Leto 1890.
Državni zakonik
za
kpaljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXL — Izdan in razposlan dne 14. decembra 1890.
313.
ministrov za trgovino öa,lce z dne 10. decembra 1890. !
l djer'm se izdajejo izvršitvena določila k zako 6 26- junija 1890. I. (Drž. zak. št. 132.1 statistiki vnanje trgovine.
(t>rj z,|fVl^tev zakona z dné 26. junija 1890. 1. ' t '	1320 0 statistiki vnanje trgovine se

§• 1.
vrs)11^' S	januvarja 1801. I. se mora
5tnor je ' lnn°žine in dežele, iz katere prihaja in Gasiti vtUl'uenjeno, za uradno trgovinsko statistiko Sfi v trgov- or^no blago in vsi predmeti, o katerih 'IV°Zui iz ,ln .n* prometu s colnim inozemstvom ob ^biern "ZU *n prevozu pri kakem c. k. colnem ali °^tav]jaUl'ai)u P°dâ izreello, oziroma kateri se tam ° (S- 1. zakona).
j? ^Usk '|ltV Se Pot*aje pri colnljah, gledé |>rometa j1 P°téh pri finančnih stružnih organih,
C ?0(kti i'L^a *ZVoza pri prejemnih poštnih uradih, I
nt!ui;rra P1' ^a*iein c- k- C0'ntJm ab
(te'' 0tkanu U’ oz'roma pri kakem finančnem straž- I S iti a |ll><la.ie colno izreello ali naréja odpravo 'Zak°na)‘
§. 2.
Dolžnosti statistične zglasitve se oproščujejo :
a)	uvozne in izvozne poštne pošiljatve, ki ne tehtajo več kakor 250 gramov ter so cola proste, potem vse prevozne poštne pošiljatve;
b)	predmeti, ki so namenjeni za rabo Njegovega Veličanstva cesarja ali kateri se pošiljajo po Najvišem naročilu;
c)	predmeti, kateri so namenjeni za neposredno rabo diplomatičnih oseb, poverjenih pri c. in k. dvoru, ali pa se po teh osebah pošiljajo v inozemstvo;
d)	monopolni predmeti, katere prebivalci v okoliših čolnih izjemkov kupujejo iz prodajališč poslednjih ;
e)	izdelki državnih rudnikov iz c. k. prodajalne upravllniee v Trstu;
f)	vojaške reči in vojaški konji v prometu med krdelnimi oddelki in pomorstvenimi zavodi, nadalje razneslla in razpočne tvarine za vo-jaško-tehnične poskuse ;
tj) uradne potrebščine državnih oblastev pri pošiljanji iz čolnih izjemkov v čolni okoliš in nasprotno;
h)	tiste popotne, preselitvene, opremne in dčdiške reči, in pa tisto imetje izselnikov in priselnikov, katere se pri uvozu odpravljajo cola prosto;
i)	mrliči;
k)	predmeti sodnih obravnav;
l)	podeljena rédovna znamenja in razstavne medalje ;
102
m)	zares prevozujoča prenosfla, izvzemši tista povodna vozila, ki razložena dajejo les za izdelke in stavbe;
n)	živežna zaloga ladij, ki prihajajo in odhajajo;
o)	vzornice in vzorci v odrezkih in obrazcih, ki se morejo rabiti le kot taki, toda izvzemši vse vzorce tobaka in užitnih reči;
p)	tisti stari predmeti, imajoči na sebi znamenja rabe, katere so revne osebe dobile v dar iz inozemstva ter se ob uvozu prejemajo cola prosto ;
q)	gledé poljedélskega prometa tistih zemljiških posestev, črez katere gre čolna meja: gospodarska živina in gospodarsko orodje, k njim spadajoče, in pa seme za sejatev, potém pridobljeni pridelki poljedelski in živinarski s prirastkom vréd;
r)	v mejnem prometu na pašo ali delo črez mejo vstopajoča ali izstopajoča živina vštevši pridelke, med pašo dobljene;
s)	tozemski poprevozni promet (pošiljatve iz col-nega okoliša skozi colno inozemstvo v čolni okoliš);
t)	pridobitki ribji, po tozemskih ribičih v mejnih vodah vlovljeni.
§■ 3.
