LETOV. ŠTEV. 7 SEPTEMBER 65 CENA 20 DIN GLASILO SZDL LJUBLJANA-BEŽIGRAD ZBORH OBČANOV »Včasih smo preveč malenkostni Pogovor s predsednikom občinskega sindikalnega sveta Milanom Gerželjem •V Ob situaciji, ki je nastala v naših delovnih organizacijah po reformi, ko go-yorimo o odkrivanju notranjih in skritih rezerv ali kakorkoli že poimenujemo iskanje večje rentabilnosti, produktivnosti in ekonomičnosti našega dela, življenja m nehanja, nam je predsednik občinskega sindikalnega sveta Milan Gerželj kot 'hnenje oziroma stališče tega foruma posredoval nekaj naslednjih misli: Kje so rezerve? y Tolikokrat ponovljeno lescdo »rezerve«, ob kateri nas v resnici že glava zaboli, Prenckateri pojmujemo kaj različno. Tako imenovane šarite ali notranje rezerve v .®sih gospodarskih organiza-Jah ie preveč »odkrivajo« P iščejo nekateri v drobnih, •najhnih stvareh, ki pa še Paleka niso tisto skrito, kar Jnnranio odkriti, in česar se ■noramo znebiti, če hočemo j Oslo vati, živeti in delati več J' bolje, kot smo to počeli ooslej. Seveda je prav, da se annbinio tudi tistih malih re-da jih odkrivamo in crlanio iz preobremenjenih Programov, toda pri tem ne me>no obstali, ker bodo vsa reformna prizadevanja ta način obstala na mrtvi točki, «akaj Kre v resnici? Zastavili n*® preskromno in največ ^at formalno. Ukinjamo re Jf®8« za v°žnje s trolejbusom, T*®. in tja razmišljamo o krnitvi nepotrebnih delovnih ®8t, in podobno. V bistve-• skrite rezerve, ki sc zares ()i.P,VaJ0 v skrivnosti nerenta-ai-cti Proizvodnje nekaterih sih i0v’ kooperacijskih odno-lil"’ 'skanj,, modernejših ob-Ra {JJfkvodnj®, raziskavi tr-1 itd. pa ne posegamo. ni 5.go1e Un,ikamo' Ceš “• Roče C — vsaJ nam m mo- ničesar bistvenega Velike rezerve se v materialnih stro- nkreniti. Škn,Vajn. v niaterialnlh stro-Poznav-,iehnolo5kih POstoPkih, ljudi Jnj ki nam čez Račni 'Krn v takšnI a'i dni-in ni n,,k,-praeti - bajholj JT tam> kjer smo sten j ab^utljivi - v la-Prernaihnn' T,orej Rre za Aktivnih . “ktivnost sub-86 Pojav! i,‘ Kakor hitro 0Se^o Lrrarnost da smo hiatcnalno prizadeti. se zatečemo k računu, seveda najbolj preprostemu. Lepo zvišamo cene in si zagotovimo višji ali novi osebni dohodek. Takšne računarske tendence na kratko roko so kaj kratkovidna stvar. Krojač naj bo krojač Pa tudi pretirano stiskanje, češ da bomo lahko živeli, ne pelja daleč. Pri zmanjševanju delovne sile zelo malo gledamo na selekcijo po kvaliteti in dejanski potrebi, temveč delamo to procentualno, potegnemo črto in rečemo: »No, sedaj nas je 20 manj, pa bo mo ostali lahko več dobili!« Morali bi v prvi vrsti spremeniti notranjo kvaliteto ka-dra, mislim na premike znotraj gospodarskih organizacij. Zakaj mora dober delavec, če je res dober, sedeti v pisarni, namesto da bi bil še zmeraj dober ali celo boljši za strojem'.- in takšnih ali teh rezerv imamo kar precej. Samo nerodno nam je, da bi rekli: »Tovariš, ti si zelo dober krojač, zakaj ne bi raje šival obleke in prepustil svoj sedež nekomu, ki se je usposobil (šolsko in strokovno) za to delo!« Tu pričakujemo premikov — to je reforma, to so kvalitetne rezerve, s katerimi si bomo pomagali iz zagate. Zmanjševanje delovne sile še zdaleč ni prva skrita rezerva, pač pa notranji premik zaposlenih ljudi v podjetju. To je sicer boleča in težavna pot, vendar v sedanji situaciji neizogibna. Zelo interesanten je na primer ENERGOINVEST. Tu so se pametno lotili novih prijemov, vendar so ob iskanju rezerv naleteli na skoraj nerešljive probleme, ki so v resnici zunaj njihovega vplivnega obsega. Letno morajo namreč odšteti 270 milijonov notranjih dajatev centrali v Sarajevu, da sploh ne govorimo o rednih prispevkih oz. dajatvah. Energoinvest kot celota ima 6000 zaposlenih ljudi, od tega 650 ljudi dela v inštitutih, okrog 2000 ljudi pa v administrativnem apata- Prisrčno Ječanje borcev f STRAN 2 tu. Letos bo črnuškemu obratu tega podjetja zmanjkalo 279 milijonov din — največ zaradi visokih notranjih (upravičenih ali neupravičenih?!) dajatev. Naslednje leto bo 625 milijonov minusa ... Podoben problem imajo pri ISKRI, vendar je tu morda laže, ker ima to podjetje vse obrate le v okviru republike Skupne službe v takšni"! velikih podjetjili so pod razmeroma zelo šibko kontrolo posameznih kolektivov. Trg - neznanka ELMA — tu imajo manjše dohodke, ker imajo za 550 milijonov din zalog ali za IDO odstotkov več, kol so jih imeli kdajkoli. Veliko vprašanje je. kako bodo to prenesli. V današnji situaciji nikakor ne morejo povečati osebnih dohodkov, ne da bi to imelo daljnosežne negativne posledice za obstoj podjetja. Ce trgovina ne bo začela kupovati njihove proizvode v večjih količinah, obstaja resna nevarnost za daljnosežno krizo. NADALJ. NA 3 STRANI Petdeset milijonov za športno halo STRAN 3 nilllilllllllllllllllllllllllllllllllllHIHIIIIIIIIIlillllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllll i Najboljši I kruh v garderobi pečejo v Šentjakobu STRAN 7 STRAN 6 Bo gradnja stanovanj zastala? STRAN 2 0 spremembah v občinskem proračunu berite na straneh 5-6 REBALANS Na javnih tribunah konec septembra in začetek oktobra bodo volivci sklepali o spremembah v občinskem proračunu- Spričo novih gospodarskih ukrepov so se zmanjšali dohodki občinskega proračuna za skoraj 300 milijonov dinarjev in izdatke bo treba zmanjšati za to vsoto. Po novi razdelitvi narodnega dohodka so se zmanjšala sredstva, ki so doslej pritekala v proračune družbeno-političnih skupnosti. Gre predvsem za prispevek iz delovnega razmerja, temeljne postavke med dohodki občinskih proračunov, katerega drugačna razdelitev pušča več sredstev delovnim organizacijam, se pravi ! tam, kjer dohodek ustvarjajo. Rebalans občinskega proračuna kot posledica novih gospodarskih ukrepov pomeni tedaj, da proračunsko potrošnjo zmanjšujemo do tiste meje, ki jo začrtavajo dohodki, na katere lahko računamo v spremenjenih pogojih. Vsem enako znižanje dohodkov iz občinskega proračuna bi bila sicer najlažja pot pri bolečem »rezanju« sredstev, vendar še zdaleč ne utemeljena in pravilna. V predlogu za rebalans so v celoti črtani izdatki za zasavsko