50 razlikuje, a ne bistveno. Čez zadnja leta so se spreminjali tudi stroški pošiljanja, tako zaradi rasti cen storitev Pošte Slo- venije kot tudi zaradi tega, ker smo lahko manj izvodov predali osebno. Sicer pa je lektoriranje v zadnjih dveh letih zajema- lo 10–12 % stroškov izdaje, oblikovanje 14–16 %, stroški pošiljanja 13–15 %, osrednji strošek samega tiska pa je tako obsegal 58–63 % vseh stroškov. Kako pa se Trdoživ financira? Večji del (tudi edini redni) prihodka predstavljajo neposredno članarine v posameznih dru- štvih, kjer vsako od osmih društev za vsa- kega svojega člana za vir izdajanja nameni po 2 € letno. Ta vir, ki predstavlja neposre- den del vaše vplačane članarine, se hrani v t. i. društvenem skladu. Neposredno iz članarin se v višini po 1 € pokrijejo tudi stroški za dodatne izvode, ki jih natisne- mo npr. za knjižnice (kar je v letu 2021 znašalo 27 € na posamezno društvo) ali pa so to izvodi, ki jih društva uporablja- jo za svoje druge aktivnosti. A društveni sklad še zdaleč ne zadovolji nujnih potreb. Društva so uspešna tudi pri vključevanju biltena v svoje iz javnih sredstev sofinan- cirane projekte, kjer se projekt osredoto- ča npr. na netopirje ali metulje, a vključuje tudi strošek objave prispevka o projektu. Kljub tej uspešnosti pa se pozna, da je tovrstnih razpisov v Sloveniji zelo malo. Okoljsko ministrstvo v primerjavi z dru- gimi ministrstvi z razpisi občutno slabše podpira nevladne organizacije, ki deluje- mo na področju proučevanja in ohranjanja narave. Tako je bila v preteklosti Mestna občina Ljubljana, ki je na svojih razpisih sofinancirala nekatere naše projekte, po- memben vir pri izdajanju Trdoživa. Prva leta izdajanja so večji vir predstavljali tudi razpisi ljubljanske študentske organiza- cije, namenjeni NVO, v katerih delujejo študenti, a so te razpise leta 2020 ukinili. Edini razpis pri nas, ki pa je neposredno namenjen izdajanju publikacij, je razpis Agencije RS za raziskovalno dejavnost, na katerem smo s prijavo doslej sicer bili uspešni, vendar so razpisna pravila zasta- vljena na način, da si lahko z dodeljenimi sredstvi pokrijemo le okoli desetino stro- škov. Nekaj smo imeli tudi že donacij ali neposrednega sponzorstva, a gre za sred- stva v manjšem obsegu. Da smo lahko pokrili vse nujne stroške, smo bila društva primorana nameniti tudi druga svoja sredstva, ki pa so zaradi sta- nja naših NVO seveda zelo omejena. La- stna sredstva društev, vključno s članari- nami, so v zadnjih dveh letih predstavljala od polovice do treh četrtin kritja vseh stroškov. Rešilno bilko te nujne razlike, ki jo potre- bujemo za izhajanje biltena, pa so nam že večkrat predstavljale tudi finančne pod- pore drugih, predvsem javnih organizacij, ki so s plačano objavo predstavile svoje projekte ali aktivnosti. In ravno pri tem nam lahko bralci, ki ste v svojih službah ali kako drugače vpeti v projekte, ki zasle- dujejo cilje Trdoživa, pridete na pomoč. Ideje, kako nam lahko pri rednem življe- nju Trdoživa pomagate in s tem obogatite tako vsebino biltena kot tudi svoje projek- te, so predstavljene v okvirju na prejšnji strani. Donacijo za izdajanje Trdoživa lahko nakažete na: Botanično društvo Slovenije, Večna pot 111, 1000 Ljubljana SI56 6100 0001 3111 158 namen: Trdoživ donacija koda namena: ADCS ali na TRR katerega od preostalih dru- štev, ki izdajamo naš skupni bilten. Št. izdaje (leto) Strošek izvoda 21 (2022) 5,20 € 20 (2021) 4,53 € 19 (2021) 4,32 € 18 (2020) 4,24 € 17 (2020) 4,24 € 16 (2019) 3,95 € 1 (2012) 3,00 € Povprečen (finančni) strošek posameznega izvo- da Trdoživa za nekaj preteklih izdaj. Netopirji v mestu Maribor Besedilo: Jasmina Kotnik, Monika Podgorelec, Jan Gojznikar, Rok Lobnik, Sandra Zvonar Foto: Jasmina Kotnik, Jurij Tamše, Polona Brezovšek, Sandra Zvonar, Monika Podgorelec, Urban Horvat Prav nič ne dvomimo, da med bralci Tr- doživa že »ptički pojo« o