce, ki so sl že meli roke, da so pokopali osnovne delavske pravice, moč in nedotakljivost proletarskih zastopnikov. Pripravil je okupatorsko oblast, da se jc umaknila s postojanko nasilja nad delavci od Sv. Marka. Predvsem pa jo dokazal svojo množično moč, disciplinirano in neomajno. Dal je — celo ob sodelovanju vseh poštenih pripadnikov DZ — popolnega in zmagovitega izraza svojemu protestu proti terorju in nasilju, proti vsem bednim rušilcem tržaškega in evropskega miru. Bedna usoda odsluženih priganjačev Toda Geppi in njegovi pajdaši so še poslednjič dokazali, da s« bolj cesarski do samega cesarj3 Po vsem sporazumu Robertsona J1 Gardnerja z zastopniki Enotni sindikatov, po vsej CosuliclK*1 kapitulaciji so zakrknjeno vzU'3" jali, da je treba »krivce« kazne vati, jih postaviti iz zapora naraf* nost pred sodišče in jih za3it!' Posluša) jih ni nihče. Kvečjem 'se «goriškt» Čerini, ki so sc iznen3-deni povpraševali, zakaj ji"1 bilo treba popoldne izgubljati s8' po od besa v navalu na sovražn.**1 ki ga niso mogli nikjer najti. Lo taka je lahko usoda bedn^ hlapcev, ki bi radi na račun u1111' šljcne zaostalosti in praznih žcl t Izpolniti pa bi morali obraz"® j vse vino ter jih predložiti s^' z družinskimi listi trošarinsK®1 ov1"1 uradu v Trstu odnosno ojCfc' podružnicam. V drugačnem Pr‘,n jim oblast grozi z globami. .(j Kmetje so pripravljeni Pr*^tr svoj pridelek, odklonili pa razce, ki so tiskani zgolj v (aii janščini. Zaradi tega so se se^. v oni v Kolonkovcu, pa tudi 0 ^ Barkovljah, Lonjerju, Piščanc1.^, drugod in so sklenili, da ba,j p' skih obrazcev ne bodo sprcjc* polnili in oddali bodo na tr"1’® ci>, skih uradih le dvojezične ob® Nove delovne pogodbe Stavka trgovskih nameščencev je trajala pet dni. Borba se je v zadnjih dveh dneh zaostrila, ko so v smislu sklepov nameščenskega zborovanja nastopili popolno stavko še nameščenci veletrgovcev z živili in je zastopnik okrog 6000 malih in srednjih tegovcev izrazil solidarnost s stavkajočimi ter napovedal, da bodo sprejeli enake pogoje kakor Delavske zadruge za ureditev mezdnega spora. V takih okoliščinah peščici veletrgovcev, ki zavzemajo monopolski položaj v obči organizaciji trgovskih delodajalcev ni kazalo še nadalje zakrknjeno vztrajati pri svojem stališču. Trgovski nameščenci so uspeli s svojo disciplino in trdno povezanostjo. V naslednjih dveh dneh so bili doseženi sporazumi o novin mezdah in novem normativnem delu delovnih pogodb. Plače trgovskih nameščencev S temi sporazumi so bile določene nove osnovne plače za nameščence v trgovinah s tekstilnim blagom in oblačili, hišno opremo, železnino in stroji, krznom in usnjem, radiji, fotomaterialom in optičnimi predmeti, steklom in keramiko. igračami, kmetijskimi izdelki in zdravili, lesom, pogonskimi sredstvi, kolesi in avtomobili, papirjem in knjigami, kurivom, gradbenim, elektrotehniškim in instalacijskim materialom ter cvetjem. In sicer prejemalo v uradih vodilni tehniški, upravni in knjigovod-stveni nameščenci mesečno po 20.000 (ženska 20.000), konceptni knjigovodje, korespondenti, glavni blagajniki in drugi konceptni uradniki 14.800 (13.300), ostali knjigovodje korespondenti, brzi strojepisci in računarji 11.600 (9 tisoč 500), pomožni knjigovodje, fakturisti arhivarji, strojepisci, inkasanti, telefonisti itd. 9500 (7 tisoč osem sto); v prodajalnah in skladiščih ravnatelji central in glavnih podružnic 20.00 (20.000), poslovodje, glavni blagajniki, glavni skladiščniki, razstavljale! v večiih podjetjih 14.800 (13.300) v manjših podjetjih 13.300 (12.000), oddelkovni poslovodie, kontrolorji 11.700 (11.400), trgovski pomočniki skladiščiniki* blagajniki, odprem-niki 11.600 (9500), pomožno osebje 9500 (7800); tedensko v uradnih prodajalnah in skladiščih, delavci y trgovinah z lesom, odpremniki pohištva, stekla, keramike, pregledniki, skladiščni delavci, pletil-ci vencev 2475, vratarji, snažilei, posli 2360, beležniki. težaki 2140; med pomožnim osebjem kvalificirani delavci (mehaniki, mizarji, zidarji, elektrotehniki, pleskarji itd.) 2475, drugi delavci, težaki in pomožni delavci 2140, šoferii-me-haniki pri 8 urnem dnevnem delu 2475, pri 10 urnem 3100, ostali šoferji 2360 odnosno 2950, vozniki 22585, gasilci, čuvaji, hišniki 2475; vajenci y prvem letu 30, v drugem 45, v tretjem 60n/o od plač trgovskih pomočnikov, razstavljal-cev odnosno kvalificiranih delavcev. V trgovinah z živili V trgovinah z živili (tudi z mesnimi izdelki, sirom, sadjem in kmetijskimi pridelki, vinom, o-Ijem, v drogerijah, mlekarnah, ribarnicah in konsumnih zadrugah) v uradih mesečno vodilni, tehniški, upravni in knjigovodstveni nameščenci 19.800 (19.800), načelniki uradov in prodajni nadzorniki 15.500 (15.500), konceptni knjigovodje. korespondenti in drugi konceptni uradniki 13.500 (11.475). knjigovodje, korespondenti, blagajniki, brzi strojepisci 10.600 (8 tisoč 480), pomožni knjigovodje, fakturisti, pisarji, računarji, arhivarji, strojepisci inkasanti. telefonisti 9400 (7520); v prodajalnah in skladiščih poslovodie, glavni blagajniki in glavni skladiščniki v večjih podjetjih 13.200 (13.200), v manjših 12.000 (10.800), trgovski pomočniki, skladiščniki 10.600 (8480), pomožno prodajno in skladiščno osebje, blagajniki 9400 (7520); tedensko v uradih, prodajalnah in skladiščniki, snažilei v u-radih, vratarji, posli 2050, nosači, težaki, snažilei v prodajalnah 1780, med pomožnim osebjem kvalifiei-ni delavci 2250, skladiščni in drugi delavci 2050, šoferii-mehaniki ob 8-urnem delu 2250, pri 10-urnem dešu 2780. drugi šoferji 2140 odnosno 2670, vozniki 2300, dnevni in nočni čuvaji, stražniki, gasilci in hišniki 2430; vajenci v prvem letu 30, v drugem 45, v tretjem 65, v četrtem 85% plač pomožnih trgovskih pomočnikov odnosno kvalificiranih delavcev. Draginjske doklade Draginjske doklade so bile do. ločene takole: za meseca junij ih julij v starosti nad 20 let 470 (ženske 408, 90), na dan odnosno 2820 (2453.40) n g teden odnosno 'od (10.31.40) na mesec, v •slaro:’j0 1® odnosno 10.998 (8554), od 1« “jjtl 18 do 20 let 423 (329), 2538 < „) let 352,50 (296,10), 2115 ki in ženske 224,50 1347 jj 5837 ‘ družinski ■starosti nad 20. let 5 3367,80 (3132) odnosno (4^., (23.572), od .8 do 20 let,, (lll5Li 3132 (2694( odnosno l:i-57/v ter družinski poglavarji o9tl ... 1 .... intt! «< sta> po 1. oktobru 1946 v (Nadaljevanje na 3. ^ i.) n^rrr =3r-~--s=^=5 OB PRIKLJUČITVI Primorska je dala jeklene ljudi ^ velikem delu Slovenske Primorske, v Soški dolini, v Tolmin-skih gorah in v Brdih, na Trnovski planoti in v Idrijski kotlini, na gornjem Krasu in v Brkinih, pod "•teinikoJn in v Istri, pa še na o-okih se je zaključila dok meno ki je bil v njei narod nasil- Izpolnilo se ie stoletno pričakovanje Primorski borec :n Kojiževnik France Bevk je na opoldanskem zborovanju ugotovil, da praznuie Slovensko Primorje svoj naivečji DEL NEPREGLEDNE MNOŽICE NA FESTIVALU odtrgan od svoje domovine, )e bilo v njei delovno ljudstvo JPUšžeoo na milost in nemilost j tlačitelju, kar jih je ne^lei bilo v- razvoju kapitalistič-bi]fa .s'stema. V torek ob zori je Vj.a . il,goslovanska vojska na ne-tj, Jugnslovanskih mejah r,d Ti en-st ^ Bazovice. Jugoslovanska ir bila razširjena na vso Pri-HiU Jugoslaviji se je priklju-lo, ■ ozetT>11e, ki obsega V -tti:’ kv, val lR šieje okrog 430.000 prebi- CpJev. teh nad 230.000 Sloven-II,.,’ skoraj 200.000 Hrvatov in do-a SO.000 Italijanov. Povodeni množic na Lijaku ^ Proslavo tega edinstvenega *ta v zgodovinskem razvoju ku en.sWega naroda je bil na Liia-tl ’ ..1 ev je 11 mladinskih brigad s(li° prvo veliko delo v okviru ž n.rne"u gospodarskega načrta in p11 vključilo vanj tudi svobod-bj i ‘boorsko, v nedeljo festival, Pr;,., erem se je zbrala domala vsa bii ?rslca- hkratu pa so prihiteli le o/eno slavje tudi tisoči iz osta-°venije. iz Hrvatske. Srbiie, 4^be' ^vne gore in celo iz Make->0vod'..Na Lijaku, kjer so nekoč jfe rili uničevale sadove žuljev Vode^s^eSa kmeta, je nastala po-l( sil1 'Uogočnih množic, ki so da-bji, izraza svojemu spozna- Vse„ ie konec vseh nesreč in ^a otiranja. lilt nb0idne so imeli na Lijaku ve-iete lar|ifestacij.ski sprevod, v ka- SPrev i5, bil° okrog 25000 IJudi' tlon,.0, ie izpričal zgodovinske fojet)b*e fašističnega nasilja, obo-vijij. S® upora vsega ljudstva, kri-sti ji,^:..tTieja. ki so vse do propa-»l0lsk IJariskega fašizma ločile Pri-CM j, 0 .