328
Ozir po domovini.
Popotne   črtice.
Spisal političen sitnež.
Potovati in to peš s culico v roki bilo je od nekdaj že moje veselje. Majhen še dijakec sem komaj že čakal počitnic, pa sem prijel za popotno palico in popihal jo z doma počasnih korakov ogledovat svet in ljudi, navade in razvade. Da se ta namen najbolje more doseči le peš, to sprevidi lahko vsak; al vendar nima vsak za to potrebnih zmožnosti, namreč trdnih nog, krepkega telesa in poguma, če prav bi imel najpotrebnejšo lastnost, namreč novcev.
Toda ne bojte se, častiti bralci, da Vam bom pisal dolgočasna premišljevanja o potovanji, o ne! Jaz imam navado bika prijeti kar za roge\ Le to naj tu še omenim , da sem ta pot podal se na potovanje še iz tega namena, da mi odpočije nekoliko glava, katera je bila zadnji čas neprenehoma preobložena z delom. Vremenski prerok mi je obljubil lepo vreme vsaj tri tedne, tedaj hajdimo!
V sedanji parlamentarni dobi ni nobene reči brez programa, tedaj tudi potovanje ne. Kako bi tedaj jaz, strogo parlamentaren človek, mogel napotiti se po svetu za tri tedne — brez programa!
Prva postaja na mojem programu bile so Lašiče, in sicer „Velike Lasice", ker malenkosti nisem hotel staviti na svoj program. Pot do Podturjaka nikakor ni mikavna, pač pa dobre tri ure dolga, in ker sem vedel, da pod Turjaškim hribom mora tako vsak raz voz in potem če gre po bližnjicah, lahko pride skoro ob enem s poštnim vozom v Lasice — če ne v ,,v6-like", vsaj v „male", zato sem bil sklenil Kočevskemu Char^on-u ponuditi oboi (1 gold. 25 kr.), če me prepelje čez močvirje do Podturjaka. Kočevski Cbarlon, recte postilijon, ki je bil tisti dan na vrsti, ima obraz prijazen, pa tudi zavihan, kakor pravi Gorenec, ni le ne zavrgel te moje ponudbe, marveč celö milostljivo mi je dovolil prostor na svoji desni strani, kar mi ni bilo neljubo, ker sem imel prost razgled. Kočevski voz ži-vanno spominja na vozove one, ki se nahajajo opisani po Francoskih romanih srednjega veka, in kaže, da Ko-čevarji niso tako liberalni in napredovalni, kakor jih sodijo, ampak zelo konservativni.
Iz Ljubljane smo odrinili na sv. Matevža dan o poli šestih zjutraj. Družba v vozu mi ni bila posebno interesantna, pogovori še manj. Bili so namreč v vozu sami tujci, menda Kočevska gospoda, vsaj so le nemški govorili. Jutro je bilo mrzlo , zato se mi je pot zelö dolga zdela; prav vesel sem bil tedaj, ko smo se približali do Podturjaka, kjer sem skočil raz voz ter z nekim somučencem ali sopopotnikom vrezal jo po strani naravnost proti T u r j a k u. Solnce in pot navkreber sta mi kmalu pregnala mraz iz trepetajočih udov.
Turjaški ali Turjakov grad je obširno zidovje, zidano na skalo. Imeniten je zavoljo starin, ki se v njem vidijo, posebno orožja in podob nekdanjih grofov. Meni je bil všeč posebno tur ali divji bik, ki je na čelu grada vsekan v zid. Nekdaj so bili Turjaški grofi junaki, zdaj pa, kar se imenujejo „Auersperg", njihovo ime v srcu narodnjaka ne budi več veselega odmeva; zato sem tudi jaz šel molče, a naglo memo grada, katerega ime me je spominjalo na Prešernovega „Zelenca" in pa bivšega c. kr. deželnega predsednika, čegar imć je prvikrat zaslovelo na — Janjčah. Komaj sem zadušil po nevolji mi zbujeno željo, da bi vsi kmalu v miru počivali na pokopališči, ki se, nalašč za-nje narejeno, s kapelico v sredi od tod unkraj doline vidi na prijetnem griču, nad katerim štrli še stari grad kviško.
Neprijetne misli, katere mi je zbudil Turjaški grad, pa mi prežene kmalu pogled po lepi okolici, pogled proti Lašičam, ki jih z griča na Cesti zagledam. Tu me doide zopet poštni voz in me potem do Velikih Lašič potegne. Bilo je okoli enajstih zjutraj, vreme gorko, ne prevroče.                                     (Dal. prih.)
329
335
Ozir po domovini.
Popotne   črtice.
Spisal političen sitnež. (Dalje.)
Skočivši raz voz se oglaaim najprej pri svojem prijatelju gospodu kaplanu, ker sem se namenil ž njim popoldne se malo razletati po stari navadi po prijetni okolici. Ta me prav prijazno sprejme in brzo pelje h cerkvi, kjer je živahno gibanje in klepanje, ker ima dobiti nova lepa cerkev dvoje novih zvonikov. Prvi je že do strehe bil dodelan in zvonovi so že viseli v njem; drugi pa je bil dovršen se le do lin. Zdaj je gotovo tudi ta že dodelan, a kaj, ko bo telo brez duše, ker še ne ve, kdaj in kak zvon bo dobil! — Pri obedu se soznanim z gospodom sodnikom, izvrstnim in spoštovanim možem in domoljubom ; zabava je bila zelo živahna; popoldne pa grem s svojim prijateljem na polje krompir peč, nekaj, česar nisem počenjal že mnogo let. Kdor ve, kako prijetno je pri ognji pod milim nebom dihati čisti gorski zrak, ozirati se po bližnjih gričih zelenih in daljnih planinah sivih, pri tem pa krhati, pihati in zobati v žrjavici pečeni krompir, bo razumel, kaka čutila so navdajala mene, ki tega v mladosti tolikokrat vživanega veselja nisem imel že toliko let, sploh
pa več ko tri leta skoro nobene proste ure, da bi bil brez skrbi se po zeleni naravi zunaj mesta sprehajal. Kaj tacega se ne da popisati, le vživati. Človek pa, ki je v mestu rojen, in kmet, ki tako „veselje" vsak dan si lahko napravi, me bo morda imel za prismojenega. Zvečer se vrne gospod župnik, ki je bil po opravkih peljal se v Ljubljano, domu. On je obče spoštovan mož in ima med drugimi dobrimi lastnostmi tudi jako ostro, šegavo in satirično pero, zato smo se raz-govarjali skup pozno v noč o tem in unem in marsi-kaka ostra puščica je izletela iz različnih vzrokov na ljudi, ki jo zaslužijo. Da bi bil državni pravdnik nazoč, bil bi nas morda vse skup konfiscirah
Drugi dan vreme ni nič kaj prijetnega obetalo, zato sem prvikrat prelomil svoj sklep: peš hoditi ter poslovivši se od prijateljev vsedel se zopet na poštni voz, ki me je peljal do Ribnice. Glede druščine sem bil ta pot srečnejši, ker našel sem v trebuhu Kočevske „barke" dva znanca iz Ljubljane, vrh tega pa še dragega mi prijatelja iz Mengša, ki je šel ogledovat Kočevsko mesto. Se vč, da je bil pogovor slovenski, le postilijon je vedno kočevsko-nemški godel. Naj povem tu komično malenkost, ki se je tu zgodila. Videč, da postilijon tako hlastno lovi dim moje „viržinke", pravim svojemu prijatelju: „Ce bi vedel, da postilijon zna slovenski, bi tudi njemu eno dal." — „O, naj le dajo, gospod", se oglasi mož, „jaz znam tudi Kranjsko špraho". Splošen smeh! Jaz pa sem imel nov dokaz, da takrat, kedar se od nas Slovencev kdo kaj nad j a, zna tudi dobro naš jezik.
Postilijon si za8modi viržinko in urno drčimo proti peklu. „Kaj? proti peklu?" bo morda kdo vprašal. Da, proti peklu. Tako namreč se imenuje gostilnica ob cesti tik Kozlerjevega posestva, ki je pa bolj podobno raju, kakor peklu, ker ima preko lepe hiše res rajski vrt. Tu tedaj najdeš „peklo" tik raja. Pa ne misli, da je to „peklo" strašno, marveč prav po volji je popotnikom , ker tu dobe dobro mrzlo pivo. Mi smo se tu vstavili za trenutek in okrepčali se nekoliko, kar je vsem jako dobro teknilo , ker je med tem solnce prodrlo megle in nas jelo prav hudo greti. V Kočevje se po tej poti moraš peljati skoz „peklo", to je tudi nekaj posebnega. Vštric pa zagledaš velikansko lipo s sedeži in mizami okrog in če si Slovan, te bo to jako razveselilo.
Toda postilijon  vpije   zopet  „einsteigen!"   in kdor noče tu ostati, mora ga ubogati,  kajti postilijon je despot, neomejen poveljnik svojih podložnih v vozu. Tedaj ni druzega,   nego vdati se njegovi volji in zlesti v trebuh „Noetove barke". Kmalu pridrdramo v Ribniško dolino, to se spozna na tankih deskah, retah in  „ra-ščetih",   ki   se   povsod   na solncu sušijo.    Malo še in v Ribnici smo.   Voz se vstavi pred pošto, jaz se poslovim   pri   tovariših   in   vkrenem   naravnost  v   dekanovo hišo, kjer sem si bil gotov, da najdem prijatelje in so-mišljence.    Nisem se varal, pri živahnem in mikavnem pogovoru   nam   ura   v zvoniku   prehitro   bije.    Pri tem takem   bi bil morda  ostal še   dalje v prijetni in častiti družbi,   a zvedel sem ,   da utegne  še  isti dan tje priti Ljubljanski škof,   ki  je  ravno   potoval   po Dolen-skem.    Ce bi se tedaj tu zadela, ne bilo bi prijetno ne meui, ne njemu*— tako   si mislim in jo mahnem proti Dolenji vasi z jako mi ljubim spremstvom.    Izvolili smo si stransko pot čez livade in travnike.   Bože mili! Pogled je žalosten.    Povodenj je povsod pustila strašen sled, poljski pridelki so zadušeni, vse zalito, zablateno. Ubogi ljudje,   ki bodo morali  od teh njiv in travnikov davek plačati!    In morali   ga   bodo,   dasiravno jim je preobilne vode   napojena   zemlja   še   to   požrla ,   kar so
336
sadili iü sejali.    Kaj   bodo jedli   in  s čim  živino ohranili, — — to c. k. davkarja nič ne briga. —
Prišli smo v Dolenjo vas. Tu me gospoda spremljevalca oddasta, kakor po „subu" prignanega, le s tem razločkom , da me gospoda, ki sta me sprejela, nista prašala niti po „posu", niti po drugih legitimacijah, ampak po obrazu že precej spoznala, kaj sem. Zopet živahen razgovor, a ne za državnega pravdnika, zopet je vsaj meni ura prenaglo tekla.
Zjutraj je solnce mi gledalo skoz okno v sobo tako, kakor da bi bilo prejšnji dan preveč pilo; vendar je obetalo lep dan, zato se v družbi svojega prijatelja in sošolca napotim proti Kočevskemu. Ne bom tajil, da se mi je nekoliko tožilo po prijateljih, katere sem bil pustil za hrbtom, in da sem se s težkim srcem ločil od svojega pobratima, ki me je spremil do Kočevske meje.
Zdaj si na tujem, si mislim, tu ne boš našel znancev. Res, lotila se me je nekaka plašnost, zdelo se mi je, kakor da bi šel na tuje. Al zažvižgam si: ,,Slovan povsod brate 'maa, in — zopet sem boljše volje.
(Dalje prihodnjič.)
344
Ozir po domovini.
Popotne   črtice.
Spisal političen sitnež. (Dalje.)
„Gut'n Murgen! Heunt is a schöner Tog!" Ta nemški pozdrav in njemu pripeta resnična in mikavna novica iz ust precej okroglega krčmarja, ki isti hip „slučajno" čez cesto grć v svoj hlev, me opominja, da sem na Kočevski zemlji.   Daljnemu  vabilu zgovor-
nega krčmarja, da bi stopil malo čez prag ali pa kar zunaj potegnil ga četrt litra, pa ne morem vstreči in zagovarjam to neuljudnoat svojo s tem, da zjutraj nimam navade vina piti. Na to mož zgine v hlevu, jaz pa jo maham po cesti dalje.
Po njivah vidim ženske v belih, a že zel6 zamazanih oblekah, ki, ko memo grem, za trenutek postoje in nad mano „firbee pasejo''; potem mi doni kramljanje v interesantnem Kočevskem narečji na uho in potrdi to, kar sem že po nagovoru krčmarja slutil, namreč, da sem res na Kočevskem.
Vreme je prav prijetno, solnca gorke žarke hladi pohleven vetrič tako, da počasnih korakov nespotön in nevtrujen pridem preko par revnih vasic, ki nimajo nič mikavnega zame, izvzemši nekaj umazanih otrok, kateri pred mano beže iz cestnega prahu v hiše, do Stare cerkve (Mitterdorfj. Ura bije ravno enajst in pri tej priliki čujem lepo vbrane zvonove (veliki lep C). Prvotni namen moj je bil iti do Kočevskega mesta, potem pa na Stari Log. Al že potoma se mi je omajal ta namen, kajti kaj bi počel v Kočevji jaz, ki sem bežal iz mesta na zelene livade, na neprašni zrak ! S Kočevskim mestom tedaj „ad acta"!