cesto, otroško počitniško bazo v Preman-turi ter prispevek za gradnjo ljubljanske bolnišnice, neokrnjena pa ostanejo sredstva, namenjena šolstvu in socialnemu varstvu-Manj denarja bo šlo za zdravstveno varstvo, upravo, financiranje skupnih mestnih potreb, za dotacije krajevnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in društvom ter za vzdrževanje cest. Rebalans tedaj zagotavlja nekaterim prioritetnim dejavnostim, denimo šolstvu, kolikor je le mogoče nespremenjene pogoje za normalno delo, na drugi strani pa se bomo morali odpovedati nekaj kilometrom asfalta in, na primer, gradnji počitniške baze. To pa so potrebe in naloge, ki so sicer nujne, vendar pa jih je moč odložiti. Pri pripravi predloga za rebalans občinskega proračuna je sodelovalo skoraj 200 ljudi. Pretresli so ga člani svetov občinske skupščine, obširno pa so o predlogu razpravljali tudi na razširjeni seji izvršnega odbora SZDL. O tako pripravljenem predlogu rebalansa bodo zdaj razpravljali občani na javnih tribunah, dokončno pa ga bo sprejela občinska skupščina na seji v začetku prihodnjega meseca- JANEZ SNOJ JAVNE TRIBUNE Konec septembra in v začetku oktobra bodo javne tribune, kjer bodo volivci razpravljali o rezultatih gospodarske reforme in o prediaganih spremembah v občinskem proračunu. Gradivo o proračunu bodo tolmačili volivcem odborniki občinske skupščine, sodelovali pa bodo tudi poslanci, člani SZDL bodo na teh zborih izvolili tudi delegate za občinsko konferenco SZDL, ki bo konec meseca novembra. Krajevna skupnost: Predlog rebalansa bo tolmačil: Bežigrad ponedeljek, 4. okt, ob 19.30 v dvorani kurilnice Jože Pogačnik Boris Kidrič torek, 28. sept., ob 19.30 v dvorani KS, Vojkova 1 Pavel Lešnjak Beričevo nedelja, 3. okt., ob 10. uri v prosvetnem domu Alojz Avsec črnuče-Nadgorica petek, 1. okt., ob 19. uri v kino dvorani Vinko Dečman Dol sreda, 29. sept., ob 19.30 v dvorani Svobode Fani Perbil in Franc česen Ježica četrtek, 30. sept., ob 19. uri v gasilskem domu Anton Rems Savlje-Kleče četrtek, 30. sept., ob 20. uri v prosvetnem domu Ivan Levstek Savsko naselje petek, 1. okt., ob 19.30 v domu KS, Belokranjska 6 Vladimir Beznik Stadion ponedeljek, 4. okt., ob 19. v telovod. šole V. Kraigh. Franc Miklavčič Stožice petek, 1. okt., ob 19. url v osnov, šoli Stožice Jože Pogačnik Šentjakob-Podgorica nedelja, 3. okt., ob 10. uri v prosvetnem domu Marjan Batič in Franc Sojer KRAJEVNI PRAZNIK STOŽIC IN JEŽICE Krajevna skupnost Stožice in množične organizacije so letos spet pripravile svečano praznovanje 7. septembra, krajevnega praznika Stožic in Ježice. V dvorani kluba krajevne skupnosti je bila svečana seja krajevne organizacije SZDL, Zveze borcev in vseh množičnih organizacij, potlej Pa so položili vence na grobnico padlih borcev. Partizan Ježica je v 'počastitev praznika organiziral vrsto športnih prireditev, v Hubadovi ulici pa so odprli novo samopostrežno trgovino trgovskega podjetja Prehrana. Praznovanju je dal še posebni pečat obisk delegacije Zveze borcev iz Kumrovca, s katerimi so borci iz Stožic letos poleti navezali prijateljske stike. »Pri Skladu si delijo milijone« »Takoj po gospodarski reformi so si pri občin-pkem Skladu za zidanje stanovanjskih hiš meni nič tebi nič razdelili štiri in pol milijončke!« je bilo slišati. In v čem je resnica? Na Skladu pravijo takole: »Gre le za obračun akontacij na plače za pol leta. Ta denar je v bistvu razlika na plače, ki nam pripada. Nismo ne sklad pe zavod, temveč smo v pogodbenem odnosu z pnim in drugim... Dobra dva milijona smo odvedli kot dajatve na osebni do-bodek, ostalo pa razdelili pašim uslužbencem. To je {orej vsa skrivnost okrog flelitve »dobička« po reformi pri nas.« Prva prodajalna Cevtjev za Bežigradom V četrtek, 23. septembra dopoldne so v lokalu na Titovi cesti 67, nasproti Gospodarskega razstavišča, odprli prvo prodajalno čevljev za Bežigradom. Prej je bila v teh prostorih kontrola števcev, novo prodajalno čevljev pa je prevzelo zagrebško podjetje »Franjo Gorjup-Astra«. V okusno urejenem lokalu, ki ga je prenovilo gradbeno podjetje »Bežigrad« bodo prodajali vse vrste ženske, otroške in moške obutve, prodajalna pa bo odprta nom-stop od sedme zjutraj do osme ure zvečer. DOBNIK Poplava v Šentjakobu »že deset let delam v drevesnici Inštituta za gozdno gospodarstvo v Šentjakobu, tako visoke vode pa še nisem videla,« je povedala Marija Grojzdek iz Podgorice. »Tri poplave sem tukaj že doživela, vendar je voda vedno prišla le do poslopja, v katerem imamo pisarne in pa spravljeno orodje in stroje. Tokrat pa bi nas narasla Sava kmalu presenetila. Voda je bila kar naenkrat tu. Uspelo nam je pobrati le kolesa in se hitro umakniti pred divjajočo umazano Savo, ki je zelo hitro naraščala. Dosegla je višino 125 cm. V noči od četrtka na petek smo reševali iz vode in blata najvažnejše stvari (pisarniški material in stroje). Voda je sicer odtekla, vendar poglejte kakšno je sedaj opustošenje. Ograja je podrta, jame, ki-smo jih spomladi zasipali, da bi dobili lepo plodno površino, so zopet vse odprte, poslopje, za katerega smo se bali, da ga bo -voda odnesla, je tudi močno poškodovano, posebno še tla, mize in številno orodje. Vsi prostori so bili polni blata ki ga je nanesla voda. Tudi na sad mladih dreves je močno opustošen. Odneslo nam je za več kot pol milijona dinarjev gnoja, ki smo ga pred nedavnim nabavili. škoda je res velika.« G. S. »TAKO VISOKO JE SEGALA VODA,« je pokazala Marija Grojzdek Milijoni za poplavljence v Prekmurju IZREDMO USPELA ZBIRALNA AKCIJA RD ECEGA KRIŽA ZA BEŽIGRADOM Za prebivalce v Prekmurju, ki ao jih prizadele letošnje poplave, je zbrala organizacija Rdečega križa za Bežigradom velike količine blaga in denarja, ki so ga že razdelili prebivalcem v občini Murska Sobota, Lendava in Gornja Radgona. Zbiralna akcija bo trajala še do konca leta. Krajevna organizacija RK terena Bežigrad je zbrala ob- lačil v vrednosti več kot 800 tisoč dinarjev. V Savskem naselju so zbrali prebivalci 743.000 dinarjev ter oblačil v vrednosti 800.000 dinarjev. Približno enaka je tudi vrednost oblačil, ki so jih zbrali prebivalci v krajevni skupnosti Boris Kidrič, zraven pa so prispevali še 300.000 dinarjev ter zbrali pohištva v vrednost; 200.000 dinarjev. Prisrčno srečanje borcev Delegacija ZB iz Kumrovca na proslavi krajevnega praznika v Stožicah Na praznovanje krajevnega praznika je terenska organizacija Zveze borcev v Stožicah povabila tudi borce iz Kumrovca. Borci iz Stožic so lani obiskali Kumrovec, kjer so jih domačim nadvse prisrčno sprejeli. 