Statistična zglasitev se vrši (g. 2. zakona):
1.	praviloma pismeno z napolnitvo ene ali več statističnih zglasilnic, katerim je pristaviti kraj in dan zglasitve in podpis zglasitelja;
2.	pri uvozu in izvozu po pošti z napolnitvo, oziroma dopolnitvo drugopisa pismenega colnega izrecfla;
3.	ustno tedaj, kadar je zglasitev pripustila po §. 13. tega ukaza.
§•
§- 5.
Statistične zglasilnice se uporabljajo v Pe*^ barvah in sicer za uvoz v beli, za izvoz v jasn0^ leni in za prevoz v jasnorudeči barvi; zglasilnic8 uvoz v zabeležnem prometu se napravi v vijolic8 ' za izvoz v tem prometu pa v jasnomodri barvi-
§• 6.
ali
Statistične zglasilnice obsegajo:
1. V nadpisu:
a)	oznamenflo „uvoz“, oziroma „izvoz „prevoz“ ;
b)	oznamenllo „statistično zglasilo“;
c)	imé vstopne meje, oziroma izstopne mejCj prevozu pa vstopne in izstopne meje ;
d)	ime c. k. coluije, na prevozu pa vstopne izstopne colnije.
II. V razpredelih :
pisk8
vodi'11
1.	številko statističnega blagovnega spi uvoz. oziroma izvoz in prevoz;
2.	nazivâlo blaga in predmetov po I,aV statističnega blagovnega spiska za uvoz, oziro izvoz in prevoz;
3.	množinsko enoto;
4.	množino;
deželo, iz katere bi ago prihaja, nZ v katero je namenjeno, za prevoz ohé deželi,
6.	za uvoz: stanovišče prejemnika;
7.	za uvoz: čolni postavek;
8.	za uvoz in izvoz: popisno vrsto;
9.	za uvoz in izvoz: odpravilo številko,
10.	za prevoz: izstopilo po
a)	popisni vrsti,
b)	odpravili številki.
III. Na hrbtu opomnje o načinu stranke napolnile posamezne razpredele-
(Obrazci v prilogi št. 1.—3.).
kak«
Uvoz in izvoz (oziroma zopetni uvoz in izvoz) v zabeležnem prometu, t. j. v prometu za plemeni-čenje, popravo in ponamérno prodajo, v prometu z izposojenimi vagoni, vzorci trgovinskih potovalcev. razstavnimi predmeti itd. zavezan je pismeni statistični zglasltvi, kolikor se ne ravnâ ž njim po §. 13. tega ukaza ali kolikor se taisti ne posreduje po poštnem zavodu.
§- 7.
uvoz
Statistične zglasilnice za ^ ^ uv0z
in P9i
izvoz
tef
. . v zabeležnem prometu (§■	. f
zopetni izvoz	»al***\a
ukaza) obsegajo taiste razpredéle, kakoi ^jciz za navadni uvoz in izvoz, samo da v Zg
«voz
z°petni v tem prometu izpade razpredel „čolni
P°stavek“ in da sta v obé zglasilnici vzprejeta še
r„	katero
d‘Predela „plemeničenja ali poprave vrsta,
Katera
pravilno zglasitev tistih vrst blagâ, gledé katerih je j razločevati med enakovrstnim (t. j. pod toisto številko v statističnem blagovnem spisku spadajočim) in pa med neenakovrstnim blagom ali takimi predmeti.
«a tem blagu-----	_« in pa „povod osta-
,	bila opravljena
et«u zabeležnemu postopanju“ ter pristavek „opom-c- k. colnije“ (obrazca v prilogi 4. in 5.).
g. 8.
, V zglasilnicah (priloga 1, —5.) podani razpre-6 ' naj se napolnijo tako le:
a) Stranke morajo (g. I., odstavek 2. tega ukaza)
napovedati;
številko statističnega blagovnega spiska za 'V°Z' «žiroma izvoz in prevoz ;
2.	nazivâlo blaga in predmetov po navodilu ) at)stičnega blagovnega spiska za uvoz. oziroma Zv°z in prevoz ;
3- množinsko enoto;
§. 1U.
Za tako množino tovorcev z blagom ali predmeti, med seboj enakovrstnimi, in pa za tako množino nezapakovanih (golih) kosov, katera obsega I colno izreello (osnovno izrecilo) ter je na uvozu namenjena samo enemu prejemniku ali pa na izvozu prihaja samo od enega pošiljalca, smé se uporab-I ljati taista zglasilnica (oziroma taisti poprečni raz-predél) do obsega enega ladnega, voznega ali vagon-skega naklada.
