Stev, 3C6.__.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadatr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Netrankirana pisma se n« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdai.itelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorci) lista Edinost*' — Tisk tiskarne „Edinosti", vpisane zadruge« omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štey. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta .................
za tri mesece................ J?,—
za n edelj sko izda jo za celo leto.......
za pol leta.........................•
V Trstu, v soboto, 4,
1916.
Letnik Xil.
Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev, zastareli številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone*
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 Vin-
Osmrtnice, zahvaTe, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsia.............—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina Sn reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti1 — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FranČiSfea Asiškega št. 20. — PoŠtnohranilnlčni račun št. 841.G52.
MM naMšifi tfoSodKov.
Italijanska bojišča. — Zelo srditi boji na orimorski fronti. V Panovcu, pri Sobrir
in vzhodno Vrtojbe besni laški napadi povsod odbiti. Ob cesti iz Opatjega sela v Kostanjevico napad laških mas zaustavljen. Dve naši bateriji izgubljeni. V južnem delu kraške fronte laški napadi razpadli. — Uspešen napad naših i>omorskih letal v Furlaniji.
Ruska bojišča. — Malo bojev v Karpatskem lesu. Ob Narajovki ruski napadi od-
11 Romunska bojišča. — Romunski napadi ob južni sedmograskt meji odbiti. Nov nas uspeh. V Dobrudži nič pomembnega. Albansko-macedonska bojišča. — Nic
tiovega.	m, . . . .
Zapadna bojišča. — Manjše bojno delovanje. V posameznih odsekih ob Sommi močan artiljerijski ogenj. Nemci so zopet izgubili v Saillyju zavzete hise. Nadaljni sovražni sunki odbiti. Francoski ogenj proti utrdbi Vaux ponehal.
Turška bojišča. — Nič posebnega.
Italijanska boisšča.
DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se razglaša 3. nov. 1916.
Italijansko b o j i š č e. — Na pr^ morski bojni fronti so se tudi včeraj vršili najsrditejši boji. Z ogromno potrato Ifum in municije so Italijani nadaljevali svoje napade. V Vipavski dolini so bile nase postojanke v Panovcu, pri Sobru in vzhodno Vertojbe ponovno cilj besnih napadov. Povsod je bilo mogoče vreči sovražnika. Gyulaški črnovojniški polk št. 2 in dalmatinski domobranski pešpolk št. 23 sta vztrajala najžilaveje. Na kraški planoti smo v okolišu Lokvice ob najtežjih sovražnih izgubah zaustavili sunek italijanskih mas, ki je bil zastavljen čez hrib Pe-clnko in ob cesti v Kostanjevico. Dve pri tem do skrajnosti vztrajajoči bateriji ste, ko so bili preobvladani moštvo m konji, prišli v roke sovražniku. V južnem delu planote so pred fronto hrabrega avstrijskega črnovojniškega polka st. 32 in pes: polkov št. 15 in 98 razpadli vsi sovražni napadi. Število ujetih Italijanov je narastlo na 2200 mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba, ol. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se razglaša: 2 t. m. je brodovje pomorskih letal uspešno obmetalo z bombami semaforskojpostajo in zaloge premoga v Vieste m postajo za brezžično brzoiavlienje ter skladišče v Torre Porticello. Zvečer je brodovje pomorskih letal napadlo kolodvorske naprave v Ronkah. vojaške naprave v Selcih. Doberdobu, Staranzanu in baterijo Golametta. Doseglo je veliko zadetkov.	. . .
Poveljmstvo brodovja.
Ruska boiiSta.
DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se razglaša:
3. nov. 1916.
Vzhodno bojišče. — Prestolo-naslednikova fronta: V Karpatskem lesu je bilo malo bojnega delovanja. — Princa Leopolda Bav. fronta: Ob Bistrici Solo*-vinski boji v predozemlju. Ob Narajovki so Rusi s sedmimi sunki svojih mas poizkušali zopet pridobiti 30. m. m. po naših zaveznikih zavzete postojanke. Vsi sovražni naskoki so razpadli ob najtežjih izgubah. južno Hulevič ob Stohodu je zasledovalni oddelek avstrijskih domobrancev pregnal rusko prednjo stražo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
BEROLIN, 3. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki giavni stan, 3. nov. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Nenavadno visoke izgube so imeli Rusi pri svojih do sedemkrat ponovljenih, brezuspešnih poizkusih,
da bi nam zopet iztrgali 30. m. m. z naskokom vzete postojanke zapadno Folv. Kra-snolesja (na levem bregu Narajovke).
Prvi generalni kvartirmojsteri pl. Ludendorff.
Neuspehi ruske ofenzive.
BEROLIN, 2. (Kor.) Wolffov urad javlja: Zadnji veliki ruski napadi, ki so bili mišljeni kot razbremenjevalna ofenziva za Romunsko in se morejo smatrati za konec velike ofenzive generala Brusilovega v tekočem letu, so bili popolnoma brezuspe: sni. Ob Narajovki so Rusi v sedemdnevni bitki od 15. do 22. oktobra In potem ponovno 31. oktobra doživeli težek, krvav poraz. Turške čete so se v teh bojih prav posebno odlikovale. Z velikimi izgubami so morali Rusi plačati tudi svojo ofenzivo proti š carski postojanki 30. in 31. t. m. Dočim so nemške izgube kljub najmočnejšemu peklenskemu ognju v močno zgrajenih postojankah znašale samo 40 mož, so Rusi pustili okoii 1200 mož pred' tem frontnim odsekom. Razbremenitve za Romunsko ti z veliko silo izvedeni napaidi niso prinesli. Napadi v karpatskih prelazih in Dobrudži se nadaljujejo, četudi poizkušajo Romuni, da bi jih zadržali s pomočjo v hitrici dovedenih rezerv. Nemško uradno poročilo, izdano I. novembra, označa kot plen 10 pehotnih topov in 17 strojnih pušek.	_
PODLISTEK.
Njegov čas.
Roman. Iz angleškega.
Kneginja Sonja ga je prekinila in rekla.
—	Kaj vendar pripoveduješ, Peter? Uboga gospodična! Veš prepovedati bom morala Gričku, da ne bo hodil k vam na čaj. Tako ste poredni, če ste vsi skupaj.
Z druge strani sobe se je začul glasen krik.
—	Mama, ali Gricko mora k nam na
čaj. ga imam rada!----je 1'aime----—
in uboga ohromela deklica se je stisnila k svojemu prijatelju ter ga skoraj zadušila
z objemi.
—	Vidiš, mama, da te ne ubogamo, -je dejal knez, ko je mogel zopet izprego-voriti.