216 članov ZB iz Stožic, Ježice in Savelj je pričakalo na postaji v Kumrovcu več kot tisoč domačinov. Takrat so se dogovorili za sodelovanje in letos so jih borci iz Stožic povabili na praznovanje krajevnega praznika. Gostje so prisostvovali svečani seji krajevnih organizacij in položili venec na grobnico padlih borcev. Obiskali so muzej NOB na Črnučah, gostitelji pa so jih popeljali tudi na izlet na Veliko planino. Na prireditvi ob zaključku športnih tekmovanj so borci iz Kumrovca posedli med mlade športnike in jim pripovedovali o svojem kraju. še posebno slovesno je bilo na osnovni šoli v Stožicah, kjer so gostje iz Kum- rovca predavali .otrokom o življenju maršala Tita. Udeležili so se tudi seje občinske skupščine, kjer je poslanec hrvatskega Sabora pozdravil bežigrajske odbornike. Borci iz Kumrovca so stanovali na domovih svojih gostiteljev. Izmenjali so mišljenja o delu organizacij in se dogovorili za še tesnejše sodelovanje, ki ga bodo razširili tudi na šole in predvsem mladino. Ze prihodnje leto naj bi otroci iz Kumrovca le- BORCI MED MLADINO — Na prireditvi ob zaključku športnih tekmovanj v počastitev krajevnega praznika Stožic in Ježice so borci iz Kumrovca, gostje organizacije ZB Stožice, posedli med mladino in jim pripovedovali o Kumrovcu in Titu. tovali pri svojih vrstnikih v Stožicah, Ljubljančani pa na domovih borcev v Kumrovcu. Predsednik Zveze borčev iz Kumrovca Branko Vdovič je ob slovesu dejal: 0 Presenečeni smo nad prijateljskim sprejemom v Stožicah in vso organizacijo našega obiska. To je bila prva izmenjava in z besedami se ne moremo zahvaliti borcem iz Stožic. Upam, da bo srečanje postalo tradicionalno. Postalo naj bi stalna izmenjava izkušenj naših organizacij, s tem pa bomo še bolj kr pili bratstvo in enotnost naših narodov. Poročila iz Agrokombinata -ugodna Odborniki so na zadnji seji občinske skupščine -zahtevali, da jim skupščinska uprava posreduje podatke o gospodarjenju v Agrokombinatu. Ker to verjetno ne zanima samo odbornike, marveč vse občane, posredujemo podat ke o gospodarskih uspehih Agrokombinata, kakor 60 nam jih sporočili. V prvem polletju so pri Agrokombinatu dosegli 62,5 odstotka lanske proizvodnje, dohodek pa znaša 59,8 odstotka lanskega dohodka, pri tem pa so se osebni dohodki v primerjavi znižali na 43,9 odstotka letnih. Polletni obračun kaže, da je podjetje rentabilno in mu je ostalo nekaj več kot deset milijonov dohodkov. Zmanjšali so tudi število zaposlenih za 130. Sedaj je v Agrokombinatu zaposlenih skupaj 2.020 delavcev. V prvem polletju so ukinili 113 administrativnih delovnih mest, od tega 78 v upravi podjetja, na novo pa so odprli 40 novih delovnih mest, od tega 35 na obratih. Vrednost zbranega pohištva in oblačil na terenu Stadion znaša približno 700.000 dinarjev, na Črnučah pa 500.000 dinarjev. Trgovsko podjetje Lesnina je prispevalo za poplavljen^ ce v Prekmurju pohištvo v vrednosti 1,800.000 dinarjev. Kmetijski institut bo poslal v Prekmurje semenski krompir, pri ureditvi poplavljenih njiv pa bo sodeloval tudi strokovnjak tega instituta. Tovarna Elma je prispevala material v vrednosti 120.000 dinarjev, v Tubi, Projektu nizke zgradbe, Kuverti in drugih podjetij pa so organizirali zbiralne akcije med člani delovnih kolektivov. Avtoobnova je prispevala 200.000 dinarjev, Cestno podjetje 150.000, Gramex 100.000, Termika 200.000 in Adria aviopromet 200.000 dinarjev, podjetja Obnova, Astra in Učne delavnice pa so dale kamion za prevoz zbranega blaga. Člani sindikata na gimnaziji so zbrali 43.000 dinarjev, v tovarni JUB pa 38.000 dinarjev. Vinko Klančnik z Vilharjeve ceste pa je prosil občinski odbor RK za naslov družine v Prekmurju: dal jim bo pohištvo, dekliško obleko in do pomladi prihodnjega leta po 10.000 dinarjev mesečno. Zbiralne akcije so izvedle krajevne organizacije Rdečega križa. Organizirali so zbiralne centre za blago, člani krajevnih odborov- pa so zbirali denar po domovih.- Skupaj z Občinskim sindikalnim svetom so organizirali zbiralno akcijo v podjetjih. \ ZBOK OBČANOV glasilo občinskega odbora SZDL LJub-[jana-Bežigrad. Izhaja vsak mesec. Ureja uredniški odbor: Miran Blaha (predsednik), Janez Vin-kler, Lojze Jakopič, Ančka Čerin, Jože črnugelj, Niko Lapajne in Jože Vetro-vec. Odgovorni urednik: Janez Snoj. Cena izvodu 20 dinarjev, letna naročnina 200 dinarjev. Tekoči račun pri NB 600-15-608-34. Rokopise in slike ^pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 41-1. Tiska ČP Delo. Smiiiimmhhim Bo gradnja stanovanj zastala? Direktor Zavoda za urejanje mestnih zemljišč občine Bežigrad Franci Bregar, nam je v zvezi z gradnjo stanovanj po reformi povedal: — V današnji situaciji se zelo težko pogovarjamo o gradnji novih stanovanj-Pred nami je odprto vprašanje, kako pričeti graditi 173 novih stanovanj. P° novem zakonu sklad n* more začeti z novimi in' vesticijami, dokler ne dobi soglasja od novega prevzemnika obveznosti. Nobena banka nam zaenkrat ne da garancije. Zagotovljena FRANC BREGAR bi morali imeti vsa sred* stva do konca gradnj®* kar pa je skoraj nemogoče. Komunalna bank® Ljubljana ne daje nobenm garancij, ki zadevajo srco stva za pribodnje leto. N®" ke nove banke, ki bi n*®? prevzemala te obveznosti« pa še nimamo. Služb* družbenega knjigovodstva namreč po obstojecm predpisih zahteva zavarovana sredstva v cclotm vesticijski vrednosti. 1 dejstva onemogočajo, o* bi sklad letos realiziral u tečaj za oddajo in d°d litev stanovanj. Razpolag;* mo samo s 152 stanova nji, kar predstavlja 50 ' predvidenih stanovanj- Zaradi takšne situacij* smo morali prekiniti vri* varčcvalskih pogodb hkrati nc smemo Pr.