°d skupne domovine. Izpri-iie n 1® tudi že prve lepe delov-• n|i;tiinskih brigad in sivj ^'uiorskega delovnega Ijud- in najsrečnejši zgodovinski dogodek. Izpolnilo se je stoletno pričakovanje. Prestanih je 25 let suženjstva. ki je v njih primorsko ljudstvo trpelo, a ni klonilo glav in se je dvignilo, ko je na pobudo Ko' munistične partije nastala Osvobodilna fronta slovenskega narcda, ki je rešila domovino okupatorja in ustvarila novo Jugoslavijo narodne enakopravnosti in socialne pravičnosti. Primorski Slovenci siv polni meri izpolnili svojo dolžnost. Ma-lokatera dežela na svetu je tako drago plačala svojo svobodo kakor Primorska. S svojimi žrtvami in napori, s krvjo vseh jugoslovanskih narodov se je osvobodilo pr.d političnim in vojaškim vodstvom priljubljenega maršala Tita. Imperialistične sile, ki so Primorsko po prvi svetovni \ ojni obsodile v sužnost, so jo hotele znova oslepariti. Tokrat jim ‘i uspelo. Sedaj so primorski Slovenci prvič v ■zgodovini popolnoma sJobidni v svoji lastni državi in s svojo usodo v svojih lastnih rokah. Dva dela Slovenskega Priim rja sta ostala še izven domovine. Na zasužnjene brate se zliva prav te dni bes nasilja, kakršnega nisc bili deležni niti v najtežjih dneh fašizma . Sramotno so bile kršene mirovne pogodbe. Zato tudi naša pot je ni končana. Domovina se slovenskim krajem ni in se ne bo nikoli odrekla. rialistov, ki našemu ljudstvu n im bili posebno naklonjeni niti takrat, ko so bili zavezniki in so se jugo. slovanski narodi pod vodstvom maršala Tita herojsko aorili proti skupnemu sovražniku, v tej borbi največ žrtvovali. Ciin večje so bile njihove zmage, tem očitneje so jim nasprotovali, ker so se jugoslovanski narodi borili za resnično osvoboditev, oni pa so stremeli po novem podjarmljenju vsega sveta. Ce je še toliko naših ljudi ostalo onstra;n francoske črte, so krivi pray oni, ki so se izneverili ci. Ijem, za katere so se borili v vi* liki vojni. S politiko .dolarja’ lit .atomske bombe’ so si na mirovniij konferencah ustvarili svoj glasu* valni stroj, so v Italiji pripomogli proliljudskim elementom do obla* sti, tolerirajo in podpirajo neofa* šizem, dopuščajo, da se je nad na* Šim ljudstvom onstran meja ra/.bff bomo dali trdno materialno pod« lago v njihovi borbi z našimi u« spehi v peifretnem načrtu. la Primorsko: 3,5 milijarde din K dosedanjim 200 milijonov di-narjev je določila slovenska vlada za letošnji del petletke na Primorskem nadaljnjih 285, zvezna vlada še 293 milijonov dinarjev, tako da znaša 778 milijonov din. V petletki bo izdanih 600 milijonov din za porušeno podeželje, 1188 milijonov za komunalno go. spodarstvo (od tega 1 milijarda voda, da bi se bal za svojo eksN stenco. Zakona o agrarni reformi In nacionalizaciji industrijskih ob* ratov bosta zadela najbrže lec*vela« posestniške gozdove in inozemska! podjetja. Tudi tistim posamezni, kom, ki jih je sovražna agitacij« zapeljala in so bežali v tujino, boi prišla njih posest samo pod sei kvester in jim bo vrnjena, če s« Bratov izven meja Jugoslavijo ne bo nikoli pozabila Zvezni minister za industrijo Boris Kidrič je ugotovil, da je postalo šele v novi Jugoslaviji mogoče, da se je stoletja zasužnjena in razkosana primorska zemlja združila z materjo Jugoslavijo. Uspelo je to zaradi narodno osvobodilne borbe, ki je v njej vsa Primorska sodelovala v zavesti usodne povezanosti z vsemi jugoslovanskimi narodi, ker s o ti zares vzeli svojo usodo v svoje lastne roke. Borba primorskega ljudstva pa ni velikega pomena samo za Slovenijo in Jugoslavijo, marveč za ves mednarodni demokratični napredek. Dejansko ni tudi nobenemu ameriškemu terorju uspelo, da bi zlomili borbeno voljo primorskega in istrskega ljudstva, da doseže svoje pravice. Ko je Jugoslavija podpisala mirovno pogodbo, je poudarila krivico, ki so jo ljudstvu storili imperialisti in je naglasila, da bratov onstran meja nikoli ne bo pozabila. Slovensko delovno ljudstvo se je v Trstu, Tržiču in drugod združil.) z italijanskimi delavci in antifaši- sti. Jugoslavija je dala italijanski narodni manjšini vse pravice. Postavila je zgled sodelovanja med narodi. Zato naši ljudje tudi ne bodo šli na limanice mednarodnih vojnih hujskačev in imperialistov, ki bi radi znova'prelivali človeško kri, ker so jim Sovjetska zveza, močna Jugoslavija in napredek ljudske demokracije trn v peti. Jugoslavija ie za mir in prijateljstvo z italijanskim ljudstvom, za enotnost vseh demokratov v najdoslednejši borbi proti ostankom fašizma. Združitev pa nalaga tudi obveznosti. borba za izpolnitev petletnega načrta je tudi za vse primorsko ljudstvo častna dolžnost, njegova izpolnitev pomeni ojačanje politične in .gospodarske neodvisnosti, okrepitev temeljev za razvoj srečnejše bodočnosti vsega delovnega ljudstva. Primorsko ljudstvo pa mora hkratu ostati tudi še nadalje budni čuvar zapadnih meja domovine proti vsem imperialističnim nakanam. DELAVSKE ZASTAVE V SPREVODU Gospodarski načrt trdna osnova borbe neosvobojenih bratov Stotisočglavi množici zborovalcev so govorili še predstavniki .Sr. bije, Hrvatske, Bosne in Hercego. vine. Črne gore in Makedonije, Jugoslovanske armade, nazadnje pa je povzel besedo predsednik slovenske vlade Miha Marinko. V svojem govoru je poudaril dve glavni značilnosti primorskega praznika: uveljavljenje mirovne pogodbe in regulacijo Lijaka, znamenji uspeha in napredka borbe prime r-kega ljudstva. Obolel s je sovražno politiko zapadnih impe za novo Gorico), 516 milijonov za železnice, (proti Ljubljani in Jese. nicam), 240 za ceste (Gorica - St. Peter - Solkan « Brda. Logatec ' Col Gorica in obnova sedanjih cest). 400 za industrijo (tekstilna tovarna, lesni kombinat, tovarna za pre. delavo sadja in sočivja, modernizacija apnenice in opekarne v Gori-ci_ mlekarna v Tolminu, lokalna industrija in elektrifikacija), 260 za kmetijstvo n gozdarstvo, 215 za prosveto (gimnazija, učiteljišče, dijaški dom, prosvetni dom, kino v Gorici itd.), 112 za zdravstvo (bolnice v Gorici, Sežani, Postojni, dečji dom v Idriji i. dr), 30 za turizem , (hotel v Gorici in Trenti). 2e sedaj je treba z vso naglico dovršiti letošnja dodatna dela (630 tisoč delovnih dni). Poskrbljeno je tudi za prehrano in preskrbo, za. gotovljeni so izredni znatni dodat, ki k osnovnim obrokom moke, testenini, sladkorja, maščob. Dokler zamenjava denarja ne bo zakjuče-na, bo veljala tudi lira kot plačil, no sredstvo. Tistim, ki nimajo zaslužka, pa so za delo sposobni, je treba dati hrano, ki jo bodo pozneje z zaslužkom poravnali, o*» ki so zg delo nesposobni, jo morajo dobiti na račun socialne pomoči. Primorska se vključuje v skupno borbo za načrt. Nihče nima po. vrnejo domov. Le vojni zločine^ ki jih bo sodišče obsodilo, so i^« vzeti. Vsak Primorec, ki ljubi svo« jo domovino, se ne glede na svcu je politične in verske nazore tei nacionalno pripadnost lahko vkljifc či v jugoslovansko gospodarstvo, ustvarjanje in družbeno življenj«, KRAJEVNI PROMET S TRSTOSl Odpraviti je treba zastoj, ki ji nastal zaradi prestavitve meje i prodaji kmetijskih pridelkov. Liog kalni promet mora biti vzpostavi* Ijen tudi s Trstom. Ne odrekanvj se Trstu in prav zato želimo čiitf živahnejše gospodarske zveze S njim. Vse primorsko gospodarstvi je treba čim prej vključiti v jug®, slovansko gospodarsko skupnost. Kakor se primorsko ljudstvo ni balo borbe proti svfojim zatiraj« cem, tako se ne bo ustrašilo vett« kega dela za izgradnjo in utrditev! skupnega doma. Prekalieho v or«i, teklo-h bo tu )i v bodoče burln« in zanesljivo ruvalo zapadne je domov ce. Ob zaključku so množice, posla« le resolucijo maršalu Titu in po« zdravno brzojavko koroškim Slo, vencem. France Bevk pa je ugoč tovil, kako so postavile mejniM med temno preteklostjo in srečno, svobodno bodočnostjo. ,6 tip “^evunje z 2. strani.! '2358) '« let (449 (593), 2694 (|Q lg odnosno 11.074 (10.218) in ^58 luo.