GozdVestn 81 (2023) 2 93 Slika 1: Direktor ZGS Gregor Danev je poudaril, da je skrb za gozd ne le naša naloga, ampak tudi obveza, da bomo odporen in zdrav gozd zapustili naslednjim generacijam. (foto: T. Dolenc) Gozdarstvo v času in prostoru Mednarodni dan gozdov 2023: »Zdrav gozd za zdrave ljudi« Ob mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obe- ležujemo 21. marca in letos poteka na temo Zdrav gozd za zdrave ljudi, je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) organiziral več dogodkov po različnih krajih Slovenije. Osrednji dogodek je potekal na Krasu, kjer so se udeleženci po osre- dnji slovesnosti in otvoritvi razstave odpravili nakrajši pohod po pogorelem gozdu. Strokov- njaki iz ZGS in Gozdarskega inštituta Slovenije so v kratkih predstavitvah izpostavili potek obnov po požarih, prilagajanje na podnebne spremembe, opozorili na problem razraščanja invazivnih tujerododnih vrst in pomen zdravega gozda za zdravje ljudi zaokrožili s predstavitvijo nove pohodne poti Zeleno srce Krasa. Mednarodni dan gozdov vsako leto poteka z namenom ozaveščanja o pomenu gozdov za ljudi. Letos Organizacija za prehrano in kme- tijstvo (FAO) med ključnimi poudarki sporoča, da gozdarski sektor ustvarja delovna mesta za najmanj 33 milijonov ljudi, gozdne proizvode pa uporabljajo milijarde. Gozdovi so bistveni za zdravje planeta in dobro počutje ljudi, trajnostno gospodarjenje z gozdovi pa je eden izmed ključnih elementov prehoda v zeleno krožno gospodarstvo. Širjenje uporabe gozdnih proizvodov prispeva k ogljični nevtralnosti, trajnostno pridobljen les je bistven material za ozelenitev mest, ekosistemske storitve gozdov pa so ključnega pomena tudi za ohranjanje proizvodnje hrane. Potrebnih je več ukrepov za zaustavitev krčenja in propadanja gozdov, vsak izmed nas pa lahko prispeva k boju proti podnebnim spremembam z izbiro domačih in certificiranih lesenih izdelkov. ZGS kot osrednja strokovna gozdarska insti- tucija skrbi za ohranjanje in sonaravni razvoj GozdVestn 81 (2023) 294 slovenskih gozdov, njegova osrednja naloga pa je načrtovanje in usmerjanje razvoja gozdov, z zagotavljanjem vseh njihovih funkcij. Gozdovi v Sloveniji so bili v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm in njihovih negativnih posledic za gozdove deležni velikopovršinske obnove. Skupaj je bilo od leta 2018 do 2021 posajenih več kot 5 milijonov sadik gozdnega drevja. Gre za največji projekt obnove gozdov v zgodovini Slovenije, ki je bil kot primer dobre prakse prepoznan tudi na evropskem nivoju. Poleg obnove gozdov ima za prihodnost gozdov velik pomen nega gozdnih sestojev, grožnjo za obnovo gozdov pa predstavlja širjenje invazivnih tujerodnih vrst in karanten- skih organizmov v gozdovih. Gozdovi so zelo pomembni tudi za biotsko raznovrstnost, rastlin- ske in živalske vrste – skoraj polovica slovenskih gozdov je del evropskega omrežja Natura 2000. Osrednji dogodek na Krasu ZGS je pripravil osrednji dogodek ob mednaro- dnem dnevu gozdov v Pomniku miru na Cerju. V nagovoru udeležencev je v. d. generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tomaž Hrovat izpostavil pomen sistemske skrbi za gozd, direktor ZGS Gregor Danev je opozoril na pomen sonaravnega in aktivnega upravljanja za zdrav gozd, podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo gozd in njegovo sposobnost obnove, pa je predstavila direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Nike Krajnc. Uvodni dogodek je dopolnila otvoritev raz- stave Sledi ognja, avtorja Gregorja Mavra, ki je v glino ujel podobe zoglenelih dreves, nato pa so se udeleženci pod vodstvom gozdarjev ZGS Območne enote Sežana odpravili na krajši pohod po požganem gozdu, ki so ga popestrili s krajšimi predstavitvami. Na izbranih točkah so strokovnjaki ZGS predstavili razsežnosti lanskoletnega požara in ukrepov, ki jih izvajajo za sanacijo pogorelega gozda, ter opozorili na problem razraščanja inva- zivnih tujerodnih vrst. Dr. Primož Simončič iz Gozdarskega inštututa Slovenije pa je ponazoril vpliv podnebnih sprememb na gozd in načine prilagajanja nanje. Tina DOLENC Gozdarstvo v času in prostoru Slika 2: V. d. generalnega direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano Tomaž Hrovat med ogledom razstave Sledi ognja, ki je v Pomniku miru na Cerju na ogled do septembra. (foto: T. Dolenc) GozdVestn 81 (2023) 2 95 Gozdarstvo v času in prostoru Slika 3: Udeležencem pohoda je Boštjan Košiček, vodja OE Sežana ZGS, predstavil razsežnosti lanskega požara na Krasu in ukrepe, ki so jih že izvedli za obnovo gozda. (foto: T. Dolenc)