Št, 46
17 o november
Leto izdaje: II
SODELOVANJE Z JUGOBANKO IN MARIBORSKO BANKO V ENAKEM RAZMERJU TUDI V BODOČE
( s posveta poslovodnih organov )	j
S strani Jugobanke smo sprejeli zahtevek, da se izjasnimo o sodelovanju z Jugobanko neglede na našo bodočo organiziranost = Zahtevek po garanciji je popolnoma razumljiv; ker tudi v bankah planirajo vlaganja v razvoj gospodarstva.
Poslovodni organi so sprejeli predlog, da bomo neglede na naše organizacijske spremembe sodelovali v razmerju 50 : 50 z Jugobanko temeljno banko Ljubljana in Mariborsko banko, V bistvu smo v tem razmerju sodelovali že doslej.
V	prejšnjem tednu so bili pri nas v gosteh;
Predstavniki Jugobanke so 10, letnico obstoja proslavili v naši DO, Ob tem pa je bila v gosteh tudi Francka Herga članica ZlS, ki je pojasnile, "novoletne ukrepe" zvezne vlade, ki bodo začeli veljati 1, 1. 1987 =
Po vsem sodeč nas čaka že kar v začetku novega leta mnogo dela, predvsem pa usklajevanja našega poslovanja z novimi zakonskimi določili,
Zadnje dni prejšnjega tedna pa je bila v naši DO sklicana koordinacij; podpisnikov. SaS o prodaji naših izdelkov v II, gradnji, in pa plemn istega telesa na katerem je bil dokončno, dogovorjen plan prodaje v drugogradnji, kjer se kupci obvezujejo za nakup, mi pa se obvezujemo za spoštovanje rokov ter zahtevane kvalitete,
V	bistvu gre pri takšnih sestankih za neko višjo obliko trgovanja.
Brez dvoma so takšni dogovori med proizvajalci in kupci več kot nujni in potrebni„
Ko teče beseda o proizvodnji je prav, da zapišemo še to, da samo v TOZD TAP ugotavljajo, da jim na najbolj vrednih strojnih kapacitet: ..
(ki jih ni možno z ničemer nadomestiti) manjka za več kot 27000 ur.
K temu bi lahko še prišteli manjkajoče kapacitete livarskih strojev itd. Je rešitev v uvedbi še več izmen? Ob tem se nujno poraja vprašanje zdržljivosti strojev.„.
IZ VSEBINE:
-	S posveta poslovodnih organov
-	Izgradnja kapacitet za proizvodnjo toplotnih izmenjalnikov
-	Obvestilo
-	Ugoden nakup tudi pri MIP-u
-	Malica v tem tednu
Naročila za oljne hladilnike so za naslednje leto padla. Je to posle-, dica naših predolgih osvajanj? Eno je gotovo, proizvodnja motorjev ni padla, torej lahko razmišljamo o tem, da proizvajalci motorjev računajo na druge dobavitelje„
Naši oljni hladilniki so sicer še nekaj mesecev v fazi preizkušanja. Rezultatov ni, čas teče z njim pa...
1.......
j IZGRADNJA KAPACITET ZA PROIZVODNJO TOPLOTNIH IZMENJARNIKOV
Dne 7.1.1986 so delavci TOZD Kovinska obdelava na zboru delavcev, na podlagi strokovnih podlag, sprejeli investicijsko odločitev o izgradnf1 kapacitet za proizvodnjo toplotnih izmenjalnikov.
Sedanja proizvodnja toplotnih izmenjalnikov (oljni hladilniki) sloni na licenčno-kooperacijski pogodbi z nemško firmo Autokuhler-G-eselschal ^ (AKG), po kateri se funkcijsko in vrednostno bistveni del t.j. satovje> uvaža. To predstavlja tehnično in komercialno popolno odvisnost od. tu-^ jega partnerja, kar seveda TOZD-u Kovinska obdelava ne prinaša nobene!1-dohodka. Prav tako pa sedanja kupca oljnih hladilnikov TAM Maribor' tel' Torpedo Rijeka nista več pripravljena odstopati za nakup satovja devizna sredstva, ki znašajo letno skoraj 2 milijona DM.