ški ter ženske 393, . ^ '"'osno 19.218 lir. S*0t3ijpJ,Kov’ke nameščence je bil jNodb. nov normativni del Ureja položaj žena in 111 nameščencev, poviške ;at|ie hs •'jložbenimi leti, napredo-l-^ho kategorijah, dodatke v delovne pogodbe redni in izredni cie- > Ca« in i4X rum vir in Baznike, dopuste, 13. pla nan"'^0 doklado, položaj no-h!i0ravn « čenk' začasno starostno ti*!6 dol0j; Družinske doklade so H °Vne h< np Po vzorcu industrijske 09 59 tp°dbe: Pr' delavcih dnev te ^'r za vsakega otroka, 43 MlJ P,vi u, J13 VsakPga izmed star-b,, odn‘ndnikih mesečno na 1640, mV.00 Iir-. Določena je e H»,,^.ol3a*na odškodnina rruž>ns v khijij azinske dok'ade v juniju sicer za posameznike od lBnad 20 let 3000 (žene 48 do Sitosti 20 let 2850 (2100), od 16 do 18 let 2250 (1900), do 16 let 1500 (1500) lir. Pogodba b) veljavna do 31. dec. t. 1. V prodajalnah kruha so bile z novim sporazumom določene naslednje plače: mesečne: poslovodja 15.000 (ženske 15.000), prodajalci 9750 (7800), pomožni prodajalci 7»00 (6240), tedensko: težaki in nosači v starosti nad 20 let 2400 (1920), od 18 do 20 let 1800 (1440), od 16 dn 18 let 1400 (1120), pod 16 leti 1000 (800), vajenci v prvem letu 25, v drugem 50, v tretjem 75% plače pomožnega prodajalca. Urejeni so bili njih napredovanje v službi, poviški plač po službenih letih, delovni čas, prazniki in odpusti, starostne odpravnine, družinske doklade itd. Tudi njihova pogodba ,bo veljala do 31. dec. t. 1. Slikarji, pleskarji, dekoraterji Z novim sporazumom so bile za te delavce določene na-stednje o- snovne plače: specializirani delavci 49,30 na Uro, težaki v starosti nad 20 let 39,40, do 20 let 38,10, vajenci v prvem polletju vajenstva 7,40, v drugem 9,85, v drugem letu 14,80, v tretjem 28,20, v četrtem 29,60; nadalje nas'ednje draginjske doklade: v starosti nad '20 let 64,41 na uro, od 18 do 20 let 54,55, vajenci v lej starostni dobi 52.70, od 16 do 18 let 42.50, pod 16 leti 21,90, vajenci v prvem polletju 9, v drugem pa 18 Ur in družinski poglavarji v starosti nad 20 let 64,41, od 18 do 20 let 60.55 lir na uro. f«)Ieg tega prejmejo vsi sezonsko doklado po 3 lire na uro. Gostinski nameščenci 2e zadnjič smo poročali, da s.) bile plače gostinskih nameščencev povišane v juliju za 30, v avgustu za 40% v primerjavi z onimi v juniju. Njih družinske doklade pa so bile določene takole: družinski poglavarji v starosti nad 20 let za maj 400 (ženske 372), za junij) 424 (390,85). od 18 do 20 let 372 (320) in 402,80 (333.40), od 16 do 18 let 329 (280) in 336,30 (292,75), pod 16 leti 280 in 285,20, ostali v starosti nad 25 let 400 (328,40) in 424 (368,85), od 21 do 26 let 339,40 (263,90) in 402,80 (296,80), od 18 do 21 let 237 (198,40) in 318 (267,15) ter pod 18 leti 151 in 212 lir. Pri prevozniških podjetjih Pred dnevi je bila sklenjena končno tudi nova delovna pogodba za nameščence teh podjetij. Določene so bile minimalne mesečne plače za prvo kategorijo na 19.800, za drugo 15.800, za tretjo na 11.800, za četrto 9.800 lir. Za ženske veljajo v prvi kategoriji enake, v ostalih 15% nižje, za mladoletne v starosti do 16 let za 50, od 16 do 18 let za 33, od 18 do 20 let do 15% nižje plače, in sicer prejmejo delovodje in kurjači 2760, šoferji na vozovih nad 5 ton nosilnosti 3060, ostali šoferji in vozniki 2760, tehtničarji, kontroloa-ji, odpremniki, mizarji, sodarji, vzorčarji, elektrotehniki, čuvaji, gasilci, vratarji, posli in sli 2340, težaki v starosti nad 20 let 2200, od 18 d.i 20 let 1980, do 18 let 1710, sli do 20 let starosti 1860, de4 lavke obče 1980 lir. Tudi za te de4 lavce in nameščence so bili urejeni delovni čas, dopusti, prazniki, do4 datki za izredno delo in za delci izven kraja službe in draginjske d ‘ »Samo veste kaj«, je pristavila Mihčevka, »ne bi rada, da bi hiša stala več kot pa bo odškodnine.« »Zakaj se pa bojite tega?« »Ker bo hiša večja in lepša, kakor je bila prej.« »No, tega se vam pa ni treba bati«, se je nasmehnil inženir in odšel dalje po vasi. Na desno in levo so vstajali iz pogorišč novi domovi. Rdeče strehe so se smejale v soncu. Na Breg se je vrnilo novo življenje. 1. M. maslenke. Pred štiridesetimi leti je prinesel domači učitelj nekaj vejic v vas, ki jih je naročil s Tirolskega. Te hruške zahtevajo dobra tla, lahko pa bi uspevale še marsikod. Povsod bi lahko gojili več zimskih hrušk. Stari ljudje sa posadili nekaj tepk za vino, ki je kar priletno, ko dozori. Češnje, ki jih rabijo le za „frodelM in za balo Ce hodiš po Brkinih, opaziš še nekaj drugega, kar se ti zdi nerazumljivo. Povsod namreč, ob cestah, po ograjah, po pašnikih in po travnikih je mnogo češenj. A so le divjaki. Vsako tretje leto jih ob-sečejo, oklestijo in »frodel« služi za krmo živini v zimskem času. Drugega dobička od tega drevja ni. Ce je steblo ravno in lepo, si brkinske neveste napravijo iz njegovih desk mize in omare. Pred nekaj leti pa so sprevideli in so začeli cepiti tudi češnje. Ze se čutijo uspehi, a še ne dovolj. Divje češnje morajo Izginiti rio kraja. Precepiti je treba, kar se še da, nove posaditi in precepiti, tako da ne bo več divjakov. Lešniki, orehi nešplje in — breskve Premalo je še v Brkinih orehov. Nič ni še pitanih lešnikov, ki bi utegnili bogato uspevati. Trn bi lahko precepili na nešplje v veliko veselje otrok. Čudno je, da ni posajenega več zgodnjega svetoivan-skega grozdičja. Letos sem videl redko, skoraj edino breskev v Brkinih, tam v žlebu pri Gržonu pa kako je bila polna rdečega sadu. Tudi Paliska jih ima in kako lepe breskve mi je nekoč dal. Zakaj jih ne bi več posadili v zavetnih, osojnih legah? Nikomur bi ne bilo žal, saj je breskev eden izmed najbolj okusnih sadov. Letos, ko je letina prav bogata, je marsikdo navdušen za sadno drevje. Na žalost pa to navdušenje zgine preko zime in revno drevje, ki je toliko pripomoglo kmetu, bo ostalo zanemarjeno in zapuščeno. Tako res ne more pogostoina obroditi in to marsikoga jezi. Ce pa bi primerno vrsto, pripraviti zemljo itd. Ce bi naše gospodinje poznale hranilno vrednost tega sadu, bi ga nedvomno bolje izkoristile in pripravile otrokom zdravo hrano za zimo. Sploh ne zna naša kmečka hiša dovolj ceniti sadja. Je tudi tukaj žrtev, ki pri tem ni ničesar kriva, kriva. Kriv je družbeni red in v njem kot prva njegova šolska vzgoja. Ali je naša ljudska šola za ljudstvo? Orodje je kapitalističnega sistema. Zato se ukvarja z vsem mogočim, samo ne s tem, kar je življenjsko, rekli bi; kar naj služi delovnemu ljudstvu, v tem primeru v prvi vrsti kmečki hišj. Za učitelja, ki ni samo dninar in upošteva vzgojna načela velikega učitelja — vzgojitelja Pe-sfalozzija, je na vasi za pravilno vzgojo mnogo oziroma še preveč prilik. Prva naloga ljudske šole je temeljito spoznavanje neposredne okolice in njenega življenja. Kraško sonce, lapornat svet stvarnik brkinskih žlahtnih sadov SMOKVIN SAD obveljali sedanji sklepi in bi se liudje bolj zanimali za sadno drevje, bi bilo vse drugače. Mnogi so uzrli pravo pot in se odločili. Sadili bodo, cepili, snažili in škro-, pili, da bo dovolj sadnih dobrot. Bodočnost kmečke mladine Petletni načrt jc postavil pred ljudske množico tako velike nalo; ge, da jih ni mogoče premagat1 ‘brez najintezivnejšega vključevanja mladino v vse delovne procese. Celo ženske bodo morale na ponioe Pri tem prehodu iz zaostale poUc' dolske dežele v napredno svobodna industrijsko državo si. bo moraj vsak zavihati rokave in prispevat: ono milijontinko skupnega dela, ki ga jo kot član napredne družbe dolžan opraviti. Petletka nc P°y ra samo surovine, nc zajezujc j* rek, ne dviga samo novih stavbi marveč zahteva tudi mnogo znanja na vseh področjih. Res jc življc' njo najboljši učitelj in ljudstvo sC je v naskoku na vse težave ni?1' sičesa naučilo. Dan za dnem nS' raščajo njegove izkušnje in časi četniških napak so žc za natnp Ravno pri premagovanju pivih J®’ žav se je izkazalo, koliko jc skritih talentov med ljudmi. Ljub' ska država bo zmagala v gospoda^ ski bUki prav zaradi tega, ^ _ skrbi, da se bodo ti talenti do k1'3' ja izpopolnili. Z vključitvijo kmetijstva v dr no načrtno gospodarsstvo so nast® temeljne spremembe. Tudi najs'3 rejša pridobitver.a panoga se ra prilagoditi današnjemu č®9? priznati vse prednosti izkorišča™, prirodnih sil. Znanost, izku3njY nova družbena ureditev morajo b ti tudi na tem področju vodn1? za zboljšanje gospodarskega P0’? žaja na deželi. Dosedanje