Deček je odšel k sestrici, in kmalu sta oba vriskala radosti nad povestjo, ki jo je jima pripovedoval Gricko.
Kneginja je rekla potihoma Tamari:
Romunska boiišia.
DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno »e razglaša:
3. nov. 1916.	_ x ,
Vzhodno b o j i š č e. — Prestolona-slednikova fronta: V severni Vlaški so Romuni včeraj napadli na več mestih; povsod smo jih vrgli. S posunkom za sovražnikom so naše čete jugovzhodno Ro-thenthurmskega prelaza »n jugozapadno Predeala ponovno pridobile tal. Na sedmo-graški vzhodni fronti je bilo malo bojnega delovanja.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 3. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 3. nov. 1916.
Vzhodno bojišče. — Fronta nadvojvode Karla: Na sedmograški Južni fronti so bili romunski napadi odbiti z ognjem ali v bajonetnem boju. Jugozapadno Predeala in jugovzhodno Rothen-thurmskega prelaza smo udarili za sovražnikom in ujeli 350 Romunov.
Balkansko bojišče. — Nič posebno pomembnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirmojster:] pl. Ludendorff.
SOFIJA, 3. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba.
3. novembra. — Romunska fronta i Položaj je neizpremenien. Dve sovražni vojni ladji ste bombardirali Konstanco, a so ju pregnale obrežne baterije. Ob Donavi slaboten artiljerijski ogenj.
Peter Carp aretiran.
BEROLIN, 2. (Kor.) O aretaciji Petra Carpa poroča »Germania«: Po velikem razburjenju zaradi odločilnega kronskega sveta so se resno bali za Carpovo zdravje. Drugo jutro je prišel mestni svetovalec Tiurdescu in je hotel govoriti s Carpom. Dosegel je po Bratianovem nalogu od Carpa zagotovilo, da ne stori ničesar, kar bi nasprotovalo državnim interesom. Z velikim zaničevanjem je odgovoril Carp: »Ironija je, da se zahteva taka izjava od mene. Vse svoje življenje sem živel samo za pravo korist Romunske. Giurdescu je priporočal Carpu, naj poda adreso lojalnosti kralju in vladi. Carp je odgovoril: »Da je kralj prekršil besedo svojemu stricu in zavezniku, je njegova stvar. Ne podpišem adrese, kajti imam še pošteno ime, ki bi ga izgubil v svetu.« Pozno popoldne se je javil načelnik E>olitične policije. Izvršil je pravcato hišno preiskavo in zaplembo. Carp je protestiral proti tej nasilnosti. Četrti dan po začetku vojne se je pred Carpovo vilo pripeljal zaprt avtomobil. Nato so videli, da je Carp v spremstvu načel-
nika politične policije stopil v avtomobil. Carpa so aretirali, ne da bi stvar zbujala pozornost. Kam so ga odvedli, ne ve nihče.
Albansko - macedon-ske boilSče.
DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se razglaša: 3. nov. 1916.	, ..
Jugovzhodno bojišče. — Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN. 3. (Kor.) WoKfoV urad poroča: Veliki glavni stan. 3. nov. 1916.
Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: Nič posebno pomembnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirmojster? pl. Ludendorff.
SOFIJA, 3. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba.
3. novembra. — Macedonska fronta Napad slabotnih sovražnih enot zapadno Mališkega jezera smo odbili. Naše postojanke v ravnini ie sovražna težka artiljerija obstreljevala brez učinka. Slabotne sovražne napade na Tarnovo in Dobro-polje smo zavrnili. V vardarski dolini slabotno artiljerijsko delovanje. V vznožju Belašice planine mir. Sovražno letalo je brez učinka metalo bombe na vasi Bijik— Mahle in Bursuk. V strumski dolini brezuspešen artiljerijski ogenj s presledki. Sovražnik je moral opustiti vas Kakarasko. Ob obali Egejskega morja mir.
Zapadna bojišča.
BEROLIN. 3. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 3. nov. 1916.
Zapadno bojišče. — Bojno delovanje je bilo splošno zmerno. V posameznih odsekih sommskega okoliša močan artiljerijski ogenj. Hiše, ki smo jih zavzeli v Saillyju, smo davi zopet izgubili v boju moža proti možu. Sovražni sunki vzhodno Gueudecourta in proti severnemu delu gozda St. Pierre Vaast so se Izjalovili. Francoski ogenj na utrdbo Vaux se je sno-či polegel.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Dogodki na morju.
BEROLIN, 3. (Kor.) Wolffov urad poroča: V noči od 1. na 2. novembra so lahke nemške bojne sile udarile iz flandrskih oporišč proti trgovinski poti Temza—Nizozemsko, so zaustavile več parnikov v svrho preiskave ter so dva, ki sta se zdela sumljiva, odvedle v pristanišče. Tretji par-nik, ki je tudi hotel slediti tjakaj, še ni dospel. Na povratku so štiri angleške kri-žarke kratek čas obstreljevale naše torpedov k e. Naše bojne sile so se poinošte-vilno in nepoškodovane vrnile.
Namestnik načelnika mornariškega štaba.
Boji pred Verdunom.
PARIZ, 2. (Kor.) Uradno poročilo generalnega štaba, izdano 1. t. m. ob 11 po noči: Tekom dneva so naše čete dosegle znaten uspeh severno Somme. Severovzhodno Lesboeufsa smo, izkoriščajoč naše napredke po noči, po kratkem boju osvojili dva nova sovražna jarka ter zajeli 125 sovražnikov, med njimi 5 častnikov. Z nekim drugim napadom jugovzhodno Sailly-Saillisela smo se polastili vrste močno utrjenih jarkov na zapadnem robu gozda Saint Pierre—Vaast Tekom te operacije je ostalo v naših rokah kakih 50 ujetnikov. Potrjuje se. da je poizkus Nemcev danes zjutraj, da bi nas pregnali iz Sailly-Saillisela, stal sovražnika velikanskega napora. Končal je s popolnim neuspehom, ki je stal sovražnika znatne izgube; to se je moglo sklepati iz številnih mrtvecev, ki so pokrivali bojišče. Na ver-dunski fronti se srditi artiljerijski boj nadaljuje zlasti v douaumontskem odseku. Po novih poročilih znaša skupno število ujetnikov, ki smo jih na verdunski fronti
zajeli od 24. oktobra, 6011 neranjenih Nemcev, med njimi 138 častnikov. Plen, ci smo ga odvzeli sovražniku samo 24. oktobra in ga prešteli dosedaj, znaša 15 topov, med njimi pet težkih, 51 okopnih topov, 141 strojnih pušk, veliko množino pušk, krogelj in vsakovrstnega vojnega materijala. Na drugih frontah je dan potekel mirno. — Letalska služba. Na soinmski ironti so včeraj v zračnih bojih naši le-alci sestrelili dve nemški letali.