‘'vJ;fl. mati novih obveznosti- 1 ko smo sedaj izgubili o rog 200 milijonov din. 1 pomeni najmanj sto s i novanj manj. Pri Kr. ta. stanovanj bo leto dni s gnatcija, zakaj tudi grad . na podjetja ne dajejo ratnih kreditov. Drugo leto bomo Pj’1^ bovali 2 milijardi dinab jev, da bomo reali«®* svoje obveznosti- * j ic vidimo drugje s samo zerv ne vrnimo orugj- .r,, v močnejšem angažira jjj varčevalcev,« je zaku Franci Bregar. »Včasih smo preveč malenkostni” Marsikje še smatrajo, da je delitev dohodka politična kategorija NADAU. s 1. STRANI pre- samo svojega dela, Uvod uspcha celotnega pro-neEa procesa posamezne • spodarske organizacije. V Prav ob tem primeru se še enkrat kaže slabo poznava-nje trga, raziskava trga in sposobnost hitrega reagiranja n* zahteve in potrebe trga, "Sr pomeni elastično Usmeritev proizvodnje. Kar zadeva nagrajevanje v novih pogojih dela in obstoja Posameznih gospodarskih or-ganizacij, bi se morali predam zavedati potrebnosti ali nepotrebnosti posameznih delovnih mest. Osrednje vprašanje reforme je izpopolnje-Vanje nagrajevanja po delu, P° dejanskem delu, ki se ka-v uspehu celotnega kolek-*'Va. Pri nas še vedno bolj ali n^anj prevladuje mezdna mi-ost, ki se začne in konča Pr> akordu in normi. Delavec "ra biti praviloma v eko-omski odvisnosti od uspeha ’ neuspeha gospodarske or-»nizacije. Tu gre za delo, ki ne demonstrira samo s litet t0’ temvc« ‘n«« kva „ 'n prizadetostjo za tem " j. nc samo svojega dela, Uvodr- Uspcha celotnega pro- ^POuarske organizacije. V n« “° odvisnost moramo &S*viti tleIavca potem b0 Hi j "a lastnem žepu obču-**' ® * vsem naporom dela fvoj “P* nc P“ “ Znier-, t’ inko ali tako tnatJ • !>naka' Prihranek na Ud je8^ encrBiji. strojih, Prazna ?ri nas največkrat damn .nnseda, ker se zave-bon„ ' ,da “j® vse naše« — ali moj,.' mislimo, da to' ni tako 'vwtCm ^ Pa tak" izrabili "" ZakaJ. ko bomo bilj n„„ str°J. bomo do-Ka denarf8’ t0 b" ^1| Prostora za malodušje NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Anuitete za zdravstveni dom Anuitete za stanovanja Anuitete za šolo Ostale anuitete mestne hranilnice Prispevek za stanovanja prosvete Prispevek za vodovod Črnuče Prispevek za gradnjo ljubljanske bolnišnice 26.500 Oprema skupščine 3.000 Počitniške baze 14.000 55.327 23.233 10.330 41.962 15.000 4.000 51.429 13.810 8.689 22.254 12.000 4.010 2.091 55.327 23.233 10.330 41.962 12.000 4.200 fleia inskem proračunu je bilo prvotno zagotovljenih Oo pt-gJ?**81 ^Jevnih skupnosti 30 milijonov dinarjev, k 18 ^alansa naj bd dobile krajevne skupnosti Nnj6 1,*onov dinarjev. Kako bo teklo njihovo delo v pri->^Srn° Vprašali predsednika krajevne skupnosti Sto-Dremlja. Skupaj 193.352 114.283 160.753 GOSPODARSKI POSEGI Vzdrževanje cest 70.500 32.015 38.500 Premija za mleko 17.000 5.857 15.000 Zdravstvena zaščita živali 200 96 150 Poljedelstvo in zaščita rastlin 200 39 150 Povračilo za vozovnice dijakom 400 212 500 Časopis OBČAN 328 328 338 Ljubljanski dnevnik 2.000 — Skupaj 90.628 38.547 ŠloST VLAGANJE V REZERVNI SKLAD 26.099 56.577 60.200 GOSPODARSKE INVESTICIJE Anuitete za obrtniški center 4.161 2.488 3.700 3.400 Anuitete za rekracijski center Ježica 2.969 2.871 Sredstva za medobčinski cestni sklad 85.000 — Skupaj 92.130 5.359 7.100 NERAZPOREJENI DOHODKI Tekoča jmoračunska rezerva 70.701 4.823 32.33° SKUPAJ 1,434.100 772.388 j,162.100^ J'700 skupnosti se —p010- hrerneij pj deial Ja-).aa mjse. n. nas smo ^ajevne da hi zdru-Ježico , skuPnosti Sto- Do* ^Jhne ®avlJe Kleče. & J*upnosti, ta- vlSaV01 P« številu > ^SOdostej ime. n Mačan J proračun in U^o, ^ funkcionarje s d^ln Vse skuP‘ iiK a sam tai- l^li: n^cr smo že 2ciaj ^Sto sedmih ‘matn^1-0 zaP°slen uCne orStlstvari ‘udi brl ^°rno _6anizae>Je. Pri- od »21-ta« Je za deset dinarjev dražja kot tista na kilo) mi zaračunavamo vrečko po 2 9 din, »2ito« pa pakiranje po 10 din, vendar ne smemo te moke podražiti niti za dinar. Vsak artikel bi moral nositi s seboj lastno maržo. Danes pa imamo žal fiksirane marže, zato ni pravega za- služka. Tako določene ali pr®" nizke marže nam onemog®’ čajo, da bi kaj prida zasl®' žili. Naši mesečni prejem® se začno pri 30.00 in sežeJ0 največ do 60.000 din. Večin® ljudi sicer zasluži le nekw okrog 40.000 din mesečno. Večje osebne dohodke bomo krili, bomo morali kri«, z večjo produktivnostjo, * prometom 1,6 milijona din n® osebo, medtem ko smo doslej imeli povprečno 1,2 milijona din prometa na oseh® mesečno. Večji promet bom® odslej težko ustvarjali, ^0t, smo dobili v bližini dve n®^ samopostrežni trgovini, obet® pa se še tretja, pa tudi 1JU so zmeraj bolj zahtevni hodijo nakupovat v središč mesta. > 2ivilska stroka ni v zavid® nja vrednem položaju *e ® nekdaj. Osebnih dohodkov n bomo mogli zviševati drug® če kot da zvečamo prome > zakaj plačani smo od meta. ali pa da zmanjšam, delovno silo. Na 10 din prometa dobimo 4% plače. Rezerva Je torej * trg®- deh. Dva ali trije bodo od-^ v novo samopostrežno vino, mi bomo morali pa bolj poprijeti za delo.« SEPTEMBfiK Plačilo po delu -parola NADAIJ. s 6. STRANI razstavljenega pohištva. On.3 niti je treba da je prve za misli Kerinovega pohištva lani izdelovala zagrebška tovarna pohištva »Novoselac« in da bi trgovina bolje uspela, fie bi bila kvaliteta izdelave boljša. Ker je Slovenija les kot organizator nove pro izvodnje našla kvalitetnejše proizvajalce, na primer v To-ivarni pohištva v Brežicah, so jamstva za kvalitetno iz' delavo odslej večja. Kljub slavospevom in uspe hom pa obstajajo težave ma terialne osnove, in sicer za konstruktorja Kerina in njegov biro. Lahko smo odkriti in povemo, da Kerin ni arhi tekt niti nima akademske izobrazbe. Čeprav v sociali stični družbi ne gledamo na spričevala (vsaj moralo bi biti tako), ampak ocenjujemo ‘teio, Kerinov primer pove, na bi mnogo laže izhajal, če ni imel »papirje«, kakor pa izhaja s svojimi originalnir ' ‘dejami. In tako se dogaja, na je v neprestanih materialnih težavah zato, ker vse svo-Je prihranke in zaslužke vla-£a v realizacijo svodih idej, kajti podjetja — tako trgov ska kot proizvodna — osvoje 'dejo šele, ko so 150% prepričana, da jim bo ideja