Vkrenem toraj kratko pred vasjo na levo in pra-eam bradatega moža, ki pred svojo hišo deske obla, koliko mi je hoditi še do Starega Loga. „Ne prav dve uri", mi odgovori, in jaz, vesel, da ni dalje, si prižgem ,,erženko" ter stopam dalje. Pot pelje sprva po brezovji, potem pa se prične pravi kras, nič dru-zega ko skalovje in leskovje. Pot je tedaj dolgočasna, tudi mi čedalje topleji solnčni žarki silijo pot na čelo. Nobena živa duša mi ne pride na pot, le samoten volič, ki je menda enako meni odločil se od cede , da bi si priležno in brez nadziranja ogledal svet, mi pride naproti, se vstavi, me pozdravi s prav krepkim globokim D, potem pa, ko mu jaz v tako močnem basu nisem kos odgovoriti, otrepne zaničljivo parkrat z repom in jo maha dalje, jaz pa tudi.
Poldne je, ko se bližam vasi sredi leskovja. Hi-trejih korakov grem proti njej, in ko pridem do prvih hiš, berem na tabli „Malgern", kakor so Kočevarji prekrstili „Malo goro". Žejen in lačen vkrenem v gostilnico, precej ponosno hišo. Al dobiti ni v njej bilo nič druzega nego žganje, vino — so mi djali — je ravnokar poteklo. Voda, ki mi jo prineso potem, ko žganja nočem, je pa tako kalna, da se naglo obrnem in maham dalje. A nič bolje se mi ni godilo v drugi vasi, v Klečah, kamor sem prišel čez dobre pol ure; v tukajšnji krčmi še ljudi doma ni bilo, le dvoje umazanih otrok se mi je s prstom v ustih plašno umikalo. „Da bi vsaj vode dobil ali sadja" — zdihujem in se oziram po vasi, a nikjer ni ljudi domä, še psi so bili menda šli z njimi na polje, ker nobeden ni lajal nad mano. Sadja tudi na drevji nikjer ne vidim, le zunaj vasi zagledam lesniko malo polno z drobnim sadom. Naj velja, kar koli, bom pa plačal, če me kdo prime — si mislim in zaženem palico v veje. Z njo vred se vsuje nekaj drobnih lesnik na tla, kislih in krpkih, a dobre so bile, da so se mi vsaj usta ohladila, ker vode ni bilo nikjer. Predragi čitatelji si lahko mislijo , da po tej poti nisem bil take volje, da bi bil plesal, kakor nekdaj David.
Vendar vsake reči je enkrat konec, tedaj bo tudi te puste in dolgočasne poti med skalovjem in leskovjem. Tako tolažim se in korakam dalje žvižgajoč si „oj radostno potovanje". A korakam in korakam, da se mi pot cedi po obrazu. Ne počivam pa nikjer, ker vem, da počivanje popotnika najbolj vtrudi. Slednjič zagledam na ovinku pod sabo vas in slutim, da mora to Stari Log (Altlag) biti.   Za gotovo tega nisem vedel,
kajti na poti nisem srečal nič živega razen zajca, ki je na nekem kraji čez pot skočil. Spustim se po poti navzdol in ko dospem do vasi, pogledam na uro. Bilo je tri četrt na tri, tedaj je oni Kočevar prav govoril, ko je rekel, „da do Starega Loga ni prav dve uri"; pozabil je le pristavek: „ampak nekoliko več". Kočevske ure so pač dolge, še dalje, kakor hribovske. O tem sem se ta dan še enkrat prepričal.
Vas Stari Log stoji v nekakem kotlu; ob njega robu se posebno lepo vidijo Hi nje. Vsa okolica je nekako žalostna, povsod kaže zemlja skalnata rebra, le ob hribu proti jutru, ob katerem cesta drži proti Žužemberku ali ,,na Kranjsko", kakor pravijo Kočevarji, so nasajene trte. Pa kako vino rasjfce tu! Nič boljše, kakor na priliko v Laškem trgu na Stajar-skem, tako zvani „Dreimännerwein", kateremu je treba dveh, da držita tistega, kateremu tretji kisovca s silo v usta vliva, kajti prostovoljno bi ga ne pil.
„Slovan povsod brate Tma", tudi na Kočevskem. To sem skusil vnovič, ker sem celö v tem kotlu naletel na znance in prijatelje, ki so mi bili tako vljudni, da so me, ko sem se nekoliko telesno okrepčal, spremili precej daleč ob bregu, eden celo do Smuka (Langenton), kjer sva se poslovila ravno ob Marijnem zvonenji.
(Dalje prihodnjič.)
345
353
Ozir po domovini.
Popotne   črtice,
Spisal političen sitnež. (Dalje.)
Zahvalivši se prijateljem za   skazano mi prijaznost koračim moško  in   boljše volje naprej ravnaje se le po
poduku njihovem, naj se držim ^vedno le na levo, nikdar na desno, da pridem v Žužemberk. Unkraj Smuka se zavije cesta navzdol v velike gozde kneza Auersperga. Zopet neprijeten spomin! Vendar nimam časa vkvarjati se s političnim premišljevanjem, kajti napočila je noč in luna se je prikazala na nebu prav povoljna mi svetilnica po temnem gozdu. Nagajala mi je le viržinka, ki ni hotela nikakor goreti, a ker je bila zadnja tega imena, moral sem imeti potrpljenje ž njo in jo pogosto prižigati. Zato pa in ker sem se po p-ri-jateljskem svetu prestrogo ravnal, zaidem na stransko pot, in Bog vedi, kdaj in kam bi bil prišel, da me ni srečal kmet, kateri me začuden praša, kam da sem se po noči namenil.
„Proti Žužemberku" — mu odgovorim.
„Ta pot pa drži proti Hinjam" — me zavrne v slovenskem jeziku.
„I no" — se popraskam za ušesi — bom^pa šel na Hi nje, vsaj ni, da bi ravno moral priti v Žužemberk.    Kako daleč imam še do Hinj?"
„Za vas" — pravi mož — pogledaje me pri mesečni svetlobi od nog do glave — „bo pač dobri dve uri. Toda če vam pota niso znana, utegnete zaiti in potem dolgo hoditi, da pridete do ljudi."
To pojasnilo me ni nič kaj razveselilo. Če bi bil boječ ali bi imel polno mošnjo sabo, bi se mi bile morda brez orožja, kakor sem bil ponoči v sredi gozda z neznanim človekom, mnogo krepkejšim od mene, morda hlače tresle; toda spominjaje se latinskega izreka: „Va-cuus viator latrooe praesente cantabit" (popotnik, ki nima nič pri sebi, se tolovaju iahko v zobe smeja), puhnem viržinkim dim iz ust in pogledam moža.
On je menda uganil, kaj meni po glavi gre, ker predno zopet kaj rečem, spregovori on: „Nič se ne bojte, jaz grem proti Smuku. Idite toraj z mano nazaj do pravega pota, potem ne morete več zaiti, če ostanete na najširji cesti. Malo manj ko eno uro imate še do prve vasi, do Lašič. Tam ostanete čez noč v oštariji, boste že posteljo dobili."
Jako všeč mi je bila ta ponudba. Čez dobro četrt ure prideva, ker po stezah odreževa nekoliko pota, do glavne ceste. Tu ponudim postrežljivemu spremljevalcu par šestič, a on se jih odločno brani rekoč: „dolžnost vsacega človeka je, pokazati zašlemu pravo pot. To je ¦ dobro delo. Če bi se pa za to dal plačati, potem ne bilo bi to več dobro delo.    Srečno pot!"
In predno morem kaj odgovoriti, mi že zgine spred oči, naglo stopaje po poti navzgor. Taka nesebičnost, taka krščanska načela v sedanjem sebičnem in brez-verskem veku, Človeka v srce ginejo. Da, da, v gozdu in med nespridenim ljudstvom jih še najdeš , v mestu ne ali le redko kje. O, vražja viržinka, da bi ne bila zadnja, kdaj bi te bil že vrgel ob tla! Ko svojo pot naprej koračim, zagledam pred sabo na cesti dve živali, podobni volčjim psom, kakoršne imajo na Krasu ovčarski pastirji za stražo. To mi je veselo znamenje, da sem blizo vasi, kajti kjer je pes, človek ni daleč; zato vržem ko3 neubogljive viržinke ob tla, da se kar iskre pokažejo in si eno zažvižgam. Psa se počasi za-sučeta in zavijeta v hosto.
Moja nada, da sem že blizo vasi, pa se ne opraviči, kajti še le čez pol ure trdne hoje se prikaže med drevjem luč in kmalu potem pridem v vas Lasi če, ki šteje menda sedem hiš. Prva hiša, precej velika, je gostilnica, to sklepam po razsvitljenih oknih in glasovih hripave harmonike, ki iz nje done. Tedaj grem po stopnicah gori in stopim v vežo, kjer poprašam gospodinjo, čvrsto žensko prijetnega obraza, bi li ne mogel tu prenočiti. „Zakaj ne?'' — je odgovor — >>vsaj imamo posteljo."   Ali sem ljub gost ali ne, tega nisem mogel iz-
vedeti še po obrazu gospodinje, ki me pelje v sprednjo sobo (v zadnji je bilo polno Kočevarjev, ki so bili precej glasni). Dobil sem tudi nekoliko večerje, po tej pa se spustim z gospodarjem in gospodinjo v pogovor in spoznam, da sta oba še precej izobražena. V kratkem smo bili znanci in se prav lepo menili o različnih stvareh. V pogovoru sem tudi zvedel, da tisti živali, ki sem ju v hosti srečal in sta se mi zdela ovčja psa, sta bila volka, ki sta dan poprej krčmarju dva psa pojedla. „O vraga! v kakošni nevarnosti sem bil brez vsega orožja." — »Ne, ne — mi zavrne gospodar. „Volk poleti človeku nič ne stori, in še pozimi, kedar je lačen, ga lahko zapodite z ognjem/' — Tedaj sta tudi ta dva jo brž v stran zavila, ko sem jaz slučajno viržinko prižigal in jo potem, ko me je jezila, ob tla vrgel, da so s iskre pokazale?" — „Gotovo; toda tudi brez tega bi vam ne bila nič storila, ker sta še mojih psov sita."
Hvalil sem Bogd, da onih zveri nisem spoznal, ker še zdaj nisem imel tako dobrih misli o njih, kakor gostilničar, posebno glede noči ne. Pojasnilo to me je pa tako razburilo, da nisem mogel še iti spat, ampak vsedel se in pisval poročila in pisma v Ljubljano, katera sem hotel v Žužemberku na pošto dati.
Davno je že vse spalo, ko tudi mene zaspanec premaga. Spal sem tako dobro, da se mi še o volkovih ni nič sanjalo. Zbudilo me je še le jutranjo solnce, ki je radovedno pogledalo v mojo izbo, kaj še v postelji delam. Vstanem tedaj in poravnavši račun, ki je bil tako majhen, da sem se po pravici čudil, napotim se navzdol proti Žužemberku. Pot je zopet vedno med leskovjem in nižjim grmovjem, samotna, živega nisem videl druzega nič kakor v zraku nekoliko kanj, po gr-movji pa sila veliko kosov, ki so obirali jagode ko staničevja.                                                     (Dal. prih.)
354
360
Ozir po domovini.
Popotne   črtice.
Spisal političen sitnež. (Dalje.)
V Žužemberk dospem malo pred deveto uro. Bila je nedelja. Ker sem bil prejšnji dan stradal, mi kruli želodec, toraj stopim v gostilnico in si dam napraviti malo zajutrka. Potem si površno ogledam trg in tudi razpadajoči grad, zopet Auerspergov. Zdajci gori na griču zapojo zvonovi in vabijo verne k maši. Ker ' se tudi jaz med kristjaneTštejem, ležem počasi z drugimi vernimi proti cerkvi — počasi, ker mi je solnce gnalo pot iz kože. Potoma oddam pisma na pošti, ki je v tako skromnem poslopji, da bi človek mislil, da se tu hranuje krompir, repa in zelje, ne pa da je tu pošta tako ponosnega trga, kakor hoče biti Žužemberk. Ko dospem do cerkve z drugo množico vred, vdru gič sapoj6 zvonovi, lepo vbrani (veliki močan C ) Nehote se mi vsili želja, naj bi Ž u že m ber čani poslušali bolj te vbrane glasove, kakor nevbrano liberalno rjovenje in ušesa trgajoče nemčurske glasove. Bilo bi to zd-nje in za druge  bolje.
V sedanjem času sicer ni navada (zlasti pri tako zvanih „omikanih" ne) hvaliti se s tem, da je kdo bil pri maši, ampak bolj pogosto naletiš na nasprotno ba-hanje. Jaz pa tu naravnost in s ponosom rečem, da me je duhovno opravilo na duši ravno tako okrepčalo, kakor (če je primera dovoljena)  prej  zaželeni zajutrek
na telesu. Pridiga gospoda v cerkvi bila je jedrnata. Mladi gospod duhovnik imel je krepko in gladko besedo in v govoru prepričevalno, ognjeno moc,r ki mehča trdovratna srca in drami spavajočo vest.             *&€*¦      ^*M
Po masi me je gnalo srce, govoriti s tem izvrstnim duhovnikom, predno potujem dalje. Po^njegovi prijaznosti našel sem tudi v neznanem mi Žužemberku znance in prijazne ljudi, potem pa sem se, vtretjiČ pre-stopivši svoj program, kateri mi je veleval le pes hoditi, peljal do Toplic. Tega prestopa programa svojega pa nisjpm obžaloval, prvič zato ne, ker je pot preko Krke jako dolgočasna, drugič pa, ker bi pes morda ne bil več prišel do noči do Toplic, in tretjič ker je bila nedelja in na poti mnogo vinjenih ljudi, ki popotnika nikjer pri miru ne puste.
V Toplicah, da3iravno v popolnoma neznanem mi kraju, naletim zopet na znance. Bili so to zadnji gostje iz Ljubljane, nekaj pa je bilo drugih, ki so me tudi poznali. Po tem sem spoznal, da „ineogoito" potovati tudi meni ni mogoče po slovenskih deželah, kar sem pozneje še mnogokrat skusil. Večer nam je tedaj v prijetnem nepolitičnem pogovoru naglo pretekel in ko bije ura enajst (veliki zvon visok D), se podam k počitku na pošto, kjer sem se bil vtaboril. Tudi tu ni bilo prenočevanje drago in no3trežba dobra. Toplicam manjka le železnice, ki bi ljudi složno vozila v jako zdravilno vodo, pa kaj, ker je prepir, kje naj gre železnica, podrl kratko železno cesto in Dolencem pustil —
dolgočasno!
