SLOVENEC Naročnina mesečno 15 Lir, za inozcm-(tvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inierate. Podruinical Novo meato. Izključna pooblaSčenka za oglaševanje italijanskega io tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Izhaja vsak dan z|atra| razen ponedeljka tn dneva po praznika. s Ur »d nI i I to In npravai Kopitarjeva 6. Ltobllana. ; I Redazlon«, Ammlnlstraiionei Kopitarjeva 6, Lubiana. I 1 Telelon 4001-4005. i Abbonamenti: Mete 15 Lire; Etlero, mete 20 Lir«, tdiiione domenlca. anno 34 Lir«, fcjtero 50 Lire. C. C Hj Lubiana 10.650 per jli abbo-namentlf 10.349 per le Interzioni. Filial«! Noto metlo. Concessionaria esclusiva per la pnbblidtJ di provenienra italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana $. A, Milano. Vojno poročilo št. 650 Letalsko delovanje v Cirenajki Sovražnikova zaledja in Malta ^pod letalskim ognjem Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Italijanske iu nemške letalske skupine so izvedle včeraj znatno delavnost brez oziru na slabe vremenske razmere. V Cirenajki so bila bombardirana središča sovražnikovega zaledja, na Malti pa letališča M i kub a. Ca Venezia in 11 a 1 F a r. Eno sovražno letalo vrste »Tonia-liavvk« je bilo sestreljeno v zračni borbi. Mnogo drugih letal je bilo uničenih ua tleh. Številni požari in ugotovljene eksplozije so dokaz učinkovitosti napadov, ki jih je izvedlo Osno letalstvo. Sovražnik je izvedel ponočni napad na B o n g a z i. Nek.ic na bojišču, 13. marca. AS. Poseben dopisnik agencije Štefani je obiskal posadke in poveljnika torpednih letal, o katerih govori vojno poročilo št. <>40 iti ki so naredili velikansko škodo angleškemu ladjevju v Sredozemlju. Takole piše: Proti jutru so sporočili, da je v vzhodnem Sredozemlju velika sovražna eskadrila, sestoječa se predvsem iz križark, rušilcev in torpedovk, ki se verjetno skušajo vrniti iz križarjenja v nleksan-drijsko luko. 14 ur nato sla dve letali — prvega sta vodila pilota Mayer in Scotli, drugega pa Turu in Leoni — po neugodni vožnji v slabem vremenu dosegli angleški angleške ladje, ki so ju takoj obsule s silnim ognjem. Prvo letalo je spustilo torpedo, ki je zadelo 5000 tonsko križarko. na kateri so opazili silovito eksplozijo. Letali sta se vrnili v svoje oporišče z znamenji boja na krilih. Takoj nato sta odšli dve drugi letali, prvo je vodil Ilektor Mutti in Mocchi, drugo pa Cioni ter Gian-nini. Proti večeru sta zasledili sovražno ladjevje, ki ju je sprejelo z močnim streljanjem. Mutlijevo letalo je bilo zadelo s topovsko kroglo v srednji motor, ki jc seveda takoj prenehal delovati ter v bencinski rezervoar. Navzlic temu je poveljnik za-povedal spustiti torpedo na srednjo SOOO tonsko križarko lipa »Leander«. Opazili so visoke plamene in ladja se je zavila v gost dim. V tem stanju so jo zapustili. Videli so tudi. da so tri druge ladje prišlo na pomoč zadeti ladji. Drugo lelalo je tudi spustilo torpedo na križarko, ki je bila v bližini te. Tudi na njej je nastala eksplozija. Po-vratek je bil težak zlasti za Mutlijevo lelalo. kjer je nastal požar. Navzlic temu se je obema letaloma posrečilo vrniti se z nepoškodovanima posadkama na njuno oporišče. Pred popolno zasedbo Nove Gvineje Zadnji opomin Avstraliji — Japonci so se izkrcali jugozahodno od Rangoona — Dosedanji japonski pomorski uspehi — Odbit kitajski vpad v Siam Tokio, 13. marca. AS. Japonski listi komentirajo govor ministrskega predsednika Toja in pravijo, da Avstralija lahko vse izgubi iu da ne more ničesar dobili, če bo vztrajala na dosedanjem stališču. »AsahU pravi, da je avstralsko letalstvo pretrpelo težke izgube in da je Avstralija popolnoma izločena. Avstralci naj torej dobro premislijo Tojove besede. »Ničiniči piše, da je Avstralija kakor Indija žrtev angleško-ameriške propagande in da ne bi smela zamuditi priložnosti, katero ji je ponudila Japonska, naj se sporazume z njo. Tokio 13. marca. AS. Izkrcanje japonskih čel v mestih Salamaua in I.ae v Novi Gvineji pomeni prvi japonski udarec na ta veliki otok, ki je po velikosti tretji na svetu. Odtod Japonci že lahko nadzirajo okoliška morja ter morske ožme, ki ločijo Novo Ovinejo od Avstralije ali po kateri vodi pot proti jugu. Japonska letala zdaj stalno bombardirajo pristanišče Moresbv, odkoder bodo lahko neposredno ogražali Avstralijo. Tokio, 13. marca. AS. Japonski ccsarski stan objavlja, da so japonska letala, ki so večkrat napadla Moresby na Novi Gvineji, sestrelila in uničila na tleh do II. marca 110 sovražnih letal. Beril, 13. marca. AS, Po poročilih iz ameriških virov sta dve skupini japonskih ladij na poti proti pristanišču Moresby na Novi Gvineji. Prevažala vojake, ki naj bi se tam izkrcali. Po padcu Mores-byja bo celotna zasedba Nove Gvineje Ic še vprašanje časa. Bangkok, 13. marca. AS. Po angleških jioro-čilih so opazili japonske čete. ki delujejo toslran Rangoona v Delti roke Iravadi. Civilne oblasti lega področja so izdale odlok za običajno izselitev civilnega prebivalstva. Bangkok. 13. marca. AS. Uradna angleška agencija poroča, da so se japonske čele izkrcale jugozahodno od Rangoona. Tokio, 13. marca. AS. Iz vojaških virov se je izvedelo, da so se poskušale angleške čete vkrcati na ladje zahodno od Rangoona, da bi se odpeljale v Indijo. Japonske pomorske sile so potopile dve angleški prevozni ladji južno od Akyasa v Bengalskem zalivu. » Rim, 13. marca. AS. Bivši Timcsovc dopisnik v Birmaniji se bavi s položajem angleških čet v Birmaniji po padcu Rangoona. Kakor pravi članek, pošiljanje pomoči v Birmanijo iz Indije silno težavno, ker zaradi gorovja, ki loči Indijo od Bir-tnanije, ni nobene primerne poti za prehod čet. Edino birmansko pristanišče, ki ga Japonci še niso zasedli, je Bassein. ki pa je izročen na milost in nemilost japonskim letalom. Zaradi omenjenih težav je torej treba opustili vsako upanje na pomoč iz Indije. Bangkok, I", marca. AS: Po uradnih poročilih iz Indije je bilo v prvih dveh mesceih l tega leta |)rcscljenili iz kulkutc 514.000 ljudi. Prebivalci Karachija so bili tudi opozorjeni, naj zapustijo mesto. Bangkok, 13. marca. AS. Siamtki radio jc oddal naslednje poročilo: ti. marca je ob šestih zjutraj oddelek nasprotnikovih čel vdrl v Siatn severno od mesta Čangtnaja. Siiuuske čete so takoj posegle v boj. Spopad je trajal dve uri. Nasprotnikovi oddelki so liili razpršeni ler so se umaknili, ko so nn bojišču pustili nekaj mrtvih, ranjenih. in vojnih potrebščin. Tokio, 13. marca. AS Od začetka sedanje vojne jia do vštetega 10. marca so Japonci zajeli nad 200.000 mož. je povedal vojni minister Togo, ko je v zbornici poročal o vojaškem položaju na Sumatri, Javi, Timorju in v Birmi. Letalstvo japonske vojsko je sestrelilo ali na tleli uničilo če/. Hit H) nasprotnikovih letal. Japonci so zajeli 2100 kosov topništva, 100.000 strojnic, pušk in drugega prenosljivega orožja, 28.000 raznih bojnih vozil, med njimi tankov, avtomobilov in železniških voz. Ti uspehi se bodo izkazali za še važnejše, ko bodo dobili podatke o ujetnikih in plenu ob zasedbi Rangoona. Razne industrijske naprave ter zeli) važni predeli za pridobivanje surovin v holandski Indiji so razmeroma malo trpeli. Holandske oblasti so se obvezale, da bodo popolnoma sodelovale z Japonci za obnovitev teh naprav in deln. Minister je poudaril še enkrat, da je zasedba Rangoo- na docela prerezala pot za jireskrbo, ki je prihajala iz Birme kitajski vladi v Cuugking. Minister je nazadnje poudaril, da se v zasedenih krajih naglo obnavlja mir in red in da se japonske obrambne postojanke ua severnem bojišču utrjujejo. — Opomnil je japonski narod, naj 1») vedno bolj združen iu nuj doseže svoj cilj: veliko vzhodno Azijo. Tokio. 13 marca. AS. Mornariški minister admiral šimadn je pred japonskim parlamentom podal pregled delovanj japonskih pomorskih ril kakor so si sledila od 10. tebrunrja naprej. Na koncu je podal tudi pregled japonskih vojaških uspehov na morju od začetka vojne in je dejal, tla je japonska mornarica potopila 130 sovražnih vojnih ladij, med katerimi je 7 l>oinih ladij, 3 letalonosilke. 12 križark. 22 rušilcev. -11 podmornic in 42 drugih Indij. Pole2 tega so bile poškodovane 4 nadaljne bojne ladje in 72 drugih vojnih ladij, med katerimi ie mnoen križark in rušilcev. Potop-Ijenih je bilo tudi 128 trgovskih ladij s OSO.tKlO tonami. 02 trgovskih Indij ie bilo poškodovanih, •"><•2 ladji na sta bili zaieli. Sestreljenih ali na zemlji uničenih je bilo 1554 letal. Minister je nato zavrnil tujo propagando o nekih japonskih izgubah ter izjavil, da so Japonci izgubili le 4 rušilce, 4 podmornice. 5 specialnih podmornic. 5 polagalcev min in 27 prevoznih ladij ler 122 lela' Nemško vojno poročilo Zadnje štiri dni so Sovjeti izgubili 55 tankov — Angleška križarka vrste »Leander« potopljena nitlerjev glavni stan, 13. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Pri obrambnih bojih r donškem področju so bile v protinapadu pobite močile sovražne sile. Na severnem odseku vzhodnega bojišča so oddelki vojske in SS oddelkov v večdnevnih bojih uničili neko sovražno skupino, ki jc bila odrezana od svojih zvez. Bojna iu lovska letala so napadla sovražnikove postojanke ter uspešno bombardirala kraje in sovjetske prcskrbovalnc poli. V času od !). do 12. marca je izgubil sovražnik lta vzhodnem bojišču 55 tankov. Pri bojih v zadnjih tednih sc je posebno odlikovala wiirtcmbcrškn-l>adcnska 35. pehotna divizija pri obrambi številnih napadov večkrat močnejšega sovražnika. V Severni Afriki je bilo uspešno napadeno neko angleško letališče na egiptovski obali, kakor tudi čete, ki so sc izkrcavalc in pa taborišča okoli Tobruka. Pri letalskih napadih na letališča otoka Malte je bilo več zadetkov na tam postavljena letala. V včerajšnjem vojnem poročilu jj bilo omenjeno, da je nemška podmornica v Sredozemskem morju lorpedirala angleško križarko. Po nadaljnjih ugotovitvah jc ta križarka potopljena. Gre za ladjo vrste »Leander«. V noči na 13. marec so angleški bombniki napadli Kiel. Med civilnim prebivalstvom so bili mrtvi in ranjeni. Tri sovražna letala so bila sestreljena. Pariz, 13. marcn. AS. Angleška letala so preteklo noč spet poskusila napasti neko mesto v severozahodni 1'ranciji. Bombe so zadele cerkev in nekaj stanovanjskih hiš. Med civilnim prebivalstvom je nekaj žrtev, škoda, ki so jo povzročile bombe na zasebnih hišah, na cerkvi in na nekem deškem zavodu, je znatna. Noben vojaški cilj ni bil zadet. Berlin, 13. marca. AS. Iz vojaških krogov izročajo, da je pehotni polk »Velika Nemčija« pri obrambi proti številnim sovjetskim poskusom, da bi predrli skozi nemške črte. sedemkrat prav uspešno prešel v protinapad, ki je trajal neknj dni. V teh iMijili je zasedel nove važne kraje. II. marca so Sovjeti spet brez uspehov napadali na bojišču okrog Sebastopoln. Na nekem kraju, kjer se je front« raztegnila y širino poldrugega kilometra, so Sovjeti po- sebno hudo napadali. Naposled pa so bili vendar odbiti. V teli borbah je nemška pehota sestrelila dvoje ruskih bojnih letal. Potopljeni ladji v Karibijskem morju Bucnos Aires, |>. marca. AS: Mornariško ministrstvo Združenih držav objavlja, da sta bili v Koribiškem morju potopljeni dve ladji, katerih imeni nista bili objavl jeni, pač pa je rečeno. da gre za neko angle5ko petrolejsko ladjo srednje tonaže in za manjši švedski purnik. Umik ameriških ladij iz angleških voda Rim, 13. marca. AS. Ameriška vlada je odredila, da se večje število tovornih ladij, ki so prevažale vojne in druge potrebščine v Veliko Britanijo, umakne iz tega prometa, in vkijuči v ameriško državno pomorsko službo. Vest je napravila na londonski borzi precejšen vtis, tako tla so tečaji delnic raznih paroplovnih družb znatno padli. Nekaj teh družb 6ploh ne more poslovati, ker jim primanjkuje ladij. Slovesna zadušnica za Vojvodo Aosta v Rimu Udeležili so se je Kralj in Cesar, Duce, zastopniki držav trojne zveze in diplomaiski zbor, vlada ter zastopniki vojske člani vlade, člani Velikega fašističnega sveta, predsednik skupščine in senata, maršali Italije, armadni generali ler najvišje vojaške in civilnc osebnosti. Suverena sta prišla v baziliko ob 9.30, pozdravljena od topovskih salv. Med slovesnostjo je krožilo nad baziliko več eskadril. Sv. mašo je opravil glavni vojaški duhovnik tnsgr. B^tolomassi. Pri vhodu v cerkev so bili ua trgu Ekscdre vojaški bataljoni, predstavniki vseh italijanskih armad z zastavami svojih polkov. Velika množica jc ves čas med službo božjo vztrajala na trgu Lkscdra Rim, 13. marca. AS. V baziliki cerkve Sv. Marije Angelske je bila danes zjutraj slovesna zadušnica za pokojnim podkraljem Abcsiuijc Vojvodom Aosta. Slovesne zadušnice sta se udeležila Kralj in Cesar ter Kraljica in Cesarica, na njuni cvangelski strani pa so bili veleposlanik Nemčije, Japonske in bolgarski minister kot zastopniki Hitlerja, m i k a d a in kralja Borisa, potem princi Kraljevsko hiše ler vsi člani diplomatskega zbora v slovesnih uniformah. Na listni strani jc zavzel mesto Duce, Letalske izgube nasprotnikov trojne zveze Berlin. 13. marca. AS. Statistika, ki so jo sestavili tukajšnji vojaški krogi, kaže, kolike izgube so zadale sile trojne zveze v času od 8. decembra 1041 do 7. marca 1042 sovražnim silam v letalih. Izguba znaša 4233 letal. Razdeljena pa je tako: JajKinci so sestrelili ali uničili na tleh 1537 angleških, ameriških in nizozemskih lelal; zavezniške sile so nadalje uničile 1811 sovjetskih ter 855 angleških letal. Zmaga Osi — bolgarska zmaga Sofija, 13. marca. AS: Ravnatelj za tisk, minister Nikolajev, jc na zborovanju liolgar-skili časnikarjev izjavil: »Vsi se zavedamo, da jc usoda Bolgarije popolnoma navezana nn usodo Osi in njihovih zaveznikov, držav trojne zveze. Zmaga Osi jc torej tudi nnša zmaga. Veličina Osi sovpada z uresničitvijo našega zgodovinskega sna. za kar se jc bolgarski narod dolga stoletja boril. V novi Evropi bo Bolgarija zedinjena tuko po rasi kakor po mejah.