prinesla denar. Ko ideja prine 56 denar, njen avtor ne dobi nit-i toliko plačila, kolikor je vložil lastnega denarja in de la- To pa je žalostna stran Poglavja, ki mu pravimo Podpora novatorjem in raci-onalbatorjem. Po razgovoru s Kerinom na zagrebškem velesejmu smo zvedeli, da namerava v Stolicah kljub vsemu postaviti skromno delavnico, Ha bo v nj®j sam mogel uresničevati svoje ideje, da ne bo odvisen cd več ali manj nekvalitetnih Ovajalcev. Tako bo laže vnov ceval svoje zamisli. Toda kot obrtnik-zasebnik, zaman išče dobrotnika, ki bi mu v se-dsnjem položaju pomagal JAK Visoke najemnine za šolske telovadnice Sele pred v tem v okrajni ligi s pripravami za košarkarski klub Stadion z novim "cnerjem jjkošarka spada tudi v naši ob-tJr., med najbolj priljubljene luiM™. Panoge, saj v občini de-lekii kar dva močna Športno ko-on ia' Košarkarski klub Stadi-dobrim “stanovljen Seli kratv lctom' vendar je že - «etn času dokaj napredoval, la w kaieJ° rezultati resnega de lo' ?,ei?UUo aaslug za uspešno de taJnid , lmB vsekakor marljivi O h.!,.1? igralec Andrej Korošec tari IH n Pripravah ekipe Je prav Povedal nekaj besžd. Kdaj prvenstTa ln kako 80 25*Pripravami smo začeli že tr«*, *us>a- ^ načrtu smo Imeli krito Jle trikrat tedensko. Najprej diciisi,« na,*jeravall temeljito kon Krati Pripraviti, nato pa ul-naČrt ^ a * Vendar nam je ve* n*nr JU^ril na Klavo dež. T e dni ou" prekinili skoraj za 14 delno „‘0‘ni "»črt smo lahko U »mo nam**1 4111' v ohvlru (irlpraz "riiatrli^J"'"" odigrali ludl več Zoiu.i '"K'n tekem, vendar smo. krati ■ r-aradl dežja, uspeli odi-Prvon-ii rno in to s slovenskim ‘osnim ,rm liirljo In Izgubili s *'h rrrultatom 74:71. Pri na, dobil} . 7*h 1>« amo veliko pri *J0rn. »,. "‘•‘nerjem Rorisom Bu-,n tek m * * v°d* naie treuinse 'M nam 'uTo t velik» Pridobitev * bi vedno manjkal trener ?rd tekom inn*-l* vod'l Igralce brečef J'”®- ,R tem je seveda tudi - v »orala ekipe. ^ «ko je pa z Igralci? Igralcev 4,*n*ko ekipo imamo 11 » "o bili v*‘n.d“r treningi nikoli idisinn z Polnoštevilno obiskani. ?^ltodovanii?r^4o‘ “I »mo brez k Igralcev. V prihod-ddsdinei "JP11!, *udl s sedanjimi I u trenira Kobilica. . % rL, k*01 ®° vaši načrti? vjjnčlli L£L*lmkoiJ uspešno za-k1®- da m? 0',"1^ Oolofeim je drl'li,|izp.. O šolski telesni vzgoji doslej nismo dosti razpravljali. Prav v šolah pa se telesna vzgoja slabo razvija v najbolj množični obliki. Zato velja temu področju telesne kulture posvetiti več pozornosti. Čeprav bi bili potrebni za vse šole v občini skupni programi dela, pa le-teh nimamo. Za zdravje in odpornost učencev in dijakov bi lahko storili mnogo več kot doslej. Pri vod stvih nekaterih šol opažamo še vedno dokaj čuden odnos do telesne vzgoje. Kako potrebno bi bilo Taborniki spet na Cresu Taborniki partizanskega odreda Bičkova skala so letos po dveh letih spet organizirali taborjenje na Cresu v bližini prijetnega starinskega mesto Osora. Tabor so letos postavili v gostem borovem gozdičku ob kopališču. Čeprav so imeli v načrtu tri izmene so izvedli le dve in še od teh je eno povsem samostojno prevzel in vodil TVD Partizan Ježica. Tretja tabomdška izmena je odpadla, saj se jc kljub sorazmerno nizki tabornim prijavilo premalo tabornikov. Vendar to ne pomeni, da je med bežigrajsko mladino padlo zanimanje rat taborništvo. Taborniki so se namreč že pred taborjenjem udeležili dveh velikih letošnjih akcij: Tabora bratstva in onotnasti v Cmi gori in VI. zleta Zveze tabornikov Slovenije v Met- liki. G. S. Kolesarska premiera na novi zasavski cesti Ob proslavi 20. obletnice osvoboditve so imeli v Dolu zanimivo kolesarsko dirko za memorial Jožeta Zajca. Na novi zasavski cesti je tekmovalo 41 kolesarjev. Med njimi so bili tudi udeleženci dirke »Po Jugoslaviji« kar kaže, da je prireditev v Dolu že prerasla lokalne okvire. Največ uspeha so imeli dirkači ljubljanskega Roga, ki so osvojili tudi prehodni pokal krajevne organizacije Zveze borcev. Pri tekmovalcih — turistih pa so bili najboljši Hrast, ničani. Rezultati dirkači: 1. Pc-tclinkar, 2. Božičnik, 3. Kunaver (vsi Rog). Turisti: 1. Majes (Hrastnik), 2. Uran (Rog), 3. Križan (Hrastnik). Ekipe: 1. Rog, 2. Hrastnik, 3. Ajdovščina. Tekmovanje na 43 km dolgi progi je veljalo hkrati tudi za občinsko prvenstvo Bežigrada. J. J. napraviti korak naprej in s sistematičnim delom po določenem programu od osemletk do šol II. stopnje priznati telesni vzgoji v šoli tisto mesto, ki ji pripada, nam kažejo statistike zdravstva o hibah v telesnem razvoju mladine. Večina šol je brez urejenih igrišč. Marsikje bi jih lahko že zdavnaj uredili s prostovoljnim delom učencev in dijakov ter z majhnimi finančnimi sredstvi, ne pa da čakajo, da dobijo milijone in igrišča popolnoma uredijo. Tako še dolgo ne bomo prišli do prepotrebnih objektov. Vse dni, ko je zunaj lepo vreme, pa naj bi se ne zapirali v telovadnice, ampak naj bi imeli ure telesne vzgoje na prostem. V naši občini gradimo telovadnice samo pri šo. lah, v prostih urah pa so namenjene športnim društvom in klubom na terenu. Vendar pa vse prepo-gostokrat smatrajo na šolah, da so telovadnice njihova last. Društva na terenu naj bi plačevala najemnino kot vsakdo drug, ki bi želel to telovadnico uporabljati. Pravilno pa bi bilo, da bi šole zaračunale društvom le stroške za elektriko, morebitno dodatno čiščenje ipd ... ne pa za amortizacijo itd., saj je telovadnico zgradi la družba za vse in daje tudi sredstva za njihovo vzdrževanje. Ker gre za denar torej iz enega vira, bi bilo pametneje, da bi šole dobile več sredstev, ne pa da po nepotrebnem prelivamo denar na rela. ciji občinski proračun — društvo — šola. Doslej se Je pokazalo, da skušajo na nekaterih šolah prav z najemnino zbrati nekakšna dodatna sredstva za kakršnekoli namene že in ne gledajo na to, v kakšnih pogojih delajo telesno-kul-tuma društva, temveč jih smatrajo "kar za nekakšna podjetja, ne pa za družbene organizacije, če bo šlo tako naprej, bodo morala društva prenehali z delom, saj bodo morala prav vsa sredstva, ki jih dobijo za svojo dejavnost, nameniti izključno za plačevanje najemnine