BEROLIN, 3. (Kor.) WoIffov urad jav-,ja: S pristojne vojaške stani nam pišejo: Nameravana umaknitev najsprednjejših črt utrdbenega odseka Douaumont—Vaux v pripravljene postojanke se je danes končala. Dočim so Francozi 24. oktobra, podpirani po meglenem vremenu, mogli prodreti v času, ko je bilo umikanje črte v teku, ter so dosegli krajeven uspeh, se je ločitev in po načrtu izvedena umaknitev na utrdbi Vaux tekom noči od 1. na 2. novembra posrečila, ne da bi bil sovražnik opazil niti najmanjše. Pač pa so pre-varjeni Francozi ob svitu pričeli utrdbo Vaux obstreljevati z viharnim bobnajočim ognjem, ki je divjal do belega dne. Francoske naskočne kolone so izvršile sunek v prazno. Našle so utrdbo zapuščeno. — Vredno je še pripominjati, da opustitev utrdbe nima niti najmanjšega pomena za položaj v verdunskem frontnem odseku.
Augleške Izgube.
LONDON, 2. (Kor.) Seznami izgub, izdani 28., 30. in 31. oktobra, zaznamujejo imena 123 častnikov (27 padlih) in 1350 mož, oz. 310 častnikov (67 padlih) m 3000 mož, oz. 93 častnikov (21 padlih) m 3500 mož.	_
— Tako ljubeznivo zna ravnati z otroki, če jih ima rad, kaj ne, Olga? Naši ga obožujejo vsi. Niti povedati ne morem, kako dober in ljubezniv je bil napram Mariji po oni strašni nesreči. Upamo, da dekletce sčasoma zopet popolnoma ozdravi. Zato mi sedaj ni več tako težko, toda prej pa me je zelo bolelo.
Tamara jo je sočutno pogledala in za-mrmrala nekoliko sočutnih besedi. Kneginja Sonja je bila tako dobra, tako dra-žestna žena.
Prišlo je še več posetnikov. Vsi so pili kavo in čaj, toda knez se ni menil za nikogar, je pozdravil samo kratko prišlece in se je nato zopet izključno zabaval svojima malima prijateljema. Tamara je bila presenečena. S te strani ga še ni po-znala. Bila je naravnost ginjena. Bilo ga je res lepo videti, ko je sedel tamkaj v svoji rdeči uniformi z Marijo v naročju, ki se je igrala z njegovo srebrno patronsko naramnico, ki jo je nosil preko prsf, dočim se je Peter ukvarjal z njegovim bodalom.
Ko ste se Tamara In grofica Olga poslovili. da bi se z zgodnjim popoldanskim
vlakom vrnili v Petrograd, se je jima pridružil. Moral se je tudi vmfti, kakor je dejal.
Misliti si ni bilo mogolče nič puščobnej-šega, kot je bila okolica, ki se je videla z vlaka. Vkljub bližini glavnega mesta je bila videti pusta in neprijazna, kot veliko barje. Daleč naokoli ni bilo videti drugega živega bitja, kot vojaške straže, ki so stale kakih sto metrov daleč od proge in so stražile carsko železnico. Tamara je začutila neko tesnobo ob tem prizoru; nehote je vzdihnila in v očeh se ji je pojavi žalosten izraz. Knez, grofica Olga in neki drug častnik so dražili drug drugega in kadili cigarete. Gricko pa je vendar opažal vse, kar se je godilo okoli njega, kajti nenadoma se je sklonil k Tamari in ji pošepetal:'
—	Gospa, ko boste dalje časa tu, se tudi naučite, da boste videla samo ono, kar hočete videti.
Potem se je zopet okrenil k onim drugim in se šalil dalje.
—	Kaj le misli? — si je mislila Tamara — A! i je veliko stvari, za katere je bolje.
Turška boiišča.
CARIGRAD, 2. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja:
Evfratska fronta. — Naši prostovoljci so napadli sovražne strelske črte, zajeli veliko množino vojnega materijala in 150 glav živine. — Ti gr išk a fron-t a: Naša letala so vrgla več bomb na sovražne postojanke. Pri ponovnem napadu na angleško letalsko lopo v okolišu Sejk Sajda so naši prostovoljci zopet razdejali sovvažno letalo. V odgovor so Angleži brez uspeha metali bombe na ozemlje za našimi postojankami. — Perzijska fronta: V Zendžanskem zalivu smo severovzhodno Bidjarja odbili oddelke sovražne konjice in pehote. - Kavkaska fronta: V središču in na levem krilu praske nain v prid. Zajeli smo nekaj sovražnikov. — Gališka fronta: 31. oktobra in L novembra so Rusi izvršili ponoven napad, da bi zopet zavzeli postojanke, ki smo jih osvojili 30. oktobra. Tudi ta napad smo. kot prejšnjega, popolnoma odbili. — Macedonska fronta: 31. oktobra smo na strumski fronti zavrnili sovražni napad na naše čete.
Sovraina uradna poročila.
DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se r>oroča:
Italijansko uradno poročilo,
2. novembra. — Na julijski fronti so včeraj naše čete napadle močne sovražne obrambne utrdbe na gričevju vzhodno Gorice in novo črto mnogoštevilnih jarkov vzhodno Dola na Krasu. Zjutraj so topovi in mmovke odprli z natančnim uničevalnim ognjem široke vrzeli v sovražni črti. Ob 11 je naskočila naša pehota. V goriškem okolišu smo, premagavši velike po-težkoče po zadnjih plohah razmočenih tal in srditi sovražni odpor, osvojili razsežne jarke na gričevju zapadno Tivolija in Sv. Marka ter na gričevju vzhodno Sobra. Na Krasu so vrle čete 11. armadnega zbora osvojile strme, gozdnate vrhove Velikega Hriba, kota 343 in od kote 376, vzhodno prej omenjenih, hrib Pečinko ter vrh vzhodno kote 308 in so prodrle nekako en kilometer vzhodno Šegetov. Južno ceste iz Opatjega sela v Kostanjevico smo na več točkah prekoračili močno sovražno črto in jo nato vzdržali proti trajnim sovražnim napadom Vsega skupaj smo ta dan
zajeli 4731 mož, tned njimi 131 častnikov, dve bateriji po tri topove kalibra 105 mm, strojne puške ter veliko živine in vsakovrstnega vojnega materijala. Sovražna letala so metala bombe na nekatere kraje ob dolnji Soči. V Pierrisu so bili ubiti en vojak ter en sanitetni stotnik in štirje vojaki Rdečega križa. Mogočno brodovje 16 capronijcev, vojenih po nieuportavclh, je bombardiralo sovražne tabore v frigidskl dolini, pri čemer so vrgli dve toni raz-streljiv. Kljub ognju mnogoštevilnih o-brambnih baterij in trajnih napadov sovražnih letal so se vsi drzni letalci vrnili nepoškodovani.