Na podlagi Razvojno programske usmeritve DO AG-IS ter pripravljenosti TAM Maribor, da sofinancira investicijo, smo investicijo— izgradnja kapacitet za proizvodnjo toplotnih izmenjalnikov—uvrstili kot prednostno v srednjeročne planske dokumente za razdobje 1986 - 1990.
V okviru Projekta za pripravo in izvedbo investicije smo v letu 1986 pospešeno pripravljali vse strokovne podlage, ki so potrebne za pričetek investicije ter jih v obliki investicijskega programa končali, do predvidenega roka.
Analiza tržišča je pokazala, da je AG-IS trenutno edini proizvajalec visokotlačnih toplotnih izmenjalnikov na jugoslovanskem tržišču, vendar v kolikor bomo hoteli razvojno in komercialno zadovoljevati to tržišče, moramo osvojiti proizvodnjo satovja.
Možnosti prodaje visokotlačnih toplotnih izmenjalnikov, ki se razširjajo od sedanjih oljnih hladilnikov še za druge namene uporabe kot: oljni grelec ter hladilnik zraka za turbo motorje, so do leta 1999 re' alno ocenjene takole:
1986	12„400 kom
1988	26.400 kom
1990	59 o 200 kom
1995	51.150 kom
Ocenjene so tudi možnosti direktnega in posrednega izvoza preko TAM Maribor.
Tehnološka študija, ki so jo naredili naši strokovnjaki je pokazala, da je možno satovje proizvesti doma s tem, da se uvozi pretežna oprecr-ter delno material. Uvoziti je potrebno vakuumsko peč za trdo lotanje aluminija ter stroje za izdelavo lamel. Ostala oprema je domača.
Tudi repromaterial je v glavnem domačega izvora. Trenutno še v Jugoslaviji ne izdelujemo platirane pločevine, katero bomo v prvi fazi še uvažali, pričakujemo pa, da jo bo v naslednjih letih osvojila domača aluminijeva industrija.
Opravili smo tudi prvo poskusno lotanje hladilnikov v vakuumski peči, ki je uspelo.
Izbrana osnovna tehnologija lotanja v vakuumski peči je ekonomsko in tehnično upravičena, poleg tega pa nudi dobre pogoje dela ter je ekološko čisto v nasprotju z drugimi tehnologijami trdega lotanja,
Hova investicija ni delovno intenzivna, vendar bo do leta 1990 možno zaposliti še 54- delavcev poleg sedanjih 20 delavcev. Tako bo v novi proizvodnji zaposlenih skupno 74- delavcev različnih profilov.
Celotna investicija se bo izvajala v dveh fazah, s tem, da se sedaj zgradijo kapacitete, ki bodo zadovoljevale tržne potrebe do leta 1990, tržne potrebe do leta 1995 pa je možno zadovoljiti z manjšimi vlaganji po letu 1990,
Predračunska vrednost investicije po sedanjih cenah znaša din 1,054.076,000,-.
Investicija se deli na domači del, ki predstavlja zgradbe in domačo opremo ter znaša din 4-95 = 522,000,- in uvoz opreme (peč za lotanje ter stroj za profiliranje, ki znaša 558.754.000,- din. Poleg tega je potrebno za trajna obratna sredstva do začetka proizvodnje zagotoviti 514.295=000.- din.
Za financiranje domačega dela so predvideni naslednji viri po tekočih cenah v letu 1987, ko se bo investicija izvajala:
-	40 % lastna in združena sredstva TAM Maribor
-	60 % kreditna sredstva bank ter izvajalcev.
Glede lastnih sredstev AGIS-a je potrebno omeniti, da smo že izvršili nakup prostorov na lokaciji Petovia v izmeri 2050 m , kjer se bo odvijala proizvodnja toplotnih izmenjalnikov, ostala sredstva bo pa še potrebno združiti.
Financiranje uvožene opreme v znesku DM 2.469.000 je zagotovljeno iz mednarodnega kredita, ki ga je prejel TAM Maribor in je že na razpolago. TAM Maribor nam bo uvoženo opremo odstopil v dolgoročno najem po sistemu Leasing.
Začetek izgradnje investicije je predviden s 1.1.1987, ko mora biti investicija potrjena na vseh institucijah ter zagotovljena in izločena potrebna sredstva za izgradnjo.
Poskusna proizvodnja prične s 1.1.1988.