ogroženosti netopirjev, tako v Sloveniji in Evropi kot tudi po svetu. Skladno z Zakonom o ohranjanju narave je obvezno varo- vati tako netopirje kot tudi njihove habitate, a avtorji prispevka se vedno bolj strinjamo z besedami prof. dr. Bo- štjana Anka, zapisanimi v 25. številki revije Varstvo narave: »Imamo Zakon o ohranjanju narave (ZON), za katere- ga nekateri trdijo, da je dober; mene pa v njem (poleg marsičesa drugega) kot učitelja hudo moti nesorazmerje med učenjem (po SSKJ »spodbujanjem, opo- zarjanjem, ki povzroči, da kdo pridobi določeno pozitivno lastnost«) v najšir- šem pomenu besede in kaznijo (po SSKJ »kar je določeno za kršilca kakih norm, zahtev«) kot sredstvoma za ohranjanje narave. Varstvo narave je vendar stvar človekovega etičnega odnosa do nje in etike ne posreduješ z gorjačo, ampak z besedo.« Neznanje in strah še vedno prevečkrat vodita v splošno nesprejemanje ali včasih celo v namerno ubijanje netopirjev. Vsako leto beležimo številne podatke o uniče- nih in/ali okrnjenih zatočiščih netopirjev ter o preganjanju netopirjev iz človeških stavb. Posledično je popularizacija narave in s tem tudi netopirjev nujna aktivnost, s katero lahko na dolgi rok pripomoremo k izboljšanju njihovega stanja pri nas. Informiranje in ozaveščanje splošne jav- nosti o edinih letečih sesalcih našega Predstavitev interpretacijske table ob Radvanj- skem potoku. (foto: J. Kotnik) 51 planeta je bil zato glavni cilj letošnjega projekta "Netopirji v mestu! Ohranimo jih". Vzporedno pa smo se spraševali, ka- kšna je pestrost prhutajočega sveta zno- traj Mestne občine Maribor (MOM). Vemo namreč, da je ta le delno raziskana. Prvi (in zadnji) zapisan pregled netopirske favne sega v leto 2016, ko smo v 13. šte- vilki glasila Glej, netopir! s pregledom raz- ličnih poročil, podatkov netopirofona in raziskovalnih nalog na območju Maribora zabeležili 13 vrst. Zato smo v letu 2022 izvedli tudi vzorčne terenske aktivno- sti v sklopu projekta »Netopirji v mestu! Raziskujmo in ohranimo jih«. Projekta, ki smo ju izvajali člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev (SD- PVN) na območju MOM, je sofinancirala Mestna občina Maribor. Za začetek v nekaj vrsticah povzemimo dogodke izobraževalnega projekta Ne- topirji v mestu! Ohranimo jih, v katerem smo dobro sodelovali in se povezovali z drugimi naravoslovnimi društvi in izo- braževalnimi ustanovami. Julija 2022 smo s kolegi iz Iniciative me- stni zbor (IMZ), Društva študentov nara- voslovja (DŠN) in Slovenskega odonatolo- škega društva (SOD) izvedli Naravoslovni sprehod ob Radvanjskem potoku. Nadalje- vali smo z zgodbo ozaveščanja o pestrosti živega sveta na pragu Maribora, ki smo jo zastavili preteklo leto. Zbrani ob potoku in ob lani postavljeni interpretacijski tabli Oživljanje obrežja Radvanjskega potoka smo letos z občani ponovno spoznavali pomen obrežne vegetacije, kačje pastirje in vodne nevretenčarje v Radvanjskem potoku ter netopirje ob njem. Mednarodno noč netopirjev smo septem- bra obeležili ob gozdičku Miyawaki in Magdalenskem parku v sodelovanju z IMZ in Organizacijo za participatorno družbo. Malo pred sončnim zahodom smo preve- rili, ali so lani nameščene netopirnice in gnezdilnice (bile) zasedene, spoznali kon- cept gozdička Miyawaki, počistili gnezdil- nice in jih tako pripravili za novo valilno sezono ter ob fotografski razstavi spo- znali svet netopirjev. Ob prvih opaženih prhutajočih sesalcih pa smo se z ultraz- vočnimi detektorji v rokah v hipu pognali skozi Magdalenski park ugotavljat, kateri netopirji živijo v tem delu mesta. Dogodek Vse živo v Stražunu smo na pr- vo oktobrsko soboto izvedli že tretje leto zapored. To je dogodek, ki vabi družine v mestno naravo, izobražuje ter spodbuja k skrbi za varovanje okolja in ohranjanje narave. Z izobraževalnimi in ustvarjalni- mi delavnicami, z igro, s predstavitvami metod raziskovanja živega