Ruska uradna poročila.
1.	novembra. — Zapadna fronta: Južno Brzezanov, v okolišu Mješčišovega in Lip-nice Dohie ter vzhodno vasi Svistelnikov se nadaljujejo srditi boji. Iz okoliša mje-ščišovskega gozda je sovražnik po silovitem ognju svoje težke artiljerije s premočjo natadel naše čete in jih je kljub njihovemu trdovratnemu odporu porinil proti južnemu robu gozda. V okolišu vasi Lipnice Dolne in Svistelnikov smo sovražne napade odbili z velikimi izgubami. V Karpatskem lesu so bili sovražnikovi poizkusi, da bi napadel osem verst južno mesta Pnevov ležeče postojanke, brezuspešen. — Romunska fronta: Na sedmogvaŠ-kem in v alulski dolini je sovražnik, ko je zasedel vasi Rakorito in Fitešti, porinil romunske čete nekoliko proti jugu. Te čete so se utrdile na vrhovih južno imenova^ nili vasi. — Dobruška fronta: Na fronti poizvedovalna podjetja.
Romunsko uradno poročilo.
2.	novembra. — Severna in severoza-padna fronta: Na zapadni moldavski meji in do Predeala je položaj neizpreaneirjen. V prahovski dolini je artiljerijski boj trajal skoraj ves dan. Sovražnika smo vrgli s protinapadom. V okolišu Dragoslavele smo zavrnili sovražni napad. Vzhodno Jiula smo nadaljevali zasledovanje sovražnika in smo zajeli veliko municijskih voz in vojnega materijala. — Južna fronta: Položaj je neizpremenjen.
VestG m
Grki v boju med seboj.
MILAN, 2. (Kor.) »Corriere della Sera« javlja iz Aten: Grške oblasti potrjujejo iz Larine došlo vest, da je kakih 500, solunski provizorični vladi pripadajočih grških vojakov napredovalo proti Kateriniju, ki leži ob morju med Solunom in Lariso, in zasedlo mesto po spopadu z euzoni. Nekatere kraljeve oblasti so zapustile Katerim. Prebivalstvo je pozdravljalo revolucijo-narne vojake. — Kralj Konstantin je včeraj sprejel italijanskega poslanika in vojaškega atašeja v svrho razgovora o Epiru. Z obeh strani so se podala zadovoljiva zagotovila.
MILAN, 3. (Kor.) »Secolo« javlja iz Aten: Grška posadka v Katerini, namreč 170 mož, pod polkovnikom Misom, se je umeknHa na vrhove, ki obdajajo mesto. Kralj je poslal jx> porazgovoru z angleškim poslanikom Elliotom 1500 mož s topovi po železnici kot ojačenje za polkovnika. Sporazum z Elliotom odgovarja sklepom vojnega sveta v Boulogni o omejitvi vpliva tekom atenske in solunske vlade.
Parnik »Angeliki« ni bil torpediran.
LONDON, 2. (Kor.) »Daily Telegrafi« javlja iz Aten: Z ozirom na potopitev par-nika »Angeliki« objavlja nemški poslanik izjavo, ki pravi, da noben nemški pod vodnik ne stori ničesar proti grškim ladjam, ki imajo svoje papirje v redu. Napadajo se samo ladje, ki vozijo revolucionarje v ojačenje ententnih čet. Kar se tiče »Angeliki«, je nemško poslaništvo uverjeno, da ne niore biti govora, da bi bil ladjo torpe-diral kak nemški podvodnik. Okoliščine, v kakršnih se je zgodila nesreča, opravičujejo to mnenje. — Dopisnik »Daily Te-legrapha« dostavlja, da res obstoje dvomi, ali ni nastala nesreča po mini. Admiral Fournet je uvedel preiskavo.
da jih človek ne vidi? — Razmišljeno je poslušala nadaljni pogovor ostale družbe.
—	Zakaj pa ti nočeš priti, Gricko? — je vprašala grofica Olga. — Zelo zabavno bo in dobitki so krasni. Tatjana jih je videla in pravi tako.	.
—	Jaz? Tri večere prilepljen za igralno mizo? Mon Dieu! In za soigralca da bi imel človeka, ki ga določi žreb? Ne, za Boga, niti deset konj me ne zvleče tja! Kakršno igro že bom igral v življenju, si vendar hočem svojo damo izbrati sam.
—	Ali si dolgočasen, — je odgovorila grofica Olga.
Na kolodvoru jih je pričakoval avtomobil kneginje Ardaheve in sani grofice Olge Glebove.
—	Zbogom in prisrčna hvala, da ste me vzela s seboj, — je rekla Tamara, pozdravljajoč v slovo grofico Olgo.
Potem se je knez Miloslavski vsedel v njen avtomobil in jo prosi^ da ga vzame s seboj in medpotoma »izkrca«, kakor je dejal. Zavila sta se v svoje kožuhe, in avtomobil je brzo krenil dalje. V začetku je knez popolnoma molčal in je le kratko-
besedno odgovarjal na Tamarine pripombe. Potem pa je vprašal nenadoma:
—	Vi pač pojdete k oni igralski tekmi k Veriškinovim? To je nekaj za vas.
—	Zakaj nekaj zame? — je vprašala Tamara nevoljno. — Ko ne morem niti videti igre.
—	Ali da, pozabil sem to. Toda tetka vas gotovo vzame s seboj. Morda pridem kak večer pogledat, če ne bom imel ravno
kaj zabavnejšega____toda* uuffff! — in
zleknil se je ter iztegnil roke. — Nad štirinajst dni sem bil že tako neverjetno pameten; mislim, da moram v kratkem zopet nekoliko skočiti iz ojnic!
—	Kaj se to pravi, knez, da hočete skočiti iz oinic?
—	To se pravi, da se vrže s sebe vsa civilizacija in je človek nor, kolikor se mu ravno zljubi.
Posmejal se je porogljivo in čudno nemiren izraz se mu je pojavil v očeh.
—	Skočim vselej iz ojnic, če začnem razmišljati o marsičem, česar itak ne morem izpremeniti. In prej v vlaku---- ko
ste zrla tja po puščobnem svetu....
Stran IT.
»EDINOST« Štev. 306.
V trstu, dne 4. novembra 1916.
Grško vprašanje v angleški zbornici.