izku**™ s kmetijskimi obdelovalnimi zad1^ gami, vaškm kolobarjem, trak10 skimi postajami itd. so poka*3 toliko življenjske moči, da žc k1 jo novo pot razvoju našega k”1 tijstva, da so kakor svetilniki, 11 . sproti katerim plovejo stari čo našega kmetijstva, da sl v ™. luči poiščejo novih smeri. Z , strializacijo deželo dosedanje k1 tijstvo nc bo moglo kriti vseh treb potrošniških središč, čc .v bo oprijelo velikopoteznih obdelave, uporabljalo boljša na, dalo zemlji čim več prvin-no pri tej preusmeritvi pripa(1 j,| naši mladini odgovorne nalog0' jih bo izpolnila, ker sc zaveda 0^ je pomembne vloge. Njen trud ^ vse drugače poplačan kakor 11 njenih prednikov. Od svojega “ bo imela sama največ koristi- ^ Ravno kmečki mladini, K1 cč' zrasla z zemljo, se posveča 1 ja skrb. Na steza j sc ji o®, «0 kmetijske šole. Dohodki držaV1-se že tako povečali, da lahko 01 ^ plačno šolo svojo kmetijsko no in jo po končanem šolanju lvi. zaposli. Potrebnih je še nogradnikov, živinorejcev, V1 jev. Danes so to same štoV‘fjr ob letu osorej bodo stvarnost- ^ ši mladinci žc z vso resnostjo znavajo naloge, ki Jim jih zasta ^ čas, im so že srečnejši, jr bili prvi pionirji. Danes so l'111^ ne vse večje možnosti, da sc načrt k ^ bil ^ sobljcnejši vključijo v oni. Minili so časi, ko Jc jiJi dosego izobrazbe prvi pogoj bl bogatega očeta. Ta pogoj ste mestili sposobnost in Patri0L}ii'* Da je to dovolj, je naša nl že neštetokrat dokazala. . tfiO Petletka je dala tudi žc11 cttv mesto, ki ji pripada, in 3° Lrf gala verige, ki so jo doslej ^ ri O*) na lonce v kuhinji, ‘isjii a 0[So • uj oj marveč tudi Zena I'"‘ ai C marveč ruai marsikateri ',’cf lot nega kmetijskega gospod, Koliko jc v kmetijstvu 'jrriri ki zahtevajo prav prirojen0 potrpežljivost in vztrajno® ' so novo kmetijske šole 01111 stopne tudi mladinkam. ?c D3 Z emo besedo: Cim P1^ „ ^ mladina vključila v sodo0 ^ ri ccso proizvodnje, tem Prein»ic^ grajena in samostojna P° j; 1’ Mi gradimo progo, proga g* tj V tem silnem razvoju v0'ri posebej primorska mlad™' jod06 plačilo za svojo izgubljeno rA upi.ndP'*; (C- Stran 5 .v. '.v-- : Wr /v KMETIJSKA PRILOGA ŠT. Da bo dobro naše vino zadnjič smo začeli v članku ®.glavnem vrenju mošta probleme, k‘ se pri tem pojavljajo. Danes vključujemo našo razpravo. Zeli-ll0i da bi bila našim vinogradnikom n kletarjem v čim večjo korist. Glivica alkoholnega kipenja se ™enuje »Saccharomyces ellipsoide 's.« Te g]ivice se razlikujejo med j j,°i in jih je bilo mogoče tudi res Po čistih plemenih in vrstah. ftksnih prav posebno značilnih j *k pa med njimi ni. Kaže, da se pričele razlikovati med seboj vrst l?melju učinkov posameznih grozdja in podnebja. Razn e vrste kipelnih glivic . zunanji strani jagode, na ko-j-Cl s° glivice, ki pridejo iz zemlje kasneje z grozdjem v mošt. Te 2 aICe. 50 skoraj vedno pomešane c/nagimi, posebno z glivico »Sac-1"®rOmyces apiculatus«, ki ima li-“Htn0 ali hruškino obliko in se j ošn0 pojavlja na sadju, a je ma-. livna in brez moči. Z grozdjem jn’aeio v mošt tudi razne bakterije Plesni in so za pridelek za vino '■arne. Ne bomo se poglabljali v vj “eevanje aktivnosti raznih gli-jrn'.Vzčli bomo v pretres le tiste, ki . svoj pomen za kletarstvo. u,: Ciste glivice, ki izhajajo iz bu-•’k s penečim se vinom. Zanje je dokazano, da imajo večjo odpornost nasproti ogljikovemu dvokisu. Zato so te glivice priporočljive za pripravo sladkih in penečih se vin. 2. Razne vrste glivic, ki izhajajo iz buteljk starega, močnega vina, so odporne nasproti alkoholu 04 do 16 %). Primerne so za zelo močna vina. 3. Številne glivice, vzete iz navadnih vin, ki imajo lastnost, da dajo vinu poseben duh in okus. Sicer te njih lastnosti niso stalne. Kipelne glivice lahko zboljšajo kakovost vina, toda o tem se ne sinemo predajati utvaram in misliti, da bodo glivice spremenile karakteristiko vina ne glede na sestavo mošta, na podnebje in zemljo. Okus in duh vina izhajata iz skupnih sestavin mošta in dišav, ki so v njem, ter iz onih, ki nastajajo pri njegovem vrenju. Sestavine mošta niso odvisne od kipelnih glivic. Te pa se pri kipenju mošta razmnože v skladu z njegovimi sestavinami. Od njihove narave ie odvisen razvoj dišav odnos io v vinu. Ne mislim s tem '•eči, da kipelne glivice nimajo prav nobene vloge pri tem pojavu. Nasprotno, v moštu morajo biti glivice. Da pa dobi vino harmonični duh in ckus, so določene glivice boljše in pri-pravnejše kakor’ druge. Glivice, ki jih uporabljamo za kipenje mošta, morajo biti za to prikladne. Burno in tiho kipenje Se nekaj se moramo ozirati se .^‘Pclnih glivicah. Vsi vedo, da ta.<.,lpcnie »•.r/.vsše y dveh različnih ^ Prva ',e burno kipenje, dru- •Viiv!’10 kipenje prepreči razvoj v / j glivic in bakterij, ki jih je ie '°stu vedno dosti in ki ustvarja-dobJ^S-Kine pogoje. Z razvojem Vjj. lh §Hvic se vino takoj reši ne-Iki Sa sovi'ažnika. Pri tihem vre-6oln?e vino nekako ugladi in spo-Ok>.\ z eno besedo dozori in dobi . al> kakor si ga želimo. VeijL? kipelnimi glivicami sta dve t'ien'1 s*a,pini1 ki odgovarjata ome-lja J'1' spremembam. Ena priprav-nein^no kipenje, druga, rekel bi ltipen:“a vrsta, pa povzroča tiho , Ali • »čaSj,Je z,nernejše kipenje dobro? večkrat tudi ne, če vse '"ošt že po svoji naravi mno- Mh ..^oorganizmov (nevidno majh-»iostuVlh bitij). Ce dodamo takemu novih glivic, se bodo te po- mešale z drugimi. Ce dosežejo premoč, bomo imeli v moštu normalno kipenje. Večkrat se pripeti, da kipi mošt, ki mu nismo dodali ni-kakih glivic, burneje in boli energično kakor mošt, ki smo mu dodali dobrih kipelnih glivic. Ce pa glivice, ki smo jih dodali moštu, p. Čebelar mora pred skrbeti, da čebele ne bodo zaradi mraza in prepiha. Eo > ^ nju 'medu je treba satovi* požveplart in skraniti. r. F mn Jarl^vi iti .ra"1. sladkorja, 0.31 odst. mmc* „1!* snovi, V primeru z žensk'0’ pfi' kom ima torej kravje "'t®£ V1" bližno dvakrat toliko sir0”1.’ Ijakovine in mineralnih sr>° ščobe in sladkorja pa znatno ^ Prav zaradi tega hranijo dolp C r. razredčenim kravjim ml*" o dodamo 1 1 vode na 1 1 redčimo sirnino, beljakovin0 pod/ neralne snovi na polovico. sl/ pa je treba-primerno mnozn.^pp pa je ireua-primerno m,.- -ief' n korja, ker je kakor ome r kravjem mleku sorazinern sladkorja. Kako rase teža Pri Teža novorojenega At >4 povprečno 35 do 45 kt!- o(j V/, na teži je pozneje odvis*r' g rcj(l živali, od krmljenja in na .er3č V naših povprečnih ra.z ob normalni reji pridobi * K*'",: povprečju dnevno na 1' 1 J.l ffi sledi: v dobi sesanja O/ 0 7 d3 ^ od odstavitve do L t*!,8 nt^' kg; od 1. do 2. leta 0.5 d° 2. do 3. leta 0.3 do 0.5 k«' De&vsko-kmečkti enotnost Stran 1 V Belgijskem Kongu se črni delavci bore za svoje sindikalne pravice v Belgijskem Kjngu, veliki kolo-HOi v Centralni Afriki je zelo nara-stla industrija *n ž njo se je zelo Povečala tudi število delavcev. Pred vojno, leta 1938. je bilo v Kon-zaposlenih 528.000 delavcev, črn-šest let pozneje se je njihovo “Ovilo povzpelo na 768.000.V de-vladajo neomejeno monopoli, 'j' izkoriščajo njena ogromna boga-“va: baker, kalij, diamante, radij "J uran. 2e nekaj desetletij je Gor-tlJa Katanga,, ki so v njej ogromni z»lc!adi rud, v rokah velikega bel-S Osice ga trusta. V času druge sve-uvne vojne se je na tem ozemlju utrdil še ameriški trust, mednarod-.1 koncern za radij in uran. ki si lo nagrabil vsa ležišča obeh tako Južnih rudnin. V njegovih rokah Su rudniki v Sinkalogvi sredi Gor-ujo Katange, fci sj naivečji uranski monter na svetu. Ze od pričetka 'atinje vojne odhaja ves uran iz ,.unga v Zedinjene države. Leta , '*2- so odpeljali v Ameriko 1100 ^'Uranove rude. leta 1945. skoraj . uOO fon. 98% le rude uporab) v*-0 za Proizvodnjo atomskih bomb. V delovnem in življenjskem suženjstvu ttonop.)ii( ki gospodarijo v Kon-1 ter njihovi pomagači — belgij-.e oblasti brezsrčno izkoriščajo v0|Uače črno prebivalstvo, ki živi lii*'1' bedi. 10 milijonov črncev [■ ."u nobene najosnovnejše poli-ne Pravice m je iz.postavijeno i^snen ___________________ _______= , Ve'ja sistem občega prisilnega _e,nu sovraštvu belcev. V Kongu so 4 ,^e'°vne pogodbe so take, da dai-i vc' kraja odvisni od delo-• lcev. Spričo nepopisne bede so ti * kmečki delavci prisiljeni spre-^^rse delodajalske