« Neznane podmornice v portugalskih vodah Lisbona, (3. marca. AS. Neki angleški parnik, natovorjen s uolframovo rttgo in ki je orl-jilul iz Leixnena, je bil v teritorialnih vodah napaden od nekega letala, čeprav ga je opremljala vojna ladja. Izid bitke ni znan. Neznano letalo je ob llericeiri, kakih 50 km severno od Lisbone. napadlo tudi neko portugalsko ribiško ladjo, ki se jc potopilo, posadka pa jc bila rešena. Trgovski posveti v Ankari Ankara, 13. marca. AS. V Ankaro je prispelo bolgarsko trgovsko zastopstvo pod vodstvom ravnatelja državne banke in jo stopilo v slik s turškimi oblastmi. V kratkem času pričakujejo tudi prihod madžarskega trgovskega zastojistva. Indijsko stališče do angleških obljub Rim, 13. marca. AS. Poročajo, da je preko tajnega radia voditelj indijskih nacionalistov Bose prebral včeraj novo poslanico Indijcem. V poslanici pravi, da se je zdaj začela uresničevati njegova prerokba, katero je svoj čas povedal nemškemu zunanjemu ministru von Ribbentropu, da Ito angleški imperij razpadel v kosce. Nadalje pravi, da je zdaj za Indijo prišla zgodovinska ura vstajenja in da se mora v lej uri pridružili svojim pravim prijateljem in zaveznikom, to je Italiji, Nemčiji in Japonski. f'e bo Anglija zmagala — je dejal — bo to pomenilo nadaljevanje našega suženjstva. Smešno je mislili, da bi Anglija dala Indiji položaj domlniona, kakor se le dni obljublja v Londonu. Zaključil je. da bo iznad pepela angleškega imperija končno vstala svobodna in neodvisna Indija. Rim. 13. marca. AS. sPopolo di Roma piše o položaju angleškega imperija ter o predvčerajšnji Churchillovi izjavi v spodnji zbornici glede neodvisnosti Indije in pravi, da je lo le obljuba. Toda — tako piše dalje Popolo di Roma — Pandit Nebni je na to že odgovoril: >Le takrat, če bo Indija dobila popolno svobodo, bomo spremenili svoje mišljenje in se bodo zganili milijoni Indijcev. če ne bodo neodvisni, se ne bodo hoteli boril i. kajti nič ni važnejšega, kakor varovali neodvisnost''. List nadaljuje, da jc to najdobroholnej-ši odgovor, ki je prišel v London od enega indijskih voditeljev, dočim je vsem znana odločna izjava drugega indijskega voditelja Boseja. Toda Pandit Nchrujeva izjava je dobro in čeprav bo Anglija dovolila Indijcem -popolno svobodo , Indijci ne bodo čutili več nikake potrebe boriti se. ko bodo sami svoji gospodarji, ker se Japonska bori proti Angliji in ne proti Indiji, Govor novega madžarskega ministrskega predsednika Budimpšlac, 13. marca. AS. Novi predsednik madžarskega ministrskega sveta de Kallav je imel govor na velikem shodu vladne stranke. V*' toplih besedah se je spomnil dela svojrga prednika in izjavil, da bo nova vlada nadaljevala in uresničila program Bardossyjeve vlade. Dejstvo, da so vsi ministri prejšnje vlade ohranili svoja mesta in da je zunanje ministrstvo pridržano Bardossvju, kakor hitro mu bo zdravje dovolilo delali, dokazuje — je poudaril predsednik de Kallay — da se bo nova vlada glede zunanje in notranje politike zvesto držala smernic prejšnje vlade. V zunanji politiki bo Madžarska še naprej korakala ob strani Italije in Nemčije. Prijateljstvo med Madžarsko in silami Osi — je Kallay med splošnim ploskanjem podčrtal — ni od včeraj in nima značaja trenutnega koristoljubna. Notranja politika pa bo šla po smernicah socialne politike, kakor jih je začrtal pokojni ministrski predsednik Gombos. Poleg tega je ministrski predsednik govoril tudi o potrebi ponovne poostritve zakonov glede plemenskega varstva. Imovina, ki je v judovskih rokah, je dejal, mora čimprej preili v arijsko last. Zato bodo parlamentu predložili poseben zakonski načrt, po katerem bo ves postopek pri razlaščanju dobrin, ki jih imajo judje, skrajšan. Govor novega ministrskega predsednika so na shodu sprejeli z živahnim odobravanjem. Cripps nima polnomočja za Birmanijo Rim, 13. marca. AS. V spodnji zbornici je izjavil angleški minister za Indijo Amery, da se razteza Crippsovo polnomočje na Indijo, da pa njegova naloga ne obsega Birmanijo. Na vprašanje nekega poslanca je minister Amery moral bridko odgovorili, da v času Crippsovega prihoda v Indijo ne bo več mnogo opravkov v Birmaniji. Nov mraz na Švedskem Stockholm, 13. marca. AS. švedsko je zajel nov val mraza. Celo na zahodni obali je padel toplomer 38 stopinj pod ničlo, česar niti najstarejši ljudje v teh kraiih ne pomnijo. Izjava voditelja krimskih muslimanov Bukarešta, 13. marca. AS. Advokat Mjstecl Ulkusal, ki je eden voditeljev iredentističnega gibanja muslimanskih Tntarov na Krimu, je dal dopisniku lista iCurentul zanimivo izjavo. Rekel je, da je 300.000 muslimanov na Krimu trpelo nepopisne muke pod boljševiki, kakor se »odi tudi ostalim 30 milijonom muslimanom, ki so v Sovjetski Rusiji. Ze od prvega dne zgodovinsko vojne zaveznikov proti Sovjetski Rusiji so musliman i i Tatari na Krimu z zaupanjem gledali na to vojno. Vsak moj sonarodnjak ima v sebi duha pradedov, ki so se že stoletja borili za izpolnitev naših narodnih želja. Tudi tisti, ki so se vdali boljšovi-kom. niso nikdar pozabili tega glavnega rilja. Mnogi so prijeli za orožje ler se bodo z Osnimi vojaki skupaj borili za osvoboditev Rusije izpod boljševiškega jarma. Na tretjo obletnico kronanja papeža Pija XII. Rim, 13. marca. AS. S slovesnimi obre
  • ame/.nib kongregacij in druge osebnosti. Kurijski kardinali in nadškofa i/. Napolija in flo-lognc so čakali v prednji dvorani, kamor je prispel papež Pij XII. nekaj pred pol enajsto uro. Prclati so izrekli Piju XII. svoj;' voščila. Na izraze sinovske vdanosti jc sv Oc- odgovarjal s tem, da je vernike blagoslavljal. Ko je slopil v Sikstinsko kapelo, so pevci zapeli »Ti si Petor<. Vsi zbrani so pokleknili. Ko je papež sedel na prestol, je /ačel dekan kardinalskega /.bora Gra-nito Pignatelli di Belmoute sv. mašo, med katero je pevski /.bor |>od vodstvom mojstra Perosija pel ■Kronanjsko mašo:, katero je bil Perosi zložil pred tremi leti za izvolitev papeža Pija XII. Po končanem sv. opravilu je papež podelil ajiostolski blagoslov, potem je pa sedel >|>cl na nosilo in se vrnil v oblačilno dvorano, kjer so ga verniki prav tako prisrčno pozdravljali kakor ob prihodu. Tam je sv Oče odložil tiaro in plašč in se vrnil v svoje prostore. Za treijo obletnico vladanja je sv. Oče dobil številne brzojavne čestitke od številnih glavarjev držav in predstavnikov vlad, raznih odlič- i nikov in vernikov. 25 letnica škofovanja Pija XII. Vatikan, 11. marca. AS. Sv oče Pij XII. bo praznoval 25 letnico .škofovanja 14. maja, na praznik Vnebohoda. Ob vzvišeni obletnici bo Pij XII. dal svetu očetovsko poslanico < i fi Z vsega sveta Argentina trailnn je bilo objavljeno, da je argentinska vlada dala na razpolago grški vladi 2<>.imhi ton žita. ne da bi bila določila rok za plačilo. Prav tako je argentinska vlada objavila, da mora grška vlada dali un razpolago prevozna sredstva za to žilo. Nemčija Agencija Aginor objavlja i/. Kovna, kjer je sedež začasnega generalnega komisariata za Ukrajino. da so oblasti v pokrajinah Kijev. Podolje iu Volinija nabrale 400.<><>0 poljedelskih delavcev, ki bodo odšli na delo v južno Ukrajino. V južni Ukrajini m> vremenske razmere žo takšne, da so na poljih lahko začeli s kmečkimi deli. 1'mrl je v 81. letu starosti slavni nemški industrijalec Robert Bosi h, ki je bil po vsem svetu znan zaradi svojih odkritij na polju elektroinagne-lizma. Nemški listi objavljajo, da ie na meji med Belgijo in Nizozemsko prišlo do mnogih spopadov med stražami in tihotapci. Pri tem spopadu sla bili pred kratkim ubiti dve osebi. V Maestrichtu so oblasti aretirale 17 tihotapcev. Tudi na meji med Belgijo in Francijo se razvija tihotapstvo. Na francoski meji so pred kratkim aretirali 30 tihotapcev. Kn tihotapec je bil težko ranjen. Stražo ob meji so okrepili. Madžarska Regent llurlliT ie sprejel v nastopni avdienci novega hrvatskega poslanika v Budimpešti, Iva tia ja, ki mu je izročil svoja pove ril na pisma. Hrvatska Pnclnvnik je podpisal ukaz, ki pravi, da je dr. Vekoslav Frančič imenovan za glavnega zaupnika pri drugi italijanski armadi, ki ima svoj sedež na Sušako. Frančič pa bo ohranil svoj položaj namestnika hrvatskega zunanjega ministra. Na Hrvatskem je ob delovnih dneh prepovedano prodajati alkoholne, pijača od 7 zjutraj do 7 zvečer. Francija Agencija Štefani poroča i/. Lisbone. da je Reuter objavil novico, da so Iri francoske vojne ladje odplule iz Dakarja na Madagaskar. Turčija V Ankari je napravilo veliko senzacijo tlej-■tvo. da jo turška policija napravila preiskavo v prostorih sovjetskega veleposlaništva. Turška policija je v Carigradu zaprla 250 oseb raznih narodnosti in mnogo turških dijakov, ki so bili znani zaradi svojih simpatij za sovjetsko Rusijo. V po-slopju sovjetskega veleposlaništva .ie turška policija zaplenila več lislin. Preiskavo v poslopju veleposlaništva sla opravili skupno policija in vojska, preiskava pa je trajala več ur. Bolgarija Donava zelo hitro narašča in reka je v Vidinu poplavila devet desetin mesia. Donava je narasla za S m in vode se razlivajo na površini 10 km okoli mesla. Vojaštvo rešuje prebivalstvo, ki se je rešilo na strehe. Reševanje pa je zelo težavno, ker voda zelo dere in plovejo na površini še velike plojče ledu. Kavčuk v Evropi Načrt za švedsko obrambo Stockholm. 13. marca. AS. Nekaj tehničnih komisij intenzivno pripravlja nov načrt za švedsko obrambo, ki Ivi predložen parlamentu v odobritev se pred Veliko nočjo. ?.c dolgo časa so sc v Rusiji pečali s poskusi iz rastlinskih snovi, ki so podobne kavčukovemu drevesu dobivati kavčuk Žc leta 1030—1931 so ugotovili nekatere vrste rastlin, ki rastejo v južni Rusiji ter v Aziji, ki so zelo podobne gumijevemu drevesu. To vrsto so imenovali po kirgiško sagy in je vsebovala 10—25 odstotkov kavčuka v svojih korenikah. Poskusi s to raslino so pokazali, da ta rastlina nc uspeva samo v tropičnih krajih, temveč tudi v krajih z zmernejšo klimo in že leta 1940 je bilo s to rastlino posajenih v Rusiji 130 tisoč hektarjev nameravali pa so letos po načrtu posaditi 500 000 ha. V Ukrajini s) nastala že skladišča za zbiranie te rastline, pa tudi za sušitev. Obstajale so tudi že nekatere tvornice, ki so predelovale te raslinc v kavčuk. Donos rastlin je zaenkrat okoli 15 stolov na ha, da sc pa še povečali. Na osnovi romunskih študij sc sedaj začeli tudi v Romuniji proučevati vprašanje saditve teh rastlin, ki jih imenujejo Kok-Sagy Kajti s prido bitvijo severne Bukovine in Besarabije so žc našli farme za tc rastline Za poskus nameravajo v Bcsarabiji porabili površino 1000 ha. Ime za to rastlino je Taraxacum Coracaz. Rastlina ima kavčuka 1 —12 odstotkov. Nadalje so začeli tudi na Madžarskem proučevati vprašanje saditve te rastline. Madžarski poskusi so pokazali, da se da dobiti iz metrskega stota tega materiala 1 kg kavčuka. Za nasade na Madžarskem pridejo v poštev zlasti pusti kraji, kjer nastaja stalno škoda zaradi povodnji. Pri pomenil, ki ga ima kavčuk za evropsko surovinsko gospodarstvo, je možno, da bo južna in vzhodna Evropa postala važen proizvodnik kavčuka kakor jc to že postala pri bombažu. Drobne gospodarske Cene cementa, Ministrstvo za knnporapijc sporoča, da bo od 20. marca rini je znašala oenn cementa /a prodajo produeentov frnnko tovarna: tipični cement št. (>so 26 lir. druga vrsta tipičnega cementa št. 100 21."50 lir za siot in aglo-inerat >50.18 lir za stot. Nadalje je ministrstvo določilo tudi prevozne stroške ter ra/.deljeval-ne stroške, katere je treba upoštevati pri kalkulaciji. nadalje nadrobne cene ter zavojno blago. Posebne cene so določene Zn posebne vrste cementa kot n pr. beli kraški cement (51 lir za stot) itd. Italijansko-hrvatskl plačilni sporazum. Na osnovi sporazuma med pristojnimi oblastvi je bilo določeno, da se plačilna itali jansko-lirvat-*k« pogodba, ki je v eljala do "I. decembra 1941, podaljša zn pol leta. t. j. do "0. junija 1942. Bolgarska agrarna akcija. V Skopi ju in Ksan-liju (zapadna Tracija) sla bili ustanovljeni dve agrarni ravnateljstvi, katerih naloga je, ugotoviti zemljišča ubežnih Srbov in Grkov ter jih razdeliti med potrebno prebivalstvo in naselnike. Komanditna družba za anilinske barve v Hel-grailu je bila vpisana v trgovinski register. Družbo je ustanovila I. 0. Farbenindustrie i/. Frank-furla oh Maini. Iz hrvatskega gospodarstva Osrednja novčanična banka v Ukrajini. Drž, komisar za zasedene vzhodne kraje je izdal odredbo o ustanovitvi osrednje novčanične banke za Ukrajino. Sedež te banke bo v Rovnem. Naloga banke bo urejati plačilni promet v Ukrajini. Zakonito plačilno sredstvo bo postal karbovanec. Za podlago novih bankovcev bo služila hipoteka na ukrajinski zemlji. Hrvatske družbe. Zagrebška mestna hranilnica izkazuje za lansko leto 666.4 milij. kun tujih Opazovalec na krovu neke italijanske podmornice v zahodnem delu Atlantskega morja. sredstev, od tega je 433.9 milij. hranilnih vlog. Na aktivni strani znašajo blagajna in žirovne naložbe 162.1 milij. kun, dočim jc hranilnica vpisala hrvatskih zakladnih bonov za 250 milij. kun. — Zagrebška Anilokemika je določila svojo glavnico na 2 milij. kun, od česar je v gotovini vplačanih 1 milij. kun. Proizvodnja naltc na Hrvatskem je lani znašala 3.085 ton, dočim je znašala leta 1938 samo nekaj nad 1.000 ton. Hrvatska rudarska proizvodnja je znašala lani 1.8 milij. ton rjavega premoga, 8.754 črnega premoga, 745.000 ton lignita, 155 ton aslalta, 3.085 ton nafte, 4 5 milij. kub. zemeljskega plina, 460.000 ton železne rude, 3.804 ton manganove rude, 52 ton kromove rude, 210.000 ton boksita, nadalje je značala proizvodnja soli 51.136 ton, surovega železa 49.916 in kovnega železa 4.830 ton, nadalje 80 ton surovega svinca. Skupno jc bilo v rudarstvu in topilništvu zaposlenih 24.297 oseb. Nemško-švedska trgovska pogajanja Stockholm, 15. marca. AS: Včeraj so z letalom odpotovali v Berlin člani švedskega trgovskega zastopstva na trgovinska pogajanja z zastopniki nemške vlade. Novi angleški minister za proizvodnjo Rim, 13. marca. AS. 1/. Londona uradno poročajo, da je bil imenovan za ministra za proizvodnjo Oliver Litlleton. Romunija ima na razpolago dovolj rodovitne zemlje Po poročilih iz Sofije, bo dobila bolgarska prestolnica v najkrajšem času novo. moderno, današnjim časom in potrebam odgovarjajočo telefonsko centralo. Istočasno bodo /.boljšali telefonsko omrežje tudi v pokrajini ter IhkIo predvsem poskrbeli za boljše telefonske in brzojavne zveze novo priključenih pokrajin s Sofijo. Zboljšanje telefonskega omrežja v Bols Poljedelski ravnatelj v Kišinjevu sporoča, da razpolaga Romunija v južni Bcsarabiji. v krajih, kjer so bile prej naseljene nemške družine. ki so sc pa pred leti izselile v Nemčijo z 260.000 hektarji rodovitne zemlje. Kolonisti, ki bodo prišli v ti kraje, bodo dobili za gospodarsko obnovo od romunske vlade precejšnje kredite za nakup semenskega žita in živine. Uradni razglasi Dopolnilna navodila k naredbi o likvidaciji terjatev in dolgov nemških izselnikov Visoki komisar zn Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 5. kr. ukaza z dne 5. maja 194-1 -XIX št. 291. glede na svojo naredbo z dne S. novembra I94I-XX št. 145 z navodili o likvidacijskem postopku za terjatve in dolgove nemških izselnikov Ljubljanske pokrajine in smatrajoč za umestno, da sc izdajo dopolnila in pojasnilna navodila, odreja: Člen t. Izrek o obstoju nespornih dolgov izselnikov iz člena 5. naredbe z dne 8. novembra I94I-XX š(. 