ROTTERDAM, 2. (Kor.) »Nteuwe Rot-terdamsche Courant« javlja iz Londona: V dblnji zbornici se je razpravijalo o grškem vprašanju, pri čemer se je posebno tožilo zaradi -ostopanja vlade napram Venizelu. Lora Robert Cecil je poudarjal, ki ;o nesramno je, da se tako delikatna zunanja vprašanja spravljajo v razgovor v zbornico. Svaril je zbornico naj ne verjame slepo vsem vestem iz Aten. Na Angleškem se ne želi nič drugega kot blaginjo Grške, ki se da doseči edino le, če se dežela zveze z zapadnim i državami. Kar se tiče Venizelove vlade, so jo zavezniki priznali povsod tam, kjer jo je na Grškem priznala večina. Venizel ni bil vržen s krova. Angleška postopa vedno skupno s Francosko. Misel, da bi zavezniki ne hoteli vzdržati kralja Konstantina na njegovem mestu, naj bi se tudi ne porajala pri kralju samem.
Cc?ar odlikoval Eiiver pašo.
CARIGRAD. 2. (Kor.) Nj. Veličanstvo cesar in kralj Franc Jožef je vojnemu ministru, namestniku vrhovnega poveljnika, Enver paši, podelil veliki križec Leopol-dovega reda z vojno dekoracijo.
Ob dveletnici turške vojne.
DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega siana se poroča: Povodom druge obletnice vstopa Turčije v svetovno vojno je namestnik turškega vrhovnega poveljnika, Enver paša, poslal vrhovnemu poveljniku, c. in kr. čet spominsko brzojavko, na katero je vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik odgovoril kar najtopleje.
Rune politične vesti.
Minister Henrik grof Clam-Martinic.
Novi minister za poljedelstvo, Henrik grof Clam-Martinic, je Član ene najodlič-nejih velikaških družin na Češkem: po rojstvu, po imetju in po vlogi, ki jo je vedno igrala v politiki kraljestva češkega in vse države. Rojen je bil dne 1. januarja 1863 kot sin grofa Riharda Clam-Marti-nica. Novi minister je dovršil pravne studije in je dedič leta 1907 umrlega znamenitega politika in državnika češkega, grofa Henrika Clam-Martinica. Pred leti jc spremljal nadvojvodo Frana Ferdinanda d' Este na svetovnem potovanju. Kot član gosposke zbornice je bil načelrrk desnice — torej stranke, ki je pristašica enakopravnosti narodov. Po njegovi prošlosti je pričakovati — da-si ni ljudski zastopnik, marveč izvoljen po veleposestvu — da bo tudi na vladi zastopal Ista načela, ki so vodilna za politiko, ki jej je sledil dosedaj.
čl. XIX. državnih osnovnih zakonov.
Onim, ki vprašujejo, je-li v naši državi še v veljavi državni temeljni zakon (o pravicah državljanov) z dne 21. decembra 1867, št. 142 drž. zak., moremo sporočiti, da so začasno zaustavljeni samo členi: S o osebni svobodi, 9 o nedotakljivosti hišnega prava, 10 .o pisemski tajni, 12 o pravu združevanja in sestajanja, 13 o pravu svobodnega izražanja svojega mnenja in svobodi tiska, in to z naredbo skupnega ministrstva od 25. julija 1914 št. 158. drž. z. V popolni veljavi pa je ostal in stoji (vsaj teoretično) člen XIX. rečenega zakona, ki se glasi: vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod iuia nedotakljivo pravico do ohranjevanja in negovanja svoje narodnosti in svojega jezika; država priznava enakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, v uradu in Javnem življenju; v deželah, kjer biva več narodov, morajo biti javni učni zavodi tako urejeni, da brez uporabe sile za učenje drugega jezika dobiva vsak od teh narodov potrebna sredstva za izobraževanje v svojem jeziku!
Tu bi mi pripomnili, da je bilo n. pr. tu pri nas v Trstu časov, ko je bilo javnih funkcijonarjev, ki so vkljub vsej jasnosti ln konciznosti gori navedenih določb državnega fundanientalnega zakona vendar menili, da je ta člen sicer teoretično res v veljavi, da pa je praktično neizvedljiv, ker enakopravnost vseh da je utopija!! Takih časov je bilo pri nas. Nu, nadejajmo se, da so — bili in da se ne povrnejo več funkcijonarji, ki so se postavljali na tako stališče izven državnega temeljnega zakona le radi — politike »višjih ozirov«, nad katero izrekajo sedanji dogodki definitivno sodbo in — obsodbo.
O predigri vojne. Poleg vojnih dogodkov se italijansko novinstvo največ bavi z razpravami o jnžnoslovanskem problemu. In značilno je, da se mnenja križajo. Pa tudi v ruski javnosti se živo debatira o tem vprašanju, seveda z drugačnih gledišč, nego v Itaiiji. Nemški profesor Rohrbach poroča v listu »Deutsche Politik«, da ie poznani ruski politik Miljukov podal v v Riječi« zanimivih podatkov o predigri sedanje svetovne vojne. Miljukov je bil več let zaupnik bivšega ruskega ministra za vnanje stvari, Sazanova. in je torej dobro poučen o vsem. O Srbih pravi Miljukov: L nastopom Karagjorgjevičev namesto dinastije Obrenovićev 1. 1903 je bila Srbija potegnjena z avstrijske na rusko stran ter je pričakovala od Rusije svojega narodnega ujedinjenja in neodvisnosti. Po zbližanju Srbije in Rusije se je tradicijonalna interesna zona na Balkanu bistveno premaknila in so bili tako ogrožani interesi Avstro-Ogrske, ki je stremila proti Solunu.« Rohrbach pravi, da iz te izjave očitno sledi prizadevanje Rusije, da Bosno, Dalmacijo, Hrvatsko in Slavonijo pripoji Srbiji. O aneksiji Bosne in Hercegovine 1. 1908 piše Miljukov: »Po aneksiji Bosne je videla Srbija, kako se ruši njen narodni ideal ujedinjenja Srbov v Veliki Srbiji. Povsem naravno je. da je resno računala na podporo od strani Rusije. Srbija je ostala pred dilemom, ali liaj Stremi v arodnu ujedinjenje v mejah
habsburške monarhije, ^li izven njih — ali naj se nasloni na rusko pomoč, ali naj se podredi monarhiji?« Rohrbach dodaje: »Rusija je torej stremila za tem, da bi vse Srbe odcepila od Avstro-Ogrske, ker bi se sicer morala sprijazniti s tem, da se Srbi poklonijo pred Avstro-Ogrsko. ter da jih ta združi z njihovimi istorodnimi brati.«
Doiiič@ vesti.