Še nekaj besed o ekonomskih učinkih investicije:
-	celotni prihodek po stalnih cenah se bo povečal od 1986 do 1990 za 5,4 krat, čisti dohodek za 5 krat,
-	akumulacija v novi proizvodnji bo zadoščala za kritje vseh obveznosti po najetih kreditih, katere bi lahko odplačali že v 5,4 letih namesto v 5 letih,
-	produktivnost dela, izračunana na podlagi fizičnega obsega proizvodnje in števila zaposlenih delavev se bo od leta 1986 do 1990, letno povečala za 54 %. Predvideno povečanje produktivnosti daleč presega minimalni kriterij 5,5 % letno,
-	prestruktuiranje proizvodnje, ki bo nastala z substitucijo uvoza toplotnih izmenjalnikov z lastno proizvodnjo satovja bo dala devizni prihranek od sedanjih 15,5 % v letu 1986 na 0,9 Š, od leta 1988 dalje pa 1 kg satovja. Netto devizni prihranek znaša torej po 1 kg satovja 12,6 Š ali 94,4 %.
Učinkovitost naložbe je preverjena tudi po kazalnikih, ki jih zahteva komisija za oceno investicij v SR Sloveniji. Naložba dosega 118 točk
in daleč presega minimalno .zahtevanih 60 točk. Zaradi njene družbenoekonomske upravičenosti je Poslovna skupnost TAM uvrstila investicij0 ' med naložbe skupnega pomena.
Pomembno je, da se poleg tehnološkega znanja čimprej osamosvojimo tudi na področju samega razvoja proizvoda tako, da bomo lahko v bodoči prizvodnji, na podlagi parametrov, ki jih določa kupec izmenjalnika toplote sami ponudili najoptimalnejšo konstrukcijslo rešitev.
V ta namen smo si zadali razvojno raziskovalno nalogo, ki jo že izva- s jamo s pomočjo zunanjih institucij, vendar nam v AGIS-u primanjkuje prepotreben strokovni kader, brez katerega ne bomo mogli uresničiti začrtane naloge.
Franc Plaveč
OBVESTILO
Delavci OA obveščamo vse AGIS-ove delavce, da bomo v mesecih november1*1 decembru in januarju vsak dan razen petka vršili periodične sistematične preglede "naših delavcev.
Delavci napoteni na sistematski pregled bodo vse preglede opravili v istem dnevu. Zjutraj bodo dobili napotnice za servisne preiskave med 7,00 in 7,50 uro. Kompletne preglede le-teh pa bomo vršili med 15,00 in 15,00 uro. Delavci naj na popoldanski pregled prinesejo s sabo vse prejete izvide opravljenih preiskav in obakrat zdravstveno knjižico«. Ostale delavce iz AGIS-a, ki nimajo v tem času nujnih opravkov v OA ali niso naročeni pri zdravniku prosimo, če se zglasijo v ambulanti ob petkih ali razgovore preložijo na poznejši čas.
Periodične preglede je potrebno opraviti do konca januarja, zato bodo imeli v tem času vso prednost pred ostalimi pacienti delavci, ki bodo v tem času opravljali sistematske preglede, razen seveda nujnih primerov.
Delavce, ki se ne bodo javili na periodični pregled predvidenega dne, ne bomo ponovno vabili in si bodo morali urediti pregled sami drugje« Vsem se za razumevanje že v naprej lepo zahvaljujemo.
Rajko Brglez^
BREZ OBRESTI IN POLOGA TUDI PRI MIP PTUJ
Od ponedeljka 17. 11. 1986 bomo lahko "ugodnejše" kupovali tudi pri MTP-u.
Kupovati bo možno pohištvo in tekstilno blago na štirimesečno odplace' vanje s tem, da en obrok plačamo ob nakupu in nakup bele tehnike na trimesečno odplačevanje in prav tako obveznim plačilom enega obroka ob nakupu.
Iz plačilnih pogojev sicer ni videti, da bi bil kredit brez pologa, P?1 je, le drugače se mu reče. Sicer pa boste sami presodili kaj se izplača in kaj ne.	____________________________________________^
MALICA V TEM TEDNU
17-11-1986 18.11.1986 19-11-1986 20.11.1986 21.11.1986
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
Ragu juha z žličniki, kruh Ocvrta pariška salama, solata, kruh Mineštra z navadno klobaso, kruh Pečen kotlet, riž, solata, kruh Golaž s testeninami, kruh
rin