Drugi dan odrinem zarano naprej po programu svojem, namreč peš proti Semiču. Kmalu dospem do Poljanice (Pöllandl), ozke doline. Že potoma se mi je zdelo , kakor da bi ženske na polji ob cesti, v domače rujavo platno oblečene, kočevski govorile. Vedel sem sicer, da so v Poljanski dolini naselniki Kočevskim enaki, a vendar sem si mislil, da meja ni tako strogo prerezana, da bi ljudje slovenski ne umeli. Prepričal pa sem se, da moški pač razumejo dobro slovenski, a slabo in ne raHT govore, ženske pa le težko razumejo in nikakor ne govore „kranjski". Ta prikazen izvira iz tega, da možki hodijo, prav kakor pravi Hočevarji, po svetu in se nauče različnih jezikov, tedaj tudi slovenskega, žene pa ostajajo doma in obdelujujo polje ter oskrbujejo dom in tako ne pridejo dosti v dotiko s „Kranjci".
Poten in žejen stopim v gostilnico na Poljanici. Tu zagledam krog: mize več ljudi, menda posestnikov iz istega kraja. V kotu za mizo sedi nek človek, učitelj ali kaj tacega (ker nisem hotel tako siten biti, da bi'bil praaal, kdo je) in bere nazočim iz nemškega časnika. Jaz se vsedem po tihem pozdravu k stranski mizi in poslušam berilo. Zdi se mi zel6 „turško". Radoveden vprem svoje oči v list, katerega ima bralec v rokah, in vidim „Gemeinde-Zeitung". — Naglo izpijem svoj četrt litra in grem. Po poti pa mi pride misel: kaj ko bi pri nas učitelji in drugi, ki znajo brati, zbirali po gostilnicah ali drugih krajih ljudi in jim brali slovenske časnike! Ali ne bi dobili toliko in tako marljivih poslušalcev, kakor tu, kjer se ljudje celö po prihodu čisto neznanega človeka niso dali motiti, da ne bi bili poslušali bralca? Mogoče, da se tudi pri „Kranjcih" kje tako godf, al jaz na svojem potovanji tega nisem nikjer zapazil, ker so po gostilnicah povsod le pili, razgrajali ali se prepirali.
To premišljevanje me je tako prevzelo, da sem skoro pozabil na pot pod nogami. Je pa tudi dolgočasna ta pot, vedno ob potoku, ob katerem stoji mnogo mlinov. Na bregu ob levi se razprostirajo vinogradi in sredi njih hiše, tako, da je vsa ta dolina na dolgo raztegnjena vas,   pod   katero  pelje  cesta vedno polagoma
navkreber. Na cesti najdem kos papirja z napisom ,,Gemeinde Zeitung", dokaz, da ce!6 ti zapuščeni ljudje si vendar naročajo liste svojega jezika. Idi pa v kateri koli kot slovenske dežele, stavim, da ne boš naletel na noben siovensk časnik drugje, ko pri gospodu župniku ali učitelju.    Žalostna nemarnost!
Ta žalostoa zavest, pusti kraj in še bolj pusto vreme me tako omami, da zopet popolnoma pozabim poti. Spomnim se je se le, ko mi jamejo debele kaplje kapati na slamnik. Razprem toraj svoj dežnik in koračiću dalje po namočeni cesti.
V dežji do8pem do Crmošnjic. Tu na nekem ponosnem poslopji berem napis „Volks Schule", pod njim pa priprosto v slovenskem jeziku „Sola". — „Vraga", ai mislim, čemu „Volks Schulu"? Saj bo tako vsak človek rad verjel, da tu ni vseučilišča! Že kraj tega ne kaže." — Ker je še hudo deževalo, na severu pa se je kazalo nebo jasno, grem vedrit v gostilnico. Opiraje se na napis „Sola" velim si prinesti slovenski „pol litra". „Holb Liter" pa je odmev iz ust postojnega gostilničarskega dekleta, kije, kakor sem pozneje zvedel, hči krčmarice. „Mar tu ne govorite slovenski?" prašam na to gostilničarico. „Gott bewahre —- wir seint ja GotsctuHber" — doni iz njenih ust. „Zakaj" „Gott be wahre?" prašam dalje, zdaj res nekoliko razžaljen, nemški: „Ali bi bila za vas velika nesreča, če bi govorili slovenski? Je mar nasprotno posebna sreča za vas, da govorite nemški in Boga hvalite za to?" — „Wir seint Gotscheber" — doni zopet srpo iz ust trebušne matrone, ki potem zgine in hčeri (memo rečeno, Jepi deklici) veli, da naj ona gleda, kako bo dobila od mene denar za naročenega pol litra. Hči se potem vstopi pred vrata, kakor za stražo, in še le, ko jo pokličem, da plačam, pride in milostljivo sprejme denar. Jaz sem materi in hčeri to odpustil, ker je bilo vsaj vino res dobro.
Nekoliko sarkastičnih misli se napotim dalje. Pot je še nekoliko napeta, potem pa se spustiv v nižavo proti Semiču. Krasen razgled na robu! Skoda, da izopet prične dež in se megle vale po bregovih. Kako bi bila sicer prijetna pot ob hribu med vinogradi in vinskimi shrambami! O dežji pa je vsaka pot neprijetna , tedaj se tudi one proti Semiču nisem posebno veselil, ampak hitel sem, da bi kmalu dol dospel.
(Dalje prihodnjič.)
361
367
Ozir po domovini.
Popotne   črtice.
Spisal političen sitnež. (Dalje.)
Zavoljo pregoste megle nisem zagledal Se mi ča, predno nisem bil že skoro v sredi vasi. Ozrem se postrani in zagledam strmec prvo posebnost tegajsraja, namreč nad štacuno tablo s sledečim napisom: „Stefan Der Gane Gemište Ware, handlung." O preblažena kultura ! Pogledam napis še drugič, tretjič, si brišem očala al — ni drugače: napis je natančno tak. Za Boga! kaj je moža napotilo bahati se s tako nemščino! Ali ni v Semiču nikogar, ki bi mu naredil pošten in pravilen slovensk (ali, če že ni drugač, nemšk) napis! Držim že skoro za kljuko, da bi mu jaz sam ponudil se za to samaritansko delo, kar zagledam na drugi strani cerkve visoki zvonik, v katerem bije ura tri. Urno pogledam jaz na svojo, s katero se lahko baham, da natančno gre, a moja kaže štiri. „Vraga, mi je li zbezljala?" — si mislim — „ali pa so Semičani v času za celo uro — zadej?"
Nerešivši te zastavice sem že stopil čez prag dekanijskega poslopja, kamor me je vleklo že davno mi dano prijazno povabilo. Kako sem bil sprejet, tega ne bom obširno popisoval; le to naj bo ob kratkem rečeno, da smo bili zopet popolnoma svoji pri svojih, in da je izvrstni „semičan" različnih barv obilne solze veselja pretakal. Pozno smo se ločili in šli počivat. Kar se mene tiče , gotovo nisem slabše in mirnejše spaval, kakor malo dni prej tu gospod škof. Zbudim 3e, ko zvon sedem zazvoni. Urno sem na nogah in se jamem napravljati, ker mi je bilo žal za juterni zrak. Komaj pa sem na pol oblečen, že stopi vljudni gospod dekan v sobo z vprašanjem: „Boste li tako zgodaj vstali?"— „Zgodaj?" ga zavrnem jaz, „saj je že sedem zvonilo!" — „Hehe", pa se mi nasmeje, „le poglejte na svojo uro, če gre dobro." Jaz pogledam na svojo uro, a ta kaže — še le šest. „Kako je to?" vskliknem na pol glasno, „je li ura moja znorela? Včeraj je kazala štiri, ko je tu tri bila, danes pa kaže šest, ko tu že sedem zvoni." — „Je že dobra vaša ura" — spregovori gosp. dekan, in ko ga debelo gledam, pojasnuje dalje: „Pri nas je taka. Ljudje ne gredo na delo prej, ko zaslišijo zvon, ki naznanja sedmo uro. Zvečer pa ne boste zopet čez sedmo uro nikogar na polji obdržali. Naš cerkovnik pa je zvit mož in jih dobro za nos vodi. Zjutraj namreč- porine kazalec za eno uro naprej, in tako gredo ljudje prej na delo, popoldne pa za eno uro ali prav za prav za dve uri nazaj , da ljudje dalje delajo. Tako gre naša ura vsaj v poletnem času samo ponoči ali ob deževnih dnevih prav." Po tem pojasnilu je bila čast moje ure rešena in občudovajoč bistroumnost cerkovnikovo, ki na ta način ljudi — če tudi le v njihov lastni prid — za nos vodi, dokončam svojo toaleto, za popotnega človeka, se ve da, priprosto; na to pa se podam doli, ker mi je gospod dekan naznanil, da me čaka prav gorensk zajutrek. In res! Umna kuharica nam je napravila — žgancev s kislim zeljem. Teh res nisem pričakoval, zato sem se pa tudi spravil nad-nje, kakor lačen volk. Kaj je kava, kaj še tako dober liker, kaj toefsteak proti poštenim gore n s k i m žgancem!
Po zajutreku se podamo malo po okolici. Pri tej priliki zapazim, da vinska letina bo le revna, ker sta mraz in palež grozdju zel6 škodovala. Pogled po vinogradih nas nič kaj ne razveseljuje, pač pa izvrstni humor gospoda dekana, s katerim se podam v zvonik, s katerega je krasen pogled proti jugu.  Zvonik je precej
visok in trden , zato bi se mu podal veči veliki zvon, kakor ga imajo zdaj. Kot zvonovoslovec brž pošlatani zvonove za žilo in najdemzelo dober D, ravno tak Fis, a slab A, tedaj ne prave harmonije. Za dekanski stol je D premajhen, tudi je troje zvonov premalo; zato se mi je zdelo, da bi se za harmonično zvonenje k tem trem podal vćliki zvon A (za D dur) ali pa H (za H-moll, če se namreč tudi mali slabi in vršeči zvon A prelije v H).
Naj mi prečastiti bralci ne zamerijo takih opazek, ki se jim morda ne zde mikavne. Jaz sem namreč sit-než, ne le političen, ampak sitnež sploh, ki še v jajcu dlake išče.
Z zvonika je razgled krasen. Pogled na meje Hrvaške in Bosniške gore, pred katerimi je posejanih brez števila vasi. Semič je imel prejšnje čase mnogo trpeti pred Turki, zato je bila cerkev tudi močno vtaborena. Gospod dekan mi je z zvonika kazal kraj, kjer so Se-mičani in Crnomaljci dohiteli Turke in jim vzeli monstranco in plašč, ki so ju v Semiški cerkvi vplenili.
Zapeljan po prijaznem vabilu, veseli in prijetni druščini in po želji j spoznavati še nekoliko tukajšnje življenje, ostanem še ves dan v Semiču, poskuševaje tudi vina po kletih. Kdor ve, kaj se to pravi, me bo razumel. Drugi dan pa se poslovim pri častiti in ljubi mi druščini in se podam proti Črnomlju. Cesta in vreme sta lepa, moj duh vesel; ni čuda to raj, da mi sicer samotna pot ni predolga. Komaj sem popuši! v Semiču zapaljeno viržinko, že sem zunaj gozda pred velikim kamnom, ki tu v travi leživin katerega je hudič tu pustil, ker ga je hotel nesti v Črnomelj, pa je opešal   — tako govori pravljica.
(Dalje prihodnjič.)
368    -
376
Ozir po domovini.
Popotne   crtice.
Spisal političen sitncž. (Dalje.)
v^
Črnomelj leži v nekakem kotlu tako, da zagledaš mesto še le, ko si skoro že v njem. Kazen nekaterih poslopij v sredi mesta so hiše bolj revne in zel6 zapuščene. „Predmestje" pa ima še to posebnost, da je skoro pred vsako hišo dvor ali marveč gnojišče, ki zlasti ob gorkem vremenu nepopiaijivo vonjavo s sebe spušča. Taka gnojišča so sicer prav dobra in potrebna za njive, a pred hišami tik ob cesti niso niti kinč mestu niti zdravju koristna. Naravnost rečem — in na mi spoštovani Crnomeljčani tega ne zamerijo — da sem že v več vaseh več čednosti videl, kakor tu, in da neprijeten vtisek dela na popotnika, ako otroke s „pujski" vred valjati se vidi po gnojiščih. Naj bi novemu okrajnemu glavarju gosp. Mahkotu obveljalo, kakor koli odstraniti to nadlogo!
V mestu najdem hitro znancev, ki omajijo kmalu moj sklep: čez dve uri že odriniti dalje, in mi prigovarjajo, naj ostanem čez noč, ker mislijo napraviti v čitalnici majhno veselico. Ker nikdar nisem bil posebno trdovratne narave, se kmalu dam^pregovoriti, posebno ker me je mikalo videti nekoliko Črnomaljskega sveta. Poročniki letajo sem, letajo tje, in zvečer ob 03mih se res zbere lepa družba gospojic in gospodov v prostorni dvorani čitalnice, ki ima tudi še precej pristojin oder — nič manjšega od Ljubljanske čitalnice , in dosti dober glasovir. Kmalu razgovor postane živahen, in družbica hoče plesati, — in takim željam ne gre se ustavljati. Kdor rad pleše, temu se lahko gode, in temu pripisujem jaz resnico, da so se vrtili prav zadovoljno celo, ko sem jaz — kot samouk po občni želji, ki je od mojih rok pričakovala gotovo veče spretnosti — sedel za glasovir in s svojimi davno že pisanja bolj ko glasovira vajenimi okornimi prsti nekaj okroglih zabrenkal. Vesela družba ne gleda na uro; zato je bilo res že za-rano zjutraj, ko smo se razšli, jaz z občutkom človeka, kateremu je v prijetni in častiti družbi večer prenaglo pretekel. Naj bo zato tu še enkrat hvala izrečena Crno-meljkam in Crnomeljčanom, posebno gospodu predsedniku čitalnice, ki so mene gosta v tako prijetno družbo sprejeli.