Maša zadušnica za padle in v vojni u-mrle vojake. Na pobudo poveljnika pomorskega okraja, kontraadmirala barona Koudelke se je vršila včeraj ob 8 zjutraj v cerkvi pri sv. Antonu Novem vojaška maša zadušnica za padle in v vojni umrle vojake. Maši so prisostvovali namestnik baron Fries-Skene, kontreadmiral baron Koudelka na čelu častnikov kopnene m pomorske sile tukajšnje posadke, dvorni svetnik baron Olanz z uradniki namest-ništvenega predsedništva, cesarski komisar dvorni svetnik pl. Krekich-Strassoldo, ter predstavitelji drugih vojaških in civilnih oblasii, zastopniki patrijotičnih društev in veliko število pobožnega občinstva. Maši zadušnici so prisostvovali tudi oddelek tu nameščenega vojaštva, oddelek policijske in oddelek finančne straže.
Za trojezične napise v Trstu. »Soldaten-zeitung« piše pod naslovom »Ulični napisi v Trstu«; Vsi ulični napisi v Tr&tu in okolici so danes izključno italijanski. To je delo prejšnjega narodno - italiianskega občinskega zastopstva, katerega duševna glava, dr. Pitacco, je začetkom vojne ix>-begnil v Italijo. Prebivalstvo Trsta je pa do 25 odst. slovensko, in če se prišteie še ozadje, ki politično pripada k mestu, potem je med 100 prebivalci 90 Slovencev. Zato ni nobenega vprašanja, da bi morali biti na ulicah tudi slovenski napisi. Trst je pa tudi edina svetovna luka monarhije, ki je za njeno ureditev doprinesla velikih žrtev; last je celokupne Avstrije, in splošni posredovalni jezik našega državnega in gospodarskega življenja je nemščina. Jezikovno vprašanje se tu ne sme obravnavati z zgolj krajevnih vidikov. Nevzdržno je stanje, ko se trgovec ali potnik, ki pride iz notranje Avstrije v Trst, središče naše svetovne trgovine, sploh ne ve kam obrniti, ker so mu napisi na ulicah, na cestni železnici, javnih poslopjih, da celo kažipoti v luki, kratkomalo vsi javni napisi popolnoma nerazumljivi. Ulični napisi v avstrijskem pristaniškem mestu Trstu morajo biti na prvem mestu nemški, potem slovenski in italijanski! Šele potem bodo odgovarjali svoji svrhi in državnemu značaju mesta; vse drugo bi se reklo narodnim'prepirom puščati mesto tam, kamor ne spadajo, marveč edino le državna misel. Da pride Avstrija zopet do svojih pravic, je treba zapisati le en stavek: »Vsi ulični napisi se morajo nadomestiti s trojezičnim! (nemško - slovensko - italijanskimi), kajti v Trstu vlada namesto razpu-ščenega občinskega zastopstva vladni komisar, ki mu ni treba drugega nego pod zgornji stavek podpisati svoje ime.« — To pot ima »Soldatenzeitung« prav.
Sodnjiški izpit. Iz Gradca smo prejeli: Pred komisijo primorskega višjega deželnega sodišča, ki posluje sedaj tu, so napravili dne 30. oktobra v slovenskem, hrvatskem in italijanskem jeziku sodniški izpit z dobrim uspehom sodniški kandi-datje: I. Ščuka, I. Grškovič in dr. R. Se-stan.
Osebna sprememba pri deželni komisiji mejne grofije Istre. Na lastno prošnjo je odvezan od službovanja v deželni upravni komisiji gospod c. kr. računarski svetnik Avrelij Sinsler ter se vrača k c. k. finančnemu ravnateljstvu za Primorje, kamor je bil pozvan, radi nujne potrebe. Poslavljajoč se od rečenega uradnika in jako cenjenega pomočnika, se mu je gospod dvorni svetnik Lasciac z gorečo besedo zahvalil v imenu komisije na koristnem delovanju, naglašujoč posebno njegov zaslužni trud na iinancijelnem poslovanju.
Tudi mi vprašujemo. »Pomožni odbor za begunce s z juga na jugu nam dopisuje nemški. »Slovenec* vprašuje: zakaj ne slovenski — ter utemeljuje to vprašanje: »____ko so vendar v odboru tudi Slovenci in je ustanovljeno mesto tudi za slovenskega uradnika. Vprašanju se pridružujemo tudi mi s tem večjim povdarkom, ker se dotika starega in žalostnega poglavja, o — lastnih slovenskih grehih!
150-leinica Radeckega. Dne 2. novembra je minolo 150 let, odkar se je rodil veliki avstrijski vojskovodja feldmaršal Ivan Josip grof Radecky. Lovorike si je nabiral na bojnih poljanah Italije. In danes smo v krvavem plesu z istim nasprotnikom. Zgodovina se ponavlja, ali točneie rečeno: se nadaljuje. Je tradicija — nasprotstva med obema državama, ki je ni niti najmanje ublažil intermezzo zavezništva in politike » višjih obzirov«. Spomini na slavne voine čine Radeckega in današnji dogodki so nam priče, v kolikih zmotah so bili tisti, ki so menili, da se da združiti, kar je nezdružljivo!
Družba sv. Mohorja prosi svoje člane-begunce, da se naj oglasijo za letošnje
knjige pri družbinem poverjeniku svojega novega bivališča. Begunci pa, ki bivajo v večjih skupinah v okrajih kjer ni družbi-nega poverjenika — naj si izvolijo med seboj poverjenika. Ta naj sestavi imenik udov-beguncev, označi škofijo in župnijo kjer so se begunci vpisali za I. 1916. Po sprejemu imenika bode Družba poslala knjige poverjenikom. Kjer pa begunci družbeniki ne bivajo v skupinah, naj naznanijo posamezniki svoj naslov naravnost Mohorjevi družbi in naj povejo, kje so se vpisali za 1. 1916.
Razprostiranje	topov sko-zi tla.
Ravno te dni poročajo listi, da se grom topov s soške fronte čuje celo do Zagreba. Marsikomu se bo morda zdelo to neverjetno. In vendar ni. V pariški akademiji znanosti je sotrudnik observatorija Pigourdau priobčil nekoliko zanimivih podatkov, iz katerih moremo razumeti, kako se topovski grom včasih na daleč razprostira skozi tla in ne samo — kakor se navadno misli — skozi zrak. Enega teli podatkov je dal Pigourdauju neki inženir, ki je že od svojega šestega leta popolnoma gluh, da ne sliši niti lokomotive, ki žvižga v njegovi neposredni bližini. A v sobi brez zaves in preprog, v kateri svira glasovir, »čuje« s pomočjo tresenja tal sviranje gla-sovirja, ko daje ta od sebe globoke glasove. Od početka ofenzive na reki Sommi je ta inženir, ki živi nedaleč od Pariza, 120 kilometrov daleč od fronte, istotako čul vibracije tal, ki so prihajale od gromenja topov, toda samo pri najhujših in najtežjih udarcih, in sicer jih je začutil v isti hip, ko je normalno, zdravo uho človeka poleg njegu začulo grom. Od tod izvaja Pogour-dau, da je zelo verjetno, da sti obe ušesi
—	gluho inženirjevo in omo zdravo — hkrati občutili streljaje, ki so se vsled topovskega groma razprostirali skozi tla.