Prav tako se smé sè zgoraj imenovanimi pogoji in proti opravi mnogotére pristojbinske zaveznosti izjemoma uporabljati taista zglasilnica v svojih petih poprečnih razpredelih za pet ladnih, voznih in vagonskih nakladov s tovorci enakovrstnega blaga ali enakovrstnih predmetov ali pa j z enakovrstnimi nezapakovanimi (golimi) kosi.
«tir.
“• množino;
°- deželo, iz katere blago prihaja, oziroma r° je namenjeno, ali pa obé deželi ;
6- stanovišče prejemnika;
7
' • P1« zabeležnem prometu vrsto plemeničenja
opraviti
bila opravljena’
' kate:
« Poprave. k“et» je „a Cem blag.,
katera
(p .01na Povod ostalemu zabeležnemu postopanju jp . ern j« blago in predmete oznameniti tako, kakor SlRei v trgovini navada).
^ Colnije dopolnijo te povedi :
•	z imenom vstopne, oziroma izstopne meje;
■ s colnim postopkom, ki se uporablja;
3
•	s popisno vrsto in odpravno številko;
'• imenom colnije, pritisnivši uradni pečat, in
Zabel * '■ rnorebitnimi opomnjami v zglasilnicah za stavk 111 Pr°met, sosebno o množini in o vrsti pri-P° ploineničenji in popravi.
§• 9.
*0 izy	9. in 7. imenovane zglasilnice za uvoz
«ače],, Z (všlevši tudi zabeležili promet), katerih je koyatij 'a po eno rabiti za vsak tovorec ali nezapa-^ti(, ijj10''’ kos (tudi za vsako drugače golo nalo-Ptefpil a^«)> obsegajo y olajšilo prometa pet po-’ ^''«g pod drugim ležečih razpredelov za
Več blaga ali predmetov, obseženih v enem I tovorci, in pa več v enem ladnem, voznem ali va-gonskem nakladu obseženih nezapakovanih (golih)
I kosov, kateri so združeni v eni številki statističnega blagovnega spiska ter so zavezani taistemu colnemu postavku, more se sè svojo skupno množino navesti v enem poprečnem razpredelu zglasilnice.
§• 11.
Ako én tovorec obsega neenakovrstno blago I ali neenakovrstne predmete, more se, kadar je blago na uvozu namenjeno samo enemu prejemniku ali pa na izvozu prihaja samo od enega pošiljalca. zaznamovati na taisti zglasilnici pet v tovorci obseženih vrst blaga.
Ako obsega én tovorec več kakor pet vrst blaga ter je potemtakem za zglasitev treba več kakor pet poprečnih razpredélov, rabiti je še nadaljne zglasilnice, za vsakih pet vrst blaga ali predmetov eno.
Izjémoma je proti opravi mnogotére pristojbinske zaveznosti tudi dovoljeno rabiti za vsakih, k večemu pet tovorcev z neenakovrstnim blagom ali z neenakovrstnimi predmeti in pa za vsakih k večemu pet ladnih, voznih ali vagonskih nakladov z neenakovrstnimi nezapakovanimi (golimi) kosi, ako ti tovorci in nakladi spadajo k taisti pošiljatvi, samo éno zglasilnice, ako je rés, da ti tovorci, oziroma nakladi, ne obsegajo več kakor pet neenakovrstnih vrst blaga ali predmetov.
102*

§. 12.
Na prevozu je za eno vstopno in izstopno mejo rabiti v §. 6. omenjeno zglasilnico brez omejitve na kako določeno število poprečnih razpredelov, oziroma tovorcev, toda z ozirom na blago in predmete, katere je vpisati in kateri spadajo pod različne številke statističnega blagovnega spiska.
§. 13.