Zgodaj zjutraj se podam proti gostilnici, kjer sem bil pustil svojo lahko popotno robo in naročil si posteljo; a ker je gostilnica že zaprta, sprejmem prijazno ponudbo gospoda učitelja in grem ž njim. Spal sem dobro, zbudilo me je jutranje solnce, ki je radovedno pogledalo skozi okno, kaj še delam v postelji. Naglo skočim s postelje in se napravim za odhod , a gospod učitelj me razveseli s ponudbo, da mi hoče par dni na poti druščino delati, ker ima ravno čas. Sedeva tedaj na voz, katerega nama je prijateljstvo skoro vsililo. Tretjič prelomljen program peš-noje!    Ta prestopek pa
sem pozneje sam zagovarjal s tem, da je pot proti Ad-lešičem, katere sem imel zdaj na niti, ne le dolga, te-muč tudi dolgočasna, brez vsake zanimivosti.
Skoro je že poldne, ko se pripeljeva na Adlešiče. Vas je zelo raztrseena, tu pa tam gleda kamenje iz zemlje in leskovina pokriva griče. Streljaj od cerkve teče v globoki strugi Kolpa, unkraj se vidijo Hrvaške vasi in vinske gorice. Z griča dol se vidi tudi grad „Podbrezje", močno, temno zidovje ob bregu Kolpe ali „Kupe", kakor pravijo, lastnina barona Apfaltrerna.
„To je mikaven grad" — pravi moj spremljevalec, „nazaj gredč ga greva gledat." „Jaz nimam posebnega veselja gledat teh še zdaj stoječih prič robstva našega naroda" — odgovorim mu, ker mi je ime „Apfaltrern" zopet sprožilo neprijetne in  britke misli.
Pred župnijo, precej obširnim in dosti lepim poslopjem, se vstavi voz, ki naju je sem pripeljal. Vesela, da ne bo treba več pretresati nama kosti, poskačeva na tla in posloviva voznika. Gospoda župnika, znanca in prijatelja mojega po duhu in peresu, ni doma, moj spremljevalec me pelje tedaj k gosp. učitelju, ki nama pove, da je gospod župnik šel z družbo v Marijin dol k ondašnjemu gospodu „plovanu", kakor tam imenujejo župnika župnije staroverske. Za njim tedaj, ker me je želja gnala, spoznati tega duhovnika in njegove farane. Gospod učitelj Adleški, ki je tu dobro poznan, se nama prijazno ponudi za spremljevalca, tedaj hajd na pot!
Dobre četrt ure in na meji smo in sicer na suhi meji brez vsega mejinega znamenja. Pač, znamenje je, in sicer vidno znamenje. Brž unkraj Kranjske zginejo ti sadna drevesa, le tu pa tam je še kaka samotna češplja, najbrže po kaki šogi tje zanesena. Hiše so borne bajte, živina leži med spleteno ograjo pod milim nebom, sploh je videti, kakor da bi ljudje nič ne držali na stanovališča. Revščina povsod gleda iz majhnih oken. Na polji med turšico , memo ajde skoro edinim sadom, kar sem mogel videti, zagledamo prve ljudi. Obrazi so vsem bolj črnkasti, iz njih štrli neka posebna temnost. Oblečeni so sicer kakor Beli Kranjci, le ženske, ki imajo pa v obrazih isti čudni temni svit, se razločijo od Belih Kranjic s tem, da imajo nekaka pokrivala na štiri vogle in vsaka predpasnik črn. Videti je, kakor da bi po kaki reči žalovale. Ko smo memo polja koračili, nas pride vse radovedno gledat.
Puščoba, revščina in zanikernost, ki se je tu povsod kazala, mi sproži vprašanje: Je li zemlja tako nerodovitna , da ne raste niti poljski sad niti sadno drevje, ali pa so ljudje leni? — Odgovori se mi, da zemlja sama na sebi ni nerodovitna, kar se kaže brž unkraj meje, a da so ljudje zelö zelo zanikerni in leni, ter iščejo prihodka povsod rajše, kakor iz zemljišč. Zato jim tudi Kranjci nič kaj ne upajo in naši duhovni morajo z njihovim „plovanom" v dobrem prijateljstvu živeti, da je mir ob meji. Sploh pa so mi pravili, da narod ta je zelo zapuščen in malo vreden , čeravno si gospod „plovan" na vso moč prizadeva prestrojiti ga v pridnejše in manj divje ljudi.
Jaz se pri tej priliki spomnim , da je bila nekdaj v Kranj skem deželnem zboru izrečena želja in neki predlog sprožen, naj bi se ta kraj, ki je bil nekdaj lastnina Kranjske dežele , odloči od Hrvaške ter pridobi Kranjski. Temu predlogu bi jaz po tem, kar sem zvedel o Marijindolcih, pritrdil le pod tem pogojem, da se privzame le dežela, ne pa tudi ljudje. Mestu njih bi jaz preselil dol par sto pridnih Gorencev, in stavim svojo glavo, da bi kraj kmalu dobil vso drugo podobo, ker je zemlja gotovo rodovitnejša, vreme ugodnejše, kakor na marsikaterem kraju na Gorenskem, kjer vidiš lepo polje in čedne vasi.    Po  tem  se  tudi ni ču-
diti, da goveja kuga tu vedno čez mejo vhaja. Nemarnost in lenoba jo na vso moö pospešujete.
(Dalje prihodnjič.)
377
383
Ozir po domovini.
Popotne   črtice.
Spisal političen sitnež.
(Dalje.)
Cez kake pol ure hoda zagledamo majhno, a lično hišico na griču, pod katero se Kolpa leno vali v svoji strugi. „To je gosp. plovanovo stanovanje, cerkev pa je se pol ure dalje na griču" — razlaga najin spremljevalec. „Gospodje bodo najbrže v hiši, ker stoji voz pred njo, tedaj idimo tje."
Ko se približamo, se prikaže moj znanec in prijatelj na pragu, ter nas prijazno vabi, da vstopimo. V sobi zagledam majhno druščino, nekaj katoliških duhovnov in nekega učitelja. Moj prijatelj me predstavi gospodu plovanu, mlademu, nekoliko šibkemu možu z rujavkasto brado v narodni Hrvaški obleki. Jaz sem bil že prej prav radoveigg^in^eči ^oram. da je Llv vtis predstavljene-mi oseDevmi prav prijeten, vsa po- / stava kazala je vljudnost in ponižnost — lastnosti, ki se nahajate le pri ljudeh, ki niso puhle glave in ki svoje vednosti niso zajemali iz kakega „konver3ations-lexikona".
Gospod plovan nam postreže po domaČi navadi in ker je bilo še dopoldne, s kupico dobre in čiste „rakije" ter s koscem kruha. Po kratkem postanku pa se odpravimo, poslovivši se od njegove mlade gospe, nazaj proti Adlešičem in sicer tik ob bregu globoke in temne Kolpe. To je vse temno, ljudje in voda, le naša družba bila je vesela.
Prišedše nas v AdlešiČah čaka že obed. Tedaj sedemo krog mize in ko smo potolažili nekoliko želodec, razveže nam izvrstna vinska kapljica tudi jezike in tako se vrstć zdravice in napitnice do noči. Toda „Kranjec je rad vesel — kaj bi ne zapel? Njemu pesmi iz srca tek6." Pričelo se je tudi petje, še ce!6 Marijnodolski gospod plovan se d& pregovoriti, da zapoje „Rado ide Srbin na vojnike". Lepo je donel glasvnjegov, vendar bilo je petje njegovo različno od našega. Ce poje Kranjec to pesem, glasi se jasno, veselo, spodbudljivo, navdus-ljivo. Gospoda piovana petje pa je bilo, čeravno lepo in pravilno, vendar nekako bolj tužno, kakor je tužnost razlita nad vsem njegovim narodom. Kranjec, če poje, uka; ta pesem pa je bila, kakor da bi pevec žaloval. V glasovih je neka terca in kvinta, katere moj spremljevalec, da-si izurjen pevec, ni mogel zadeti Ni „mol", ne „dur", ampak tako v sredi mora biti, ker se tako megleno-milo glasi. Menda je to še žalovanje naroda p,o svobodi, katero mu je grozoviti Turek vzel, — po domu, iz katerega ga je pregnal.
V sredi te vesele zabave pokliče nekdo gospoda župnika Ojl sobe. Naglo pride nazaj in pravi, da je klican k bolniku in prosi družbe, naj mu odhoda za zelo ne jemlje. Nemudoma potem odide; bila je že noč. Cez pičlo uro časa se vrne nazaj k družbi in četrt ure pozneje pride nekdo naznanit, da je bolnik umrl. Ta episoda mi je zbudila zopet resne misli. „Glejte" — sem modroval sam pri sebi — „kako težaven je stan duhovnika! Iz srede vesele družbe ga iztrga poklic in iti mora, kajti če bi bil na pr. nocoj gospod župnik se
le količkaj obotavljal, umrl bi mu bil bolnik, nepreviden s sv. tolažilom za umirajoče. Ali pač tudi gospodje uradniki vselej tako vestno ravnajo, kedar jih čaka dela nujnost?"
Spomnim se nehote neke druge prilike. Pred nekoliko leti sedel sem v veseli družbi pri obedu tik nekega zdravnika, ki pa je zdaj že umri. Med obedom, ko je prišel ravno dobro pitan puran na mizo, ga pridejo klicat, naj gre brž k nekemu drvarju, ki se je s sekiro v nogo vsekal in kateremu ne morejo nikakor krvi vstaviti. ,,Ej, da jaz purana pojćm, bo že še počakal; pri jedi ima človek rad mir — —" odgovori zdravnik. In res mirno in polagoma spravi več mastnih kosov pod streho svojega života, potem jih zalije s par kupicami vina in gre. Sredi pota pa ga že sreča mož, ki ga je prišel prej klicat, in mu naznani, da je drvar umrl, ker mu je kri odtekla. — S kako vestjo je šel potem zdravnik spat, tega ne vem. — Ne, da bi vsem zdravnikom s tem primerjanjem očitati hotel malomarnost, kazati le sem hotel zvestega duhovnika v težavnem njegovem poklicu.
V tem je bila napočila se trda noč, kar jaz s strahom zapazim, ker sem se bil s svojim spremljevalcem za trdno namenil na odhod. A vljudni gospod župnik pristopi in mi smehljaje se naznani, da je že naprej vedel, kako bo, in da je meni in mojemu spremljevalcu pripravil postelje. Prijetna družba odide, ko smo z velikim navdušenjem izpraznili zadnji kozarec na zdravje našega očaka gospoda dr. Jan. Bleiweisa, štirje pa se ostanemo skup in se pogovarjamo — a ne za ušesa državnega pravdnika.
Po veselem večeru sledilo je sladko spanje. Drugi dan se z zahvalo poslovim od svojega preprijaznega prijatelja gospoda župnika in se napravim s svojim spremljevalcem dalje na pot. Pred župnijo zagledam tropico v domačo belo obleko oblečenih dečkov in deklic. Bili so vsi jako čedni, lepo oprani. Res, prijeten vtisek je naredil mi pogled mladine, ki je pod prostim nebom mirno pričakovala poduka v veronauku.
Pa kaj je to? Pred župnijo čaka zopet voz s čilim konjičem, zraven voza mož zel6 inteligentnega obraza v belokranjski obleki, ki se nekako zvito muza.
„Kaj  je  to?u — vprašam gospoda župnika,   „moj
program je, hoditi p eš."    ^"S^ ¦ f L?b  **    **>S&/   , f ^ .^LLhW, ^e Lih'0dLj^   H*-    *~*^, .
384
Ozir po domovini.
Popotne   črtice.
Spisal političen sitnež. (Dalje.)
„Ni«- se ne bojte, gospodine!" — odgovori voznik — , vsaj va« ne bom zvrnil; vas dobro poznam. Le sedite na voz\iđ*-tr^>^L*  M        /**»€   ^ f^f
Čuden se mi je zdel ta nagovor, ker se ne spominjam, da bi bil tega mož& že kdaj videl. Al gospod župnik mi pojasni to reč, rekoč, da ta mož bere slovenske časnike. Tedaj se — svoj program že četrtič preiomivši — vsedem na voz, a le s tem pogojem, da stopim doli, kedar se mi bo zdelo.
Cesta proti Podzemlju se drži vedno blizo Kolpe. Čeravno ni posebno gladka, vendar konjič, katerega voznik goni z besedami bolj nego z bičem, naglo teče. Zunaj vasi nas srečuje še po več enako snažno oblečenih otrćk, ki so k poduku v župnijo namenjeni. Voznik nama potoma marsikaj pripoveduje in kaže kraje in vasi. Meni bilo je posebno, vječ to, da je mož tako čisto izgovarial besede. Sploh tu kaj lepo in čisto slo-, venski govore s pnmesanimi nekolikimi hrvaškimi izrazi. Zgovornost voznika bila mi je jako všeč; vstre-zala mi je mnogo bolj , kakor onega , ki me je proti Toplicam peljal in mi, ko zavijeva v Poljansko dolino, na vprašanje: „kake so te vasi?" odgovoril: ,,vsake sorte vasi so tam doli". Zdaj sem toliko vedel kot prej. Peljemo se tik Hrvaške meje memo več — po vnanji podobi revnih vasi, vendar polje zdelo se mi je zel6 rodovitno. Ko zagledam neko veče poslopje pred sabo, vprašam, čegavo je ono poslopje? „Baron Ap-faltrernovo" ¦— mi odgovori, in zopet postanem melanholičen. Večidel, kjer ]e kak lep kraj, ima gnjezdo kak nemčursk bogatin ali plemenitaž, ki slovenskemu ljudstvu ponuja nemško kulturo; to pa ovira narodno omiko, širi se nek sužnji duh itd. Zvedel sem pa, da je ta baron Apfaltrern vendar skrben za izobraženje on dotnih prebivalcev, ker razširja med-nje Dežmanove „Slovenske pratike", pri Kleinmaverji tiskane; to mi je pravil kmet, pri katerem sem tako „pratiko" našel. „Ad majorem Dežmaniae gloriam" se tedaj bogati in ponosni gospod baron celć tako daleč poniža, da gre lastnonožno med kmete Dežmanovo seme sejat!