sveta in z za- časnimi fotografskimi razstavami v gozdu smo izobraževali o naravi v naravi in tako ozaveščali občane o pomembnosti ohra- njanja biotske raznovrstnosti – to je vsega živega okrog nas. Tokrat je Stražunski gozd po poti netopirja Boromirja igrivo raziskovalo vsaj 120 udeležencev in organizatorjev (SDPVN, DŠN, SOD, ZRSVN, Vrtec Tezno, MOM). (foto: a) J. Tamše, b) P. Brezovšek) Z učenci OŠ Montessori Maribor smo najprej spoznavali netopirje v učilnici, nakar smo se ob sončnem zahodu odpravili na sprehod in v bližini OŠ uspešno prestrezali eholokacijske klice navadnega mračnika (Nyctalus noctula) ter klice netopirjev iz rodu malih netopirjev (Pipistrellus kuhlii/nathusii). (foto: S. Zvonar) a) b) 52 Med junijem in oktobrom 2022 smo iz- vedli tudi več manjših izobraževalnih dogodkov, na katerih je netopirje spo- znalo preko 240 vrtčevskih in osnovno- šolskih otrok. Pod okriljem Zveze pri- jateljev mladine Maribor smo, v sklopu naravoslovnih dni, spoznavali netopirje v Betnavskem gozdu in v Mestnem parku. V Vrtcu Tezno – enota Lupinica smo v tednu otroka najmlajšim nočne leteče kosmatin- ce predstavili preko igre. Vzgojiteljice Vrt- ca Tezno pa same netopirje generacijam najmlajših občanov mariborske občine že skoraj deset let predstavljajo preko učne poti netopirja Boromirja v Stražunskem gozdu, kar se zelo dobro pozna tudi v pra- ksi. Izobraževanje in ozaveščanje občanov je vedno zabavno, a včasih bi se tudi tisti, ki to izvajamo, želeli naučiti kaj novega o ne- topirjih v mestu Maribor. Končno smo se opogumili in v letu 2022 uspešno prijavili tudi manjši raziskovalni projekt Netopirji v mestu! Raziskujmo in ohranimo jih. Kaj novega o letečih ponočnjakih »Mariborča- nih« smo se naučili in kako? V projektu smo izvedli deset mreženj zno- traj MOM ter trikratni pregled netopir- nic, ki so bile lani nameščene v gozdičku Miyawaki na Ljubljanski cesti v Mariboru in na dveh lokacijah v Zrkovcih, nedaleč stran od reke Drave. Pregledali smo preko 30 mostov in mostičkov, ki prečkajo Dra- vo, umetni kanal HE Zlatoličje, Pekrski in Radvanjski potok ter Blažovnico. Med- tem ko je večina mostičkov brez razpok in netopirjem ne morejo nuditi zatočišč, smo ob pregledu daljšega Malečniškega mostu zabeležili dva obvodna netopirja (Myotis daubentonii) in tri manjše pred- stavnike rodu Myotis, ob pregledu mosta na Celovški cesti, ki gre preko Bresterni- škega potoka (bresterniški »zaliv«), pa 6 obvodnih netopirjev in 3 živali M. myotis/ oxygnathus. Na Koroškem mostu smo našli žal poginulega belorobega netopirja (Pipistrellus kuhlii). Med junijem in oktobrom 2022 smo prav tako pregledali nekatere druge izbrane objekte znotraj MOM. Pregled bunkerja na relaciji Zrkovci–Trčova, Rossmanitove grobne kapele ter večerno opazovanje netopirske aktivnosti na Pekrski gorci ob cerkvici Žalostne Matere Božje niso obrodili sadov. V opuščeni hiši vzhodno od Bresterniškega potoka pa smo za- beležili mladega malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros), nad zvonovi Cerkve sv. Mihaela (Razvanje) deset sivih uhatih netopirjev (Plecotus austriacus), Prikaz lokacij mreženj (rdeče pike), pregledanih mostov (modre pike) in netopirnic (zelene pike) ter dru- gih objektov (rumene pike) znotraj Mestne občine Maribor v sklopu projekta Netopirji v mestu! Raziskuj- mo in ohranimo jih. Postavi mrežo, reši prhutajočo žival, določi vrsto! (foto: a, c) S. Zvonar, b) M. Podgorelec) a) b) c) Pregled netopirnic znotraj KP Drava v Zrkovcih. (foto: J. Kotnik) 53 prestrezali eholokacijske klice mimolete- čih ali prehranjujočih se netopirjev. Nad gladino ribnikov so nam obvodni netopir- ji priredili pravo akrobatsko predstavo in prikazali, kako poteka lov na nočno aktiv- ne žuželke. Četica 45 obiskovalcev je na- to krenila preko ceste v gozd k tretjemu ribniku, kjer smo jih seznanili z metodo mreženja netopirjev in premagali