Ustna statistična zglasitev (g. 2. lit. c zakona) se podaje:
1.	v malem mejnem prometu, t. j v prometu s tistim blagom m s tistimi predmeti, katere v obsegu vsakočasnih čolnih predpisov osebe, ki imajo svoje stalno bivališče v kakem mejnem okraji, prejemajo ali donašajo iz inozemstva ali colnega izjemka v svoje potrebščine za življenje, v osebno rabo ali v obrat domače obrtnosti ali kakega malega obrta:
2.	v drugačnem, po čolnih predpisih pripust-nem mejnem prometu krajnega značaja, kolikor taisti presega mali mejni promet ter je potreben za poljedelstvo ali obrtnijo mejnega okraja;
3.	v tržnem prometu po mejnem okraji z vrtnimi in poljedélskimi pridelki, pridelki živinarstva in ribištva, s kurivom in z drugimi rečmi, ki se navadno dobivajo po trgih;
4.	v prometu za plemeničenje in za poprave v obrat domače obrtnije ali malega obrta;
5.	v prometu potovalcev, kolikor taisti ni po §. 2. lit. h tega ukaza oproščen zglasflne dolžnosti.
Kolikor je po čolnih predpisih dovoljen promet po stranskih potéh, more se ustna statistična zglasitev podajati tudi organom finančne straže.
V tem poslednjem mora stranka, ki je dok11® podajati zglasitev (§. 1., odstav. 2. tega ukaza1' vpisati deželo, iz katere blago prihaja, oziru®8 deželo, v katero je namenjeno, potem natan®0 oznamenilo vsebine té pošiljatve v zmislu statistih' nega blagovnega spiska, v zabeležnem prometu P I tudi podatke, predpisane za pismeno zglasitev, °Z1 j roma mora jih dopolniti, ter za tisto blago, o katere®
I je na podstavi čolne tarife podajati izrecllo po k<®®! i povedati poleg teže tudi število kosov.
t	§'ir>' u
Kot meje, črez katere gre uvoz, izvoz ali pre'®2, i naj se v statističnih zglasilih navajajo:
I.	Trst,
II.	Reka,
III.	druga avstrijska in ogerska pristanišča,
IV.	Južna Nemčija.
V.	Saksonsko,
VI.	Prusko,
VII.	Rusija,
VIII.	Rumunsko.
IX.	Srbija,
X.	Turčija.
XI.	Črna gora,
XII.	Italija,
XIII.	Švica.
§. Ki.
/a deželo, iz katere blago prihaja, zglas
klitij«
,Četk*;
predmet izvira iz P0L t0
navesti je‘1S‘°
tisto, iz katere blago ali
ako zglasujoči stranki to ni znano, iiuvoo- _ *	0
deželo, iz katere to blago ali ta predmet Pr'^a^* j0| trgovini, in ako se tudi to ne dfi povedati, tisto «e v kateri se je blagö ali predmet predal zu v avstrijsko-ogerski čolni okoliš.
• g jjOi
Za deželo, v katero je blago nainenj ^ zglasiti je tisto, v kslere užitek bodi to blag0 je predmet; ako zglasilcu to ni znano, oznanit'1’^ tisto deželo, katera je poslednji predujniku cilj té pošiljatve.
§• H.
Pri uvozu ali izvozu po pošti stopi na mesto zglasilnice drugopis colnega izrecfla, katero je treba prilagati poštnim pošiljatvam (S. 2.. lit. b zakona).
V ta namen morajo stranke predajnice poštnim pošiljatvam, ki so zavezane statistični zglasilni dolžnosti, poleg čolnih izrecfl. potrebnih za colno postopanje, priložiti še drugo colno izrecllo.
§. 17.
j.ater^
Kot dežela, iz katere blago prihaja ali '	j,4
je namenjeno naj se vsekakor zglasi kaka na država, oziroma pokrajina:
1.	Čolni izjemek (svobodni okoliš) tržaš^ '
2.	Čolni izjemek (svobodni okoliš) rčŠ ^
3.	Nemška država (z Lukseinburšk1111 ^gin. brez svobodnega okoliša hamburškega 111 skega).
4- Svobodni okoliš hamburški,
Svobodni okoliš bremski,
6-	Velika Britanija in Irlandija,
7-	Britanska posestva ob sredozemskem in sredozemskem morji (Gibraltar, Malta, Ciper),
3- Francosko (z Monakom in Andoro),
9- Italija (se San Marinom),
I 10- Rusija (evropska in azijska — s Fin-
,aQdii0\
aijo),
11.
12.