Četrt ure pod Podzemljem se spustiva raz voz in jo mahava peš proti vasi. Podzemelj je tik Kolpe na podnožji griča, s katerega je krasen razgled na Hrvaško in v Gorjance. Pri gospodu župniku, jako prijaznem gospodu , dobiva med drugim tudi rake iz Kolpe. Veliki so bili in dobri, pa tudi mnogo jih je bilo, Kdaj so imeli vse lepe lastnosti. Popoldne naju spremi jako prijazni gospod v Gradac, kjer se v tovorni lijo krogle razpoknice za Uhatius-ove topove, po 8 funto? težke. Taka krogla ima podobo in debelost srednjega korena, v sredi votlo cev, krog katere je nabranih po dvanajst krogov; vsak krog je razdeljen na 12 kepic, ki se le rahlo skup drže. V cev ali „dušo" se dene potem smodnik, ki zažgan raznese kroglo vsaj na 120 kosov — debelih kakor navadne strelne krogle.
Ogledavsi tovorno in lepi parku podobni vrt z orjaškimi smerekami vrnemo se nazaj, gospod župnik na dom, jaz in moj tovariš pa proti Metliki. Pot drži čez malo ieeovje, hiš ni veliko blizo, vsaj videla jih nisva.
Trda noč je že, ko dospeva v Metliko. Kam drugam se pač hočeva obrniti Slovenca najprej , ko v čitalnico! Al v čitalnici je tema, nobene lučice, — dokaz ,   da MetliČani  zvečer  ne   hodijo  v čitalnico.    Moj
spremljevalec, ki je nekoliko poznal že Metliko, me pelje v prav prijazno gostilnico, rekoč, da tu utegneva dobiti kaj znancev. In res! Komaj sedeva za mizo, kar stopi v sobo moj znanec gospod Navratil. Ta naju brž spravi v veselo družbo, v kateri smo vrlo pretakali izvrstno Metliško kapljico in pri različnih pogovorih bili zidane volje do pozne ure.
Drugo jutro je bilo nekoliko megleno, celć po dežji je djšalp. Zato se vdam^povabitu svojega prijatelja, da g^emo cez inejo na HfcVasko in sicer vJurovo, v grad gospoda barona Vranicani ja Dobroviča, katerega gosp. Navratil kot pravega Hrvata hvali. Na Brodu gremo čez most, in na Hrvaški zemlji smo, to se vidi že po napisanih tablah, na katerih so brati le Hrvaška imena krajev, druzega nič. Bogme! kako se mi je to domače zdelo! Pri nas na Kranjskem pa še cel6 v krajih, kjer živa duša ne ume besedice nemški in kamor razen bričev ali sodnijskih komisij noben človek ne pride, ki bi znal nemški, vsaj nemški napisi poleg slovenskih morajo biti! In slovenski napisi so večkrat taki, da se Bog usmili!
Pičle pol ure po ravnem in pred ličnim gradičem v sredi lepega vrta smo. Gosp. Navratil kot vodja stopa pred nama in stopivši v gradič odpre vrata na levi pri tleh in kliče: „Ima? — nima?" — ,,0, ima, ima" — se oglasi v drugi sobi vesel glas in naproti nam pride mlad gospod uljudnega obraza. Ko smo se s posredovanjem gosp. Navratila soznanili, se gremo sprehajat po vrtu, na katerem najdem veliko zbirko razHčnih domačih in tujih rastlin. Pač prijetno je razhajati se po takem vrtu, človeka, ki ni zaklenjen za više ideje, mora se lotiti poezija, posebno če gleda v krasne Gorjance.
(Dalje prihodnjič.)
391
399
Ozir po domovini.
Popotne   črtice.
Spisal političen sitnež.
(Dalje.)
Vreme se je bilo med tem razvedrilo, Gorjanci se pokazali v lepem soločnem svitu. Pogled Danje mi pod-piha zopet popotno veselje,  noge  se mi jamejo prizdi-
gati. Al v prijazni in gostoljubni hiši gospoda barona Vranicani-ja „nema" tega, da bi gost tako hitro odšel. Tedaj moramo ostati na kosilu. Obedovali smo po starodavni gostoljubni Hrvaški navadi; ko je prišlo na mizo „slučajno'' kislo zelje s svinjino, morala sva jaz in moj spremljevalec izprazniti precej velik kozarec kot „bilikum". Totem so se vrstile nazdravice, in zopet našega očaka dr. Bleiweisa nismo pozabili; gospod „kuči-gazda" sam mu je nazdravil.
Po obedu da baron napreci čila belca, ki nas kakor srna hitro pelj* ta po ravnih potih po Hrvaški zemlji. »Skoro nič bolj počasi se nismo vozili, kakor z železnico; kar kaaiio se je za nami. Voz je bil lahek, čeravno nas je bilo pet na njem. Ustavimo se v Lip-niku in Zakauji, na obeh krajih se soznanim z jako prijaznima gospodoma župnikoma; a povsod smo le za trenutek se mudili, ker bila je napočila že noč. Tudi je izvrstno, a močno vino Hrvaške zemlje mene, aH vsaj telo moje, preveč prevzelo, čeravno se je duh moj krepko boril ž njim. To razume vsak Kranjec, ki je kdaj prišel v kako gostoljubno hišo Hrvaško. Tedaj naj bo tu le rečeno, da sem v baronovem gradu spal, kakor bi me bil kdo ubil, a vstal zdrav, kakor riba.
Po zajutreku kočijaž zopet napreže in peljemo se v Metliko. Po poti srečujejo nas zale Hrvatice praznično oblečene; bila je namreč nedelja. Dozdaj sem videl Hrvatice in Hrvate le v delavni obleki, zel6 po-nošeni in celo umazani, kar mi ni bilo kaj posebno všeč in mi ni vsililo veliko občudovanja do njih. Praznična obleka, sneženo bela, celo iz dražega blaga in lepo ra-ščene postave pa okrogli, prijazni obrazi — vse to mi je bil jako mikaven pogled. Videl sem, da je vsaka nošnja lepa, če je okusna in se životu prilega. Ce bi bil imel pred sabo praznično oblečenega Gorenca in Go-renko, pa Hrvata in Hrvatico, ne vem, komu bi bil prednost dal, dasiravno je Gorenske nošnje moje oko bolj vajeno.
Skoro prenaglo za moje  opazovanje nas pripeljejo hitronožni konji  v Metliko.    Že od  daleč smo slišali veliki zvon, znamenje, da je danes v mestu kaj posebnega.    In res, imela je biti nova maša,   zato je bilo na velikem  trgu  vse  polno ljudstva.    Mikaven pogled, zares! Tu si videl tik Belega Kranjca skoro enako oblečenega Hrvata,  tik Hrvatice v obleki ji  podobno Belo Kranjico z rudečimi nogovicami;   dalje zale Vlahinje z Gorjancev, devojke z lepo prepletenimi kapicami, žene pa z belim  prtom  na  glavi;   tudi   starovercev  je   bilo nekaj. Ta pisana družba je bila namešana z „gospodo" moderno oblečeno. Po trgu je bila razpoložena na prodaj različna „suha roba", škafi, sodi, obroči.    Skoro se je videlo,   kakor  da bi bil somenj.    Jaz se vsega tega ne morem dosti nagledati in še le,   ko   zvonovi ob desetih zapojć (veliki H, drugi E, vsi precej dobro vbrani v E-dur),   gremo  tudi  mi  za množico proti cerkvi   in pridemo ravno k sprevodu novomašnika v cerkev,  katero je ljudstvo brž napolnilo.
Po maši se poslovim od gostoljubnega gospoda barona ter od svojih drugih prijateljev, tudi od gospoda učitelja, ki mi je od Črnomlja sem tako prijetno druščino delal, in se napotim na Gorjance — vkljub slabemu vremenu, ker je neprenehoma kapalo. Nadjaje se, da bo Jupiter pluvius pogledal skozi okno in imel usmiljenje s popotnikom, koračim dobre volje po cesti po dežji napojeni in premišljujem dogodbe preteklega dne. Mudilo se mi posebno ni; prenočiti sem hotel, kjer bi me noč prehitela; zato stopam priležnih korakov po cesti navkreber, tako da me ljudje, ki gredo s cerkve, zadej puščajo. Med temi je zopet največ žen-stva, vse lepo belo oblečeno, z rudečimi nogovicami. Če bi bilo  še  nebo   višnjevo,   potem   bi  bil imel pred
sabo vedno narodne slovenske barve. Rod se mi je zdel povsod čvrst, lepo raščen. Kakor sem se pozneje prepričal, so Beli Kranjci tudi res pravi Kranjci, ne le po čvrsti postavi, ampak tudi po bistrem umu ; zato so pa tudi zdravo jedro naroda slovenskega — vštric našim Gorencem.
Jupiter pa, do katerega so Rimljani toliko zaupanje imeli, se je ta dan meni sovražnega skazal. Komaj sem bil namreč dobro uro od Metlike, že začne liti z neba, vsuje se ploha nd-me, da sem vkljub dežnika v hipu ves premočen; skoro ni več že suhe niti na meni in nobene hiše blizo. Da bi prišel pod varnejšo streho, kakor je moja „marela", stopam hitreje, tako da mi nagla hoja žene pot iz života. Na ta način dospem zunaj in znotraj popolnoma premočen v Lokvice ter stopim v gostilnico, da bi se nekoliko posušil in čakal vremena. Gostilničarju, ki je tudi župan in bolj izobražen mož, sem bil koj znanec, ko sem mu povedal svoje ime, spustiva se v pogovor in tako mi je čas pretekel prav prijetno do tje, ko je dež nehal in sem se bil jaz vsaj površno posušil. In zopet se napravim na pot in se pomikam po Gorjancih više in više. Tako pridem do Suho rja, zel6 prijaznega kraja.
(Dalje prihodnjič.)
400
407
Ozir po domovini.
Popotne   črtice.
Spisal političen sitnež.
(Dalje.)
Castitih bralcev ne bom mudil s popisom, kako me je dež močil ves čas, dokler nisem prišel do prenočišča. Drugi dan, nadaljevaje svojo pot, doidera človeka s krošnjo na rami. V taki samoti je družba povoljna kakoršna koli, zato jamem iti bolj počasi, ko me mož ogovori. Pove mi, da je kramar in da gre v Novo-me8to na someaj. V pogovoru zvem, da mu je ves ta kraj dobro znan, in na mojo prošnjo začne mi marsikaj pripovedovati, posebno oKočevarjih nad Se mi Čem in o Vlahih. Med drugim mi je pripovedoval, da veliko teh ljudi, katerim se pretežavno zdi iz zemlje vleči potrebščine za življenje, gre na tuje, večidel med Nemce si po kupčiji ali drugače priležnejega in boljšega zaslužka iskat. Tako je obdelovanje zemlje prepuščeno le bolj slabim ženskim rokam. Ženijo se navadno mladi; a par tednov po poroki popusti mladi mož dom in ženo in gre na tuje , od koder se marsikateri po več let ne vrne domu. Tako so žene prepuščene aame sebi, in če mož čez par let pride domu in ta in uni najde po dvoje, troje otrćk, čeravno je par tednov po poroki šel z doma, se mu to celo nič čudno ne zdi! Po tem trpi ne le nravnost, ampak tudi zemlja, ki ne rodi toliko, kolikor bi rodila, če bi jo obdelovale čvrsteje moške roke.
Med tem pogovorom sva se bila spustila navzdol. Gosto meglo je bilo predrlo gorko solnce in v daljavi se pokaže Novomesto. „Bezirk Neustadtl<; — je bilo brati na tabli v prvi vasi, pri kateri kramar vkrene v stran, rekoč, da ima tu opravke. „Kaj vraga" — modrujem jaz gledajoč na tablo — ,,Novomeščanom se je tako mudilo premeniti staro ime ,Neustadtl' v novo ,Rudolfswer t h'; zdaj imajo pa že več let novo ime, okraj pa ima še zmiraj staro. Ce kak tujec sem pride, ne ve, kje je, ker ,Neustadtlna* na Kranjskem ni več." (Memo grede rečeno, nisem po vsem Novomeškem okraji videl nikjer table z napisom ,,Ru-dolfawerth" ali „Rudolfovo" in če prašas katerega koli priprostega kmeta, kje je , Rudolfovo" ali ,,Rudolfs-werth", te bo debelo gledal in rekel, da tega imena še ni nikdar slišal. Prav v takem položaji smo tudi v Ljubljani z novimi imeni naših ulic; domači sami jih ne vemo, če nas tujec za-nje vpraša!) V tem premišljevanji se pomikam proti Novemu mestu. Cesta je polna ljudi, ki žen6 živino, nes6 in peljejo perutnino. O poli enajstih pridem tudi jaz do mosta čez Krko, od koder je lep pogled na nelepo povodno stran mesta.
Na mostu zagledam ali marveč od daleč že slišim berača, ki na brunu sedeč na vse grlo upije: ,,S 1 e p a sirota" itd. Ravno ta klic zadoni, ko jaz memo grem. Tik ,,slepca" pa sedi deček, iz čegar ust me dosežejo gotovo le ,,slepcu" namenjene zašepetane besede: „Prosite nemški, saj vidite, da gre gospod memo." In res brž na to zadoni klic: „Armer blinder Mann." Da me ta klic ni ganil do usmiljenja, to si po tem, kar sem bil na uho vjel, lahko vsak misli. Tudi berači so pri nas že germanizatorji a la Dežman , Vesteneck, Apfaltrern itd.!