140 in zapisnik o poravnavi iz naslednjega člena te naredbe sta izvršilna naslova z veljavnostjo pr« v o moč ne sodbe. Člen 2. Če |K>,skus mirne ureditve spora po členili 6. in 7. naredbe z dne 8. novembra 1941-\\ št. 14^ ne uspe in Pohotni urad misli, da se sporna stvar lahko razsodi po stanju spisov ali s preprostim skrajšanim postopkom ali če to stranke sporazumno predlagajo, sme poveriti odločitev v stvari, namesto da bi odstopil pravdo okrajnemu sodišču ali pri tem postavljenemu zboru sodnikov, enemu izmed sodnikov, prideljenili uradu, če gre spor o terjatvah ali drugih zahtevali do 5000 lir, zboru treli takih sodnikov pn glede terjatev Orli zahtev nad 5000 lit-. Strošk; zastopanja ali obrambe obremenjujejo stranko. Člen 5. Stranke imajo v vsakem primeru pravico zahtevati predložitev spora razsoji razsodnikov. Predlog se mora vsekakor ipodati pred sklepom razprave s strankama pred Pohotnim uradom. Člen 4. Določbe členov 10.. 15. in 17. uredbe z dne 8. novembra 194I-XX št. 145 se uporab- Dnniele Vnre: ^ Kitajska in njeni diktatorji Toda obrazi hišnih gospodarjev so bili a/iialski in kot laki zanimivi. Med Kitajci na severu, posebno med vojaki, se najdejo ljudje s kožo na obrazu kakor usnje. To je posledica vetrov. Ze vetrovi, pomešani s prahom, dajejo neem Mongolov iu Tutarov značilno obliko, ka j šele poševne črte obrvi, ki se dvigajo samo v Irennlkili razburjenja in živega zanimali ja. Ofi-eielni posmeški in močan smeli morejo biti izraz resničnega prijateljstva, toda komaj se obraz umiri, poslane nedoimien in kriti v svoji brezbrižnosti za vse. kar so okrog njega dogaja. Pri .sprejemu je bil tudi eden najnidgoč; tiejših Č.Hii-lso-linovili vazalov Ttipan iz llei-liiug-lana. ki je hrupno koračil v velikih škor-njih po plesni dvorani, neroden v preširokih hlačah, skrivi jen, težak. skratka — star mongolski razbojnik sredi izbrane družbe. Sicer pa una zanimiv obraz: obrila lobaniti. nlečkaslo-rjava kol bron. poteze so robate in delajo vtis ze ostarelo moške sile. toda še vedno silne in včasih krute. Pravil mi je. da ie na svojem zadnjem pohodu proti Feng-vii-hsiungii ostal v sedlu 48 ur nepretrgoma (sočustvujem z njegovimi konji in poinilujem njegove sovražnike)! Doiisil je z malo lukla — da ga vojna manj utruja kot razgovor z diplomati. Popolnoma drugačen lip je general Sun-ran-fang. Pred lelotn dni je skušal ustvarili neodvisno kraljestvo petih provinc okoli Šang-haia. Danes pa se mora pokoravali < an-lso-linn. ,lr bledlkav. dobrodušen, uglajenega vedenja, v brezhibni svileni obleki in s pahljačo v rokah. Tretji »vojskovodja« je Cang-tsung-čan, visok dva metra trideset. Baje ima velik harem. Okolje, v kaleretn žive li generali, je strašno nevarno. Sunki usode jih zdai dvignejo do vrtoglavih višin, zdaj vržejo 11:1 uiorišec, kjer plačajo z glavo. Njihovi nepremični obrazi so neusmiljeni, toda razodevajo čudovite sposobnosti: neko vzvišenost — čc nič drugega ne — nad udarci usode. v Vendar pa je najbolj zanimiva pojava C.an-tso-lin sam: majhen, neznaten (igračka, kot ga opisuje nek naš toskanski oficir), bronastega obraza, z majhnimi vzporednimi gubami, ki potekajo od nosu do ušesnih mečic. a prav nič ne škodujejo njegovemu mladeniškcmu obrazu. Kadar govoriš z njim, imaš občutek, da ni samo srečen general zbranih vojska. Prežet načrtov iu nalog ne skrbi samo za osebne koristi. Sanja, da bo vrnil Kitajski nekdanjo slavo in moč. Kakor sem se nekoč bal za Vuan-slii-ka ja, tako se danes bojim, da bo tudi zanj la naloga pretežka. Azija ne bo več videla velikih vojsko-vodii. kol sla bila Džingisknn in Timurlenk. Pripovedovali so mi čudovito zgodbo 11 Ciin-lso-linu: eno izmed listih, ki krožijo v bazarjih in izven C.bicn Mena. Učeni zapadli jaški poznavalci Vzhodu bi dejali, da so te zgodbice i/, trte izvite. Morebiti. Pripovedujejo jih toča i k o. kn vam pripravljajo pipo opija, v sobicah. kamor komaj prodre svetloba skozi ok-nice iz riževega nnpirjii. Če vam povem lo zgodbico o Č.an-lso-linu. s leni še ne prisegam nanjo. toda podu jam jo zato, ker je v takšnih legendah več pravega vzhodnjaškega duha kol pa v zgodovini, ki jo poučujejo v šoli. ^ 'Za časa rusko-japonske vojne io bil (.nn-I Iso lin poveljnik huug-hudze f.Rdečebradccv'), 1 tolpe severnokllajskih razbojnikov. Ponudil je svojo pomoč japonskim četam. Ob koncu vojne je japonsko vojaško poveljstvo posredovalo pri Cno-cr-sunu, kitajskem podkralju Mandžurije, za svojega bivšega zaveznika, ki so ga sicer cesarske oblasti, postavljene od Pekinga, imele le za navadnega razbojnika. Cao-cr-sim se je dal pregovoriti in je C.an-tso-lina povabil v Mtikden. odpustivši 11111 vse nekdanje pregrehe; obenem 11111 je ponudil čin v cesarski armadi. Povabila takega značaja so bila v listi dobi. kot so še danes, boli ali mani nevarna. Včasih se povabljenec ne vrne več domov. Cun-lso-lin ie bil v dvomu, ali naj sprejme. Odločil se je zu kompromis. Ni šel sani v Mtikden. ampak je poslal svojega vazala Cnng-čin-\veja. mladega razbojnika z veliko bodočnostjo. Ta je prevzel njegovo ime in šel linmeslo njega 11:1 nevarni obisk. Resnični C.un-lso-lin ie ostal doma, na meji Kirina, onstran reke Ainur. kjer so njegovi pajdaši živeli na račun izpiralcev zlata. Vse je šlo po sreči. Podkralj je bil mož beseda. Pozabil je vse stare grehe in dal min domu razbojniku mesto v cesarski armadi, ki 11111 ga je obljubil. Ko je spoznal, da ie v njem našel sposobnega moža. ga ie vzljubil in imenoval za poveljnika svoje osebne straže. Osebi, ki sla v trenutku bližajoče sc nevarnosti zamenjali imeni, sla sprejeti vlogi igrali še naprej. Pravi Cun-lso-lin se ie še na dalje imenoval Cung-čin-\vei (zdai ie vojni minister v vladi svojega bivšega vazala). Pravi Č.ang-čin-vvei pa je ostal Can-lso-lin. ki danes sprejema v Wsii-čsio-puu in se prijateljsko raz-govarja s flnni diphiinuličnega zbora. (Dalje.) 1.jajo tudi na pravdni del postopka pred sodnikom ali z I ki rom treh sodnikov Pohotnega urada: te odločbe imajo veljavo kot odločbe okrajnih sodišč ali pri njih postavljenih sodniških zborov. Člen 5. Ta naredba «topi v veljavo nn dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokra j i 110. Ljubljana, dne 16. februarja I942-\X, Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Prevedba nekaterih glavnih poštno-brzojavnih uradov v pogodbene Visoka komisar za Ljubljansko pokrajino na osnovi člena 5 kr. ukaza z dne 5. maja 1941-XIX, št. 291. smatrajoč za potrebno, da se izvede prevedba nekaterih glavnih po.štuobrzo-javnih uradov v pogodbene in glede na tozadevno veljajoče določbe, odloča: V pogodbene pošte se prevedejo sledeči državni uradi: t. pošta, brzojav in telefon Gorenji Logatec iz VI. razreda drž. pošt v II. razred 2. skupino razrednih državnih pošt; 2. pošta, brzojav in telefon Grahovo pri Cerknici iz VI razreda državnih pošt v II. razred 2. skupino razrednih državnih pošt: 5. pošla. brzojav in telefon l/>ž iz VI. razreda državnih pošt v II. razred I. skupino razrednih državnih pošt: 4. pošta, brzojav in telefon Planina pri Rakeku iz VI. razreda državnih pošt v 11. razred 2. skupino razrednih državnih pošt: 5. pošta, brzojav in telefon Sodražica iz VI. razreda državnih pošt v I. razred 5. skupino razrednih državnih pošt. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu zn Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne I", .januarja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Preklic prijav za izselitev ■»Službeni list« objavlja v svoji prilogi z dne 20. marca seznam oseb, ki so se prijavile za preselitev v Nemčijo, pa se je na njih prošnjo dovolil preklic opcije. Zalo je smatrati /.a razveljavljeno objavo zadevnih imen, ki so razvidna iz seznama izselnikov. Ta lista obsega 141 oseb, izmed katerih so iz Ljubljane: Mausser Giovanni (Jaiiez), Peterlin por. Maus-ser Stanislava, Mausser Daniele, Mausser Gott-fried (Bogomir). Mausser Valburga, Mausser Adel-I liaid, Greben/ Dora, Grebenz Hannellore, Reber-nak roj. Langsteiner Paola, Dax Lodovico, Jaktilin Andrea, Koselj por. Strauss Cecilia, Strauss Ro-dolfo. Erhititsch roj. Kukin Giovanna (Ivanka), Kovačič Luigi (Alojzij), Kaihst por. Kovačič Eli-sahela. Kovačič Luigi. Kovačič Clara, Kovačič Gi-zela. Kordin Adolfo. Lah per. Koren Maria, Stacul Viltorio. Trco por. Stacul Grela. Potočnik Maria. Ivoser Tugomer, Fitchs por. Koscr Hedi. Kiinig Roberto, Pattcrmann por. Kiinig Marin. Kiinig Ro-berlo. Klein Francesco, Rotar por. Klein Maria, .leranko Giuseppe (Jožef), Kauzer por. Jcranko Adela. .leranko Giuseppe (Jožef), Luhn Alma Maria: Mjivlak Francesco, Zvvolinski por. Mravlak Maria. Mravlak Vera, Starin Leo. Ljubljana, 5. marca 1042-XX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Kamnoseki v Ljubljani so umetniki Vso zimo so obdelovali kamnoseki ploščice za oblogo nove zatvornice na Ljubljanici — Sedaj že gradijo naprej Lani je bila v oktobru oddana graditev treh velikih stebrov in mostu za novo zatvornico ob Ljubljanici nad staro cukrarno. To delo je prevzelo gradbeno podjetje inž. Tomaža Štruklja in kljub |HjzHi jeseni so z betonskimi deli tedaj žo začeli. Do zime so zabetonirali srednji opornik v slrugi in opornik na desnem bregu. Sneg je nato prekinil gradbena dela, tako da gledalec ni mogel opazili nobenih sprememb. Kljub temu so pripravljalna dela tekla skozi vso zimo in ko so prejšnji teden zidarji in delavci zopet začeli z betoniranjem, je bilo marsikaj pripravljenega. l'o načrtu, ki ga je za zatvornice izdelal mojster Plečnik, naj bi bili vsi trije mogočni stebri, kateri bi nosili tudi posluževal ni železobetonski mostiček, obloženi z lepo obdelanim kamnom. Ker bodo stebri segali še dobrih 11 metrov nad višino ceste, bo treba zanje zelo mnogo obdelanega kamna. 80 metrov dolga in 20 m visoka ali 5 nadstropna palača bi porabila za oblogo fasade prav toliko obdelanega kamna, kakor ga bo šlo v oblogo stebrov zatvornice. o kamen, ko l>o dokončno obdelan. Zato je tudi mogoče, da jo 10 kamnosekov v dolgih zimskih mesecih napravilo tako lepo zalogo obdelanega kamna Seveda gre tudi njim to delo le počasi izpod rok. Pridnost in vztrajnost sla pri tem delu pravilo. Dober kamnosek obdela iz že oklesanih plošč v osmih urah približno toliko kamnov, da bo z njimi mogoče obložiti tri četrtine kvadratnega metra zidu. Deset kamnosekov Čim večji je kamen, tem težje ga je- preložiti. Polagnti p« ga je treba prav previdno, saj je sicer mogoče, da se obdelana plošča, če nerodno pade, razbije Kamnosek obd lujc na žc pravokotno oklesa-nem kamnu zunanji gladki rob ob stikih je torej na dan pripravilo kamne za okrog 7 do H kvadratnih metrov obloge. Kakor vsak rokodelec, tako jo tudi kamnosek specialist za svoje delo. Temu primerna je tudi plača. Na uro dobivajo po 4.50 lir, kar znese na dan pri 8 urnem delavniku 30 lir. Seveda jc kamnoseško delo tudi nevarno. Kamniti drobci odlelavajo na vse strani in če ne bi kamnosek znal pravilno nabijati, bi m ii kameniti drobiž ves čas odletaval v obraz. Na prste pa je treba paziti, kadar je treba prelagati težke plošče, ki se včasih lako rade izmuznejo iz rok. N'i treba posebej poudarjali, da jc bil za oblogo zalvornic že v kamnolomu določen le izbran pod peški apnenec. Zato bo tudi zatvornira imela izredno lopo zunanjost. Sedanja gradbena dela, ki so bila oddana za približno "00.000 lir, obsegajo le zgraditev vseh treh stebrov in zgraditev železo-betonskega mostiča, ki bo nosil strojne napravo zatvornice. Načrti za strojne naprave so že izdelani in l>odo najbrž tudi ta strojna dela v kratkem razpisana. Pri sedanjih gradbenih delih bo šlo približno polovico gradbenih stroškov za delavske mezde, saj stroški za drugo gradivo obsegajo v glavnem izdatke za kamen, beton iu železo. Sedaj so z vsemi trenil stebri oporniki prišli že približno v višino ceste. Opornike same, ki so v sredi pojačaui tudi z železom, na katerega bo priklenjena nosilna konstrukcija za železne zatvornice, pa gradijo takole: najprej zgradijo zid iz zunanjo kainenite obloge, nastalo odprtino pa zalijejo z betonom. V letošnjem letu, ko smo imeli tako dolgo in hudo zimo, je graditev zalvornic prvo gradbeno delo, ki se je letos v Ljubljani nadaljevalo. V dobrem tednu bodo vsi stebri oporniki dograjeni v toliko, da bodo nato lahko začeli gradili železobetonski mostiček, ki bo služil tudi kol gradbeni oder za nadaljnjo graditev stebrov. Prav verjetno je, da bodo vsa ta gradbena dela letos do avgusta končana, s čimer Ih> ustvarjen prvi predpogoj za dokončno ureditev struge Ljubljanice skozi mesto in za uspešno melioracijo Ljubljanskega barja. Profesor dr. Karel Lušicky — petdesetletnik V petek, 13. marca, je obhajal 50 letnico univerzitetni profesor in predstojnik ljubljanske interno klinike dr. Karel Lušicky sredi dela na interni kliniki, čeprav je ta praznik obhajal tilio in skromno, ne da bi kdo od njegovih sodelavcev vedel, smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo na ta jubilej vse številne hvaležne bolnike, ki so doslej z uspehom iskali zdravja na interni kliniki. ti, prof. dr. Karel LuSicky se je rodil v Borovnici in je po končani srednji šoli odšel študirat medicino na Dunaj, kjer jc napravil tudi doktorat. Kot zdravnik je dolgo časa volontiral — brezplačno delal — po raznih bolnišnicah in so tako izpo-polnil v zdravstvu. Dolgo vrsto let jo bil nato asistent na zagrebški kliniki, kjer si je pridobil sloves odličnega zdravnika-internista. Ko je bilo končno rešeno vprašanje ljubljanske