Po šestindvajsetih mesecih. Dne 10. avgusta 1914 je Anton Milič iz Zagradca pri Malem Repnu zadnjič pisal svojcem. Pozneje ni bilo nikake vesti več o njem. Izvedeti je bilo mogoče le toliko, da ga pTi njegovem vojaškem krdelu pogrešajo od prvega spopada, t. j. 26. avgusta 1914. In sedaj je pisal njegov tovariš iz Rusije (pismo datira od 1. avgusta 1916), da se nahaja v ujetništvu skupaj z imenovanim Ant. Miličem v kijevski guberniji. Ajiton Milič je bil 26. avusta 1916 ranjen in ujet. To v tolažbo onim, ki pogrešajo svojce že več časa in obupavajo v strahu, da se pogrešani ne nahajajo več med živimi.
Neznanemu prijatelju v spomin. Z bojišča smo prejeli: Ni dolgo, kar je prišel k našemu oddelku. Prišel je iz domovine, da služi domovini, jo brani in tudi umre zanjo. Nikogar ni imel v oddelku, ki bi mu bil prijatelj, ali znanec. Slepo je ubogal vsakemu povelju, iz njegovih ust ni bilo pritožbe nikdar. Vsakokrat, ko sem odhajal v okope, sem ga sreča val. Porazgovo-ril sem se žnjim in skušal izslediti njegovo notranjost. Ali — ni se mi posrečilo. Odgovarjal je sicer prijazno, ali tako, da mu nisem mogel do živega. — Zadnje dni sem moral na večer zopet v okope. Noč je bila lepa. Ko sem tam opravil svoj posel s poveljnikom, mi je ta povedal, da pričakujejo močneje ruske patrulje, ter mi rekel, naj — ako me zanima — počakam, da bom občudoval učinek naših strojnih pušk. Nu, mislil sem si, počakaj, da boš videl tudi to Napotil sem se proti poziciji, kjer je poveljnik postavil strojne puške. Poiskal sem si prostorček, kjer bi lahko bolj »po ceni« opazoval učinkovanje strojne puške.
—	Zaglobil sem se v spomine na nekdanje čase. Mi vojaki namreč, se v časih brezdelja in v noči, ko mesec siplje svoje srebro na zemljo, radi zamišljamo in fantaziramo o nekdanjosti. Naenkrat se je zganilo pri strojni puški. Cul sem tiho govorjenje. Vojaki so se izmenjavali v službi. Med njimi, ki so vstopili službo, je bil pri eni puški moj — nepoznani znanec. V istem trenotku je počil strel. Potem drugi, tretji. Ruska patrulja je bila tu. Uprl sem oko v puško in vanj. Bil je miren. Ozrl se je okolo sebe, je-li vse pripravljeno za eventuvelno streljanje. Ni se zganil. Kot kip ie držal ročaje puške in čakal povelja. Tam spodaj je postalo pokanje pušk živahnejše. Naša poljska straža se je umaknila v okope. Znak je bil to, da se sovražna patrulja bliža. Nepoznani znanec pri strojni puški vedno v isti pozituri. Tedaj pa se je oglasilo rezko skozi zrak povelje: »Posamezne strele iz desne puške!« Mimo, kakor da opravlja vsakdanje delo, je usmeril in posamezni streli so rezali zrak. — »Hiter ogenj!« Tudi to povelje se je izvršilo z največjo hladnostjo. Ali v hipu je streljanje prenehalo. Kaj se je zgodilo? Od strojne puške so odnesli — nepoznanega znanca. Bil je težko ranjen. — Kroglja ga je zadela — kakor sem izvedel pozneje — v desno sence. Prenesli so ga na pomožno postajo in naslednjega jutra je — izdihnil. Mmoli so trije tedni po tem dogodku, ko je dospela mojemu oddelku dopisrica sledeče vsebine: »Podpisana mati 4 nedoraslih otrok prosi, da bi jej sporočili, kaj je z njenim možem N. N., ki služi rri tamošnjem oddelku, ker nima že dva meseca nikakega sporočila od njega.« Ubogi, nesrečna mati! Usmiljenja vredni
otročiči' Nič več nisem bil radoveden. Vsa tragika mi je jasno pred očmi. Velik j je bil. Udano je služil domovini. Tako duševno jak je bil, da se ni nikomur pritoževal. Nikomur ni razodel svojega groznega stanja. Hrabro se je bojeval za domovino in jej zapustil v spomin — ženo in štiri otročiče. Ali ni domovina dolžna, da tem vsaj deloma — kolikor je to sploh možno — povrne .... največjo žrtev, j ki jo je skromni pokojnik položil na nje j oltar?! — I. K.
IfiMfA vsake vrste kupnje zaloga žakijev G. tuftljg STEBEL, Via Torrente 3(5.	718
M^flrfff inteligentna udovica traži mjesto n bo-fiilUllM ljoj obitelji za djecu; vjeSta je također u svim kućnim poslovima. Upitati se na Ogla?ni odio lista Via S. France^co d'Assisi broj 20 prizemno.	715
Prejemki proddollšč aprovizucUske komisije.
Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 23. oktobra do inkluziTno 28. oktobra 1916 naslednje prejemke:
t	Iv ul. Madonna del mare K	11.45653
.	2 v Šoli na trgu Rosario K	8.797-42
.	3 v ul. delle Poste št. 14 K	9.740 25
,	4 trg Ambrogto Ralli 4 K	5.386*09
.	5 v ul. Bachi 8 K	7.861.99
„	6 ▼ lil. Acquedotto 5t. 38 K	5.159*40
.	7 v šoli v ul. Parlni 8 K	6.430*48
.	8 v šoli v ul. Donadoni K	10.727*26
„	9 S. Giacomo in raonte 18 K	9.666*77
,	10 w ul. Giulia 35 K	6.508 21
,	11 v zabavišču v Skednju K	4.339'56
.	12 pri,Tirolcu'Sv.M.M.Zg. K	5.478 44
„	13 pri Miklavcu Sv.M.M.Šp. K	2.766*84
„	14 pri Sv. Ivanu K	3.761*71
,	15 v Rojanu K	5.970*16
,	16 v Barkovllah K	3.852*10
„	17 v ul. Raffineria št. 4 K	8.504 68
„	18 trg Gian Batt. Vico 2 K	6.283*91
ZDRAVNIK
M. Dr. Kerol Perničlc
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne In otrolke bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.)