pogoje. Uelov-ureja »decret o delivcih ^ godbah med domačini in evrop- §Ui ^ „. ‘■'-tu nj (t iločen delovni čas; v delodajalci« iz leta 1922. V ujein S' ^n, tudi ni nekakih predpisov delu. Črni delavci so ni delati po 12 do 14 ur na ki ' ZaPosIeni so pri takih delih, ■ kih J? naj slabše plačajo. V nidni-z9tkJ,°rnie falange je izmed 14.000 IjJf^nih le 600 kvalificiranih de-ie) ®v' Mezde črnili kvalificiranih bp]„,Cev so mnogo nižje od plač • Po podatkih iz leta ,1941. ''iesrj' ^rni kvalificirani delavec tOOo , 0 Povprečno 400, beH pa frankov. ^° iz dela. Kazni za begunce 'tfle *dno ostre; posebno prisilno til, ^ °bi'a ‘n globa. Tudi v prime-Hudniki delavca — begunca ■ Sa tahko po omenjenem ■'im j Prisilijo, da se vrne k svo-delodajdlcu. Pri vsem tem strašnem zatiranju in popolnem brezpravju se v Kongu vedno bolj jača odpor proti zatiralcem. V poročilu belgijskih upravnih oblasti iz leta 1944. je rečeno, da se delavci vedno bolj razvijajo in da vedno bolj zahtevajo gospodarski red. Splošna stavka, ki so jo nastopili leta 1941. v Gornji Ka-langi, je imela značai upora. Tru-sti, ki vladajo v Kongu in belgijske krajevne oblasti so izdale vse mogoče represivne ukrepe. Aretirali so »nelojalne« elemente, preprečili ustanavljanje sindikatov, da bi le onemogočili delavski pokret. Generalni guverner Rikmans je postavil skoraj vso deželo izven zakona, da tako zagotovi velikim podjetjem in trustom popolno svobodo izkoriščanja in zatiranja. V zadnjih dveh letih pa je bila belgijska uprava vendarle prisiljena k umiku pred naraščajočo delavsko silo. Lani v marcu so morali dovoliti ustanovitev delavskih sindikatov. Ustanovljena je bila zveza kvalificiranih delavcev — črncev v okviru splošne zveze dela, v kateri so bili dotlej organizirani le evropski delavci. Odtlej se borba za sindikalne pravice črnega delavca v Kongu z vedno večjo silo nadaljuje. VELIKI USPEHI v novem načinu zidanja Nov način zidanja, ki so ga organizirali zagrebški zidar Turčič in nekateri njegovi tovariši po drugih krajih, je dal pobudi, da so se ga lotili v okviru-posebnih tekmovanj že po vsej Jugoslaviji. Pri ministrstvu za delo komisija za nornie že preučuje novi način zidanja, da bi ga v danem primeru uveljavila na vseh stavbiščih. Tudi po Sloveniji delavstvo tekmuje v novem načinu zidanja. V Jaršah so pred dnevi delavci na lastno pobudo popoldne kopali temelje nove zgradbe in jih ponoči betonirali, zato da so naslednjega dne zidarji že lahko pričeli tekmovati. Tekmovanja so po različnih krajih nadzorovale posebne komisije. Tekmovalo je v 18 podjetjih na 46 stavbiščih 158 zidarskih skupin. V 1006 urah dela so sezidali 1427.287 kub. m zidu. Povprečni rezultat je znašal 1,4 kub. m zidu na uro. Ker znaša sedanja dnevna norma na slovenskih stavbiščih 2.2 kub. m zidu, je bila norma prekoračena povprečno za 515.46%. Zidar Škofič Mirko je s svojima pomočnikoma v Kranju v 5 urah in pol sezi- Prvi rezultati bolgarske in čeŠkoslo-vaške dveletke Kakor v Jugoslaviji, so bili tudi z drugih naprednih državah ie dni objavljeni rezultati prvega polletja njih gospodarskih načrtov. V Bolgariji je bil načrt v kmetijstvu splošno prekoračen, prav tako v tekstilni industriji (v izdelavi volnenih in svilenih izdelkov celo za 14%), v industriji gradbenega materiala za 21 odst., v rudarstvu (brez premogovnikov) za 7%, v pridobivanju električne energije za pol odstotka. V Češkoslovaški so presegli celotni načrt za 1%, in sicer težka in-dusarija za 2, kovinarska za 3, papirna za 9, lesna za 5.7, tekstilna za 1, usnjarska za 11%. Nakopali so 2.7 milijona ton premoga, 150.000 ton železne rude, proizvedli so 86 tisoč ton jekla, zgradili 1322 traktorjev, 966 tovornih vagonov itd. dal 22.66 kub. m zidu in prekoračil normo za 1550%. Zidar Oberč-kal Franc je s svojima tovarišema v Celju v 24 minutah sezidal 2.20 kub. m zidu ter prekoračil normo za 2000%. Škofič Mirko je v Zireh prekoračil normo za 1920, Kraut-haker Stefan v Celju za 1867, Brečko Franc prav tako v Celju za 1832%. Pri tekmovanju so prišli marsikateri zidarji na nove zamisli. V Savljah so vpeljali za nanašanje ometa običajna zidarska vedra mesto zajemalk. Na stavbišču vodo-gradbenega zavoda v Ljubljani so tekmovali tudi v napravi grobega ometa in sta dva zidarja v sedmih urah ometala 190 kv. m zidu ter prekoračila normo za 540%. Enako so na stavbišču Gustroja v ometa-vanju zidu prekoračili normo za 405, v Kosezah za 470%. Vajenec Novak Drago, ki se uči šele dva meseca, je sezidal v sedmih urah 3.36 kub. m močno razčlenjenega zidu z opečnimi zidovi in vogali. Mik brez rum V Angliji 50 nacionalizirali rudnike, ker spričo svoje zaostale tehniške opreme za kapitaliste niso več donosni in tudi rudarjev mar-sikod zlepa ne morejo najti, da bi jih poslali v te »jame smrti«. Tudi v Ameriki je mnogo rudnikov, ki se v njih rudarji pritožujejo zaradi zaostalosti v opremi in tehniški zaščiti pri delu. V bližini Mosta severno od Prage pa imajo premogovnik, kjer je stroj do zadnjega nadomestil delo človeških rok. »Rudnik predsednika Beneša« je površinski rudnik, kjer imajo le dnevni kop. Preko 35 ha skladov črnega premoga je spejjana gosta mreža električnih napeljav in tirov. Ogromni bager ji, ki kopljejo in grabijo hkratu po 7 kub. metrov premoga, --ami nakladajo ž njim elektriške vlake in ti sproti odvažajo premog v bližnji kemijski kctnbinat, kjer ga predelujejo. En sam bager nakoplje po 150 ton premoga i.a uro. Nekaj takih ogromnih strojev o-pravlja delo, ki bi se drugače ž njim mučilo kar več tisoč delavcev. Nna in mir. pni ireick i^i^n jiSitu j” o ljudeh, ki so bili tLfrVrtni dejani in so jih tu-‘i^h, ki kv°va]i n čas je to in vN) tehVSu SVoie sile' Aa tjn Imdi so ve________ c____„ (.Na, j„je?a tudi to, kaj pomeni ^r. Čef Siniček ni vedel ni- vam pripovedhvu’a o so veso mu Premnogi vedeli poleg >.' A Siniček ni Postaja od sporni. * >'Ar'ni sfrani SijAhn-A sPcdaj pa je Mav*' TehtLrkami naP>sal V1« tc-VA"1 knjigo v r ^ g. Fato rtAav Za‘-adi njih zdaj z okroglim s prekratkim za-ein! Jožef Siniček z kate- ^kleta. Jožef Siniček z otroško jasnimi pohlevnimi očmi, s širokimi ličnicami, z dobrim nasmehom od ušesa do ušesa! Poleg mene v bunkerju stoji in vihti kramp, da na vse strani plešejo iskre; neizmerno me prezira, ker ne znam prijeti za lopato, kakor se spodobi. Nemci so nas arestan-te, kmete iz bkolioe in »prostovoljne« delavce zbrali pri istem delu, da jim izkopljemo še poslednje iarke in bunkerje, ki ne bodo preprečili ničesar. Nad nami. ki se vbadamo na dnu, koraka ob robu bunkerja nemška straža z nabito puško. Proti koncu vojne gre in zato je mož, ki nas straži, poslednja rezerva — star Čiča iz Monako-vega, ki včasih na soncu zadremlje, takrat se delo na bunkerju U-stavi. Lopate, ki so že prej dvigale komaj za prgišče zemlje, popolnoma zaspijo. Naslonimo se na držala. Nad nami ie neskončna modrina neba, čudež za vse tiste, ki so prišli sem iz ječe. Edino Siniček ne odneha. Njemu leži delo v krvi. Nekdo izmed nas ga prime za rokav. »Zakaj se tako trudite za Nemce? Ali vas ni sram?