medicinske fakultete, jo bil 1040 pozvan v Ljubljano, kjer je prevzel prolesuro ua fakulteti in predslojniitvo na interni kliniki. Na to mesto je prinesel široko obzorje in izredno razgledanost, ki si jo je pridobil v svojem poklicu že v Zagrebu. Kako zelo ga cenijo tam, dokazuje najlepše dejstvo, da ima še zdaj v Zagrebu bolnike, ki žele. da tudi vnaprej, čeprav iz Ljubljane, skrbi za njihovo zdravje. V Ljubljani je g. profesor kot predstojnik interne klinike z izredno vnemo in požrtvovalnostjo posvetil veliko truda dokončni izpopolnitvi in ure-ditvi klinike. Ob začetku je bila oprema klinike še pomanjkljiva. Zdravje bolnikov je zahtevalo, da se taki nedostatki čim hitreje odpravijo. Gosp. profesor je zalo skušal zbuditi zanimanje za potrebe klinike tudi med premožnimi sloji in je lepo uspel. Mnogi, zlasti pa rojaki iz Borovnice, so se radi odzvali in z znatnimi darovi omogočili kliniki ureditev opreme. Med bolniki je g. profesor nad vse priljubljen, saj zna s svojo prisrčnostjo in le|)o besedo potolažiti in okrepiti vsakogar. Dobro razpoloženje in upanje bolnika pa je že pol poti do zdravja. Poglavje zase je njegovo očetovsko razmerje do podrejenih in do zdravnikov-sodelav-cev. Prijateljsko občestvo, v katerem vlada medsebojno zaupanje, je najlepši predpogoj, da delo klinike napreduje. Zalo mu danes s prisrčno hvaležnostjo kličejo bolniki in vsi njegovi sodelavci z nami vred: 3Na mnoga letak Razprava zaradi prekoračenja najvišjih cen Začarani krog Tudi on je rumenolasee s šletlnastiml brki in debelo uokvirjenimi očali. Kratkovidne, uekohko izbuljene oči glodajo nemirno v »vel, kakor bi nenehno nekaj iskale. Drugače čisto preprost, vedno godrnjati privatni nameščenec z dokaj skromno, skoraj m zadostno plato. Poročen ni. čeprav je brdavs tridesetih lel; pravi, da še ni na»el no-joga ideala. Iiua sicer precej poznanstev, toda pri nobenem ne najde odgovarjajočih uvojslev. Ce sa vprašaš, kakšna svojslva so lo, govori o karakterju. čeprav misli pri tem na veliko dolo, ki naj bi ga nenadoma dvignila iz »vela majhnosti iu liizkosti visoko, visoko... Toda to so že pregrešne in obrekljive misij, saj je znano, da je on sloveč pridigar proti kori-larstvu in iiiamonizmu. Ne opusti nobene prilike, tla no bi svojim tovarišem in lovarišieain analiziral polanko vse teorije idealizma in prav tako preklel dohičkurskega duha koritarjev. zlasti t»ko imenovanih »farizejskih koritarjev«, potem U je do čudovitih podrobnosti navedel ves finančni položaj tega ali onega »stilen« ler vedno pod črto pristavil svoj nnalhcmn sil. bodi preklet. Ker ima bujno domišljijo in dober spomin, pozna natančno vsa ozadja, na kako škandalozen uiičio si je priboril la ali oni lo in lo službo, kje vse je upravni sv cinik, v katerem podjet ju predsednik in kje poil-predsednik, kje delničar, koliko znašajo mesečni prejemki Iu. koliko lam. Končno vzdihne in zn njim vse poslušalstvo: >Da, tako je, ker ni idealizma.« Trenutno sedi v skromni, nekoliko manj kot zakotni gostilni pri »Mokri copati« sredi družbe tovarišev, igra tarok ler žuli cviček. Tarok postane dolgočasen, cviček se je osušit, lep tudi. »Končno se moralno spel povrnili nazaj na vprašanje teh farizejev!« udari s pestjo po mizi on. »Da. da!« mu pritrjujejo tovariši. Kdeu vzame v naglici lisi ter začne seštevali mesečne prejemke, drugi se v duhu zatopi r veliko število zaposlitev in mest. ki jih je deležen kak »farizej«, tretji začne pridigali o idealizmu in duhovni usmerjenosti mlajše generacije, vsi pa — oj bogovi, ali je tn sploh mogoče? — vsi pa mislijo in računajo, kiloj bodo sami v teh službah, tuhtajo, ali jim bo usoda toliko mila, da bodo zasedli vsa ali pa še ver incsl. Zarili, dragi bralce, in se razočaran zatopi vase. knjli izgubil si vero vanj, ki ga poznaš kol idealista in horitrl.ia proli nininonizinu! Težko ti .in pri srcu, ker vem, da zdnj bolj obsojaš njega. Kajti on se bori proti farizejem zato. ker bi rad sam bil farizej, pu ne more biti, mu ni dnno. Prvi je farizej, ker za plašč krščanske prnvovernosli skriva svoj dobičkarski mninonizcin, drugi je dvakratni farizej, ker se kot idealist bori proli prvemu, zalo ker bi rad sam poslal toliko zaželeni farizej. Zdaj vidiš, v kakšen začaran krog si se zapletel. To je podoba tehtnice. Kadar gre ena stran dol. gre druga gor avtomatično. Idealist, ki danes poseda pri »Mokri ropali«, žuli svoj cviček ter so pohujšuje nad malerialislom, je danes materialist v željah, julri bo r dejanju. Svoje želo bo lakrat obrnil za 180 stopinj nazaj in bo zbadal tiste, s katerimi je včeraj posedal. In tako gre vedno naprej, kakor t začaranem krogu. Idealizma pa ni nc pri prvem, ne pri drugem. Morda jc kje drugio. morda, ali celo prav gotovo. Sprašuješ, kako je prar za prav ime rnmeno-laseu s šretinastimi brki. izhurljrnimi očmi in debelo zaokvirjenimi orali? Ga ni. Ali bolje, če ni neumestno, da rabim besede srelegn pisma, jih jc več. Ime mu jc nekaj manj kot legija. Ljubljana. 13. marca. Sedaj v marcu so bile pretekli ponedeljek na okrožnem sodišču prve razprave zaradi prekoračenja najvišjih od oblasti določenih cen. Te razprave vodi s. o. s. g. šporn. kazenski sodnik-poedinec, ki mu jc poverjen edini referat o vseh prestopkih, nanašajočih se na kršitve raznih protidraginjskih uredb, v prvi vrsti na prestopke po členu 7 uredbe o cenah, ko obtoženci navadno zahtevajo pretirane in nad-niaksimalne ccne za razne življenjske potrebščine. V ponedel jek je bilo kar 13 razprav, ko je v času od ') do 14 defiliralo pred sodnikom 17 obtožencc-v, ker sta bila v dveh zadevah kar po dva obtoženca. Pri teh razpravah je šlo v prvi vrsti za cene raznim živilom, kakor mleku, surovemu maslu, jedilnemu olju, siru. rižu in kruhu. V razpravo pa je dalje prišlo tudi vprašanje o cenah oranžadi, motovilcu in radiču. V ponedeljek je bilo zaradi navijanja cen in veriženja obsojenih K) obtožencev no skupno 69 dni zaporne in 16(10 lir denarne kazni. Izrečene so bile dalje 5 oprostilne sodbe, druge pa so bile preložene. Je pač težko, kdaj je kako vino sortirano in kdaj je navadno. Vsak gostilničar najrajši vidi in se veseli, da bi strokovnjaki in sodišče njegovo vino ocenili za ^sortirano«, kajti sorti- ranim vinom so določene nekam višje cenc, kakor pa navadnim. Gostilničar Tone, ki ima svojo gostilno nekje tam na tržaški cesti, je še lani avgusta prodajal navadno namizno vino po 8 lir liter, ko je bila takrat za tako vino na jvišja cena 7.60 lir. Bil je ovaden in njegova zadeva se je dolgo razpletala, tako da je nazadnje prišlo tlo obtožbe zaradi prestopka po členil 7 prntidraginjske uredbe z dne 13. marca 1041. Gostilničar se je najprej zatekel k izgovoru iu trditvi, da je prodajal sortirano vino, namreč pravi silvanec. Kontrola pa je dognala, da jc šlo za navadno vino in da sploh nista kontrolna organa spraševala po silvancu, ker sta videla, da je bilo točeno navadno namizno vino. Nato pa se je skušal gostilničar opravičiti, da ni več dobrega spomina, ker je bil pred leti operiran na glavi in se zlasti ne spominja, da bi ga bila kontrolna organa kaj spraševala. Bil je obsojen na 7 dni zapora in 200 lir denarne kazni. Trda je za motovileč. Kakor hitro pride kaka prodajalka na trg in začenja prodajati inotovilček. takoj vsega razproda. Treba pa je ločiti »mali«, porezani. in -t veli k i« neporezani motovileč. Za prvega so določene nekoliko višje cene. Ker sta prodajala motovileč po 12.50 lir kilogram namesto po tO lir, sta bila branjevec Tone in njegova žena obsojena vsak na 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni, pogojno za eno leto. Hujša kazen jc zadela prodajalko mleka Marijo II. Lani novembra, dcccmbra in še januarja jc v svoji mlekarni prodajala mleko po 1.80 lir liter, ko jc bila v teh mesccih najprej najvišja ccna 1.60, pozneje 1.70 lir. Izgovarjala se jo, da je morala plačevati voznika in da bi sicer imela izgubo. Bila je /e enkrat obsojena na 7 dni zapora. Zato je bila sedaj, ker je v po-vratku, obsojena na 10 dni zapora in 200 lir denarne kazni. Prav tako na tO dni in 200 lir denarne kazni je bila obsojena druga prodajalka mleka Rozalija B. Njena zadeva pa je že starejšega datuma. Sredi maja lani je prodajala v mlekarni kruli in je za t kg težke hlebčke zahtevala 2.2.8 lir, ko jc bila takrat od oblasti določena maksimalna cena 1.00 lir. Tudi jajca jc prodajala za več stotink dražje nad maksimalno ceno. Izgovarjala se je. da je jajca kupila zelo drago in da je bil kruh težji, kakor t kg. Bila je obsojena, kakor gori omenjeno. Loj je v sedanjih časih prav iskana maščoba. Revni sloji in tudi srednji meščanski ljudje so dostikrat veseli, »la si morejo knpiti kako večjo količino loja, da ga raztope in rabijo za zabelo. Jasno jc, dn je zato cena loju v skrivni trgovini mnogo višja nad maksimalno. KULTURNI 0BZ0RH1K Ljubljanska drama: »človek, ki je videl smrt« »Človek, ki je videl smrt« je naslov komediji v treh dejanjih, ki jo je spisal romunski pisatelj Viktor E f t i m i u. Komedija jc prvo romunsko delo na našem odru in nam je tako predvsem odprla razgled v mlado in pri nas še malo znano književnost, ki za zdaj nima še velike zbire, posebno ne na dramutskein področju. Tudi veseloigra Viktorja Eftimija, katere uprizoritev pomeni resda zaželeno spremembo v sporedu, ni Bog si ga vedi kakšno odkritje, dasi je svojsko zamišljeno in živahno napisano, zlasti pa hvaležno gledališko delo. Prvo, kar nas pri avtorju, ki pripada eni izmed literatur tako imenovane romanske jezikovne skupine, prijetno preseneča, je neka čustveno poetična poteza in prekipevajoča buj-nost domišljije, kakršna je sicer običajna predvsem v delili slovanskih pisateljev. Morda je nekoliko tega prešlo v kri in duha romunskega avtorja pod vplivom literature, ki je v pričujoči veseloigri otipljiv, morda pa je vse to že tudi svojska sestavina v značaju naroda, ki sije snoval v dotiku z raznorodnimi sosedi. Najsi bo že kakor koli, vsekakor je omenjena širina izvor nenavadne živahnosti in deloma kar prevelikega razmaha v tej komediji, ki pa jo z druge strani morebiti prav zaradi tega^ videti nekam ohlapno zgrajena, tako da pogrešamo v nji jasne osrednje podobe ali smisla. Za kaj prav za prav gre? Dejanje se zapleta in razpleta v treh smereh. Prvič imamo nasprotje med bogatim trgvocem z vinom Aleksandrom Filimonom in oblastnim lekarnarjem gospodom Leonom, ki se borita za županski stolček. Vzporedno s tem prizadevanjem se razvija in za- deva na ovire ljubezen mod Aliso Filimonovno in Georgom Leonom, kateri je na poti politično tekmovanje njunih očetov. Toda tisto, kar daje osrednje in najvažnejše gibalo pričujoči komediji in od česar sta v nadaljnjem odvisna tudi že omenjena dva zaplctka, je sicer vsakdanji, a za negibno in dolgočasno proviucialno ozračje, v katerem se vse godi, vendarle razburljivi dogodek. Filimon, ki si preganja čas in dolgčas z ribolovom, reši iz vode potepuha, nekakšnega izgubljenega igralca, čigar preteklost pa sc nam v igri ne pojasni. Pač pa sc z. njegovim prihodom na mah vse izpremeni. Filimon postane popularen, njegovi izgledi v politični karieri rastejo in borba med njim in tekmecem Leonom dobiva čedalje ostrejši značaj, posebno, ker jc prevzel vodstvo intrige rešeni potepuh, ki sedaj nastopa kot Filimonov nečak iz Besu rabi jc. Toda tudi gospod Leon nc drži rok križem; žc je na tem, da razkrije sleparijo in pogubi tako potepuha kakor Filimona, hkrati pa uniči srečo dveh mladih ljudi. Toda domnevana sleparija je bila lc igra »človeka, ki je videl smrt« in ki je hotel vsem Samo dobro. Čeprav se sam razkrinka, slednjič vendarle še enkrat pokaže svoj dvojni obraz, izmed katerih pa je eden kakor drugi krinka, in s tem zmede sled za seboj in prekriža račune celo gospodu Leonu. Kljub temu pa ostane v delu nekaj nejasnega. Pojav potepuha je v vsakdanjost ozračja, ki se v njem godi dejanje veseloigre, prinesel ne lc živahno razgibanost, ampak celo nekaj eksotičnega, skoraj skrivnostnega. Hkrati je dal dogodkom novo smer. če ne sploh šele možnost nekega zaplctka in razvoja, ki je sedaj v resnici napet in poln učinkovitih položajev, v katerih se lahko uveljavijo tudi na splošno dobro zamišljeni značaji oseb. Toda vse drugo, tako smisel politične borbe, dalje razni aforizmi, ki so tu in tam zares duhoviti, predvsem pa podoba in pojav osrednje osebe »človeka, ki je videl smrt«, jo videti nekam zastrto, medlo, ucjasuo iu komični du^odki postanejo slednjič sami sebi namen. Poanta, ki bi jo utegnila dati delu izpoved »človeka, ki je videl smrt«, jc bolj učinkovita poetična domislica kakor razodetje resnično globokega doživetja. Človek sc pri tem delu resnično domisli Ivana Cankarja, u ta vzporeditev mu le pokaže, kako je slovenski avtor kljub marsikateri Nejasnosti recimo v »Pohujšanju« ali v »Lepi Vidi« na splošno vendarle vseskozi razumljiv ter jasen, vsaj glede na vodilno idejo ali simbol, medtem ko v delu Viktorja Eftimija niti ne vidimo jasno izraženega smisla niti ne čutimo prave osti. Vse je samo nakazano, izraženo samo na pol ter zato vpliva razblinjeno in ohlapno. Kajpada nas za to pomanjkljivost oškoduje resnična plastika zunanjih dogodkov in smešnih položajev. To, kar smo povedali o značaju dela, jc najbrž tudi vzrok, da režiserju g. inž. Bojanu Stupici ni uspelo, da bi postavil to delo na oder v slogovno enotni podobi ter mu je samo po sebi uhajalo zdaj v komedijo, zdaj v farso, zdaj zopet v burko. Ne glede na to pa jc bila predstava zelo skrbno pripravljena in zlasti v igralskem izrazu sorazmerno popolna. Režiser je dal uprizoritvi nemajhno razgibanost zlasti s postavljanjem oseb. kar je v tem delu, polnem besedne dialektike in vedno spreminjajočih se položajev, bistvenega pomena. Med posameznimi osebami je najzahtevnejša vloga potepuha, nc samo zaradi rahle zastrtosti njegovega pojava, ampak tudi zategadelj, ker jc treba tu prestopati iz vloge v vlogo in po tem takem hitro menjati značaj. G. Slavko Jan je podal vso menjave z nenavadno prožnostjo in živahnostjo ter je v tej dvojni igri pokazal bogato zakladnico izraznih sredstev. Dve polno izoblikovani podobi sta bila tudi Aleksander Filimon in njegov nasprotnik gospod Leon. Prvega smo spoznali v igri g. Cesarja kot dobrodušnega, naivnega možakarja, čigar dušev-nost se sicer nekoliko onemoglo, a vendar ži-I vahno odziva na pobude od zunaj, kar ga na-t reja za precej komično figuro. Sumonikicjši, a tudi ostrejši značaj je njegov tekmec, lekarnar Leon, ki ga jc prepričevalno in s primerno rafiniranostjo predstavljal g. Vladimir Skrbin-šck. Gcorge g. Raztresena je bil zastavljen morebiti nekoliko pretirano, vendar jc bil po svoje prav izrazit tip ter je v okviru veseloigre. popolnoma ustrezal. Poleg teh moških oseb nastopata v igri tudi dve ženski osebi, gospa Raluka in gospodična Alisa Filinionova. V materi gc. Gabri jelčičcve sc razodeva pristna ženska prilagodljivost z videzem gospodovalnosti, za hčer gc. Siinčičcve pa je značilna rahla romantična |H)teza, ki pa je siccr popolnoma v skladu z njeno neproblematično vsakdanjo povprečnostjo. Obedvc posegata v dejanje resda le bolj posredno, vendarle pa dajeta njuni podobi veseloigri večjo mikavnost. France Vodnik. » Vigred, štev. 3. — Nova številka Vigredi, ženskega lista, je posvečena predvsem materi, kajti marca meseca se v katoliškem svetu praznuje materinski dan. Fanči Terpinova je na uvodnem mestu prinesla materam za god duhovni šopek, spomin-jajoč se materinih žriev v ljubezni m hvaležnosti za svoje rojstvo. J. Kmet jc v ča6t materi opisal sličico razmerja matere do otroka. Kunstelj A. pa se spomni materinih rok, ki so najlepše na svetu. Še Tome Stanka se spomni materinega godu, Marija Žnidaršič pa s pesmijo Moja mati', s čimer je slavnost materinskega dneva v ženski reviji zaključena. V ostali vsebini .lista pa imata največjo ceno obe letošnji povesti Jalnova Neobliojcna pola in Krivcev Šopek marjetic. Če Jalen v svoji sočni besedi odgrinja pred nami prve ljubezenske občutke nedolžne mladosti deklet pod Stolom, pa Krivec seže v razdor družinske tragedije, ki pa jo poravna 6amo otrok, največja vez med zakoncema. Obe povesti pa sta največji privlačnosti letošnjega letnika ter bosta gotovo priljubili Vigred ženskemu svetu. V ostalem pa je mnogo strani posvečenih gospodinjstvu in življenju ter vzgoji v naših domovih, pa tudi izobrazbi, lite novice Koledar Sobota. 