Novomesto! — Dolgo je že, čez 15 let, kar te nisem videl, al spremenilo se nisi nič, vsaj na bolje ne, to vidim brž, ko stopim v „pomerij". Bil je smajin dan , zrak dišal po kozlih, prešičih, govedi in še po marsičem. Po glavnem trgu je nastavljenih mnogo ,,stantov", v katerih kramarji svoje blago hvalijo in ponujajo. Povsod veliko ljudstva, skoz katero rinem oziraje se okrog po kakem  znanem  obrazu.    Zastonj!   ni
ga znanega obraza. Pač! Tam med vrati goatilnice „zur Sonne" zagledam znan obraz kletarice, ki je bila nekdaj v Ljubljanski čitalnici. „Ravno prav, žejen sem, tedaj le noter, morda še vrh tega zvem po natakarici za hiše in ljudi, katerih hočem poiskati." Od natakarice, ki mi postreže s prav dobrim pivom, zvem, da sem slučajno zašel v kazino, kjer je slovenska govorica strogo prepovedana, — tedaj v jamo levov. Zato se požurim, da izpraznim svoj kozarec, potem pa bežim iz glasovite hiše ter po pojasnilih, katere sem od kletarice dobil, grem najprvo na pošto po pisma, ki so me tu čakala, potem pa proti čitalnici, katero sem pa našel še le, ko mi jo znanec, profesor, na katerega naletim, s prstom pokaže, za kar sem mu še danes hvaležen, vker bi je bil sicer morda še dolgo dolgo iskal.
Čitalnica ali „narodni dom" je lepo poslopje, in ko bo dodelano,morda najlepše v mestu; le škoda, da ni na večem in bolj očitnem prostoru. Dozdaj je dodelano še le pri tleh, tako, da ima čitalnica v njem majhno sobo in gostilničar nekaj prostorij. Veliko ne manjka, da bo hiša popolnem dodelana, a ker so novci zdaj bele vrane, bil bi odbor, ki se je pri podvzetji največ zanašal na pomoč vseh druzih »Slovencev, zdaj še zmirom v hudih zadregah, ako bi dva odlična rodoljuba mu ne bila na pomoč. V bralni sobi najdem pri mizi gosp. profesorja Trdino zamaknjenega v časnike, katerih je po mizi kakih 15, večidel slovanskih. Fo pozdravu in kratkem pomenkovanji se napotim dalje, iskat si v gostiimci Rozmanovi stanišča. Ker sem iz Novega mesta odrinil še le tretji dan, naj častitim bralcem malo obširneje popišem mesto, kakoršno se je meni zdelo.
Znano je, da so pri zadnjih volitvah za mestno starešinstvo narodnjaki propadli in tako je dobilo mesto nemčurskega župana. Ker nemčurji trdijo, da le oni so vneti za napredek v vsakem obziru, zato sem mislil, da bom v Novem mestu našel vse v rajski lepoti, ulice, ceste, trge, vodnjake, tlak, kanale, sploh vse, za kar ima skrbeti mestno starešinstvo. Kako sem se tedaj zavzel, ko stopim v mesto in po nekaterih krajih najdem le pičel sled nekdanjega tlaka, po druzih pa cei6 sledu ne, pač pa očitne dokaze, da si o dežji voda po ulicah steze in celo struge dela. O žlebih pod strehami tudi ni muogo govoriti, posebno bolj v kraji mesta ne, in kanal imajo dozdaj menda samo eden. In vendar je mesto sedež okrajnega glavarstva, okrajne deželne sod-nije, vojaške komande, realne gimnazije, stolnega ka-piteljna itd. Da je to v vrsti drugo mesto v deželi naši, tega bi po vnanjem nihče ne pričakoval, ne razumel bi celo nemčurjev, na kaj smejo ponosni biti. Da je tudi ponočna svečava bila vsaj ta pot taka, kakor v Ljubljani takrat, kedar mesec v pratiki stoji, temu se po vsem, kar sem v mestu videl, nikakor nisem več čudil.                                                                (Dal. pnh.)
408
415
Ozir po domovini.
Popotne   črtice.
Spisal političen sitnež.
(Dalje.)
Iznova prepričan, da birokracija je, kakor povsod, tudi Novemu mestu mora, ki tlači narodno gibanje, odrinem čez dva dni proti Mirni peči. Vreme bilo je krasno, solnce pripekalo tako, da po njegovi sili izgubim zadnje v Gorjancih nalezeno trganje po udih. Krajšal mi je dolgo in samotno pot krasen pogled po vinskih goricah ob desni; kalili pa mi veselje gradovi,
ki stoje povsod na najlepših krajih in so gotovo nem-čurska gnjezda in znamenja, da narod tu ni še prost, ampak odvisen — če ne od grajščakov, gotovo pa od njihovih oskrbnikov, ki so, kakor gospodje, malokrat kaj druzega nego nemČurji.
Zelo spoten, ker ob poti počivati ni moja navada, dospem ob enajstih do vasi Mirna peč, ki stoji v nekakem kotlu, obdana z rodovitnimi njivami. Hrepenelo mi je že srce, videti vrlega moža in starega prijatelja gospoda župnika, s katerim sva že v prejšnjih letih marsikatero rekla. Najdem ga še trdnega kot hrast, zdravega kot ribo, pa šaljivega kakor godca, Pri obedu zopet živahen razgovor — ne za državnega pravdnika — in zato sem zopet prelomil program svoje „roarsch-route" in ostal tu čez noč. Zvečer me povabi gospod župan k godovanju. Krog mize smo bili sami svoji med svojimi, zato zab&va živahna do pozne noči.
Drugo jutro vzamem slovć od novih in starih prijateljev. Gospod župnik in njegov gospod kaplan me spremita še kos pota, po slovesu pa jo maham sam dalje proti Trebnju.
Dobro razgret in vtrujen dospem okoli poldne do Trebnjega. Vse se mi je po cesti nekako len6 videlo. Še cel6 pes, ki je ležal sredi ceste v prahu, se umakne še le, ko mu — gledaje v stran mikaven napis na vratih štacune „cuker in kofe" — nevidoma na rep stopim; ali to osebno razžaljenje ga ne spravi v jezo, marveč umakne se in se vleže pod klop pred hišo, češ, tukaj vsaj ne bom nikomur na poti. „Ta pes je gotovo na Slovenskem na svet prišel" — si mislim, kajti tujec si ne da pri nas tako na rep stopati. Na hiši vštric poste zagledam nad vrati viseče oblanje — veselo znamenje , da se tu dobi pivo , meni najprijetnejša pijača za žejo. Stopim tedaj v sobo, si naročim pol litra piva, vzamem papir in svinčnik iz torbice ter jamem pisati par pisem v Ljubljano. „Bodo tudi kosilo zašafali?" — me nagovori kletarica in jaz, ravno v prvem stavku, odgovorim bolj v raztresenosti, kakor prave volje: „tudi". Pri isti mizi je obedovalo še nekaj gosposkih ljudi, ki so slabo slovenski, še slabše pa nemški govorili. Po pogovoru njihovem sklepati niso mogli biti posebni učenjaki, čeravno je eden izmed njih ponosno položil c. kr. kapico pred-se, pozneje pa celć na glavo posadil. — Pred odhodom se oglasim v dekaniji, kjer žive mi prijatelji. In tega nisem obžaloval, kajti ne ie, da sem bil prijazno sprejet, bil je gospod kaplan še tako prijazen, da me je spremil do Mirne in sicer po krajši in prijetniši poti čez travnike, njive in log.
Na Mirni najdeva zopet prijetno družbo. Vse mi je bilo jako všeč, le cerkev in župnijska hiša ne, ker oboje je v takem stanu, da zanikernost faranov glasno v nebo upije. Zopet bi bil jel zabavljati, kakor v Novem mestu, al bližala se je noč, in ker tu me ni mikalo prenočiti, napotim se v Rakovnik, kamor dospem še pred nočjo. Nisem se mogel odreči veselju, da ne bi bil oglasil se v grajščini velecenjenega našega grofa Bar bo ta. Ni mi treba povdarjati, da sem bil zopet prijazno sprejet in da mi je večer le prenaglo pretekel. Drugi dan si ogledam v družbi ljubeznjivega gospoda grofa najprej njegovo lepo in umno obdelano posestvo krog grada, potem pa tudi notranje krasne prostore. Na višavi nad gradom je. jako krasen razgled; posebno lepo se vidi bližnji Št. Rupert s ponosno cerkvijo , katere pa nisem imel prilike od znotraj ogledati. V cerkvici na Veseli gori sem videl dve umetni podobi, kakoršne se navadno po manjših cerkvah na kmetih le redko katerikrat vidijo. V gozdiču nad gradom, kjer mora zlasti poleti biti prijetno hladišče, mi gospod grof pokaže več Rimskih gomil; nekatere so že načete,  našli so v njih Rimske urne ali
vrče, v katerih je bil pepel. Še marsikaj lepega in mikavnega sem videl tu, pa da bi vse popisa!, za to manjka tu prostora.
Tako mi je prenaglo preteklo dopoldne. Po obedu se zahvalim za preprijazni sprejem in se poslovim od preblage grofove rodovine; vkljub mojemu oporekanju me vendar potegneta grajska konja do Mokronoga, kjer sem mislil le toliko se muditi, da oddam na pošti nekaj pisem. Pred poštnim poslopjem se voz vstavi in jaz stopim v hišo, tik za mano pa dva žandarja z nasajenim bodalom.
„Kajjvraga! velja to meni?" se vprašam, a vest mi nobenega pregreška ne očita, zarad katerega bi zaslužil tako spremstvo. Sedem tedaj mirno za mizo in pišem par listnic ter dokončam v Trebnjem začeto pismo. Varuha pravice stopita meni nasproti, me nekoliko Časa radovedno gledata, potem pa — — si naroČita pol litra vina; najbrže se jima jaz nisem zdel nikomur podoben. Oddavši pošti, kar sem pisal, se spravim zopet na noge. Vroče je, solnce se upira ravno v klanec, po katerem drži cesta proti Škocijanu, zato dospem na vrh ves poten in malo postojim, da se oddahnem in si obrišem pot. V tem pride mi nasproti kmetic, ki me pozdravi in vpraša, kam da sem namenjen.
„V Š kočij a n" — odgovorim — „saj do noči še lahko tje pridem, ne?"
„A, vejo kaj" — pa se smehlja kmetic j— „naj ne zamerijo , al oni do noči ne bodo prišli do Skocijana."
„Tedaj bom ostal kje bliže Čez noč, ker po neznanih ^krajin ponoči ne hodim rad."
„Ce bojo le kje imeli. Al med potom ni takih oštarij, da bi prenočili.  — Ali se jim tako mudi?"
„Ne mudi se mi ravno ne!"
„Vejo kaj" — reče mož v Dolenskem narečji — „tako naj pa rajše gredć nazaj v Mokronog in tam prenoče; saj bo jutri lep dan in bodo prav lahko prišli v Škocijan."
Po kratkem premisleku ubogam svet prijaznega kmeta, se zasučem in maham po klancu dol v Mokronog nazaj.
Kaj sem doživel dalje, povem ča3titim bralcem v novem letu.                                                     (Dal. prih.)
416
     3    
Ozir po domovini.
Popotne   črtice.
Spisal političen  sitnež.
(Nadaljevanje iz lanskih listov.)
V Mokronog sem  tedaj   „per tot discrimina re-ruin" srečno dospel.
Proti večeru, ko sem čul, da lahko prenočim v Rozmanovi gostilnici, grem še nekoliko nazaj v trg. Da bi nekoliko spoznal ljudi glasovitega nemčurakega gnjezda, kjer se res z mokro nog6 hodi po zemlji slovenski, vkrenem v gostilnico sredi trga. Tu se prične sledeči pogovor med mano in krčmarico, ponosno žensko, po :,purgarsko" oblečeno:
Ona: Kut'n tok! Bos šofens? Jaz: Pol litra vina.
Ona (ko se vrne z vinom): Su! — Bos? kenens niks tajč?
Jaz (smehljaje se): Pač, nekaj bolje že, ko vi. Ona (čmerno): Su! Vorum šprehens ober nit? Jaz (smehljaje):   Zato,   ker mi uho pravi,   da tudi vi   bi lože in lepše govorili slovenski, kakor nemški.
Ona (razžaljena): Slovajnsku? Jaz ne znam slo-vajnsku.
Jaz: No, kaj pa je to, kar zdaj govorite, druzega, ko slovenski?
Ona (v dolenskem narečji): Kranjsko! Mi smo vsi le Kranjci, od tiste slovenske neumnosti nočemo tu nič vedeti. (Čedalje bolj razjarjena.) O, pri meni to nič ne velja. Jaz sem že en par pjontarjov spodila, ki so hoteli, da bi bila namesti „talar" rekla „krožnik". Tega jaz nič ne nucam. Ce so tudi oni tak Slovenec, naj pa kar gredo, vedo kaj! Tako je pri nas! (Se vstopi brez sape pred me in me prav hudo gleda.)
Jaz (z mirnim smehom): Ne jezite se tako, Mutter! jeza škoduje zdravju. Vsaj vam ne branim govoriti, kar hočete in znate, če prav turški.
Ona: Menim da! Pa da bi jest ne znala nemški! O, to je pa preveč! Sem že govorila s pjontarji, oficirji, pa mi še ni nobeden kaj tacega rekel.
Jaz: Tega tudi jaz nisem trdil, ampak rekel le, kar je res, namreč, da bolje govorite slovenski, ko nemški.
Ona (strašno huda): Jaz ne znam slovenski , jaz govorim le kranjski, zastopijo ?
Jaz: Dobro! Tedaj mi povejte po kranjski, koliko velja to vino?