še tiste zadnje strahove, ki so privreli na plano. Opravljeno terensko delo je obrodilo sa- dove. Na več kot 40 preverjanih lokacijah smo zabeležili 12 vrst netopirjev – 10 že evidentiranih (obvodni netopir, navadni mračnik (Nyctalus noctula), drobni ne- topir (Pipistrellus pygmaeus), belorobi netopir, nathusijev netopir (P. nathusii), savijev netopir, pozni netopir (Eptesicus serotinus), rjavi uhati netopir (P. auritus), sivi uhati netopir in širokouhi netopir (Barbastella barbastellus)) smo na sezna- mu potrdili in na seznam dodali še dve novi vrsti – navadnega netopirja (Myotis myotis) in malega podkovnjaka. Skupaj je tako znotraj MOM zdaj znanih 15 vrst netopirjev, če pa upoštevamo še najsodobnejše podatke iz podatkovne Na Treh ribnikih se je v mreže ujel tudi Netopir leta 2022 in 2023, rjavi uhati netopir (Plecotus auritus). (foto: J. Kotnik) za polkni zasebne hiše v Bresternici pa tri savijeve netopirje (Hypsugo savii). Ob pregledu zelo majhne jame v Jelovcu smo naleteli na gvano manjše vrste, zato že načrtujemo ponoven pregled v zimskem času. Še pred zaključkom projekta smo v sep- tembru bolj terensko obeležili tudi Med- narodno noč netopirjev na Treh ribnikih v Mestnem parku Maribor. Zbranim smo pred sončnim zahodom predstavili ne- topirje ob fotografski razstavi, potem pa smo se skupaj sprehodili okoli ribnikov in Mreže, postavljene nad Bresterniškim potokom, so skoraj ostale prazne, a nas je tik pred pospravljanjem z obiskom presenetil navadni netopir (Myotis myotis). Hkrati smo v potoku našli dva signalna raka (Pacifastacus leniusculus) in ob njem mlado belouško (Natrix natrix). (foto: a) J. Kotnik, b) U. Horvat) b)a) 54 VODORAVNO 1 ogrodje za trto 5 huda izkušnja, ki je pustila posledice 9 ptič z dolgim vratom in nogami, Egipčani so ga častili 10 glavno mesto slovanske države 11 pekoča rastlina 12 steza, po kateri hodi divjad, iz te številke Trdoživa 14 slovenski botanik (Tone, 1938–2010) iz te številke Trdoživa 16 mestna hiša 19 kitarist Beatlov (George, 1943–2001) 21 pika, vejica, vezaj 22 prikaz česa naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom 24 slikarstvo, kiparstvo, književnost 26 največja voluharica pri nas, iz te številke Trdoživa 28 prepovedan beli prah 30 kompozicija 32 pot hrane skozi telo 34 nepredušno 35 mešanica bele in rdeče 36 topljeni sir v trikotnikih 37 na dnu hrbtenice NAVPIČNO 2 del prsnega koša 3 mrhovinarska ujeda 4 virus, ki ga prenašajo členonožci, iz te številke Trdoživa 5 govorica 6 antični filozof 7 pokojnik 8 gnojilo iz ptičjih ali netopirskih iztrebkov, iz te številke Trdoživa 13 eden naših najbližjih sorodnikov 15 mešanica rdeče in zelene 17 trajen, neminljiv, neuničljiv 18 nekoč v Sloveniji izumrli gorski žvižgač iz te številke Trdoživa 20 enakomerno ponavljajoč zvok 23 primitiven, nespremenjen 25 organizem s celičnim jedrom 27 resnicoljuben, pošten 29 zabaven nočni gostinski lokal z odrskimi, zlasti glasbenimi in plesnimi točkami 31 arabsko ime 33 ati, tata Razvedrilo Naše možgane napenja: Zoran Obradović Rešitve za križanko ali interaktivno reševanje poiščite na http://krizanke.ljudmila.net/trdoživ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 zbirke Centra za kartografijo favne in flo- re (CKFF), pa je na območju MOM do se- daj evidentiranih 17 vrst netopirjev. Zaključimo lahko, da smo več kot zado- voljni! Tako s terenskimi rezultati kot z iz- vedenimi izobraževalnimi aktivnosti, saj smo s slednjimi dosegli preko 450 mladih ter še mlajših občank in občanov. V projektu Netopirji v mestu! Ohranimo jih smo pripravili magnetke, ki so ciljno promovirali rja- vega uhatega netopirja (Plecotus auritus), katere- ga smo člani BatLife Europe izbrali za Netopirja leta 2022–2023. (foto: J. Kotnik) Pregled v gozdičku Miyawaki nameščenih neto- pirnic in gnezdilnic, katerih primarni namen je ozaveščanje in izobraževanje. (foto: J. Tamše)