šolam. S. C. BADMINTONSKA EKIPA Z JEŽICE PRIREDITVE OB KRAJEVNEM PRAZNIKU NA JEŽICI Mali ,,Wimbledon“ USPEL TURNIR V BADMINTONU V počastitev krajevnega praznika Stožic in Ježice je TVD Partizan organiziral I. odprto prvenstvo Ježice v badmintonu. Udeležence je v imenu terenske organizacije Zveze borcev pozdravil Janez Dremelj in izrazil željo, da bi turnir postal tradicionalen Nastopili so domači tekmovalci in domala vsi najboljši slovenski igralci, člani ABK Olimpije. Pri moških posamezno je zmagal najboljši jugoslovaroski igralec Danči Pohar, ki je v finalu le s težavo odpravil Janeza Jereba. Igralca Ježice Mladen škof in Bojan Kaplan, pionirska prvaka Slovenije za leto 1965., sta se uvrstila na 7. ozlrpma 8. mesto. Z dokaj zrelo in tehnično vdelano igro sta dokazala, da se bosta kmalu prebila med najboljše slovenske igralce. Pri ženskah posamezno je zmagala Mariča Amf pred Marto Amf (obe Olimpia), v moških parih Danče Pohar in Janez Pohar, v ženskih parih Poharjeva in Amfova ter v mešanih parih dvojica D Pohar-Amf. Ob zaključku tekmovanja smo naprosili za kratek razgovor Janeza Poharja, enega vrhunskih igralcev badmintona pri nas, ki se s tem športom ukvarja že več kot 10 let. Dejal je: ■ Tekmovanje je bilo zelo prijetno. Odlična organizacija, ki ao jo izpeljali člani Partizana Ježica, me je navdušila. Doslej namreč še ni hilo tekmovanja kjer ne bi pomagali člani Olimpije. Presenetil me je izreden napredek tekmovalcev z Ježice. Manjka jim le še več izkušenj, pa se bodo uspešno borili tudi z najboljšimi! gralci pri nas. Vaši tekmovalci imajo zelo dobre pogoje za vadim. Turnir je obiskal tudi podpredsednik Badmintonske zveze Slovenije in se želo pohvalno izrazil o tej prireditvi. JOŽE GIRANDON Pokal za domače košarkarice Na košarkarskem turnirju ženskih ekip za pokal Krajevne skupnosti so nastopile dve ekipi Ježice in mladinke Olimpije. Zmagala je prva ekipa Ježice pred Olimpijo in drugo domačo ekipo. Diplomo je sprejela tudi najboljša strelka na turnirju Meta Kovič (Ježica). Rezultati: Olimpija: Ježica II 35:20 (18:12), Ježi. ca I: Ježica II 50:11 (21: 2), Ježica I : Olimpija 38: 30 (16:16). Najbojše strelke: Kovič (Ježica I) 26 košev, Stra- žišar (Ježica I) 18, Tome (Olimpija) 17, N. Mavec (Ježica II) 16 itd. Zanimiv turnir Na košarkarskem turnirju članskih ekip so se za pokal organizacije Zveze borcev pomerili igralci Ježice, Šentvida tn mladinci Slovana. V prvi tekmi so košarkarji Ježice visoko premagali Šentvid. Tudi drugo srečanje med Slovanom in Šentvidom je bilo zanimivo, saj so igralci Šentvida v 19. minuti rezultat izenačili, vendar pa so na koncu popustili in tekmo izgubili. V finalni tekmi med Slovanom in Ježico Je bil rezultat do sredine drugega polčasa izenačen, potlej pa so Ježičani z nekaj zaporednimi napadi popolnoma nadigrali mlade igralce Slovana. Rezultati: Ježica : Šentvid 97:« (47:19), Slovan : Šentvid 53:49 (27:20), Ježica : Slovan 70:52 (20:27). Vrstni red: Ježica 4 točke, Slovan 2, Šentvid 0. Najboljši strelci: Peče (Partizan Ježica) 47 košev, Budja (Šentvid) 45, Jurišič (Slovan) 43, Spora (P.^ea) 31, Pesjak (P. Ježica) Zmagovalna ekipa Ježice Je dobila pokal organizacije Zveze borcev. Solze v garderobi V X. kolu republiške košarkarske lige za ženske sta se na igrišču Ježice pomerili ekipi TVD Partizana Ježica in KK Slovan, ki je še lani nastopal v zvezni ligi. Po podaljšku in izredno burnem poteku se je tekma končala z rezultatom 53:47 (21:21, 46:46) za Slovan. Pred približno 200 gledalci sta zelo dobro sodila Šefer in Plevnik. Ekipi sta nastopili v naslednjih postavah: TVD PARTIZAN JEZICA: Kovič 11, Stražišar 12, Bo-gunič 12, Vida Oven 7, Podreka, Marija Oven 5, Plevnik, Subelj, Pregelj, Kušar, Hvastja. SLOVAN: Žitnik 15, Goršič 11, Marenčič 6, Težak 8, Jelen 12, Čeme, Kersnik, Kržišnik, Belamitrič 2, Agrež, Wallas, Štepec. DOPISUJTE! V vseh dosedanjih tekmah Je Slovan z lahkoto premagal Ježico: razlika v koših, manjša kot sa 20 točk, je bila za Igralke Ježice že uspeh. Slovan Je lani Igral v zvezni lig! ln tudi letos resno računa na vrnitev v najvišjt razred. Letos so košarkarice iz Most že osvojile prvo mesto na republiškem prvenstvu za mladinke, tretje mesto na državnem prvenstvu za mladinke tn naslov spomladanskega prvaka v republiški ligi. Na Ježico so prišle gostje po dve točki, ki naj bi Jih osvojile z ne preveč truda. Toda krepko so se uštele Igralke Ježice so zaigrale tako kot jih še nismo videli na domačem Igrišču ln le pristranska odločitev delegata na tekmi Je Slovanu prinesla zmago. Gostje so začele Izredno uspešno. V 12. minuti je bil rezultat 19:4. Vse je kazalo, da bodo igral, ke Ježice doživele katastrofa, kot že dolgo ne. Tedsj pa se je začelo. Do konca polčasa Je Igralkam Ježice z Izredno borbenostjo in učinkovitostjo uspelo rezultat Izenačiti. V drugem polčasu Je bila slika na Igrišču povsem drugačna. Domačinke so povedle s štirimi točkami razlike, Igralke Slovana pa so jim bile neprestano za petami. Spet so domačinke vodile 31:25, gostje pa znižale rasliko na eno točko. Ob pomoči pravega »Južnoameriškega« občinstva so naposled domačinke nabrale 7 točk prednosti, toda v finišu so jih Igralke Slovana spet dohitele. Gledalci so pripravili pravo torcido, da~bt čim bolj vzpodbudili Izčrpane domače Igralke. Ekipi sta Izmenično dosegali koše. V 17. minuti Je bila Ježica v vodstvu 44:41, kmalu nato 46:43. Do konca tekme so igralke obeh ekip zgrešile nekaj prostih metov, v zadnji sekundi je sodnik šefer dosodil prekršek nad igralko Ježice Kovičevo, trenutek nato pa Je časomerilec odžvižgal konec tekme. Toda na sceno je stopil delegat. Tovariš Rogač je bil določen na tekmo kot glavni sodnik in delegat. vendar Je zamudil več kot pol ure ln je potclj namesto njega sodil Plevnik. Delegat je sedel na klopi za gledalce in se ni menil za delo pri zapisnikarski mizi. Ko je sodnik šefer dosodil prekršek In časomerilec takoj nato zaključil tekmo, Je tov. Rogač dejal, da se prosta meta izvajata. To bi bila izredna priložnost za Igralke Jelice saj bi z enim samim zadetkom odločile srečanje v svoj prid. Ko