Glavno zastopstvo
Splešaega \\mm zavarGvalneoa društva
59
li '
Skupaj K 122.691.80
To in eno
»Verdun je igrača napram bitki na Somrni«. Vojni poročevalec londonskega lista »Morning Post« je doposlal svojemu listu dopis o sedanji bitki na Sommi, pak pravi, da je bitka pred Verdunom prava igrača napram sedanji bitki na Sommi. — Nemški vojak ni nikdar preživel hujšega življenja od sedanjega, ker noč in dan da stoji pod ploho granat in šrapnelov.
Nove železnice v Rusiji. Petrograjska brzojavna agentura javlja, da je za leto 1917 določen trošek 2833 milijonov rubljev za izgradnjo novih državnih železnic in za razširjenje sedanje železniške mreže. Začeti da hočejo z gradbo 11 črt v skupni dolgosti 7770 kilometrov.
Bogatstvo rib na Volgi. Kako bogata je Rusija na ribah, dokazuje statistika za !. 1915. Tega leta so namreč nalovili v Volgi 1 milijardo in 630 milijonov raznih rib v teži 7 milijonov meterskih centov.
g	v Trstu ulica tiai Ferni it. 9, II. nad.
2	katero vedno posluje
^	naznanja slav. občinstvu In vsem svojim
#>	članom naj se takoj prijavijo v uradu v
■	svrho nadziranja plačevalnih oremij in naj
Z	prinesejo seboj tozadevno plačilno knjižico.
I	— Brad je esprt vsaki dan ei 8 do IZ. —
IIIBillllBB
Naznanilo.
Županstva Temnica, škrbina ln Ga&rovica okr. Sežana naznanjajo, da imajo začasno svoj sedež v Sežani (obč. urad) od dne 28. 10. 1916.
Dalje se naproša begunce imenovanih občin, da takoj naznanijo svojim uradom svoje sedanje bivališče, ker je to velikega pomena in strankam v lastno korist, bodisi glede podpor ali drugo, ter županstvom v olajšavo na razna vprašanja pri uradovanju.
M'iEuSH ItSssMltaSII III
om m sezon
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Marsa Conforti, Trsi, U. Campanils 21
ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v uUsl delle Poste štev. 14, vhod v uiici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi-
:: MALI OSLA31 n
□□
■e ražu a aj o po 4 sto t. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat Teč. — Najmanjša : pristojbina znaj a 40 stotlnk. .
na
□o □□
llhnAf« rfelrlffff h6i ^Poklicanca, je zgubi a USUgU G&MsCUf čevelj od ulice Cecilia [O ul. Uorcevid do Štorklje. Pošteni najditelj je na-prošen, da ga prinese proti priusemi nagradi v Skorkijo Cordaroli št. 299.	723
ISnenilrflfnif popolnoma ve§fa slovenskega UUaPUUllllUf jezika, išSe odlično osebo v
_ _ ---------- Je .
srrho medsebojne Jcouverzacge. — Ponudbe ,Vi^ja izobrazba" na Inser. odd. Edinosti.
pod 724
ffSblffl Tsake vrste kupuje prva slovenska trgo-fctilHjB vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	722
0 narodnem Somu si n"3lt
sladko belo vino ter pivo Dreher. Nov krčmar. ^720
za trgovino in obrt
(1. r. priv. Stabilimento Austriaco di Credito per Ccmmercio ed lndustria)
Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2
se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zoliergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit")
Obrestna mera za vloge na knjižice 3l/a°/0, na že izdane knjižice stopi ta obrestna mera v veljavo z dnem 1. decembra 1916.
Blagcjna je odprta od 9-12 in 9(i 3-5 pop.
Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpokine.
m debelo samo za preprodajalca
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne s v etlljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, iliee. razna rezila, roboi, mrežica za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent £nopfe" in drugo prodaja JAJLOt* LEVI, ulica S. Kicolo frtev. 19.	26
MlŠft beI° in črno vino> čokolado, kavo, flilUy kopdensirano mleko Vollmilcii in Mager, sardine, lokarde na olju, kakao ln vsakovrstne druge jestvine dobavlja na debelo in drobno po zmerni ceni KARL REXINGER, posredovalec, ulica Kandler 7, II. n. od 9—10 predp. in od 2—4 pop.	1G06
Dr. L Carinili
v Trstu, ut. Posta VGsehie 12, vogal »Hce dells Poste.
Izdiranja s&iž&v feras bolečine. Plombiranje. UMETNI ZOBJE.
■■
S I
■
■
laBHiMiiiiaBiBiniBBBesgEBiaassssBSBasBBNiinBBaiflBtaBBiigcaflsi
Caberet „M A XI M" Variefe j
■	Via Stadion 10 — TRST — Via Stadion IG
■	Ravnatelj-lastnik KARL HAURICE.	Pri Hupfeldklavirju Ig. R0SENBLATT. g
g	Presenetljiv novemberjki spored.	Novi engasemsnt.
■	Mitzi Berger, snbretka, Emmy Ellen, subretkd. Marga Malten, predavat ljica, Jusef Steidfcr,
■	najpDptslarnejši.dunajski komik, Henriette Blanche, dunajska pevka, Lucy Cay CIaussn, ■ H	bramrna plesalka, Elly Gflnther, plesalka, Elsa Walter, predavateljica, Bellv Troilmann. su
BI	bretka, Jozsa Szabč, ogr. pevka, Fritzi VVerner, plesalka, Ena Lessen, predavateljica, Frit/.l ■ | Lang, subretka, Glseia Walter, pevka, Linda de la Vlile, itaL pevka.
«	Zateftek ob »V, zvečer.	Vstopnina: I. prostor K 2—> I?, prostor KI.- g
■■■■—■■iagMaBgBasaaaamBBBBBaaBiEBBaaBaaBBBBaaBBaaeggBBeaaaBEgaBBB
_ IROLINuRoche
Prsne bolesni« oslovski kašelj, naduha, influenč^
Kdo nef jemlje* Slrolin ?
Vsak, Hi tro* frojnam kaAlju. i	* VaduAlfivi ,kaf®ri?r» Slrolin snofno
laži« MioU*rovafi s*boi«snlntgofoi0f»viti» l	plahča naduho-
Osebe s kroničnim kolorom tČonkiJov,	Skromni of roci,pri kafenh u^nkuie^Olin
Ki » S'roli-nom ozdrave. »	r ugodnim vspohom na splošni počufek.
Se dob^ vseh/ekarha* S KM-


\