« Siniček osupne. Prestra- šen ie kakor otrok, ki so ga zalotili pri grehu. On sicer ve, da so mu Nemci sovražniki, a zanj je vsako delo nekaj, kar mora biti o-pravljeno. Preprost je in ubog in ne zaveda se, kaj se dogaja okoli njega in zato ie najbolj reven med revnimi. Dolgo traja, preden ga pokvarimo. Naposled se tudi on nasloni na lopato in jame gledati za v>so' kimi pomladnimi oblaki, ki bežijo proti jugu. Počasi se nam v pogovoru približa. Ko premaga svojo naravno plahost izvemo, da mu je pet in dvajset let. Doma je iz Štajerske, nezakonski sin. ki se že od rane mladosti peha za kruhom tam, kjer je delo trdo in slabo plačano. V opoldanskem odmoru sede poleg mene in pripoveduje. Plahi, skromni načrti za bodočnost. Nima mnogo upanja. Za delavca bo zmerom težko! Ni res, mu zatrjujemo. Ko zmagajo naši, bo drugače na svetu. Tudi delovni ljudje so deležni dobrot, ki jih je prej uživala samo gospoda. Kakšnih dobrot? hoče vedeti Siniček. Naštevamo mu to in ono. na zadnje omeni nekdo tudi knjige. Siniček se namrdne. Kaj bi on s knjigami? S tem smo mu vse pokvarili. Razočarano se umakne. KDO RAZBIJA ENOTNOST nemških delavskih sindikatov Na svojem praškem zasedanju ie generalni svet Svetovne sindikalne zveze meseca junija sklenil, da sprejme nemške sindikate v svetovno zvezo pod pogojem, da si ustvarijo enotna sindikalno centraVo na demokratični osnovi. Ta sklep je omogočil nadaljnji razvoj nemškega delavskega sindikalnega gibanja in pokazal pot, po kateri se bo tudi nemško delavstvo lahko dokončno osvobodilo izkoriščanja. Nemške sindikalne organizacije so imele že večkrat medeonske konference, na katerih so razpravljali o tem vprašanju. Sestali so se zastopniki rudarjev, stavbincev, kovinarjev, tekstilcev in drugih delavskih strokovnih organizacij ter se po vrsti sporazumeli o potreb: združitve v enotno sindikalno zvezo. V zadnji resoluciji, ki je bila sprejeta na konferenci uslužbencev nemških javnih ustanov, pa je bilo ugotovljeno, da nemško delavstvo in nameščenstvo z nezaupanjepi opazuje, kako okupacijske oblasti v nemških zapadnih predelih ovirajo združitev nemških strokovni organizacij. O tem pričalo ustanovitev anglo-nmer iškega gospodarskega sveta v Nemčiji, združitev ameriške in angleške okupacijske cone in tudi propaganda za skleni- tev separatnega miru z z.apadnui Nemčijo. Francoske okupacijske oblasti se protivijo slehernemu poskusu, da bi se nemško delavstvo v posameznih conah združilo v enotno sindikalno organizacijo. Ameriška vlada je izdala nova navodila glede politike, ki naj se izvaja v idnosu do sindikatov; Združitev sindikatov v mv benem primeru ne sine biti v škodo organizacijske in finančne neodvisnosti posameznih sindikalnih organizacij. Se posebej oviralo združitev razbijači iz vrst Schuma-cherjevih pristašev, ki kličejo na pomoč ameriško federacijo dela. Ta je v Nemčiji dejansko že ustanovila svoj posebni urad in skuša vplivati na nemški sindikalni pogret v duhu svoje protidelavske politike. Toda ta težnja po združitvi se zmerom bolj jači. Na peti medeon-ski konferenci je bilo sklenjeno, da se sprejme praški sklep generalnega sveta Svetovne sindikalne zveze in pripravi nemški sindikat ni kongres. Ustanovljena je bila v ta namen posebna komisija, ki sf, njej 14 delavskih zastopnikov pripravlja konkretne predloge za nemško sindikalno združitev. O teh predlogih bodo razpravljali na prihodnji konferenci, ki bo v oktobru. OD VSEPOVSOD DOM LJUDSKEGA ZDRAVJA gradijo v Celju. Vključen bo v cel kompleks zgradb, tako da bo imelo Celje kar celo zdravstveno četrt na 12.000 kv. m površine. Dom so pričeli graditi pred pičlim letom dni. Stavba, ki ima več kril, je bila v surovem stanju dograjena pred dobrim mesecem. Spričo novega montažnega sistema stropnih konstrukcij so prihranili okrog 20 ton betonskega železa in 300 kub. m gradbenega lesa. Delavci so razvili izredno požrtvovanlo delo. Pri betonskih delih so presegli normo za 30, pri zidarskih in tesarskih delih za 20%, čeprav je bilo med njimi le 10 odst. kvalificiranih delavcev in 14 do 15 odst. delavk. Cela vrsta jih je bila proglašena za udarnike. TRŽAŠKA OBALA v reškem pristanišču je obnovljena in že pristajajo ob njej prve prekooceanske ladje. V vsem pristanišču pristala sedaj lahko hkratu po 11 na j več jih parnikov. Promet je bil v primerjavi z letom 1939 (za Reko in Su-šak) letos že presežen. ZDRAVILA je Jugoslavija doslej malone vse uvažala. V po. slednjih dveh letih pa je nastalo V državi 10 podjetij z.a izdelavo zdravil. Do konca petletke bodo krili že 90% vseh potreb z domačimi izdelki. Najbolj skrbi5.) za predelavo domačega rastlinstva, ki prihaja v poštev za proizvodnjo farmacevtskih kemikalij. V Beogradu in Ljubljani bodo izdelovali tudi hormonske preparate za vso državo. ^ NOV GRADBENI REKORD so dosegli tesarji pri polaganju podov na novi zgradbi medicinske fakultete v Sarajevu. Pod nadzorstvom' strokovne komisije so postavili 4 delavci v 1 uri 45 minut skoraj 96.5 kv. m poda, medtem ko so doslej postavili po normi 88 lev. m v 8 urah. Dosedanjo normo so prekoračili za 400%. ZA NAJBOLJ CRN! DAN v zgodovini ameriške demokracije je označil ameriški sindikalni voditelj Levin 23. avgust, ko je pričel v, ZDA veljati Taft-Hartleyev proti-delavski zakon. 120 ZDRAVILIŠČ je ta čas v Srbiji. V njih je prostora za 100.000 ljudi. Največje zdravilišče je Vr-njačka banja, ki lahko sprejme po 38.0000 bolnikov na leto, ob koncu petletke pa jih bo po 500.000. V srbska zdravilišča bodo dotlej investirali 370 milijonov din. V SMEDEREVSKI TOVARNIJA-SEN1CI so pričeli graditi v serijah sodobne štiriosne potniške vagone v kovinski izdelavi. Do konca petletke jih bodo zgradili 930, a bodo še komaj krili potrebe. Dotlej bo v petletki zgrajenih 1900 km novih železniških prog, pa promet že sedaj prekaša predvojnega, (v letu VELIKE MOSTOVNE KONSTRUKCIJE so pričeli graditi v, Jugoslaviji. Pred kratkim so dogradili v mostovni delavnici v Ja-senici dve konstrukciji v dolžini od 102 metra. Porabili ju bodo za most čez Donavo pri Bogojevu, ki bo eden največ) ih v Evropi. Ko sedim naslednjega dne med odmorom na soncu in berem prvi zvezek »Vojne in miru« — ostali trije so ostali doma — mi pade na knjigo okrogla senca Siničkove-ga klobučka. ^ »Kakšno branje pa je to?« vpraša Siniček nekam 'prezrljivo. Namesto odgovora mu dam knjigo v roko. Z okornimi prsti lista po njej. »Preveč učeno zame!« pravi in jo vrne. Poiščem, kar mi je naj-liubše, in pričnem brati na glas. Nad nama je prav takšno neizmerno nebo s sivimi, tiho plavajočimi oblaki, kakor ga je gledal knez Andrej, ko je ranjen padel. Ko pridem do besed; »Le kako, da nisem prej videl tega visokega neba? In kako srečen sem, da sem ga vendar še spoznal!« se ustavim. Siniček strmi predse. Njegov dobrodušni obraz je resen, skoraj otožen. »To ie lepo,* pravi. In zdaj vem, kakšno je nebo.« »Vidite, Siniček, nebo je bilo že zmerom tukaj, nebo in tale zemlja in čudovite smreke, ki pokrivajo griček tja do Sv. Gregorja; ptice so pele, kakor poje zdajle kos za tistim leskovim grmičjem, ki brsti, in sonce je grelo. Vse je že bilo, a kadar prebereš knjigo, kakor je tale, ti postanejo jasne stvari ki si jih prej samo občutil, in nabereš si znanja, kakor da si živel sto življenj. Včasih so naše osebne iskuš-nje površne in si nasprotujejo, v pravih knjigah pa izveš resnico o življenju in ta resnica je takšna, da si pripravljen, boriti se za njo. »Tudi jaz bi rad bral,« pravi nenadno Siniček, »pa nimam nobene knjige.« »Vzemite to le! Vaša je.« »Kaj pa bom ž njo? Saj vsega ne razumem.« »Po volni boste kot delavec lahko obiskovali večerno gimnazijo in se tani naučili toliko, da jo boste vso prebrali in še mnogo drugih knjig!« Z velike gore je že nekaj časa slišati oddaljeno taktakanje partizanskih strojnic. Jamein mu razlagati, da se tam zunai borijo tudi za'to, da bi ljudje kakor on i-meli nekoč vse možnosti, brati lepe knjige. Naposled mi verjame, za knjigo pa se v resnici ogreje šele takrat, ko prečrtam svoj podpis in ga prisilim, da se sam podpiše na prvo stran. In kar razumeti ne moremo, da mu je zdai naenkrat toliko do nje. Ves svoj prosti čas presedi pri knjigi, grbanči čelo in neslišno premika ustnice, ko trudoma zloguje. Dekleta se (Nadaljevanje na S. strnni.) f Kaj je zadruga Osnovno načelo ljudskega zadružništva v kapitalističnem sistemu je borba malega izkoriščanega človeka proti sramotni špekulaciji izkoriščevalcev, da si olajša svoj gospodarski položaj. Zadruga v kapitalističnem sistemu lahko le nekoliko ublaži položaj zadružno organiziranih proletarcev, ne more pa odpraviti vzrokov ne preprečiti izkoriščanja. V borbi za svoj obstoj se mora ravnati po pravnem redu. ki ga je sebi v prilog postavil njen na. sprotnik, kapitalist. Razlika je ta, da služi dobiček, ki ga doseže ljudska zadruga, interesom skupnosti, njenim članom ter posredno ali neposredno tudi širšim množicam, medtem ko služi dobiček kapitali. sta le njemu samemu. Po Gideu je zadruga družba, ki ima namen izključiti kapitalistični dobiček. Po drugi definiciji služi zadruga «pra. Vjčni ceni«- kar pomeni, da izključuje vse posrednike med proizva. jakem in potrošnikom. Zadruga je torej svobodno združenje, ki stre-nji za zboljšanje gospodarskega in socialnega stanja svojih članov in ki gospodari brez težnje po dobič. ku. Zadružni