pa je delegat videl, da je rezultat neodločen, Je spremenil svojo odločitev in izjavil, da se prosta meta na izvajata, ampak se Igra podaljšek. Po skoraj 10 minutnem prerekanju so tekmo nadaljevali. Igralke Ježice, ki so bile očitno ogoljufane, niso mogle več nuditi pravega odpora In so nezasluženo zapustile Igrišče poražene. Tekma, ki je prav gotovo ne bo moč kmalu pozabiti! Čeprav poražene so igralke Ježice dokazale, da s takšno borbeno Igro lahko dosežejo pomembne uspehe J G Bežigrajski Partizan v novi sezoni športniki se bodo zopet skoraj za pol leta preselili v dvorane. Pri bežigrajskem Partizanu je postal utrip dela v zadnjem času precej živahnejši. Fantje in dekleta so se vrnili Iz brigad in počitnic ter zastavili z resnim delom. Pravzaprav zanje niti ne bo velikih sprememb, saj ves njihov trening vedno poteka le v telovadnici, kajti letno telovadišče (čeprav nekdaj lepo oskrbovano) danes skorajda ne more več služiti svojemu namenu. Delno so naprave na telovadišču usposobili sami telovadci, vendar za večja popravila ni denarja. Pa tudi S\, telovadnico so imeli letos smolo. Med počitnicami so namreč v telovadnici napeljevali elektriko; bila Je precej razkopana In skoraj neuporabna za treninge. Tudi inventar v telovadnici bi bil v veliki meri potreben temeljitih popravil, vendar tudi za to ni denarja. Tudi bežigrajski Partizan se je, tako kot številna druga društva, znašel v denarnih težavah, posebno še, ker kaže, da bo najemnina za telovadnico precej višja Zvišali pa se bodo verjetno tudi številni drugi stroški, tako da kaže, da se bo moralo društvo odpovedati številnim načrtom, ki so jih imeli za novo sezono. Letos imajo v načrtu sodelovanje na Jugoslovanskih športnih Igrah z dvema vrstama: mladinsko in člansko. Vendar je razpis'tako nejasen In postavlja preveč težin v zelo kratkem terminu,, tako. da s tem tekmovanjem slabo kaže Računajo na javne nastope, glavni rili pa Jim je republiško prvenstvo prihodnje leta r, s. ZBIRANJE ODPADKOV-POMEMBNA INDUSTRIJA 20 LET DINOSA Tistega deževnega dne je bila na trolejbusu res gneča. Med drugimi potniki se je na zadnjo ploščad povzpel tudi starejši možak z veliko vrečo. Postavil jo je v kot ob vratih in se še sam stisnil k njej. Kljub gneči so se ljudje krog njega razmaknili, neka nadišavljena tovarišica pa je polglasno dejala: — Res ne-vem, zakaj tem cunjarjem ne prepovedo potovati s trolejbusom ... »Cunjar« ji ni odgovoril. Plašno je zrl nekam v jekleno ogrodje dežnika, ki ga je nestrpna tovarišica držala v rokah ... Nemara je pred letom dni prav ta mož prinesel staro železo v »Dinosovo« zbiralno bazo, kjer so ga predelali, tako da je naša industrija lahko iz njega naredila kvalitetno jeklo in iz jekla ogrodje za dežnik, ki ga je prav ta tovarišica držala v rokah ... Tudi odpadke mora nekdo zbirati 2e prva vlada nove Jugoslavije je takoj po osvoboditvi ustanovila državno podjetje za promet z odpadki. Po enem letu je potem nastalo več podjetij po posameznih republikah in tako se je rodil »Odpad«. 2e takratno vodstvo se je namreč dobro zavedalo, kakšno pomembno vl-go ima zbiranje odpadnega materiala za razvijajočo se industrijo v razrušeni domovini. ' Prvi delavci na takratnem »Odpadu« so pljunili v roke. Dr. Lunaček, Prane Tavčar, Ciril Ceperli, so skupaj z ostalimi tovariši gradili podjetje, ki danes v vseh svojih obratih širom po Sloveniji zaposluje okrog 500 delavcev. Hkrati s podjetjem pa se je razvijal tudi lik delavca — zbiralca in pripravljalna odpadnega materiala. Med člani delovnega kolk-tiva »Dinos« je 72 delavcev, ki so že več kot 15 let v podjetju. Naša družba vrednoti delo po uspehih in ne po čistih rokah. Me trgovina pač pa predelovalna industrija Zal tudi med našimi vodilnimi gospodarstveniki ni pravega razumevanja za zbiranje odpadnega materiala. »Dinos« spada namreč v trgovinsko stroko, čeprav odpadnega materiala danes ne morejo prodajati v taki obliki kot ga kupujejo oziroma zbirajo. Morda je zbiranje odpadnega materiala včasih res bila trgovina, toda danes sodobna industrija kot je naša ne more uporabiti odpadnega materiala, ne da bi bil prej predelan, sortiran ... Danes »Dinosova« skladišča niso več ropotarnice, kjer bi ločili le steklo od kovin in te spet od papirja in gum. že bežen pogled v sodoben obrat za predelavo odpadnega materiala kakršni so na primer »Dinosovi«, pove, da gre za industrijsko predelavo, pa čeprav gre včasih morda le za ročno prebiranje raznobarvnih črepinj. Sicer pa si je »Dinos« z velikimi odpovedovanji v 20 letih nabavil tudi velike stro- je — stiskalnice in ogromne škarje, saj plavži goltajo le enako velike in enako težke kose starega železa. In te je treba ali stisniti ali pa razrezati. Podobno morajo v v »Dinosovih« obratih predelati tudi papir, gumo in skoraj vse vrste surovin, ki jih pošiljajo v industrijska podjetja. »DINOS« je vir surovin za industrijo DINOS — »Daj industriji nazaj odpadne surovine« ime ki so ga podjetju pred nekaj leti izbrali, pa pove še več. Zbiranje odpadnih surovin in njihova predelava je pravzaprav delna surovinska baza za industrijo. Nikakor pa ne moremo reči, da je takšna surovinska baza znak slabosti ali nerazvitosti nekega gospodarstva. Nasprotno, prav to je znak industrijskega razvoja in napredka. Zakaj sicer v visoko razviih državah zbirajo celo pretrgane tramvajske vozne listke? čemu je tovarnam, ki stojijo na železni rudi, še vedno potrebno staro železo? Z uporabo odpadnih surovin varujemo prirodna bogastva Se večji pomen pa ima zbiranje odpadnih surovin za varovanje naravnih bogastev Vzemimo na primer samo industrijo papirja. Ena tona starega papirja odtehta 5 kubičnih metrov celuloznega lesa. Tako Je »Dinos« lani posredno rešil 60.000 smrek. V vseh 20-tih letih je »Di- NA DVORIŠČU DINOSA — Kupi odpadkov, veliko bogastvo. nos« zbral približno 100.000 ton papirja, kar pomeni pol milijona kubičnih metrov lesa ali pol milijona dreves. Pol milijona dreves pa bi že kar težko razmestili po 300 hektarjih. In tako so pridne roke delovnega kolektiva »Dinosa« rešile 300 hektarjev gozda, z zbiranjem