Nassenfuska mi pove" račun, potem pa se obrne k dvema človekoma, na videz tržanoma, ki sta najni mikavni pogovor molče poslušala, in se jezi dalje, češ, da si ne da po nobenem človeku ukazovati, kako bo govorila, in da ne govori slovenski, ampak kranjski itd. Moža jej prikimujeta ter me jameta že bolj pisano gledati in ko ce!6 eden reče: „prav imate; kdo bo nam kaj zašafoval, in celo takle, ki še ne vemo, kdo je in od kod pride" — — vržem jaz naglo denar na mizo ter odidem; krik .,razžaljene" nemčurke pa mi buta na uho še, ko sem že zunaj.
Dogodba ta mi je vzbudila čudna premišljevanja. Kaj tacega se mi še ni pripetilo. Tako tuje maslo so zatrosili med ljudstvo različni uradniki, grajščaki in oskrbniki,   katerih je ravno v Novomeškem okraju to-
liko,   kolikor  menda   nikjer  drugod   ne.    Do zdaj sem tako zagrizenost doživel le pri moškem spolu,   nikakor bi se pa ne bil nadjal najti jo pri ženski, ženi tržnega krčmarja,   katera   bi   že   ravno   v interesu   svojega   zaslužka morala biti bolj ponižna in potrpijiva.    Žalostna majka Slava! Ce bo kedaj razstava nemčurjev v Ljubljani ,   ta Nassenfuska zaslužila bi,   da   jo   posadijo   na prvo mesto.    Koliko časa bo še treba, da se tu iztrebi nemčurski plevel!   Človek bi res kar s kože skočil, Če sliši,   kako oslepljeno  je   tu   ljudstvo,   ki pa vendar-le vedno toži o strogem iztirjevanji davkov.   Skoro bi Človek mislil, da so pogoste posiine sodnijske prodaje posestev po teh krajih kazen Božja z* grehe zoper to, da ti ljudje hočejo kaj druzega biti, kakor to,   za kar jih je Bog vstvaril.
Premišljevaje pridem nazaj v Rozmanovo gostil-nico.    Noč je   že   in   za   prvo  mizo   sedi   več   gospode. Ker mi ni znan noben   obraz,   sedem   po   kratkem pozdravu   za   drugo mizo.    Tik   za   mano  vstopi tržansko oblečen človek   in   sede  na   drug  konec meni nasproti. Med omikanimi ljudmi se kmalu prav lahko najde predmet za   kak   pogovor,   zato   smo   tudi   mi kmalu v besedah.    Jaz   omenim   med   drugim   tudi   rev   tukajšnjih prebivalcev   in   pogostih   eksekucij  zarad davkov.    Kar se vtakne človek,   ki je^ za mano prišel v sobo,   vmes in s krohotom pravi:   ,,Ce se vam kmetje tako smilijo, pa vi za nje plačajte davek. Ce pa tega ne storite, potem pa tiho bodite."
Strmeč nad tako drznostjo in neumnostjo se obrnem k drugi mizi, kjer sede* bolj omikani gospodje, in pravim: ,.Ne zamerite, gospoda, jaz mislim, da sem v omikani družbi in da nisem dal povoda v to, da bi me kdo smel žaliti."
Besede moje napravijo nekako senzacijo. Na to pa se oglasi eden izmed gospodov in nasprotniku mojemu ukazavši, da naj molči, opraviči družbo meni rekoč, da oni človek nikakor ni njihove druščine, in me povabi prisesti k njim, kar radovoljno storim. Pomenko-vamo se še marsikaj, dokler ne odide veči del družbe. Le gospod, ki se je tako potegnil zame, ostane še pri meni in pri prijaznem pogovoru nama večer prenaglo mine. Pozno je že , ko se podam v lično sobo in na prav dobro posteljo k pokoju. Sladko spanje mi vzame spomin na neprijetni dogodbi prejšnjega dne.
Drugo jutro,   dobro  podprt po izvrstnem zajutrku, katerega dobim po prijaznosti in posredovanji gori omenjenega gospoda, vzamem slovč od Mokronoga in se napotim proti Skocijanu.  Na klancu me doide kmečka ženica,   ki me ogovori  z vprašanjem,   kam   sem namenjen.    Ko jej to povem, pravi: „Ravno prav, greva pa nekaj časa skup."    Meni je to  prav všeč,   ker  sem se nadjal   v   pogovoru  ž njo   izvedeti   marsikaj za-me mikavnega.   In nisem se varal, kajti pripovedovala mi je, kako se tu in dol proti  Šentjerneju in Kostanjevici vse  grajščakov,   uradnikov   in   beričev boji,   da duhovnov beseda ne velja dosti,   da  so   ljudje ze!6 zadolženi, in marsikaj druzega žalostnega. Pot je samotna, toraj   mi  je pogovor  s staro ženico prav všeč.    Ko pri nekem mlinu vkrene v stran,   sem zopet sam na dobri cesti, ki se po dolini drži večidel vode.    Vasi tu dolgo ni,   le   posamezne   revne   hišice   stoje ob cesti.    Solnce pripeka hudo ,   zato   stopam bolj priležno premišljevaje to, kar sem včeraj  doživel in danes zvedel iz ust stare ženice, ki je sama posestnica. Toda proč s takimi misli, jaz sem  šel   na  potovanje razveseljevat se,  jeremijade lahko v Ljubljani pišem. Zato kviško z glavo in oziraj se krog sebe po veseli naravi!
In res! narava je vredna občudovanja; povsod zelene gorice — rumeno zelene po trtnem perji, vse polno je vinogradov. Pogled ta mi kmalu prežene tužne misli,     i
4
zopet si zasmodim ,,eno dolgo" in veselje se mi povrne v srce, da jamem brenčati: „Oj radostno potovanje*' — a ta pot ne ironično, kakor po Kočevskem, ampak s polnega srca.                                                  (Dal. prih.)
11
Ozir po domovini.
Popotne   črtice.
Spisal političen sitnež.
(Dalje.)
Poldne je že davno odzvonilo, ko krenivši krog ovinka zagledam cerkev Škocijansko. Vas ni velika, a lična, stoječa ob globoki vodi. Za dolgo vstaviti se tu, mi ni namen bil, zato se oglasim le pri svojem znancu gospodu zdravniku. V prijateljski hiši so me jako prijazno sprejeli; gospodar gosp. Pavel Waraun mi je razkazal praktične in lično prostorije svoje nove hiše, svojo klet z velikimi sodi, ki priča, da je gospod zdravnik tudi umen vinorejec. Pokus vina, posebno ze-lenike, me je res tudi vtrdil v tej veri. Poslovivši se bil sem si svest, da take kapljice ni najti povsod , še cel6 po slavnih vinskih krajih ne, katerih sem bil nekaj že prehodil. Naj si naši vinski trgovci in gostilničarji zapomnijo ime' gospoda Pavla Warauna, zdravnika v Skocijann na Dolenskem, kajti želeti bi bilo, da bi se tako vino, kakor pri njem, dobivalo tudi po drugih krajih, na priliko v Ljubljani kje. Cena mu gotovo ni prenapeta, pa je dobro, ognjeno, da razveseli in okrepčd duhd in telo.
Ogledavši si še nekoliko^prijetni kraj , kakoršnih je malo na Kranjskem, odrinem proti Raki, kjer sem namenil prenočiti. Pot tje je vrlo prijetna; v sredi čez vinograde, videlo se mi je, kakor da bi se mi vsa okolica prijazno smehljala. Iz rumenkaste zelenjave gledajo hiše, večidel lesene, a sivkasto in belo pisane, da se okna vidijo kakor očesa. To je neka posebnost tega kraja.
Pred Bučko me sreča voz z grozdjem. Ker me žeja, prosim voznika za par grozdov ter mu ponudim za-nje nekaj krajcarjev. Al on se brani vzeti jih rekoč: „Bog varuj, da bi grozdje popotniku prodajal. Le izberite grozdov, kolikor vam drago. Sladkega grozdja letos pač ni. Slabo je, slabo !" Na to mi pomaga brskati po kadi, a res komaj dobiva par lepših grozdov, vse drugo bilo je drobno in revno. Z grozdi sedem na kamen ob cesti nasproti Bučki, čedni vasici, ki ima lep razgled po okolici. Potem pa marširam dalje. Ob Marijnem zvonenji pridem v Radelce, kjer ima grof Bar bo grajščino. Tu se kmalu pot zavije v reber, meni stopi zopet pot na čelo, a vkljub temu koračim navzgor. Trda noč je že , ko pridem na R a k o. Kje pa prenočiti, ker tu nikogar ne poznam? „Neumnež ti — se brž ozmerjam — ali ni gospod župnik tvoj znanec? Oglasi se pri njem, posteljo in malo večerje gotovo dobiš". In zopet se nisem zmotil, kajti pri gosp. župniku nisem dobil le oboje, marveč tudi živahno zabavo, in tako nam je večer še prehitro pretekel. Ko me po večerji pelje gospod župnik v sobo meni odločeno, me prijeten duh skoro omami; v kotu na tleh je namreč kup lepih jabelk — sadja, kakoršnega na vsem potu nisem nikjer videl. Iz sladkega spanja se zbudim še le četrt ure pred šestimi, ko je zvon vdrugič vabil k maši. Tedaj naglo skočim s postelje in grem v cerkev. Prav všeč mi je bil govor gospoda župnika, ki je s krepko in jasno besedo razlagal vernim sv. evangelij. Po maši, ko se je razkadila gosta megla, razpodena po gorkem solncu, mi razkazuje vljudni gospod župnik okoiico. Zares krasen razgled z griča, na katerem stoji Raka, ne le po zelenih vinskih goricah, ampak tudi na ,,Viahe", na Brežice ter vso pogozdeno planjavo okoli Šentjerneja, Kostanjevice itd. Skoda, da mi je ta krasni razgled zopet kalila misel, da po onih krajih   vlada   nemčurski duh;   župani,   bivši   ,,ko-
proli", ki se s svojimi par besedami popačene nemščine vsakemu bahajo , grajščinski oskrbniki, učitelji veter-njaki in enaki nerodni ljudje. Res, tako deželo zaslužil bi delaven narod trdne slovenske korenine. —
Po obedu sem hotel odriniti proti Krškemu; al vdam se prigovarjanju gospoda župnika, ki pravi, da je pot dolga in samotna, brez vse mikavnosti. Tudi sem vedel iz skušnje, da ob nedeljah so pota po vsem svetu polna vinjenih ljudi, ki so potem jako sitni in ne marajo za pametne besede. Iz teh vzrokov in ker mi gospod župnik obljubi, da bom imel jutri priliko peljati se do Krškega, ostanem in popoldne mi naglo preteče pri zanimivih pogovorih, ravno tako večer. Drugo jutro se poslovim od gostoljubne hiše župnikove, sedem na voz in se odpeljem, ter s tem prestopim vnovič svoj program peš-hoje. Al zopet se nisem kesal, kajti naveličal sem se že večdnevnega potovanja in pot z Rake do Leskovca je res dolgočasna, večidel drži cesta čez nizko grmovje, kjer so veča drevesa izsekana. Ob cesti sem videl le par hiš, pa nekaj prascev na pasi, namešanih z umazanimi pastirji — otroci, ki menda tu
imajo svoje šole.
(Dalje prihodnjič.)
   12
19
Ozir po domovini.
Popotne   črtice.
Spisal političen sitnež. (Dalje.)
Blizo Leskovca skočim raz voz in vkrenem proti farni cerkvi, ki se od daleč vidi. Tu živi mi prijatelj, kateremu sem dal besedo, da se oglasim pri njem, če, me osoda kedaj memo pelje. Sreča mi je mila, najdem ga, sicer v prvem trenutku ne doma, a po kratkem čakanji ,   ko   sem  se   med tem nazobal sladkega grozdja,
ponudenega mi po drugi prijateljski roki. Kako prijetno in dobro je pač, če človek povsod znancev in prijateljev ima! To sem jaz ob svojem potovanji sijajno skusil. Ko dospe pričakovani prijatelj , se po kratkem pomenkovanji napotiva proti Krškemu mestu.
V tem mestu sem   bil jaz pred 15 leti kot potujoč dijaček,   drugi pot sem ga videl peljaje se po železnici v Zagreb.    Ker je  pa  v novejšem   času,  ko   ves  svet politiški ples pleše , in ker je dom mogočnega „verzeh-rungssteuerpachterja"   in   državnega   poslanca   Hočevarja, ki ima tu tudi nemčurstvo v „štantu", nekako interesantno postalo, zato sem prav hrepenel videti zdaj tako   razupito   nemeursko   gnjezdo.    Al kaj sem videl? Dvojno   vrsto   ob Savi nastavljenih hiš,   brez „kazine" (pa tudi brez čitalnice),   blizo cerkve velikansko še ne popolnoma dozidano hišo, katero dela gosp. Hočevar na svoje stroške   in   jo   hoče   darovati   Krškemu mestu za šolo s tem pogojem,   da jo   mesto   potem tudi vzdržuje.    Res, krasna hiša bo,   ali   čemu  taka   palača  za tako revno mesto!   Ali ne bo tedaj to Hočevarjevo darilo pravo „Danajsko darilo" mestu?   V taki veliki gosposki hiši — se ve da — mora ubogi domači narodni jezik za durmi ostati, tujka nemščina pa se šopiriti na prvem   mestu,   strežena   od   učiteljev   nemčurjev, kakor so   zdaj.  —  Ali   ima Krško mesto   še kaj posebnosti in imenitnosti? utegne me vprašati kak bralec. Da, da! eno imenitnost ima in to prav veliko, za katero   se   pa   —   sramota!! — noben   Krški   nemčur   ne zmeni, in to je grob preslavnega našega V a 1 v a z o r j a, ki je tu 19. septembra 1. 1693. umrl;   ki pa Krščanom še toliko ni v spominu, da bi skrbno ohranili nadgrobni kamen, ki mu je bil po smrti postavljen!    Tega tedaj, česar sem mislil najti, nisem našel, opazil sem pa par-krat po mesticu šetaje ,   da tu  vse kaj rado,   pa tudi presneto  slabo  nemški  kramlja.    Zavoljo tega in ker zopet mi poči na uho ime „Auersperg",  ko prašam po lastniku krasnih vinogradov, hitim s prijateljem svojim, kateremu se je pridružil še znanec iz Vidma, čez most na Videm.    Bilo mi je, kakor da bi  duh „Zelenca" s korobačem za mano pokal.