teoretiki so se bavili do zadnje dobe tako rekoč z zadrugami kapitalističnega tipa, ker so videli le v zadrugah sredstvo Za odpravo kapitalizma in uvedbo zadružnega socializma ter so smatrali zadrugo za določeno obliko socialnega 'reda. Bili so med njimi tudi taki, ki so smatrali za. druge za organizacije, ki služijo v kapitalističnem sistemu zato, da odpravijo njegove nedostatke. Toda to je pomenilo, da ga hočejo izpopolniti. Med poborhiki zadružništva so bili končno tudi ljudje in to še posebej ob začetku njegovega razvoja, ki so videli v zadružništvu le sredstvo in ne cilja-Vedeli so, da zadružništvo samo ne bo odpravilo socialnega zla, ne bo odpravilo kapitalističnega siste. ma, sistema izkoriščanja, pa da so zato potrebni drugi močnejši po-kreti. Iz vsega gornjega Izhaja, da med poborniki zadružništva ni bilo e-hotnosti v stremljenjih in ciljih. Pojavili sta se; predvsem dve struji: prva, ki je smatrala, da je zadružništvo mogoče samo v okviru kapitalističnega sistema (malomeščanstva), druga, ki jej smatrala zadružništvo za eno izmed sredstev za izpremembo, za uničenje kapitalističnega sistema (delavstvo). K prvi struji spadajo nekdanje kmečke in meščanske zadruge, ki so videle v zadružništvu ono socialno gibanje, ki naj jim preskrbi v kapitalističnem gospodarstvu »pravični« in »za obstoj potrebni delež«. Te zadruge zasledujejo kot edini cilj odstranitev nekaj pomanjkljivosti kapitalistične družbe. V njih se zbirajo predvsem večji kmetje, obrtniki in trgovci, da bi se z vzajemno pomočjo zavarovali pred uničenjfem v gospodarski borbi proti veleposestni-kom, veletrgovcem in velikim industrialcem. Ti zadružniki niso za odpravo kapitalizma, ampak za njegovo omiljenje. Voditelji tega zadružništva sb svoj čas izšli večinoma iz vrst krščanskih socialistov . Druga skupina zadružnikov je bila sestavljena predvsem iz de-lavcev. Zadružništvo je bilo samo sredstvo v borbi proti kapitalizmu za dosego višjih ciljev. Za dosego pogojev, na podlagi katerih bi se ustvaril nov socialni in gospodarski sistem, ki bi zamenjal kapitalističnega. Obe skupini bi bilo mogoče še razčleniti v podskupine, toda že sami po sebi sta dokaz, da zadružništvo v kapitalističnem sistemu nima enotnega cilja, da pa tudi nikoli ne bo moglo spremeniti socialnega reda v kapitalističnih dr. žayah. L,ahko ga bo trenutno ublažilo, nikoli pa odpravilo. Čeprav predstavljajo zadruge v kapitalističnem svetu ponekod ogromno gospodarsko in po številu zadružnikov tudi množično moč, so še vedno zelo daleč od tega,, da bi mogle uspešno kljubovati gospodarskemu nasilju velikega kapita. la. Ne moreta jim pomagali ne »človekoljubnost« liberalcev, ne »krščansko usmiljenje« krščanskih socialistov. Sistem, ki zaradi svojih intere-aiuniprsi ui au[Buaieui aumojfi sjv cinično muči in ubija slabotne žene in otroke, uničuje o- Naš zadružni tečaj Zadružništvo med dvema vojnama Pod naslovom „NaS zadružni tečaj" smo pričeli v 20. števmo našega lista obravnavati zadruž-niške probleme. Danes objavljamo prvo nadaljevanje. Desetletje pred prvo svetovno vojno je pomenilo vzpon zadružništva, istočasno pa tudi njegovo diferenciacijo. Prišlo je do ostrih političnih nasprotij med raznimi skupinami, do cepljenja v posebne zveze itd. Res je, da se je ponekod opazil pokret tudi v nasprotni smeri, toda običajno je ostal osamljen. Vodilni krogi zadružništva, posebno idealisti, so zagovarjali združitev zadružništva v enotno zadružno organizacijo, toda njih glas je bil preslaboten nasproti politično strankarskim špekulantom, ki so zasledovali druge interese v zadružništvu in ne zadružnih. V takem stanju je bilo zadružništvo ob pričetku prve svetovne volne. Za časa vojne je opravljalo v vsaki državi »patriotično« nalogo v škodo širokim delovnim množicam, ki so krvavele na raznih bojiščih za imperialistične interese svetovnega kapitala, da si je na račun prelite krvi kopičil svoje dobičke. Po prvi svetovni vojni se Je s prebujenjem delavskih množic in njihovo revolucionarno orientacijo jelo tudi zadružništvo naglo širiti. Toda širili so ga tudi nasprotniki delavstva, zlasti na kmetih in malo-meščani. Politične oblike zadružništva so se še bolj zaostrile. V Italiji je fašizem zadružništvo popolnoma uničil ter ustanovil na njegovih razvalinah poldržavne gospodarske enote — pokrajinske kmetijske konzorcije, kmetijske hranilnice in posojilnice, gospodarske ustanove (consorzi agrari pro-vinciali, casse rurali, enti econcmi-ci) itd. Naeifašis^ v Nemčiji so si ravno tako zasužnjili vse predvojno nemško zadružništvo, kolikor ga niso uničili ter mu dali svoje nacistično obeležje. V raznih drugih državah, kjer je fašizem nastopal bolj zakrinkano, kakor v Jugoslaviji, Bolgariji, Romuniji itd., so bile zadruge ideološko razdeljene, da so služile izključno interesom poedinih strank prvenstveno onih, ki so bile na oblasti, in ne ljudstvu Zadruge, ki so to odklanjale, pa so životarile v nadi na boljše čase aii pa so morale likvidirati. za zveza v Trstu, ki je bila ustanovljena leta 1921. in je štela 138 članic ter dosegla letni promet do 137 milijonov lir. Na zadružni podlagi so bili zgrajeni narodni domovi y Trstu, predmestjih in okolici ter so bile ustanovljene trgovska šola, osnovna šola in še druge Ustanove v svojih lastnih zgradbah. Slične naloge in uspehe so imele naše zadruge tudi po Goriškem. Tam so se posebno razvile produktivne zadruge. Ne smemo pa pozabiti, da se je ravno v naših krajih razvila najmočnejša zadružna organizacija v srednji Evropi, namreč delavske zadruge za Trst, Istro in FurianijM s sedežem v Trstu, ki so še danes x>t>-nos našega delavstva in za katere se ravno sedaj razvija ljuta borba, ker se jih hoče polastiti tržaška reakcija s pomočjo ZVU, kakor se jih je prvič že polastila pred 25 leti s pomočjo fašizma. Slej ko prej pa tudi pri nas večina našega zadružništva ni v polni meri služila gospodarskim interesom najširših delovnih množic. Izpolnila je svojo nalogo, kolikor jih je obvarovala narodnostnega u-ničenja. Le v toliki meri jim je tudi gospodarsko pomagala. Novo zadružništvo na tržaških tleh narodnostnih vidikov ne bo pustilo vnemar. Od vsega začetka bo moralo pomagati ljudem, da si v danih prilikah olajšajo borbo za življenje. Ne glede na obliko, ki iJ bo moralo spričo pravnega reda, ki b° tu veljal, pa bo moral ostati nje-gov prvi in zadnji cilj osvoboditev delavcev in kmetov izpod kapito' lističnega jarma. Stanko Cok Dva tedna v športu Med Slovani Edina dežela, kjer je zadružništvo res služilo neposredno ljudstvu in kjer je doživelo tak razmah, kakor ga po svojih načelih zasluži, je bila ZSSR. Tam je postalo zadružništvo ljudsko, demokratično in opravlja svojo pravo nalogo posrednika med proizvajalcem in potrošnikom ter uveljavlja zadružni ideal: pravične cene. Pri Slovanih, kjer se je krvno zadružništvo še najdalje ohranilo so nastale prve, svobodnim vsaj nekoliko podobne zadruge na Češkem, tako zvani »založny« za žito. iz katerih so se potem razvile hranilnice in posojilnice. Cehi so bili prvi, ki so začeli utirati pot tudi novodobnemu zadružništvu v slovanskem svetu. Niso pa te zadruge služile ljudskim gospodarskim, marveč v prvi vrsti narodnostno-ob-rambnim namenom. 2 njimi so sc skušali otresti gospodarske odvisnosti od gospodarsko močnejših sosednih narodov, Nemcev in Madžarov. Pri vseh slovanskih narodih je zadružništvo našlo plodna tla za svoj razvoj že spričo prirojenega zadružnega čuta. Tako je v predvojni Rusiji, ki je bila edina slovanska država, ki ni čutila neposrednega pritiska tujih izkoriščevalcev, zato pa tem bolj domačih, je zadružništvo sorazmerno naglo napredovalo. Povsem drugačen in silen razvoj pa ie doseglo po revoluciji 1. 