14. marca: Matilda Nemška, kraljica: Karel, spoznavalec; Leon, škof in mučenec; Afro-dizij, mučenec; Kv t i hi i. mučenec. Nedelja, 15. marca: Klemen Dvorak, spoznavalec; Ludovika Murijak, ustanoviteljica reda. Novi grobovi •f" V Novem mestu je umrla 12. t. m. Zo-renč P epe a, hčerka župana pri Sv. Petru pod Sv. porami. Pokopana bo na novomeškem pokopališču. .Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Celju je umrl g. Ivan Černoga, trgovcc in gostilničar na Zdolah nad Vidmom. Pokopan jc bil na Zdolah na pepelnično sredo ob udeležbi njegovih številnih prijateljev in znanccv. Kajni jc bil načelnik in ustanovitelj domače posojilnice, Mož dela, v katerem ni bilo zvijače. Užaloščeni družini, posebno g. sinu, župnijskemu upravitelju, izrekamo naše sožalje. Rajnemu želimo: Bodi Ti, vrli mož, Bog plačnik za vse tiho in nesebično delo, katero si skoraj neopaženo in brez priznanja posvečal svojemu ljudstvu! Pokoj Tvoji duši! Nagrade za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Kogovšek Janezu in Leopoldini iz Broda št. t, obč. Dolnji Logalec, in zakoncema Rozini Ludviku in Rozi iz Sevnega št. 11, občina Primskovo ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 000 lir. — Uživanje mesa v gostinskih obratih. Opozarjamo prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, da je onim. ki se vse dni v tednu hranijo v kakem gostinskem obratu in katerih živilske nakaznice nimajo mesarskega žiga, ki je potreben za nakup mesa pri mesarjih, dovoljeno postreči z govejim mesom pri večerjah in kosilih, za katere jc predpisan enoten obred. — Prehranjevalni urad Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. _ Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije v Ljubljani sporoča, da sc bo pouk zopet začel za vse razrede v ponedcliek oziroma v torek, in sicer obakrat ob 13.50 v prostorih II. moške gim-naz.ije na Rakovniku. Pouk bodo imeli izmenoma vsak drugi dan vsi raz.rcdi od prvih do sedmih; osmi ostanejo še nadalje na uršul. meščanski šoli. V ponedeljek naj pridejo I. abc, lil- abc, V. abc, VII. ab, v torek pa II. abc, IV. abc, VI. abc in VII. cč. Za prva dva dneva velja stari urnik. Tramvajska postaja leži tik pred šolskim poslopjem. Ravnateljstvo. — Prisega vojaških novincev. Te dni so imeli v Goriziji slovesno prisego rekruti, ki so bili rojeni leta 10-2 in bili vpoklicani v '23. polk »mo-drih kravat« s sedežem v Goriziji. Slovesna prisega novincev je bila na Monte Sahotino, kjer se je med prvo svetovno vojno odlično izkazal polk istega inieiiH. Rekruti so se postavili okrog spomenika padlim vojakom in položili tja venec, nato pa jih je poveljnik slovesno zaprisegel. Po prisegi je bila slovesna sv. maša. — Nekatere glavne pošte prevedene t pogodbene. Visoki Komisar z.n Ljubljansko pokrajino odloča: V pogodbene pošte se prevedejo naslednji državni uradi: 1. pošta, brzojav in telefon Gorenji Logatec iz VI. razreda državnih pošt v II. razred 2. skupino razrednih državnih pošt: 2. pošta, brzojav in telclon Grahovo pri Cerknici iz VI. razreda državnih pošl v II. razred 2. skupino razrednih državnih pošt; 3. pošta, brzojav in telefon l.ož iz VI. razreda državnih pošt v II. razred 1. skupino razrednih državnih pošt; 4. pošta, brzojav in telefon Planina pri Rakeku iz VI. razreda državnih pošt v 11. raz.red 2. skupino razrednih državnih pošt; 5. pošta, brzojav in telefon Sodražica iz VI. razreda državnih pošl v I. razred 3. skupino razrednih državnih pošt. Ta odločba slopi takoj v veljavo. — Rdeči križ sporoča: V tajništvu poizvedovalnega oddelka naj se javijo: Bcnko Marica, Be-zenšek Dominik. Borišck Boža, Brcgant Boris dr. Brenčič Lojze, Čopič Venčeslav, Drčar Ernest, Fortič Bojan, Gabrijelčič Mira, Grcif Ivan, Horvat Tatjana, Hude Cvetka, Justin Ilaš, Jagodic Vojko, Jaklič Helena, Jež Marija, Kočcvar Ma rija, Kočcvar Ivan, Povaljsky Julijan, Kramar Jožef, Kraus Artur, Lah Zoran, Lubec Jožef, Mar košek Marija, Modrija Danilo, Rajhman Zlatka. Rant Rezka, Smerkolj Marija, Srcznik Ana, dr. Si-janec, Slefanič Franc, Tršan Jakob, Vidmar Franc. Vidmar Franc, Vidmar Tončka, Zaje Boris, Za-vašnik Mara. »Žena in dom. V tajništvu poizvedovalnega oddelka na| se zglasi Vidic Franc ali kdor koli, ki kaj ve o njegovi usodi. Baic se ie ponesrečil meseca decembra 1941 na železniški progi v okolici Novega mesta. _ Sneg po ravninah izginil. Po treh lepih in sončnih dnevih se je južno vreme, ki traja že od sv. Matije naprej. k;ir čez noč spreme- nilo in je začelo nulalino rositi. — Močno je oblačno, toda vse kaže, da bo kmalu zopet nastopilo lejio vreme. Visok je barometer, ki je dosegel 763.1 mm. V četrtek je bila najvišja dnevna toplota 11 stopinj ( nad ničlo, kar je bilo doslej v marcu najvišje toplotno stanje. V petek zjutraj je bila najnižja temperatura na ničli, kmalu pa se je dvignila za 5 stopinj nad ničlo. Ljubljanica je od četrtka do petka zjutraj nekoliko narasla. Sneg po ravninah, tako |>o travnikih in njivah, je že popolnoma skopnel. — Moko so tihotapili. Karahinjerji iz Zolla so pozno zvečer ustavili tovorni avtomobil in v njem našli pet vreč koruzne moke in eno vrečo bele pšenične moke. Preiskava je ugotovila tudi tiste, ki so mislili biti deležni le moke. Prijeti so bili Maksimilijan Rudolf iz. Monte nera pri Idriji. Rafael Čuk iz Kovizze di Zolla in Albert Gomilšček iz. Gorizije. Vsem tem je skrivaj pošiljal moko mlinar Artur di Bert iz okolice Udineja, pri katerem so dobili na zalogi še šest stolov koruze in en stot pšenice. — 103 letna Dunajčanka umrla. Te dni je umrla na Dunaju gospa Lassade, ki je doživela 1(13 leta. Rajna je rodila 13 olrok in je bila odlikovana z materinskim častnim križcem. S svojo hčerko je vodila pralnico in je še do zadnjega pomagala pri delu. Ljubljana V pokopališki cerkvi pri Sv. Križn je zo- vsaLo nedeljo in praz- I nik ob 9. pet redna služba božja Razstavn generacije najmlajših in najnovejših umetnin Fr. Kralja v galeriji Ober-snel je odprta dne\no od 9 do b. Obisk razstave priporočamo. 1 Kongregacija učiteljic in kongregacija gospodičen pri sv. Jožefu imata na praznik sv. Jožefa dne 19. t. m. ob pol 7 zjutraj skupno sv. obhajilo med sv. mašo, ki se bo darovala v kongreiruoijski kapeli, in ob 5 popoldne isto-tam družbeni shod. Zato odpade dne 13. t. m. skupno sv. obhajilo in 16. t. m. družbeni shod. I Pouk v ljudskih šolali. Za učence in učenke I. deške. II. dekliške. III. deške ljudske šole in obeh vadnic bo |K)uk od ponedeljka 16. t. m. dalje v poslopju šole na Ledini, kjer je tudi objavljen točen razpored. 1 Vzgojnim zavodom Družba za širjenje vere zelo priporoča, da povabi jo svojo mladino nu obisk misijonske predstave »Puščava bo cvetela«, ki ho že četrtič in zadnjič uprizorjena v nedeljo, dne I.5. I. m. ob 17 v frančiškansko dvorani v Ljubljani. Veliki in resni časi, v katerih živimo, zahtevajo velikih in resnih ljudi", stremečih za visokimi življenjskimi cilji in polnih duha požrtvovalnosti, ljudi, knterim ho edino življenjsko geslo besede sv. Pavla: Ja« pa bom prav rad vse žrtvoval. tudi samega sebe popolnoma žrtvoval za vaše duše... Taki veliki ljudje morajo zrasli iz. današnje mladine, katera bo dohila pobudo za lo prav ob velikih vzorih požrtvovalnosti, kakršno najdemo pri Fatmi in Avguštinu v igri »Puščava bo cvetela«. Ker se ta igra v nedeljo verjetno posled-njič uprizori, hitilc, da ne zamudite prilike. Priporočamo. da si vstopnice nabavite že v predprodaji, ki je pri Sfiligoju samo še današnji dan. Jutri. v nedeljo, se dobe vstopnice od 10—12 dop. in popoldne eno uro pred predstavo pri blagajni Iranoiškanske dvorane v pasaži. I Zdravstvena kolona pod vodstvom g. dir. dr. Duceja se je zamudila dalj časa na bežigrajski šoli, kjer je pregledala .384 učencev ljudske šole, 200 učencev 11. deške meščansko šole in 1.36 učenk II. dekliške meščanske šole. Bilo je precej dela, preden je bila vsa ta mladina zdravniško preiskana. 1 Vincencijeva konferenca Marije Pomočnice na Rakovniku se najtoplejše zahvaljuje Lesni industriji gospoda Ivana Visenška za 19 metrov drv, darovanih za reveže našega okoliša. 1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poklonil neimenovani dobrotnik iz Ljubljane znesek 300 lir. za kar se mu odbor iskreno zahvaljuje z željo, da bi našel še kaj posnemovalcev. I Komedija sodobnega italijanskega dramatika Giovannija Cenzala »Zaljubljena žena« je igra o zakonskem trikotniku: žena. mož. ljubica. Obe zaljubljeni ženi se borita za ljubezen moža. ki neodločen koleba med obema. Igra je jiosrečena slika iz današnje družbe ler predstavlja življenjsko komedijo z^lo umerjenega, mestoma povsem resnega značaja. Njen cilj je. da pokaže, kako rešujejo sodobne, čustvene in pametne žene zakonske krize. Igrali bodo: Severjeva, V. Juvanova, Nablocka, J. Boltarjeva, Nakrst. Gregorin. Brezigar. Petek. Režiser prof. Šest. Predstava bo drevi ob 17.30 izven abonmaja po znižanih cenah od 12 lir navzdol. I Drevi ob 17 bodo izvajali Donizettijevo komično opero »Don Pastjuale« izveh abonmaja. Peli bodo: Pa«quala — Betelto. Malutesta — Janko, I.mesta — Sladoljev, Norino — Mlejni-kova, notarja — Jelnikar. Dirigent A. Ncffat, režiser II. Primožič. 1 Nedelja v Drami. Ob U IkhIo ponovili ljubko mladinsko igro Burnettove »Mali lord« po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol. Zgodba o plemenitem dečku, ki spreobrne s svojo nedolžnostjo in'toplo čutečim srcem zagrenjenega deda, je vzgojna in nudi posebno odra-slejši mladini sliko resnične srčne kulture. — Ob 17.30 IkhIo ponovili po znižanih cenah od 12 lir navzdol salonsko komedijo »l epa pustolovščina«, ki so jo napisali: Flers. Rev in Cai-lnvct. V igri je prikazan beg mlade neveste, ki se zadnji hip pred poroko odloči, da Im sledila svoji pravi ljubezni, ne pa družbenim ozirom. I Prvo letošnje cvtjc na trgn. še ni dodobra izginila debela snežna odeja, saj na osojnih pobočjih še leži sneg, vendar je pognalo že najbolj zgodnje cvetje, in pridni nabiralci ga tudi že prodajajo Ljubljančanom. Od nekdaj kra«e Ljubljančani svoja stanovanja radi s cvetlicami in po daljšem odmoru sc jim zopet ponuja ceneno cvetje, ki je zraslo na naših tleli. Na stojnicah ob trlmostju so prodajalke te dni prvič prinesle na trg teloh, ki ima že lepo razvite bele cvetove, čeprav bi upravičeno pričakovali, da ga Ihmiio sedaj dobili kvečjemu v popkih. Veliko zanimanja jc tudi za inačice, ki so vedno lep okras stanovanj. Prav lepo so že vzbrstele in tudi drage niso. 1 Živilski trg. Zanimivo je, da jc n« živilskem Irgu sedaj nekoliko manj pomaranč na prodaj. Opažati pa jc. da sc jc začel uvoz glav-nate šolale, ki je sedaj na trgu po 5 lir kg. Trg so popolnoma očistili snega. Ribji trg ;c bil v petek slab. Bilo je nekaj sladkovodnih rib na prodaj. Primemo znatno je bilo povpraševanje po polenovki. I Drama priprnvlja veselo tridejanko o l jubezni in drugih nernodernih stvareh »Konto X«, ki sla jo napisala Bcrnauer in Ocster. Premiera Ihi predvidoma v ponedeljek 16. t. m. V glavni vlogi l>o nastopil Danilo Gorinšck. ki je znan pri nas kol avtor operete »Vse za šalo«. Režiser Milan Košič. Ta predstava bo igrana samo izven abonmaja. I Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote 14. marca od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. M. Ahčin, Koritkova ulica 18, telefon 30-24. Gledališče Drama: Sobota, 14. marca ob 17.30: Zaljubljena žena. Izven ZnižaAe cene od 12 lir navzdol. — Nedelja, 15. marca ob 14: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane ccne od 10 lir navzdol. — Ob 17.30: Lepa pustolovščina. Iz.ven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ponedeljek, 16. marca ob 17.30: Konto X. Izven. Opera: Sobota, 14. marca ob 17: Don Pas-qualc. Izven. — Nedelja, 15. marca ob 15: Sveti Anion, vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ponedeljek, 16. marca zaprto. Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakarči? Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer 11., Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja V veži glavnega kolodvora v Ljubljani je v torek 10. t. m. pozabil nek uradnik aktovko z važnimi spisi in drugimi predmeti. Pošteni najditelj se naproša, da odda zgubljeno — vsaj dokumente, ki za najditelja gotovo nimajo nobene vrednosti — proti večji nagradi v upra-v »Slovenca«. Radio Ljubljana Sobota. H. marr*. ".Ml Poročila t slovenščini. — M' Popevčlce v odmoru napnved ča«a. — «.15 Poročila. — 12.15 koncert sopronistke Drsite Sok. pri klavirju Marijan lipovšek. — 12.4n Ambroiijski trio. — I3.no Napoved čafa in poročila. — 13.15 \ojnn poročilo t slovenščini. — 13.17 l jubljanski radii-ki orkester igra orkestralne, skladbe. — HOO Poročila v slovenščini. — 14.15 Orkester pod vo.l-slsom Anpeiinija. — 11.15 Poročila. - IT.15 Pevski zbor (tlasbrne milice t Ljubljani. — 18.00 Stare: Na-a obleka (predavanje za gospodinje). — 10 30 Poročilo v slovenščini. _ I<1.45 risana plasba. — 20.0(1 Napoved časa in poročila. — 20.20 komentar dnevnih dogodkov. — 20,3n Ljubljanski radijski orke-ter Sodelujeta sopranislka Ksenija Vidaiijeva in tennnsl Ivan Franzl. — 21.00 Simfonični koneert pod vodstvom Saivacria. — 22.00 Predavanje v slovenščini. — 22.15 koncert violinista Henrika Campajola. — 22.45 Poročila. Z Gorenjskega Policijska godba iz Porurja. ki je bila na Gorenjskem dobrih osem tednov, se je te dni poslovila. V tem času je priredila po raznih krajih Gorenjske 2S konccrtov. Ob slovesu se ji je za njeno delovanje zahvalil okrožni vodja in godbenikom razdelil primerna darila. Ljudske parne kopeli. Tudi na Goren jskem bodo letos začeli uvajati finske saune, to je preproste ljudske kopeli na prostem, kakor je to že uvedeno na Koroškem. Tako je nedavno napovedal korošsi športni vodja, kateremu je poverjena v nadzorstvo tudi Gorenjska. Vsemu o ! -— m m m djUektiv Vozel Pravili so mu, da je »vozel«. Na 6tara leta eo 6e mu namreč mišice na dlakastih zapestjih slr-cile, da so bile podobne res vozlom na vrveh ribiških ladij. In ženske v sosedstvu so mu celo pravile, da je rtimi usti je vsrkaval 6veži maestral, mežikal z drobnimi očmi, pregledaval nebo in morje, se zibal pri hoji kakor kadar je plul na odprtem morju in je veter zibal ladjo, prilezel upehan vrh skale, se ukoreni-nil s kratkimi nogami jxxl svetilnikom ter kot da je na krovu meril z bistrimi očmi daljavo. Ko pa se je vračal «na 6uho«, se mu je oko stemnilo. Popoldneve je presedel v kuhinji gostilne «Pri dobrem prijatelju.« V tistem ozkem prostoru, med lonci, ki je iz njih tako ojx>jno dišalo po morskih ribah, sredi dima, ki je pričal o rib^i Hiteti, Um se j« Vozel počutil prav dobro, domišljal si je, da je nad kuhinjskim stropom, pod katerim so viseli venci čebule, paradižniki, olive, kosi slanine, svežnji rožmarina in drugi darovi vrtov, da je tam nad njimi krov, in zunaj, na vrtu, da je tam morje, in ladijska kuhinja, da potuje po viharnem morju k obali. In uela, polna zob, so se mu režala od veselja, srce 6e mu je smejalo in z nevzdržnim navdušenjem je izlival po grlu šilce, ognjeviti so mu bili pogledi kakor tiste svoje čase na krovu. In kadar je na večer strupen veter butal valove ob obalo in dvigal oblake peska, tulil v borih in se je morje dvigalo do zvezd ter se jjenasto vračalo in grizlo skale, takrat je stopal Vozel z zavihanimi škornji, v platnenem suknjiču, stopal je ob obali ko samoten ptič, srkal slano vodo, ki mu jo je veter brizgal v odprta usta, 6e oklepal jeklenih vrvi ob svetilniku, pa se s kričavim smehom vrgel v naročje bobnečim valovom ter jih rezal s širokimi zamahi. Izginjal jc v globinah, se izgubljal v daljavi, črn ko delfin, si ožetnal lase, tulil od veselja, zaplaval ven do obzorja in plaval okoli vse do dneva, ležal na hrbtu ko mrtvo truplo, pa spet rezal valove ko vitka jadrnica, si na-polnil usta s slano vodo pa jo sj^et izbruhnil. In ob zori se je vračal k .Opatovi jami« ter napol mrtev splezal na suho. In takrat so se mu spet zbistrili možgani. Kadar ga je iznenadila nevihta zvečer v kavarni, jestrigel z ušesi ko lovski jies. stiskal ivesti. jx> mizi 6tezal goli ožgani vrat in jjogledoval k vhodu. • Morje —! Morje tuli —! O vi straliopetceži, vi zemljaki, nič ne slišite, kako tuli, kako tuli, kako kliče morje — ?«. Za dobro voljo »Kajpa — v osmrtnem oglasu!« >No, no! .lat, sem pa prav vesel, da bom nastopil službo stražnika-detektiva.« In v enem 6amem požirku je suni! po grlu žgočo pijačo pa odšel ko divji, 6e odmajal na obal in strmoglavil v morje. Nekega jutra pa «Vozla« ni bilo videti ne v •Opatovi jami«, ne v kateri koli drugi gostilni, kamor so navadno zahajali mornarji. Glas je šel po vsej obali: «Vozel je izginil! Morje ga je vzelo nazaj'« Ribiči in mornarji so ga iskali in lovili z mrežami in z drogovi. Toda Vozel je izginil. Nekega dne pa je Vozel spet priplaval na jio-vršje, ko je bilo morje mirno, val težek ko olje, ga je zanesel na suho. Počasi in nežno ga je položilo morje na toplo solnce in se vrnilo Očesne dupljine 60 bile prazne, veke so se gubale čeznje. Vozel pa se je smehljal, kazal zobe, razprostiral roke in zdelo se je, da govori: • Večni Oče, srečen konec si mi dal!« Pred sodnikom Sodnik: »Pravite, da vam je Marko pomagal pretepsti Janeza.« Obtoženec: Res je, gospod sodnik. Vedno mi je bil naklonjen in mi je tudi to f»ol pomagal.« Dvojčki »Si videl dvojčka najinega prijatelja Jurja?« Seveda sem. Fantiček je živa slika svojega očeta.« »Kaj pa deklica?« »Govoreči tonfilm svoje malerp.t : Dobro!c je dejal Ku/.ek. >Saj imaš srečo, ker te bom jaz imenoval za svojega družabnika, tovariša. Pojdi, pojdi z menoj, greva koj, da nabijeva na vrata napis.« športnemu delovanju in gibanju na Gorenjskem jc posvečena še posebna pozornost, zlasii pa v okvirju Hitlerjeve mladine. Mladinsko zborovanje v Ihanu. V gasilskem domu v Ihanu ie bilo dobro obiskano zborovanje mladine. Občinski komisar Vinccnc llicdcl jc pozval mladino, naj se javi za službo na kmetih v »Altgau-u«. — Otroški vrtec posluje že od novembra v Ihanu. Vsako jutro prihaja vanj okrog «0 otrok v starosti od treh do^ šestih let. — Zima je prekinila popravila v šoli. Sedaj se pa dela spet nadaljujejo. Dva šolska prostora in pisarna šolskega vodje bodo pojiol-noma na novo urejeni. Požar jc nastal v litijski predilnici v prostoru za mešanje. Delavci so pa požar kmalu omejili in pogasili. 2(10 novih članov koroškega Volkshnnda je preteklo nedeljo v Škofji l.oki slovesno položilo zaobljubo, nekaj dni prej pa je v škofji loki policijska godba priredila koncert, ki jc bil prav dobro obiskan. S Spodnjega štajerskega Šahovska zveza v Mariboru. V okviru štajerskega lleimatbunda so ustanovili prijatelji šah« svojo zvezo. Začrtali so si obširen delovni program Prirejali bodo učne tečaje, mojstrske turnirje in medmestna šahovska tekmovanja. Začasna igralnica bo v kavarni »Central« v Mariboru. Nepoboljšljiv tat. 25 lelni Ivan Germek iz celjske okolice je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine. Te dni se je spet moral zagovarjali pred sodiščem, ker jc svojemu delodajalcu ukradel srebrno uro z verižico in jopič. Sodnik ga je obsodil na lelo dni težke ječe. po prestani kazni pa bo moral v prisilno delavnico. Umrli so v Mariboru: 22 letni zasebnik Robert Sluga. 80 letni prevžitkar Jožef Scblauer, 25 letna žena kurjača Neža Skrinjar s Tezna in grofica Libitz v Zgorn jem Rad vanju. Sovi vozni listi. Državna železnica je uvedla nove vozne liste. Ti novi vzorci d do g so stopili takoj v veljavo. Zaloge starih voznih listov se lahko uporabljajo do 30. juuija 1943. Iz Srbije Uredba o zaščiti živine in perutnine. Srbska vlada je izdala uredbo o zaščiti živine. Uredba določa zelo stroge kazni za trpinčenje in mučenje živine in perutnine. Z njo namerava srbska vlada preprečiti dosedanje mučenje živine predvsem po belgrajskih ulicah, kjer so navadno brezvestni vozniki tako trpinčili in pretepali konje, da je v dosli primerih morala nastopati policija. Tudi gospodinje se bodo morale navaditi nositi perutnino domov v košarah in ne več za noge, z. navzdol obrnjeno glavo. V rudnikih pa sploh ni več dovoljeno uporabljati za prevoz premoga od pet let mlajše konje. Živino v rovih bodo nadalje morah zamenjavati vsakih pet ur. V Belgradu je. umrl jio krajšem bolehanju vseučiliški profesor dr. Branislav Dimitrijevič. Zaradi pomanjkanja drv jo bilo nekaj časa v februarju mesecu v Belgradu zaprtih več ljudskih kuhinj. Ljudski koncert je priredilo v Belgradu okrožje nemške narodnostne skupine »Princ Evgen'. Udeležili so se ga poleg nemškega vojaškega poveljnika v Srbiji tudi njegovi vojaški in civilni sodelavci ter člani nemške narodnostne skupine. Novi protestantovski pastor v Belgradu. Namesto prejšnjega protestantskega pastorja dr. Turka, je imenovan za novega pastorja v Belgradu dr. med. Homikoel. Ustoličil ga je protestantski škof dr. Heckel. Veliko zborovanje nemških kmetov t Melcn-tih. V kopališču Melenci v Banatu je bilo oni dan veliko zborovanje vseli krajevnih in okrožnih voditeljev nemških kmečkih organizacij. Na sestanku so poročali voditelji nemške narodnostne skupine ter okrožni predstojnik dr. Lapp o vseh dosedanjih ukrepih, ki jih je izdala javna uprava za normalizacijo življenjskih razmer v Banatu. Vsi govorniki, predvsem pa vodja nemške narodnostne skupine dr. Sepp Janko so poudarjali, da dosedanje akcije banatskih Nemcev, ki so se tako lepo izkazali pri vseh dosedanjih nabiralnih zbirkah bodisi za nemško zimsko pomoč, kakor pri zbirki z.a nemško vojsko, nc zadostujejo, temveč morajo biti ljudje pripravljeni tudi na lo, da hodo legli jio orožju, če hi se skušal mednje vtiho-tapljati njihov sovražnik, ki je in oslane komunizem. Ljudstvo naj so spametuje. Srbski ministrski predsednik je imel le dni v belgrajskem radiu govor, s katerim je znova apeliral na srbsko ljudstvo, naj se strezni in ne naseda več raznim agi-tntorjem. Nedič poudarja, da je srbsko ljudstvo dvakrat že drago plačalo svoje napake. Če bi se pa še v tretjič |xmovili dogodki lanskega leta. jiolem bo to konec srbskega naroda. S leini besedami ie Nedič zaključil svoj gov Ob obletnici smrti začetnika zračnih ladij Pred 2."> leti, dne 8. marra 1017, je umrl v Berlinu konjeniški general v pokoju, dr. inž. Ferdinand grol Zeppeiin, pionir zračnega ladjevja lako v Nemčiji, kakor v svetu sploh. Ooi Zeppeiin, iznajditclj in prvi graditelj zračnih ladij. Življenjska pot grofa Zeppelina Grof Zeppeiin se je rodil 8. julija 1838 v Kon-stanri. Po končani srednji šoli je vstopil na visoko politehnično šolo v Stuttgartu, zatem nn vojaško akademijo v Ludwigshurgu. Po končanih študijah je vstopil v službo kot oficir najprej v peholni regiment v WUrtenibcrgu. Medtem je bil tudi še vpisan na tiibinški univerzi. Po položenih izpitih na tem vseučilišču je prestopil v službo inženirskega vojaškega oddelka. Leta 1803 ga jo zanesla življenjska pol v Ameriko, kjer se je na strani severnoameriških držav udeležil tamošnje državljanske vojne. Tu je prvič pričel razmišljati o važnosti balonov za voj. službo. Od tedaj dalje je stalno nosil v mislih načrte za posebne zračne ladje. Leta 1870-71 se je kot višji oficir konjeniškega polka udeležil tudi neniško-francoske vojne ter je dobil za svojo hrabrost visoko odlikovanje. Pozneje je grof Zeppeiin postni tudi general in je služboval nekaj časa tudi v diplomaciji. L. 1801 je stopil v pokoj ter se je ves posvetil samo izdelavi zračnih ladij. Prve zračne ladje Leta 189G je Zveza nemških inženirjev pozvala nemško javnost, da naj s prostovoljnimi prispevki omogoči uresničitev Zeppelinovih načrtov. Nabiralna akcija je dobro uspela ter je grof Zeppeiin lahko z zbranimi prispevki že I. 1000 zgradil prvo zračno ladjo. Ladja je bila 128 m dolga ter je imela za pogon dva motorja fi ks, ki sta razvijala hitrost 28 km na uro. Ladja se je dne 5. avgusta 1908 ponesrečila ter je na njej na vožnji oh viharnem vremenu izbruhnil požar. Nesreča pa grofa Zeppelina ni spravila v malodušje. Znova se je lotil svoje naloge in znova je zgradil zračne ladje ter jih spopolnjeval. Pozneje se jih je še več ponesrečilo, končno je pa le tako spo-polnil svoje izume, da je lahko z zračnimi ladjami prevozil skoraj vse kontinente in morja. In je navsezadnje siri tudi vse ovire, ki so jih delali »norcu ob Bodenskcm jezeru« nekateri njegovi sodobniki. Razdobje zračnih ladij Največji napredek so doživele zračne ladje v razdobju od lela 1000 do 1014. Vse gotove zračne ladje je ob izbruhu zadnje svetovne vojne prevzela nemška vojaška uprava ter so služili samo za vojaške namene. Tedaj so pa tudi prvič v zgo dovini pričeli uporabljati zračne ladje v vojni. Zalo so vse vojskujoče se države naravnost tek movale med seboj, katera jih bo več zgradila. Vseh zračnih ladij so med zadnjo vojno zgradili štiri slo osem in peteset. Do tako velike uporabe zračnega ladjevja je prišlo zaradi tega, ker je tedanje zrakoplovslvo bilo prva za prav šele v začetni razvojni stopnji Navadna letala so vojaška poveljstva lahko uporabljala na področju samega bojišča, ali pa kvečjemu še za bližnje sovražnikovo ozadje. Globlje v sovražnikovo zemljo letala niso mogla priti. To nalogo so pa lahko opravile zračne ladje, ki so poleg tega Inliko še nosile velike količine razdi-alnih in zažigalnih bomb. Istočasno so zračne ladje opravljale tudi važno ogledniško službo. Razvoj zračnih ladij po svetovni vojni Po zadnji svetovni vojni so posamezne države gradile zračne ladje na podlagi izkušenj, ki so jih za spopolnitcv teh ladij pridobile med samo vojno. Ker po mirovni pogodbi Nemčija ni smela graditi vojaških zračnih ladij, je pričela graditi takšne velike ladje za potniški in poštni promet. Nekatere nemške zračne ladje so postale svetovno znane zaradi svojih poletov okoli sveta. Tako >Gro! Zeppeiin« in »llindenburgc. Anglija in Amerika, sla pa po vojni gradili pretežno zračne ladje samo za vojaško službo. Vzpodbudo za lo so jim dale nekatere prednosti teh ladij pred letali. Tako predvsem velika nosilnost, velik polmer njihove akcije, možnost močne oborožitve s lopovi in Številnimi strojnicami, možnost vkrcanja manjših lovrev za obrambo pred sovražnim letalstvom, možnost dviganja do 9000 m višine, sposobnost daljšega obstanka nad določenim prostorom, velika udobnost za letalsko posadko in podobno. Tajna sila posega v razvoj zračnih ladij Razvoj zračnega ladjevja je postajal vedno večji. In tedaj jo je naenkrat zavrla neka tajna sila. Anglija, ki je v prvih desetih