Na Vidmu mi je zopet prijatelj gospod župnik, pri katerem se oglasimo vsi trije, jaz le za kratek čas, ker sem se imel čez tri četrt ure že vsesti na železnico. Al tudi ta kratek čas gospodu župniku ni bil zadržek, mi postreči prav ljubeznjivo z vsem, česar popotnik potrebuje. Rad bi bil ostal še v ljubi mi družbi, al sklep, odpeljati se proti domu, mi je trden ko skala, zato se odtrgam nagloma od druščine in hitim proti kolodvoru, kamor pridem ravno še o pravem času.
Kupivši si vozni list, stopim v voz že .precej napolnjen, hlapon zabrlizga in vlak se jame naprej pomikati. Se en pozdrav pošljem s slamnikom migaje proti župniji, odzdravljajo mi trije robci in — mojega peš-potovanja je konec.
Prosil bi skoro bralce, da bi mi odpustili popisovanje vožnje od Vidma do Zidanega mosta, ker moram pripovedovaje še enkrat prestati enake muke. Mislite si vpreženega polža, ki leze, da se komaj pozna, a vendar vtrujen stoji na vsaki postaji tako dolgo, da so nesrečneži po vozeh poleti po solncu na pol spečeni, pozimi pa jih vsaj polovico mraza otrpne. Tedaj poleti in pozimi iz vagonov ne doni druzega, ko preklinjanje, glasi nevolje lete na nedolžne kondukterje, ker ljudje mislijo, da so ti tega krivi. Zato pa tudi vlak, ki gre ob eni popoldne z Vidma, prisopiha še le čez poltretjo uro na Zidan most.
V vozu, kamor je mene kondukter potisnil in zaprl, najdem prav mešano družbo. V oddelku pred mano je več navadnih polmeščanskih ljudi niže vrste, med njimi en policaj, katerim mož, čegar obraz je po-
doben zelo ribi „moraki jež", neprenehoma pripoveduje resnične in izmišljene dogodbe iz vojske na Laškem, in to v nemščini , da se Bog usmili. Prav tako se sliši, kakor da bi kdo skopo rezal ali pa kak voz po Ljubljanskem tlaku drdral. Ce je mož tako nemščino v Lahe spuščal, potem je res, kar je pripovedoval, da ao pred njim povsod bežali.
Tik mene sedi vojak, menda lovsk podeetnik, čedne pustave in inteligentnega obraza, njemu nasproti zelo „lična mlada gospodična belolična*', nekoliko „ocirana" sicer, kar pa nič ne de. S to gospico prične mladi lovski četnik kmalu tako živahen pogovor, da se njenemu meni nasproti sedečemu očetu primerna zdi opomba (v nemškem jeziku tudi zel6 hrastovem): „Ti, Marijca, jaz ne morem več tu sedeti. Sedi ti sem , grem jaz k oknu." Gospica, dasiravno vidno nerada, uboga, iz očesa mladega čccoika pa zadene očeta pogled tako oster, kakor meč. Tako dobim jaz gospico za „vis a-vis" in sklenem brzo porabiti to po osodi mi naklonjeno srečo, da mi bo vsaj pot kratkočasnejša. Al gospica menda nevoljna nad očetom, da jej je prestrigei mikavni pogovor z mladim četnikom, zatisne oči in se dela, kakor da bi spala. Isto naredi mladi četnik, ki se nasloni ob steno, a moje bistro oko zapazi, da izpod na pol zatisnjenih obrvi švigajo ognjeni pogledi sem ter tje. Dobro, da so švigali memo mene in ne skoz mene, sicer — — Človek je včasih s slame.
(Dalje prihodnjič.)
20
36
Popotne   črtice.
Spisal političen sitnež. (Dalje.)
Na prvi postaji proti Zidanemu mostu se voz hipoma napolni z dimom in raznovrstnimi vonjavami. Ni čuda! Okoli dvanajst nas je pušiio, kar se je dalo. Miloval sem gospico, ki je v takem dimu sedela in se mi zahvalila, da sem oštel nekega starega iovca, ki je g svojim duhanom tak smrad v vozi delal, da bi ž njim lahko šurke preganjal.
„Prav dobro ste mu jo povedali" — se obrne go-spica k meni v nemškem jeziku, pa zel6 slabem izreku, tako, da vidim, da jej slovenski jezik mora gladkeje teči.
Jaz ves vesel, da me je gospica ogovorila, brž povzamem be3edo in nadaljujem pogovor z vprašanjem (slovenski): ,,Gospica, se gotovo daleč ne peljete?' Al beseda „gospica" jo je morala zbosti, ker so se njena prej na smeh držeča se usta nenadoma skremžila in sem dobil zelo „špičast" odgovor: „Nur nach Lichten-wald, Gott sei Dank.    Sein mer von dort zu Haus."
Vkljub kocanežnemu temu odgovoru se ne dam oatrašiti, da ne bi nadaljeval pogovora. ,,Obžalujem" — rečem na to — da mi ne bo dalje dovoljeno biti v tako prijetni družbi. Jaz se peljem do Zidanega mosta in potem do Ljubljane."
Gospica me nekako radovedno pogleda in zdi se mi, kakor da bi jo bila volja spustiti se z mano v pogovor. Al — zopet se skremžijo ustnice in iz njih mi prileti vprašanje: „Kenens niks tajč? Dieses kraneriš gfolt mir nit; is a pauernšproh."
Kakor v Mokronogu pri nepozabijivi moji krč-marici mi je zopet na jeziku odgovor: „nekoliko bolje morebiti že znam, ko vi" — al brzdam se in odgovo-vorim le: ,;Ce kdo lepo slovenski govori, se to že prav
lepo sliši, prav tako grdo pa je dobre nemščine navajenim ušesom slišati tako nemščino, kakoršno na pr. tu — —  ooi le ,,obšidar" prodaja."
Puščica je bila menda zadela, kajti gospica se molče obrne k očetu in začne ž njim pogovor. Jaz je nisem skušal več ogovarjati, ker je s svojim odgovorom v mojih očeh vso poezijo zgubila. Prižgem si toraj zopet viržinko in mislim na pomaiane grobe ter pozlačene podobe svetnikov, ki pa so znotraj trohljive in po črvih razjedene. Tudi dogodba v Mokronogu mi na misel pride. Je li res po teh krajih ves ženski rod, mladi in stari, ki nosi kaj več ko kmetiško krilo, že tako navdan nemčurskega duha? Prav žal mi je, da sem zavoljo nosu te gospice, kateri je slovenski jezik morda še bolj smrdel, kakor lovcev tobak, starčku tako na nogo stopil.
Vse to se je godilo na eni postaji, dokaz, da vlak ni le par minut stal, kakor je kondukter obetal. Zdajci pa se vendar zopet spravi naprej, vagon se po prepihu kmalu sčisti, gospica diha lože, ne kiha in ne kašlja več, ampak se zopet pogovarja z očmi z zalim lovcem, oče pa neprenehoma gleda skoz okno, kakor da bi tega kraja ne bil še nikdar videl. Pred Sevnico smo se še dobrih 20 minut na solncu creli, predno nam je bilo dovoljeno peljati se na kolodvor, kjer je oče s hčerjo zlezel z voza, pa še le, ko se je ona pri zalem lovcu poslovila s prijaznim, pri meni pa s hudim, temnim pogledom, katerega sem jej pa jaz vrnil s kolikor mogoče prijaznim. Moj sosed, stari lovec s p3om , pa jo je spremil z mrmranjem: „Neumno trobilo to! Misli, da si bom jaz zarad nje kupil tobaka po 10 gold. funt. Ce ne more prenašati dima, naj se pa vozi v 2. razredu. Dokler pa toliko plača, ko jaz, nima vecih pravic od mene.   Pa res !"
Logika starca je bila res prav ustavna: „enake dolžnosti — enake pravice." Zato se obrnem do njega s prošnjo, da bi mi ne zameril mojega prejšnjega raz-žaljenja. „Ej, kaj", odgovori, „na to še ne mislim ne. Ono neumno trobilo v gosposkih cunjah — —no, pa saj ste jej dobro pod nos dali."
Mož je zgovoren, mi kaže gore, vasi in gradove v okolici in tako mi polževa vožnja do Zidanega mosta ni predolga.           l                                        (Kon. prih.)
43
Popotne   črtice.
Spisal političen sitnež. (Konec.)
Na Zidanem mostu zvem, da gre prvi vlak še le ob pol sedmih proti Ljubljani. Kaj tedaj početi? Štiri še ni ura, tedaj imam skoro tri ure še čakati. „Idimo v Radeče", mi veli notranji gla3, „bomo vsaj tudi ta mikavni trg zopet enkrat površno ogledali."
Rečeno — storjeno. Zadenem svojo torbo na ramo in jo maham do broda, kjer me voznik spravi, ker sem bil sam in ne bi bil rad čakal, za dvojno plačo na ono stran.
Cez par minut sem v Radečah, ličnem trgu ob Savi. Ogledovaje to in ono stran sem kmalu na koncu in tu zagledam ^komedijo", t. j. panoramo, v Jsateri je bilo boje namalano videti, kako se Srbi in Črnogorci s Turki tep6. Zunaj pa se je lesketalo še veliko dobitkov , za katere je vaak, kdor je plačal vstopnino, dobil eno številko. Al tudi take zapeljive obljube menda do Radečanov niso imele dosti vpljiva, ker so lastniki pred kočo zijala in dolg čas prodajali. Tudi jaz jih nisem hotel motiti v tej interesantni zabavi, ampak vkrenil sem v gostilnico, da bi se ohladil s pivom. Zašel sem v ,,kazino", vsaj sem to sklepal po tabli na zidu viseči, na kateri je bilo pod naslovom ,,Casino-Mitglieder" zapisanih več imen. Strahu bled prašam kletarico, če sem res v taki levovi jami, in se pripravljam izpiti pivo na dušek, potem pa hitro pobegniti. Al kletarica mi odgovori: ,,Bila je tu res kazina, a zdaj ni več."
„Kako, da ne?"  vprašam in postavim porairjea le
na pol izpraznjeni vrček nazaj na mizo.
*
44
„Mi smo jim odpovedali, ker potem, ko so jeli sem prihajati, bo se drugi ogibali gostiinice in mi smo imeli škodo, ker ti gospodje so le malo ali nič pili, drugih pa ni bilo."
,,Kaj vraga — si mislim — tedaj še tu v Radečah, razvpitem nemčurskem gnjezdu, spoznavajo ljudje, da o zgolj nemčurjih ne morejo živeti! Da bi v tem spoznanji Ljubljančani kedaj došli vsaj Radečane, koliko bolje bi bilo za nje in za narodno stvar,"
Druzega mikavnega nisem v Radečah našel nič. Pači Ko grem nazaj proti brodu, zagledam na pragu neke hiše — ne gostilnice — še precej lično gospodično. Jaz bi se ne bil dalje brigal za to prikazen, da mi ne butijo nenadoma na ub6 besede: „Die slovenische Sproch iat gemajne Sproch, muss sich schamen, wenn einer nit tajč kor>n."
Ej vraga! L ti li tp ndme? Nehote postojim in se obrnem nazaj. A od kod bi me ta žival poznala? — Gospica se umakne nekoliko nazaj čez prag, a ne toliko, da bi jaz ne slišal še daljnih besedi: „Was mocht der Br.. Ij hier, dieser Esel?"
Res, ni več dvoma, da ta prijazni pozdrav veljd meni. Al do zdaj so na poti le pijanci me kot mirnega popotnika s psovkami napadali; kako da so tu že „nemške" gospice tako izobražene, kakor drugje pri nas pijanci!
Po pravilu: „pijanca pusti pri miru;( zatajim vski-pelo nevoljo, čeravno me je prav žgečkalo par primernih nazaj dati, pa koračim dalje. — Žalosten sad nem-čurske kulture, ki je že nježno ženstvo tako popačil!
Dospevši nazaj na Zidani most si naročim po želji praznega želodca v restavraciji golaš, ker za drugo jed ni bilo več časa. Pa kak je bil ta golaš ! Boje so na polji pobrane šlebedre, če jih skuhaš, mečje in okusneje od tega, kar sem tu dobil za 25 kr., za vrček (Y2 litra) piva pa sem moral plačati 16 kr. Restavracija na Zidanem mostu mene že ne bo več videla, to prisežem!
Se ena se mi je tu pripetila, ki mi je še zdaj nerešena zastavica. Od Vidma do Zidanega mosta sem plačal 1 gold. 7 kr., od Zidanega mosta do Ljubljane pa le 94 kr. Od Vidma do Zidanega mosta je 6 ur hoda, pa me je vlak vlekel skoro 3 ure; od Zidanega mosta do Ljubljane pa je najmanj 14 ur hodd, vlak me je privlekel skoro v 2 urah. Kdo mi reši to zastavico in opraviči različno ceno vožnje, ker sem se vozil na obeh strančh z mešanim vlakom?
Dreraaje skor celo pot bil sem kmalu v Ljubljani in potovanje moje bilo je končano.
Veliko o 3 tednih nisem obhodil, al doživel sem marsikaj, kar mi vedno v spominu ostane.
Končaje te potopisne črtice izrekam pa najtoplejšo zahvalo vsem častitim prijateljem in znancem, ki so mi s svojo vljudnostjo in gostoljubnostjo tako obilno pripomogli, da sem svoj namen, izvedriti si svojega duha, po vsem dosegel.    Prisrčna hvala vsem!