1917., ko se je iahko posvetilo svojim edino pravim namenom. Na Poljskem je imelo zadružništvo težko življenje, posebno v onem delu pod carsko oblastjo, kjer je bilo sleherno gibanje med Poljaki smatrano za protidržavno. Na Poznanjskem položaj pod ruskim škornjem uš bil nič boljši. V Galiciji se je razvijalo bolje, a delalo je tlako cerkvi in plemstvu, ki si je zagotovilo na Dunaju poseben položaj. Med obema vojnama se je poljsko zadružništvo nadalje razvijalo p,xi kontrolo fašistične reakcije, toda prav tako kakor v Rusiji leta 1917. je nastal tudi zanj leta 1945. povsem nov položaj, spričo katerega se je v zadnjih dveh letih silno razmahnilo. Na Slovenskem JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Šesto kolo jugoslovanskega no. gometnega prvenstva je bilo nad vse srečno za tržaške nogometaše, saj so v Splitu premagali domačega Hajduka. Drugo presenečenje lega kola pa je bila zmaga Partizana nad dosedaj nepremaganim Dinamom. Rezultati: Lj. Ponziana—Hajduk 2:1 (0:1); Partizan—Dinamo 3:1; Vardar—Rdeča zvezda 1:1; Spar-tak—Metalac 1:1. KOŠARKA ZA DELAVSKI POKAL Nedeljski rezultati košarke za Delavski pokal so naslednji: Mo. ški: Strojna tovarna — Tomažič 35:26; Skedenj — Arzenal 30:12; DSZ — Greta 32:20; Skoljet—Skor-kija 70:8; Barkovlje — Čermelj B 22:10. Zenske: Magdalena — Skork-Ija 16:0; DSZ — Barhrovlje 5:4; Tomažič — Flent 17:6. TEK OKOLI PONZIANE V nedeljo je športno društvo Elettra priredilo tek okoli Ponzia-ne, ki se ga je udeležilo veliko število lahkoatletov, včlanjenih v ZDTV. Zmagal je znani lahkoatlet Delavske športne zveze Tessera. Odlične uspehe so dosegli tudi Nabvežinci, ki so med moštvi za. vzeli prvo mesto. Rezultati: 1. Tes. sera (DSZ) 14’53”6; 2. Devit Guer-rino (Elettra) 15’7”6: 3. Fuks Ivan (Nabrežina) 15'27”9; 4. Pacini (DŠZ). Moštva: 1. Nabrežina 17 točk; 2. DSZ 17 točk; 3. Sv. Vid 13 točk. za Francozi, Madžari in Švedi. > prvenstvu je premagala Madžarska Francijo in Švedsko. Rezulf4 S *" ti; 100 m prosto: 1. Jany 0:55.8 (nov svetovni rekord); Olsson (Švedska). Jugoslovan loslavič je delil četrto in peto r*ie' sto s časom 0:59.6. 400 m prost0’ 1. Jany 4:35.2; 2. Mitro (MadŽJ 200 m prsno: 1. Romain (Angli)8' 2:40.2; 2. Nemeth (Madž.); 3. Cere* (Jugosl.). 100 m hrbtno: 1. ValG-; (Francija) 13:08.7. 1500 m prost0: 1. Mitro (Madž.) l.:28.0; 2. VereS (Madž.); 3. Stipetič (Jugosl.). BALKANIADA V ROKOBORB1 IN NA KOLESIH V SOFIJI V Sofiji so bile balkanske i6re ^ rokoborbi in kolesarstvu, ki r-° * jih udeležili tudi tržaški atleh elani ZDTV. Rezultati po država*’; rokoborba: 1. Madžarska, 2. R01!1., nija, 3. Jugoslavija, 4. Bolgar1! ’ 5 .Trst, 6 Albanija. Kolescurst^ 1. Bolgarija, 2. Jugoslavija, 3. žarska, 4. Romunija, 5. Trst, C- T,’ banija. V cestni dirki je Tržac8 Kuret zasedel 7. mesto. JUGOSLAVIJA — ALBANIJA 4’' V Tirani je jugoslovanska n0^ metna reprezentanca premas8 albansko reprezentanco z tom 4:2 .Tekma je veljala za o kansko prvenstvo. MiTIC ZMAGAL V PRAGI V Pragi sta se v finalu n'e*gis rodnega teniškega turnirja sr jj;. jugoslovanska teniška igralca • ^ tič in Pala.da. Zmagal je Mitič— igri dvojic je zmagal jugoslo* * * * v ski par Mitič . Palada, Pri južnih Slovanih so Slovenci prvi začeli ustanavljati zadruge. Sledili so jim Srbi, največji raz mah pa je zadružništvo doseglo pri Bolgarih, kjer uradne statistike nikoli niso mogle dohajati neprestano naraščajočega števila zadrug in zadružnikov. Danes so južni Slovani takoj za Rusi in zadružništvo zavzema z vsakim dnem nove oblike in važno vlogo v južnoslovanskih deželah. Kakor pri Cehih tako je zavzelo zadružništvo tudi pri Slovencih narodno obrambni značaj in zato ni naključje, da je prvo zadrugo na Slovenskem * ustanovil češki rojak Horak že leta 1856.. komaj 12 let po ustanovitvi ročdalske zadruge na Angleškem. Ta zaflruga je bila Obrtno pomožno društvo v Ljubljani. Prvi pobornik tedanjega slovenskega zadružništva je bil dr. Josip Vošnjak. Leta 1871. ie začel po časopisju in v koledarju Mohorjeve družbe širiti zadružno misel med Slovenci. Na tržaških tleh Na Primorskem so se začele ustanavljati zadruge najprej po vaseh. Med prvimi je bila ustanovljena hranilnica v Skednju (1880), nato obrtniško društvo v Barkovliah (1885) itd. V Kopru so se tri leta boriji s tamkajšnjimi oblastmi, preden so si latiko Ustanovili svojo pr- vrednote, ki si jih je človeštvo pridobilo z neštetimi žrtvami, res ne bo klonil na ljubo človekoljub, nosti. To dobro ve naše ljudstvo, ki mora še danes na svoji koži izkušati »dobrote« kapitalističnega so. cialnega in gospodarskega sistema. v.) domačo zadružno organizacijo. Ustanavljali pa so v isti dobi tudi že obče gospodarske in konzumne zadružne organizacije. Ustanovljena je bila tudi zadružna zveza v Trstu (druga v Gorici). Naši ljudje, ki so se pred ustanovitvijo zadrug vedno bolj odmikali od Trsta in drugih centrov, so se začeli po ustanovitvi zadrug v njih spet utrjevati in uveljavljati. Kakšna je bila moč našega zadružništva, priča n. pr. že samo zadruž- EVROPSKO PLAVALNO PRVENSTVO Evropsko plavalno prvenstvo v Monte Carlu, ki se gg je udeležilo 16 držav, je bilo zelo plodovito. Dalo nam je več svetovnih, evropskih in državnih refkordov. Naj. uspešnejši je bil francoski plava, lec Jany, ki je izboljšal dva svetovna rekorda, ih sicer na 100 in 400 m prosto. Tudi jugoslovanski plavalci »o se odlično odrezali in spadajo v elitni evropski razred AVTO - MOTO DIRKE V OPA’1’1^ V Opatiji so bile cestne ^vlolllza bilske in motociklistične diri*8 3« prvenstvo Jugoslavije. Doseg11 .j odlične čase. Najboljši čas 3e ’ je znani dirkač Metcz Veljko, **' ,,1 dosegel hitrost 100 km in 200 na uro. ^ Odgovorni urednik *AGAR BOSTJA^ . Trs111 Tiska Zadružna tiskarna v Volna in mir, prvi zvezek (Nadaljevanje s 7. strani.) norčujejo iz njega. »Siniček študira!« Samo to skrbi Sinička, da mu partizani ne bi zamerili, ker ni šel v hosto. »Mogoče pa me za kazen ne bodo pustili zraven, ko se bodo drugi lahko učili!« Smejemo se mu, a on hoče vedeti zmerom več. Ali je res, da imajo pri partizanih »šolo«, kadar ne ne borijo? In če bi on obiskoval tisto šolo, ali bi potem razumel tudi strani v knjigi, ki so naepisane v tistem strašnem čudnem tujem jeziku, v francoščini? »Vojna in mir« je že nekoliko spremenila svoi obraz, odkar ga spremlja v platneni torbi poleg komisa in sira in od kar'jo je zadnjič pustil na dežju. Se bolj pa se je spremenil Sint-ček sam. Shujšal ie, v očeh mu gori čuden ogenj. Nekega večera se po končanem delu poslovi od mene. »Dolgo se ne bova videla.« mi reče. »Ali so vam Nemci dali dopust?« se ponorčujem. »To ne --ampak pobrisal jo bom!« »Kam?« Siniček pa zamahne z roko v smeri Velike gore in ves zažari v otro- ški radosti. »Zvezo sem dobil. K njim grem, dokler je še čas. V šolo!« Vse gube, ki so se zadnie dni nabirale na njegovem čelu, so se razpustile. Gleda me in čaka ne vem kakšne bodrilne besede, a še preden mu v svoji osuplosti utegnem odgovoriti, se obrne in urno odhiti po cesti — kot delavec ima več prostosti kakor mi. Torba s knjigo mu poskakuje na levem boku in tisti smešni okrogli klobuček se sveti v večernem soncu. Naslednjega dne Sinička ni na delu. Uganemo, da se je nekaj zgodilo, zakaj Nemci so poostrili straže. Zvečer me naš stari stražar iz Monakovega pokliče v stran. Od nekod potegne kniigo in jo odpre. S prstom pokaže na,moj prečrtani podpis. »Zaradi te vaše knjige bi utegnili imeti še sitnosti, zato sem vam jo spravil!« Starec sluti, da se bliža konec izgubljene vojne in se hoče kakor koli že prikupiti. Vzamem knjigo in ga vprašam, kaj je s Siničkom. »Hotel je pobegniti k partizanom! Nesmisel, nesmisel!« krikne starec in strogo nagrbtanči čdlo, kakor bi hotel izraziti, da I ^ konec zaupnosti. Kmalu lZ'7e’, z»" drugih, da so Sinička na hes ^ei dele nemške krogle. Ni ga ve knii^? , živimi. Ko držim zdaj njegovo - y.0j ; roki, ga vidim spet pred j' geli1' vsej njegovi preprostosti * t)jij!1’ da bi to njemu tako ^ tudi razumel. Vidim ga nevednega, a polnega P1'®’,;!,: tZ ne vere, kako hiti proti Ve ri, od koder ie bilo včas ,nop7, večerih slišati komaj zazna u|t.e]j* je partizanskih pesmi je parii/.ciiisKiii pe.-iiu* noet r „ nje partizanskih pušk. NI 0pt»\ čakati, da bi v svobodi P?e(jel Ijenem delu zvečer lahko • se . zanj pretesne šolske kloP^jgVi^ čil matematike in fizike, 78 , ■ in jezikov in bi bile P t v knjige njegove in s k.nJ‘^ud110.^ svet. Preveč se mu J*1 jihC »šolo«. A vpisal je fVOJ j n®i T)i naslovno stran ene i7;*11.. d«!8«-ših knjig sveta. ljudje, ki si danes Prld.°% vega znania, jo bodo o .^poi’ sto njega in v njih se 0 ^ njegova vroča želja- ’ Mu-a r j, (Povzeto iz »SloveO9*1 poročevalca-*!.