letih po vojni zgradila šliri ogromne zračne ladje U-33-, >R-34«, R-100 in i R-1 zneje se je jto-srečil gol še Kappenbergerju, ki je povišal tia 2:0. Kljub temu pa igra ni bila enostranska. Francozi so vneto napadali in dosegli celo vrsto kotov. Imeli pa so smolo zlasti v trenutku, ko je poslal Simonv peklenski strel, ki je zgrešil samo za nekaj centimetrov. V drugem polčasu so napeli Francozi vse sile, da bi |>rišli vsaj do častnega gola. Obramba pa je spretno razdirala napade, kar pa je ušlo* je pre-slregel prisotni vratar Hallabio. Tudi francoska obramba sc je znašla in jiridno čistila, lako da je ostal rezultat, dosežen na začetku tekme, do konca nespremenjen. Po nedeljski zmagi v Marseilleju so se vpisali Švicarji za sedaj na čelo letošnje mednarodne nogometne razpredelnice. Kaj vse so odkrili v Olimpiji? Dolga desetletja že kopljejo arheologi v Olimpiji. da bi odkrili znamenite stavbe, kalere so postavili v kraju, kjer so proslavljali svoje mladinske praznike. Zgodovina olimpijskih iger je že vsestransko obdelana, vendar je še mnogo znamenitih prostorov iz najstarejše dobe pokritih z ruševinami in deloma tudi z naplavinami reke Kla-deos. Zgodovinarji, ki so se lotili izkopavanja v Olimpiji, imajo težko delo, zakaj tekom dobrih tisoč let, ko so (irki slavili svoje olimpijske igre, so večkrat prezidavah in povečavah svoje olimpijske stavbe. Znanstvenike, ki so bili na delu v Olimpiji že konec prejšnjega stoletja, so zanimale najprej centralne stavbe z zidom obdanega svetega okrožja Altis. Tam so odkrili Zevsov teinjiel s hribom pe-pela živali, kalere so žrtvovali bogovom. Odkrili so tudi druga svetišča, stanovanja za duhovnike, zakladnice |>osamoznih grških mest, slavnostne dvorane in sejne prostore za olimpijske sodnike in podobno. S telesnokullurnega vidika pa so po-sebno zanimive izkopanine, ki so v neposredni zvezi s starimi olimpijskimi igrami. Tik pred začetkom nove vojne so našli v stadionu častno tribuno, ki je slala oh tekališču na nasprotni strani marmornatega oltarja. Iz pro-I lila stadionskega nasi|>a je razvidno, tla so ga te-I kom stoletij večkrat spreminjali in poviševali. Te-I kališče samo je bilo dolgo 192 m, široko :t4.2l> m I in obrobljeno s kamnitim žlebom. Pod starimi ci-I presami in oljkami so izkopali dobro ohranjene te- Zračna ladja »Hindcnburg« po eksploziji dne 7. maja 1937 na vzletišču v Lakehurstu. melje paleslre, to je glmnastične stavbe, v kateri so bile razne dvorane za š|>orlne vaje, kopalnice in shrambe orodja. V po/.nejši dobi, ko so tekmovale v oiunpiji tudi ženske, so označili za njih krajšo progo, ki je bila dolga 100 ni. Odkrili so tudi kamnilno črto, kjer je bil start za ženske. Zgodovinarji, ki so vršili izko|iavanje poleg nekdanje olimpijske gimnazije. so ugotovili, da so Imeli tudi pokrito dvorano za lok. Tu so se urili v deževnih dneh, pa udi v času, ko je bilo zunaj prevroče. Dvorana za tok je bila približno 200 m dolga in razdeljena s stebriščem v dva dela. O vzhodni dvorani ni več sledu. Reka Kladeos. ki je medtem že spremenila svojo strugo, jo je tekom tisoč in več let dokončno porušila in zabrisala vse sledove. Ob strani paleslre so odkrili lep portal. To je bil vhod v olimpijsko vas, ki je bila namenjena tek-movalcein. V tej vasi so liile majhne kamnitne stavbe, v katerih so prebivali tekmovalci, ki so se pripravljali na olimpijske tekme. Pri izkopavanju v Olimpiji se opirajo strokovnjaki na poročiia pisatelja Pausaniasa. ki je o stadionu zapisal naslednje: »Stadion je posut z /.emljo. V njeni je sedež za sodnike. Temu nasproti je oltar iz belega marmorja. Tam sedi žena, ki opazuje olimpijske igre, svečenira Demetre Cha-myne.< Pausanias nadaljnje: »Ce greste /. mesla, kjer sedijo hellanodiki, iz stadiona, pridete do hi|>podroma.< Doslej so res našli prostor za sodnike. Prvotno je bila to kamnitnn plošča, na katero so imsiavili |>ozneje leseno tribuno, še pozneje pa kainnitno tribuno, kjer je liilo mesta za sodnike, pa tudi za častne goste. Belega oltarja še niso našli in tudi hijipodrotna še niso izkopali. Šport v kratkem Kdo bo državni prvak? V italijanskem državnem prvenstvu bodo odigrali v nedeljo že 20. kolo. Najvažnejša tekma bo v Bologni, kjer bodo gostovali Benečani. Venezia, ki se je preteklo nedeljo povzpela na vodstvo klubov v prvem razredu, bo morala imeti srečen dan, če ga bo hotela obdržati še prihodnji teden. Čeprav je Bologna trenutno na šestem mestu, velja vendar kot nevaren nasprotnik in to tem prej, ker bo igrala na lastnem terenu. — Roma bo igrala s Fiorenti-no, ki jc na 13. mestu. Torino pa z Modcno, ki jc na repku razpredelnice. Najverjetnejše sc nam zdi, da bo po 20. kolu za spremembo na vrhu Torino, o katerem pač ne moremo dvomiti, da bo pospravil v oMdcni obe točki. Ce prerokujemo Benečanom remis, Rimljanom in Torinccm pa zmago, tedaj bo v nedeljo vrstni red na vrhu tale: 1. Torino, 2. Roma, 3. Venezia. Madžari so ponovno potrdili, da »o v sabljanju nenadkriljivi. V Torinu so tekmovali ic petič v meddržavnem sabljaškcm dvoboju 7. Italijani. Zmagali so v razmerju 21:15 Največ uspeha v sukanju klasičnega orožja je imel Gerevich, ki je sam dobil pel zmag. Vojakom v zabavo so priredili v Monakovem boksarsko prireditev, na kateri je nastopil med drugim tudi bivši prvak težke kategorije, Heinz I.azek. Boril se je s Thicsom, katerega jc že v drugem krogu poslal na deske in zmagal s k. o. Prireditve se je udeležil tudi znani Maks Schme-ling, katerega so predstavili gledalcem, ki so ga veselo pozdravljali. Toni Haushofer, nemški prvak v teku na 10 kilometrov, je nadel na vzhodnem bojišču. Nemška plavalna zveza je že lansko leto spremenila način klubskega tekmovanja. Uvedla je velike štafete, da bi sodelovala pri tekmah čim večja množica plavalcev. Medtem ko so prirejali lansko leto tekmovanja v klubskih štafetah, so začeli letos z mestnimi predstavništvi. Nedavno so imeli medmestne plavalne tekme v štafetah na 1200 m. Borbe so bile zelo napete, razlike med štafetami pa so znašale pičle sekunde. Na ta način upajo, bodo povečali število tekmovalcev, med katerimi naj bi sc pojavili novi plavalni talenti. Boks v Belgradu. Prijatelji boksarskega športa v Belgradu so bili v nedeljo prijetno presenečeni. Videli so borbe dobro izurjenih in izenačenih parov. Med drugimi je nastopil tudi nemški vojak Matz, ki službuje v Belgradu in se je udeležil borbe z Nikoličem. Zmagal je Nikolič po točkah. Med poklicnimi boksarji je premagal Djepi-na, bivši jugoslovanski prvak srednje kategorije, mnogo obetajočega Tadiča. Srečanje med Bogda-novičem in Markovičem, za katero je bilo največje zanimanje, jc končalo z neodločenim izidom. Finski telovadci se ne bodo udeležili mednarodnih tekem v orodni telovadbi, katere bodo gledali v nedeljo 15. marca v berlinski športni palači. Tako bodo nastopile samo reprezentance Italijanov. Nemcev in Madžarov. »Boldspil Union« jc najstarejša nogometna zveza na evropskem kontinentu. Ustanovili so jo na Danskem pred 50 leti. Sprehodi po Rimu Rim, marca. Bogastvo in imenitnost modernega Rima sta st izbrala za svoje domovanje severni in severovzhodni del novega mesta, ki je sani skoraj obsežnejši kakor ves stari Rim med obzidjem. Tu so se med lahno vzpetimi, položnimi griči in bogato zaraslimi naravnimi parki razvili sijajno urejeni novi mestni deli Parioli, Pinciano, Salario, vseučiliška četrt in ravnokar nastajajoči najnovejši del okrog Bolonjskega trga. Od starega mestnega obzidja pa do reke Anicne, od pokopališča svetega Lavrenca in do obširnega parka Villa Savoia, kjer je poletni sedež italijanske kraljeve družine, prepletajo okraje široke, tudi zgodovinsko znane ccste: via Salaria, via Nomentana in vmes med njima bogati corso Trieste — počez pa v vsej širini viale Regina Marghorita in njen podaljšek via Liegi in viale Parioli. Okraj je posejan z lepo obzidanimi trgi in prijetnimi parki. Povsod je opaziti energično voljo sedanjega režima, okrasiti parke kar se le da z lepim drevjem in z drevjem obsaditi tudi čim več ulic, da bo v poletni pripeki čim več blagodejne sence. Stari Rimljani kakor znano niso bili prijatelji drevja in so za okras svojih vil in vrtov rajši uporabljali marmor in sohe kakor pa košato drevje. Novi čas ima tudi v tej stvari svoje, bolj praktične nazore. V prvih dneh marca smo, pa jc že sedaj drevje po vrtovih in nasadih, po ccstah in parkih mestu v čudovito lep okras. Kar čez noč je po dolgi in zoprni zimi in po tednih hladnega deževja prišla pomlad. Oko se presenečeno in vzradošče-no ozira po mladem zelenju, ki ga je prva topla noč pričarala na gole veje. Češnje so že vse bele samega cvetja in čebele imajo že svojo prvo medeno pašo. Za češnjevim cvetom so prikukalc v prvo pomladansko sonce marelice in breskve, ki »o z ljubko rdečo barvo nadahnile vrtove in se mešajo med bohotno belino češnjevih cvetov kakor rdeči trakovi po belem pajčolanu. Tudi mimoze niso hotele zaostati. Niih skromen, neusi- Ijiv cvet in ljubek ter prijeten vonj je te dni v j zraku nad Rimom kakor pri nas, kadar sc razcvete akacija. A vse je posekal mandclj, ki se je razcvetel že pred štirinajstimi dnevi in sedaj že od-cveteva. S prihajajočo pomladjo prihaja tudi več življenja in želja po gibanju in sprehodih. Kako daleč zunaj mesta so bile nekdaj Prisciline katakombe na via Salaria! A sedaj so že pošteno v mestu, le ker so pod Villa Savoia, ki je občinstvu zaprta, tudi vstop v katakombe ni vedno mogoč, ampak le v gotovih dnevih. Po sv. Priscili je imenovan nov trg v bližini vhoda v katakombe, ki pa še ni skrajni mestni trg. Še bolj proti robu mesta je piazza Vescovio, odkoder je zaenkrat zelo lep pogled na goro Sorakte. Ko bo trg čisto zazidan, potem tudi tega razgleda ne bo več. Pa tudi tukaj, prav na skrajnem mestnem robu raste pogumno iz tal nova velika župna cerkev, ki bo precej večja kot so običajno druge nove cerkve. Zajela bo ves spodnji del med via Salaria in via Nomentana. Pod cerkvijo bo velika prosvetna dvorana, ki bo služila tudi za filmske predstave. Zelo moderno in v duhu novega časa. Kakšen je na primer razvoj od te lepe sončne in zračne cerkve, ki bo v nekaj mesecih izročena svojemu namenu in pa cerkvijo sv. Saturnina, ki je poleg trga Verbano tudi ic v popolnoma novem mestnem delo! Fara sv. Saturnina je velika, saj šteje okrog 30.000 duš. Nekoliko bolj se jim je |x>6i"ečila tudi zelo obsežna cerkev sv. Hipolna, iZena, kaj si pa ka j skuhala danes 2i*na: »Lečo.« Profesor: »Kakšno? Konveksno ali konkavno?« Fraoceico Per rt t 85 Neznani uienec tgodovinski roman U KrtBtusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenč.if. Se bolj se je začudil, ko je o vsem govoril z Megaklesom in sliša1 njegovo mnenje. Hesede starega lilozola so napravile nanj tak vlis, kakor bi odprl vrata in pokjzai kakoi obzorje neskončen razgled. »Glej, sin moj, je rekel Megakks, »vtis imam, ila je modrost tega Juda lako globoka kagataši ste kakor kmet ki ima svoja polja in ne razume bogastva ptičevega, ki ima zase zrak in gozd. Bogistvo reve/evo je v duhu in njegovi svobodi. Revež ni navezan na svet, vedno je na potovanju, vsi cilji so njegovi, vse kali kipijo v njem in svoje srce in svoje veselje more nuditi najnižjim stvarem in najvišjim.« Tedaj je Marko doumel pomen globoke obnove, ki jo je hotel izvršiti Jezus: preoblikovali človeka od znotraj. -Jaz nespametnež,« si je rekel, »kako bi bilo mogoče prenoviti svet, če bi ostat stari človek? Umreti mora, da se bo rodil iz njegovega prahu drug človek « Tedaj se je odločil za nekaj, ob čemer je za-strmel ve* Jeruzalem. Komaj jc prišel v mesto, je poklical svoja najzvestejša služabnika Mcgaklesa in Simona in jima rekel: »Moja stari prijatelja, od danes dalje je ta hiša vajina in jaz bom vajin gost, ko pridem v Jeruzalem.« Potem je dvignil pri Glafiri ves svoj denar, ga hrupno razdelil tned reveže, sc oblekel v platno kakor eseni in kakor Miriam iz Magdale odfiolo-val v Galilejo, da bi poiskal Jezut-a. V trdnjavi Antonija je ta dogodek porazno vplival, zlasti ko so zvedeli, da hodi mladi Rimljan |)o vaseh v Palestini, zavit v rjuho kakor najnižji berač, m se druži z vsemi reveži, ki hodijo za Jezusom Panza je poročal o tem Pilatu in grozni upravitelj je takoj vse ukrenil, da bi Alarko izgubil rimsko državljanstvo Rekei je, da je znorel. Marko pa je v JezusOvem spremstvu odkril novo vsebino življenja in novo vrednoto sveta, o katerem dotlej niti slutil ni, da more biti. Neverjetno je bilo, kako je v tej beraški revščini pridobila vsaka stvar neprecenljvo važnost. Življenje mu je jx>stnjaIo od ure clo ure novo odkritje. Kar je najbolj privlačevalo mladega Rimljana k Jezusu, je bilo lo. ker se mu je zdel Učenik iz Nazarela vsak dan bolj čudežen sejalec moči. Njegov nauk, navidezno tako plah in ponižen, je izviral iz zamisli po|x>lnosti in je ob njem obledela še lako dognana posvetna modrost Marko, navdušena Miriam iz Magdale in vsi njegovi učenci so |x»lej bolj ko na njegove čudeže strmeč pazili na sleherno njegovo besedo, ki je odpirala neskončna obzorja upanju in je jireobraže-vala svet. V čaru njegovega nauka se je Jupiter orlične tajne, jx>lut."insko neizmerno bilje, ki je osvajal vso naravo s svojo silo in navzočnostjo in so bili njegovi rogovi jutranja in večerna zarja in se je opasoval z oceani, spremenili v čisto in dobroti jivo voljo kakor luč in se njegova nežna skrb za človeka odkriva v vsaki stvari, da bi mu dala veselje in okrepčilo. in v vsaki kaplji vode in v vsaki drobtinici kruha. In ker je Jezus naučil svoje nov način molitve, so se vsak večer, zbrani okoli njega, obračali k Bogu in ga klicali »Oče!«. Ko je bil Marko prve dni med Jezusovim spremstvom, ie mislil, da sanja z odprlimi očmi. Minili ko nalivi prvega deževja in očiščeno ozračje s plastmi belih oblakov ob vrhovih gora je bilo kakor sanj- cXO, tako je bilo polno svetlobe; trava, rumenkasti osat, skale in pečine so se odražale v nežnih barvah. Tam gori nad temi lesketajočimi oe skalami, za temi svetlimi oblaki v neskončni samoti sinjine neba je bilo kraljestvo, v katerega je klical Jezus ljudi. Tam gori bi Marko Adonij spet videl Varilijo. Jezus mu je to izrecno obljubil in to upanje mu je napolnilo srce z novo sladkostjo. 