Švedija,
Norvegija,
13. Dansko (z lzlandijo in Grenlandijo), 14-- Nizozemsko.
1 Belgija,
16. Švica,
7- Španjsko (s kanarskimi otoki j,
16. Portugalsko (z Azori in Madejro).
19. Grško,
Turčija (evropska, azijska in afriška), Bolgarsko (sè Vzhodno Rumelijo), Rumunsko,
Srbija,
Črna gora,
Kitajsko,
Japonsko,
37- Britanska Indija,
6. Nizozemska Indija,
9- francoska Indokina,
Perzija,
Egipet,
39 ~gir’ f3- Tunis,
20,
21.
22.
23.
24.
25.
26.
30.
31.
32.
34
35
36
37
38
39
40.
41.
42.
43. 41. 43
Maroko,
Pokrajine pod nemškim varstvom v Afriki, Bržava Kongo,
Kuplandija (z Natalom),
Združene države ameriške,
Kanada (z Novo Fundlandijo), Mehikansko,
Britanska Zapadita Indija,
Kuba (s Puerto-Rico),
Kolumbija,
Brazilija,
4fi ^Tentinska republika,
47' T'6 (čilsko),
4s' eruvansk0| i	ritansl{a Avstralija.
>ovan6sto držav in pokrajin, katere tukaj niso /J- atfa'V P°Vedati je dotično zemljino; vendar 2, k' je dolžna podati zglasilo (§. 1., krenil- 6^a ulta/-a)' namesto tega splošnega 1 "avesti kako določeno državo ali po-

§. 18.
in predmetov naj se godi
p0s . lsl*önemu blagovnemu spisku, ki “im ukazom.
Množina blaga in predmetov naj se pové v kilogramih, po kosih ali po tonah nosilnosti, teža pa kosmato ali čisto, kakor to določuje čolna tarifa.
V statistični blagovni spisek morejo stranke vpogledati pri vseh c. k. čolnih in poštnih uradih ter si ga tudi kupiti v c. k. dvorni in državni tiskarnici na Dunaji.
§• 19.
Statistične zglasllnice naj stranke (§.• 1., odst. 2. tega ukaza) predajejo colnijam, katere prigle-dujejo njih soglasje s colnijskim izvidom in statističnim blagovnim spiskom. Golnije naj podatke o deželi, iz katere blago prihaja, oziroma v katero je namenjeno, primerjajo z voznimi listinami in drugimi pomagali ter naj jih. ako treba, popravijo.
Manjše nepravilnosti naj odpravljajo colnije same; zavoljo znatnih materijalnih in oblikovnih hib pa naj zahtevajo, da naj stranka popolni že predano statistično zglasilnico ali pa dâ popolnoma novo.
§. 20.
Tako pri prevozu sè spremnieami kakor pri prevozu v napovednem postopanji naj stranka (§. 1., odst. 2. tega ukaza) predaje statistično zglasilnico mejni colniji ali tistemu uradu v notranjem ozemlji, kateremu se je podala zglasltev za prevoz. To zglasilnico naj dotična mejna ali colnija v notranjem ozemlji dopolni s tistimi podatki o res izvršenem izstopu, oziroma o izpre-menjenem namentlu in v slučaji, da je bilo kaj zadržkov, s tistimi podatki o izvidu vsebine, kateri bodo temu uradu o svojem času doposlani po izstopnem uradu.
§• 21.
Statistične zglasilnice, vrejene po tekočih številkah dotičnih popisov (registrov) naj vsaka colnija 8., 16., 24. in poslednjega dné vsakega meseca predloži c. k. trgovinskemu ininisterstvu, da se tam sestavi statistika vnanje trgovine.
§. 22.
V slučaji ustne statistične zglasitve prevzemajo colnije ali organi tinančne straže od stranek (§. 1., odst. 2. tega ukaza) povedi o izviru in namentlu
blaga in predmetov, na uvozu tudi poved o stano-višči prejemnika, prepričujejo se o resničnosti zglasitve z morebitnim nadaljnim izpraševanjem ter dopolnjujejo te podatke z uradoma se vršečimi ovédbami o vrsti in množini blaga ali predmeta, in pa v prometu za pleraeničenje in popravo (§. 13., točka 4.) o vrsti plemeničenja ali poprave, ki jo je opraviti, ali ki se je opravila.
Na podstavi te zglasitve in ovedbe napravljajo colnije tako, kakor je dosedaj bilo navada, izpisnice ter predlagajo mesečna izkaztla iz njih do 12. dné naslednjega meseca c. k. trgovinskemu mini-sterstvu.