starega železa, črepinj, obrabljenih gum, najrazličnejših barvnih kovin in podobnega materiala pa posredno ščitijo tudi' naše rudnike in vsaj delno zavirajo prehitro izčrpavanje. Dvakratna štednja deviz Z zbiranjem odpadnega materiala prihrani »Dinos« tudi velike vsote deviz, ki bi jih sicer morala porabiti podjetja za nabavo surovin v tujini. Prav tako pa »Dinos« tudi izvaža. V zadnjih treh letih pa v Italijo, Zahodno Nemčijo ter Holandijo izvozili 2575 ton odpadkov v vrednosti 149 milijonov deviznih dinarjev. Sicer bi te odpadne surovine ugodneje proda- li na domačem tržišču, vendar podjetje potrebuje devize (velik vozni park in nabava strojev). številke, ponosne številke... Na proslavi ob 20-letnici podjetja, ko se je v Polhovem gradcu zbral ves kolektiv, so se delavci pomerili v raznih športnih igrah, se veselo zavrteli ob zvokih domačih viž, obenem pa so se tudi pomenili o svojem življenju in delu. 91 delavcev in delavk je dobilo stanovanja, letos pa bodo za stanovanja porabili 26 milijonov dinarjev. Kljub enakemu številu zaposlenih vsako leto predelajo vse več in več odpadnih surovin — v zadnjih letih po 10.000 ton več. Temu primer no so se dvignili tudi osebni dohodki delavcev, ki so svojemu poklicu vsemu navkljub zvesti. Pogovorili pa so se tudi o uspehih podjetja, ki je 1964. leta imel za 2,5 milijona dinarjev osnovnih sredstev, letos pa že za 711 mi- lijonov. Promet je znašal v 1946. letu 46 milijonov dinarjev, 18 let pozneje pa že tri in pol milijarde. V 20-tih letih so delavci zbrali 750.000 ton najrazličnejšega odpadnega materiala. Če bi vso to gmoto naložili na vagone bi dobili 750 kilometrov dolgo železniško kompozicijo — od Ljubljane do Niša, sestavljeno iz 75.000 vagonov. V 45.000 vagonih tega vlaka bi bilo staro železo, v 11000, star papir, v 8.000 tekstilni odpadki, v 8000 bar* vne kovine in v 3000 vagonih črepinje, kosti in guma. Številke, ki označujejo napredek podjetja, zgovorno kažejo, da se predelovalna industrija odpadnih surovin vse bolj in bolj uveljavlja. V pospešenem tehničnem napredku, ko se bodo zaloge osnovnih surovin vse bolj krčile, bo zbiranje in predelava odpadnih surovin postopoma preraslo v eno najpomembnejših industrij in takrat pač nihče več ne bo vihal nosa nad »cunjarjem«. OBNOVA naše največje gradbeno podjetje Največje gradbeno podjet- Ob teh prizadevanjih Obno- po tej zaslugi projektantov je v naši občini je OBNOVA, ve, da bi čim hitreje in čim obdržalo stare cene. ki ima povprečno čez vse le- ceneje gradila stanovanja za to zaposlenih okrog 1000 de- trg, ne smemo pozabiti Pro-lavcev. Podjetje se je razvilo jektivnega biroja, ki se je iz zelo skromnih razmer in specializiral za načrtovanje danes predstavlja eno večjih stanovani in se oosebei sne- f oavsK° naselje, vsen gradbenih cializiral za jug^ontov J ^ ^ streho podjetij v Slovenil. stem gradnje, ga občutno iz- Trenutno ima v gradnji 35 boljšal, kar pomeni za sko-vecjih in manjših objektov, raj 30 odstotkov cenejšo grad-med katerimi je vsekakor njo kot na starl> klasičnl na. nr!^Hembt^JŠa«radLJ-ai!S-S.' 6in- Prav Pri «™mtažni grad- novanj za trg v Soseski 6 ob Titovi cesti. Navzlic številnim težavam in zastojem bodo vsak čas začeli po jugomontu graditi novo Savsko naselje. Vseh * _ _ v. . -m* (Jugomont) daleč preka- ................. Sc posebej pfl Zti£?r©£)šlei Jiifironiont on&lizflciji _ w ______________ Štolf g^je JaSviitr w Predvsem po zaslugi Projek- 'k? ‘J** nega davka- ‘ransport- kar pomeni, da je pri njej katerem bo Obrniva zkčete tivne8a biroja. Dosegli so ti- ^ Pri 0bnovi ne bo- zaposleno le minimalno štovi v sedmih mesecih ali najkasneje v enem letu. In kako se je podjetje vključilo v reformna prizadevanja? Rezerve so poiskali v raci-gradenj. Večino Stolpnice ob Titovi cesti bodo gotove prihodnje leto katerem bo Obnova začela >■*- praksa doslei S skraišanim graditi novo Savska naselje P!f4aciJ0 6 f® Časom bodo hkrati dosegli - 600 stanovanj v podaljšku g ^kurrino^^dbernh6 nV^d/e da bodo investicije v glavnem za obstoječega Savskega na- obstale na istih cenah kot selja in podobno naselje • doslej, manjše povečanje bo v Slapah (Moste) z 200 sta- Kljub reformi bo podjetje šlo le na račun obveznih pri gradnji stanovanj prav novih dajatev od promet- novanji. lo nekvalificiranih delavcev, kar je garancij za hitro in kvalitetno opravljanje vseh gradbenih del. Kvaliteta nji- Obnova trna zelo močno strokovnSnJ^?° ^JU „„strokovnjakov sod! med daleč najboljše pri nas. do podražili. Ukinili so tudi več pomožnih služb, delavce pa porazdelili na delo po gradbiščih mehanizacijo in vozni park, iistlll Soseska 6 — 415 stanovanj V Soseski ob Titovi cesti gradi OBNOVA 4 stolpiče s skupaj 96 stanovanji, dva stanovanjska bloka s po 60 sta- lo precej pred zastavljenim rokom, kar je v gradbeništvu nekaj izrednega. V teh blokih in stolpičih so moderna stanovanja s centralno kurjavo. Razen tega v Soseski 6 tik ob Titovi cesti gradi podjetje Se štiri 11-nadstropno stolp11*' ce, v vsaki Je 48 stanovanj in 8 garsonler. Polovica teh stanovanj je trosobnih, druga polovica pa dvosobnih. Prva stolpnica .bo P0" streho do novega leta, druga do maja prihodnjega le**’ ostali dve pa do konca lOSO' Prvi dve, ki so ju začeli Bra' tioseska 6, ki jo gradi GP Obnova, bo tudi komunalno urejena kot le malokatero naselje za Bežigradom novanji, ki sta že vseljena, in "J1 " „„,“,7 oriše dva bloka s po 30 ozlro- dlti 2<'; ,aVi?usta " Pfu pravijaina dela — sta zrast« izredno hiti Konstrukcija železobeton, zazidava siporeks, konca1 Vsaka izmt!d stolpnic je soka po 37 metrov, širo*«* oziroma dolga pa je 16,5 <>zi-roma 21 metrov. Projektant Emona (Novo mesto).- Do konca prihodnjega leta bo torej naše največje gradbe-no podjetje OBNOVA v Soseski 6 zgradilo 415 stanovanj- ma 45 stanovanji. V 216 stanovanj so so pa ljudje že vseli li, 75 stanovanj pa bodo pre dali naročnikom do letu. Načrte so pripravili pri Slovenija projektu, projektanta pa sta bila: V. gt. Janežič K in višji projektant Nina Ravbar. Večina že vseljenih objektov Je bila pod streho v rokih, nekateri pa ce-