6. Marku pa je vendar ostalo ob Jezusovi osebnosti še nekaj nepojasnjeno. Kdo je ta nenavadni človek, ki dan za dnevom dela najbolj nezaslišane čudeže? V Betsajdi je neki od rojstva slepi človek, ko se ga je doteknil samo z roko. spregledal, v Najmu je obudil 6pet v življenje mrtvega sina neke vdove. In vendar Jezus še ni jasno povedal, kdo je. Zdelo se je, da hoče bolj prepričevati kot pa uveljavljati 6vojo osebnost z odkritjem svoje skrivnostne narave, in Marko, čeprav ga je Učenik posebno ljubil, si ni nikdar upal, da bi ga vprašal. Nekega dne pa je bil ptiča čudeža, ob katerem ga je le povprašal. Jezus je bil nekaj časa bolj ukazovalen in nemiren in predrznost množice, ki je neprestano zahtevala čudežev, mu je presedala. O samopridni rod.« so ga slišali nejevoljnega učenci, -koliko časa ostanem še med vami?« Takega razpoloženja je bil neki večer in jc potem, ko je govoril množiri, ukazal učencem in Marku, naj vstopijo v čo'n in odveslajo na drugi breg, kjer naj ga j>očakajo. Potem je odpustil v6e spremstvo in vznevoljen odšel na bližnji grič. Učenci 60 preplašeni zavedali na jezero in se oddaljili, ko se je že nočilo Ko pa so bili nekaj tečajev od obale, iih je nenadoma zajela tista vihra, ki je fiosebnost Tiberijskega morja, in čeprav so se na vso moč trudili, niso mogli čolna niti za spoznanje spravili dalje. Silni zahodnik je butal ob bok čolna razburkane valove in v mesečini so videli črne vrtince, ki so iznad vznemirjene gladine dvigali nenehoma cele trobe v ozračje. »Učenik nas je jjoslal, da potonemo,« je dejal Juda prestrašeno. Peter je ob krmilu tiho in trdovratno vztrajal, a se je tudi grozno bal. Marko je kakor zmešan gledal okoli sebe in si ni mogel razložiti, kako da jih je Jezus jHislal na morje, ko ni bilo zalo nika-kega razloga. Nenadoma 6e jc na grebenih bučečih valov prikazalo nekaj, kar je lnlo kot senca, človeška glava z vihrajočimi la6ini. Marko je spočetka mislil, da je kak svetlobni pojav, zrcaljenje mesečine, in je ostreje pogledal. Senca se je bližala. Že je videl, kako so iznad gladine vznikla ramena in vihrajoči plašč in končno se je prikazala vsa jx>stava, ki je bila prosojna kakor kak privid. Hodila je čez razburkane valove vzravnana, ne da bi omahovala, in od mesečine osvetljeni obraz je bil |x>ln neskončne žalosti. Alarko je ledenel od strahu. Ta obraz je bil obraz Dioniza, božanskega mladeniča, ovenčanega s škrlatnimi jagodami, kakor ga je videl v sanjah v Livijini vili! Učenci so zmedeni zakričali, a takoj 6e je med bučanjem vode zaslišal Jezusov glas: »Ne bojte se, jaz sem!« Takoj nato je nastala vseokoli velika tišina, valovi t/O se polegli in Jeztis je hHil po gladini kakor |x>suhem in prišel do čolna in že je bil sredi svojih učencev, ki so ga gledali še vsi osupli nad tem, kar so videli. »Gos|x>d,* so ponavljali vsi, prevzeti od začudenja, »ti «i res Mesija, ti si Sin živega Boga.« »Ali je ta resnično tisti, ki ga pričakujemo?« se je vprašal Marko, [>°ln hrepenenja. Drugi dan se je ojx>guniil in ko je bil z Jezusom, ga je vprašal. Iz Hrvatske Žalna seja hrvatske vlade radi smrti vojvode Aosta. Ob prvi novici o smrti vojvode Aosta, se je takoj zbrala ua žalno sejo hrvatska vlada. Sejo je vodil sam Poglavnik, ki jc z daljšim nagovorom koinemoriral smrt vojvode Aosta. Z žalne seje je fioslala hrvatska vlada brzojavna sožalja Ni. Vel kralju in cesarju, hrvatskemu kralju princu Aimonu, vojvodi S|x>letsketnu. voj-vodinji Aosta-maleri, vojvodinji Ao6ta in Duceju fašizma. Predscdništvo hrvatskega sabora pri Poglav-niku. Poglavnik je oni dan sprejel predsedniško sabora, ki mu ie poročalo o vseli dosedanjih sa-borskili sejali. Na sestanku med člani predsedniška sabora in Poglavnikom so se nadalje dogovorili, da bodo prihodnje dni pričeli zasedati posamezni saborski odl>ori ter razpravljati o gradivu, ki ga imajo že pripravljenega in zbranega. Po sestanku s člani predsedniška sabora je bila pod Poglavni-kovitn predsedništvom seja hrvatske vlade, na kateri so posamezni ministri iioro^ali o svojih predlogih in gradivu, ki jih bodo v najkrajšem času predložili v razpravo sabori. Letošnji občni /bor družbe sv. Hieronima. Dne -'b februarju je bil v Zagrebu redni občni zlior hrvatske književne družbe sv. Hieronima. I dele/il se lm je (ud.- zagrebški nadškof pre-vzvišeni dr. Stepinnc. Obe ni /Ivor je vodil predsednik družbe ni«2r. dr. 1'erdo Božič, ki je v svojem poročilu orisal lansko delovanje ti- hrvatske književne ustanove. Iz tajniškega |>o-rorila povzemamo, da je družba sv. Hieronima lani ra/pofdnla med hrvatsko ljudstvo 105.704 knjig. Društvo šteje danes l()> članov prvega, 509 članov drugega in se,(MM) članov tretjega razreda, /n tajnikom sta na občnem zboru še poročala društveni blagajnik in urednik drit-šftenih publikacij dr. Josip Andrič. Novega odbora na občnem zl>oni niso volili, ker je bila soglasno izražena želja, naj ostane še nadalje dosedanji odbor s predsednikom dr. Fer-doin Rožičem nn čelu. Za poslanika na hrvatskem poslaništvu v Budimpešti je imenovan Ivo Gaj. Papeževa proslava v Zagrebu. Ob obletnici kronanja «v. očeta je bila v zagrebški stolnici slovesna zahvalna služba božjn, ki jo je daroval zagrebški nadškof jirevzvišeni dr. Stejiinac. .Službe božje so «r udeležili člani hrvatske vlade, zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter člani diplomatskega zbora. Imenovanje zaupnika hrvatske vlade. Poglavnik je imenoval za glavnega zaupnika hrvatske vlado in ostalih državnih oblasti |iri II. italijanski armadi na Su:okii dr. Vjekoslava l rančiča, ki je svojo službo že nastopil. Slovesni javni izpiti na Hrvatskem. Hrvatsko prosvetno ministrstvo je razjioslulo okrožnico na vse ljudske šole, s katero uvaja na vseli ljudskih šolah ob koncu leta slovesne javne izpite, |>ri katerih bodo najboljši učenci dobili tudi nagrade. K jiolugnuju i/pitov učencev m učenk bodo prišli tudi njihovi sturši, da se bodo tako sami lahko ptepričali o napredovanju svojih otrok. Z uvedbo slovesnih javnih šolskih i«|)itov namerava hrvatska prosvetna uprava doseči in v postaviti tesnejše sodelovanje med domom in šolo. Nov sneg v Bosni. Prejšnji teden je za-pndel v Bosni nov sneg. Ponekod so divjali tudi močnejši snežni zameti. Most pri Brčkem se je /.rušil. Hrvatsko rnso|iisje poroča, da so velike ledene plošče, ki so plavale po Savi. zelo poškodovale luni popravljeni most pri Brčkem. Sunek ledenih plošč je bil tako močan, d« se jc srednji del mosta zrušil v Savo. Zaradi tegu je sedaj zopet prekinjen železniški promet med Brčfcim in Sun jo. Imenovanje novih članov v snbor. Nameflto nekaterih dosedanjih članov snliorn. ki v saboru ne morejo ostati zato, ker so državni uradniki, je imenoval poglavnik nn njihova mesta nove člane. Med drugimi jc imenovan za člana suliorii zagrebški župan Ivan Werncr. Vse plesne prireditve na Hrvatskem prepovedane. Glede na sedanji vojni čas. je »poli-cijska oblast na Hrvatskem |>repovcdula vse javne in zasebne plesne prireditve. Pridobivanje nove rodovitne zemlje. Z lanskoletnimi izsuševalnimi in regulacijskimi deli so na Hrvatskem pridobili 20.000 hektarjev nove rodovitne zemlje, ki jo bodo letos obdelali in zasejati. Zagrebški pomladanski velesejem. Letošnji pomladanski velesejem bo v Zagrebu od 2). aprila do petega maja. Na velesejmu bo sodelovala tudi italijanska, nemška in madžarska industrija. Na njem bo pa zastopano tudi bolgarsko in švicarsko gos|x>darstvo. Na pomladanskem zagrebškem velesejmu bodo na razjiolago irosebno veliki prostori za razstavo pohištva in poljedelskih strojev. Ustanovitev vojaškega muzeja v Zagrebu. Maršal Kvaternik je izdal odredbo o ustanovitvi vojaškega muzeja v Zagrebu. Po njegovem naročilu so pričeli sedaj po Hrvatskim zbirati vse važnejše stvari, ki se nanašajo na vojaško udejstvovanje Hrvatov v preteklosti in sedanjosti. Zahvala članov sabora in vlade Poglavniku. V imenu hrvatske vlade in članov sabora se je ob zaključku sedanjega zasedanja zahvalil Poglavniku I.3UBL3ANSKI 40 Oporoka osmih bojevnikov »Kajpada, sva!« začuden odvrne Ilammond. »Čeprav je res, da sem jaz jiospravi! glavni dobitek, čast, ki ga to delo zasluži, morava pa vsekakor pravično porazdeliti med seboj.« »Zaradi moje /ene me res ni bilo treba hvalili, Hammond — ona namreč že dobro ve. kako je prav za prav bilo. »To se mi kaj pametno zdi, stari prijatelj. Zakonca naj med seboj nimata nobenih skrivnosti. Ampak tudi preveč skromni ne smele bili — tudi vpričo svoje žene ne! Mislim, da je sir Gregory glede tega i menoj istih misli.« »Sir Gregory?« »On satu. da! Danes dojtoldnc 6em po telefonu z njim govoril. Prav zadovoljen je z najinim uspehom. Dejal pa je, da bova vnaprej bržkone težje sodelovala — čez mesec dni bo menda imenovanih nekaj novih višjih inšpektorjev.« Kemicdy Hammonda zabodeno pogleda. Ta pa 6e smehlja kakor nedolžen otročiček. »Kaj naj bi lo drugo z drugim imelo opraviti?« Hammond se prešerno zasmeje. »Tega tudi jaz nc vem, stari prijatelj. Tako nekako je pač dejal sir Gregory. Zal pa sem pozabil, kako prav za prav je rekel.« Mala Keunedyjeva gospa llatinnonda očitaje pogleda: »No — kako pa govorite! Moj mož je vedno hvalil Vaš dobri s|x>nnn, češ da mu ni enakega, zdaj pa ste tako naglo pozabili, kaj Vam je davi rekel sir Grcgory.« Hammond 6e dela kakor bi globoko premišljeval. »Aha —. čakajte no — saj res, mislim, da setn se domislil. Sir Gregory me je vmes med pogovorom vprašal: Ali bi močno obžalovali, ko bi Vaš 6lari prijatelj Kennedy postal višji inšpektor?« Seveda setn mu po pravici odgovoril, da bi na vso moč obžaloval. On pa mi je nato rekel, da 6e ne da nič več pomagali, ker je že sklenjeno.« Kcnnedyjeva gospa ni prav nič poskušala prikriti 6vojih čustev. Od samega veselja je svojega moža tako kiejjko uščipnila v roko, da je 6iromak nehote glasno zastokal. Iii6j>ekravilno6ti. B smžbe j Jttc|o: Študentka tehnike l>rcz zaposlitve, v slabem gmotnem položaju, vljudno prosi za kukršnokoli službo. Pomagati mora fi-članakl družini, ki je ! brez sredstev. Naslov In ponudbo upravi »Slovenca« pod št. 1592. M Službe j Dobe: Postrežnico Iščem. Dobi prenočišče, 'epo strogo »cpnrirnno sobo. Rcsljcva c. 4 a-lV. Dragocena zaloga »Že spet neprestano kadiš! Saj ti je vendar zdravnik naročil, da sineš kaditi samo polovico tega, kar si do/daj pognal v zrak!« »Draga ženkal Saj bom od jutri dalje kadil tudi cigare samo po jjolovičkah.« Dognal pa sem, da ima njegova pisarna v Angleški banki najetih trideset predalov z dvojnimi ključi — pa le en sam predal z enim ključem. — In prav v tem predalu so shranjeni slanfordski papirji ter ojioroka osmih bojevnikov. Crevv je bil — razen banke — edini človek, ki je imel ključ do tega predala. Zato 6em zaslutil, da je Crevv denian-te in papirje , prav v tem predalu shranil. Vendar pa sem se — sam pri 6ebi — prav tako pomišljal in obotavljal, kakor sir Gregory, kateri spočetka kar slišati ni hotel iu mi je slednjič le prav nerad dovolil odpreti bančni predal v navzočnosti inšpektorja Kellyja. »V njem je bil sveženj papirjev, med njimi rumen ovilek, za|iečaten z mogočnimi pečati. Kelly lii mogel natanko določiti, koliko je 6lar pečalni vosek; sodil pa je, da bi bil pečat prav tako lahko star tri dni ali pa dvajset let — in na ovitku je bil zraven nekaterih drugih ojMinb zapisan še datum: 17. november 19171 Kelly se je odločno branil, da bi prevzel odgovornost, če bi ovilek odprli, dokler v laboratoriju ne doženo, koliko je pečatni vosek star. Jaz pa nisem utegnil tako dolgo čakati. Zato 6em v veliko Kellyjevo grozo ovitek kar odprl. To je bilo sila nevarno |x)četje, ki bi se bilo zame kaj slabo izteklo, če bi se bil v svoji domnevi zmotil. Ampak sreča mi je bila mila. V ovitku 60 bili Catnpbellovi papirji in pa šaliti ja z demanti.« »Jaz bi si tega ne bil upal storiti!« zamrmra Ken>nedy. »Tudi ne, ko bi bili prepričani, da je Crevv krivec?« »Tudi ne!« »No, reči moram, da tudi meni ni bilo prav prijetno pri srcu — jia to sem Vam že povedal. Kaj pa naj bi bil sicer 6toril? Vedel 6em, da je Crevv od sile bister in hladnokrven hudodelec, ki mu z običajnimi sredstvi nikakor ne bomo kos. Prav vse je premislil, vse do najmanjše malenkosti. Na primer tisto, da je razbil dragoceno vazo! Celo to je spretno izrabil, da jc vaza 6'ala pri oknu. In ]e bilo res kaj lahko mogoče, da bi bil Crevv videl koga mimo okna teči, čs je stal tam, kjer je vazo prevrnil. To sem potein sam preskusil.« Kuharja sprejmemo za delavsko kuhinjo. Plača po dogovoru. Ponudbo Je poslati z navedbo dosedanje zaposlitve na naslov: Inž. Duklč, Kočevje. b E5SSE53 Seno - drva za kurjavo Rabimo vsakega blaga po več vagonov. - Ponudite nam seno v balah sladko, polsladko In kislo, drva trda - ccpanlce. fcifra »Za takoj« št. 1373 upr. Slov. Kuharico in pomočnico sprejmemo za delavsko kuhinjo. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati z navedbo dosedanjih zaposlitev na naslov: Inž. Duklč, Kočevje. b Modistka lobl stalno nameščenje. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja v upravo »Slovenca« pod »Modistka« št. 1394. Cvetje, sadje po najnižji ceni so dobi pri 13alohu, Kolodvorska 18, dvorišče; tel. 39-66. I&tcio: Enosobno stanovanje Iščem za april ali maj. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Plačam«. Naročajte in širite »Slovenca«! Avmimit iituro ion 12 lite Varita Minost za 12 lir Si, puoi anehe Iu assicurarti un domani sereno p roltcu sc, aqnistHi]do un biglietto della Lot-tpria tli Tripoil, sarai I ra i fortunnti vinci-torl di niialcuiio dpi mimorosi e rlcchi premi clip saranno cstratti in Iioina il lil Mnggio| Nessuna ocasionp migliore puu psserti offerta: divenlare niilionurio risehiando soltanto do-dici lire. Non laspiartela sfuggirp: arnulMn opgi stesso uu biglietto della Lutteria di Tripoii. Pn, tudi li si lahko z.ngotoviS mirno in srečno bodočnost, če si nabaviš srečko loterije Tri-polis in se uvrstiš med srečne dobitnike ka-ierega številnih in bogatili dobitkov, ki bodo izžrebani v Romi 1(1. maja. Nobeno boljše priložnosti ti ni mogoče ponuditi, kakor dn tvegaš samo 12 lir iu postaneš milijonar. Ne dopusti, dn hi ti nSla! 7.nto si še danes liahavl srečko loterij« Tripolis! LOTTERIA di TRiPOLI Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kranarit izdaiaieii; inž. Jože Sotija Urednik: Viktor CenSiJ