Kolikor smejo organi finančne straže na pod- S stavi §. 3. zakona in §. 13. tega ukaza vzprejemati ustne statistične zglasitve, naj podatke, ki se pokažejo iz teh zglasitev, vpisujejo v popisnico, katero potem predložč bližnji colniji v porabo za dotične izpisnice.
§- 23.
Pri poštnem uvozu in pa v zabeležnem prometu, posredovanem po poštnem zavodu, naj colnije v §. 19. predpisano priglédno in nadzorsko dolžnost izpolnjujejo tudi gledé drugopisov čolnih izrectl, ki stopijo na mesto statističnih zglasllnic.
Kadar ne bi kaka stranka, katera se ne bavi poklicema z odpravljanjem blaga, mogla podati v §. 14. tega ukaza predpisane pôvedi, naj colnija skrb! za njih vpis.
Iz omenjenih drugopisov in po colnem izvidu dobljene podatke sestavijo c. k. colnije v posebne izpisnice, iz katerih naj mesečna izkazlla do 12. dné naslednjega meseca pošiljajo c. k. trgovinskemu ministerstvu.
§• 24.
Pri poštnem izvozu naj prejemih poštni uradi i preskusijo na mesto statističnih zglasilnic podane drugopise čolnih izrectl gledé njih oblikovne pravilnosti in pa glede njih popolnosti z ozirom na za-htévke, navedene v §. 14., ter naj pri tém najdene j hibe dado po predajni stranki odpraviti s popravilom ali dopolnilom predanega izrecila, in ako treba, j z napravo novega izrecila.
Te drugopise je na té s pošiljatvami vred P® slati izinénjevalnim poštnim 'uradom, kateri jih 1 rajo ter 8., 16.. 24. in poslednjega dné vsake?* meseca pošiljajo c. k. trgovinskemu ministers1*11
§- 25.
Kadar bi si bile stranke (g. 1., odst. 2. ukaza) in pa colnije gledé višine colnega pog‘a.
se izpravljena statistična zglasi
navskriž, naj dopošlje še le
po končni odpravi blaga.
S- 26.
Za vsako statistično zglasitev je praV|' plačevati statistično pristojbino (§. 8. zakona)-
iloi»*
Te pristojbine se oproščujejo:
1. vse blago in vsi predmeti, ki vezani zglasilni dolžnosti;
niso
zavf
2. blagö in predmeti, ki se samo pieV'
ažaj°;
, Bos»0
3. neposredno v dežele ogerske krone, ■	^
in Hercegovino uvedeno ali od tam nep° ri
ako se tud» P
poda o njih colnouradno
se pri nji odpravijo;
izvedeno blago in pa predmeti, kaki c. k. colniji cflo, oziroma ako
izd"
1.

4.	mali mejni promet (S. 13., točka
ukaza);	_
popr1'1
5.	promet za plemeničenje in '/-',L i ^rt» v obrat domače obrlnije ali kakega malega (§. 13,, točka 4. tega ukaza);
lit. b i"
6. poštne pošiljatve (§. 2 zakona).
Pod št. 3. navedeni neposredni uv«>z se potrjuje s predložbo izvirnega izdanega v inozemstvu, oziroma krone ali v Bosni in Hercegovini.
iz "ot
lista-
voz"*# pik* V deželah *>ge
§• 27.
s p°seb‘!la'
Statistična pristojbina se plačuje f ^e]1j tff uradnimi znamkami ter znaša pri 1,IB v,‘ sitvi (§. 2., lit. a zakona) pet krajcarje ^ napolnjeni poprečni razpredel zglasil11
po predpisu §. 9. tega ukaza.
* e j i
Za neenakovrstno blago ***	*
predmete v énem tovorci se more “ statistično znamko oskrbljena zglasi111 [£)V (§■ vpis petih takih vrst blaga in preda10, odst. 1. tega ukaza).
bin ^raV ta*C0 sam6 enojno statistično pristoj-° Plačevati tudi za blago ali predmete, ki so ^stičnem blagovnem spisku navedeni pod éno
stavkUi
več
Pa se
so zavezani temu istemu colnemu po-vendar morajo zglaševati ločeno
poprečnih razpredélih.
[j bVi ustni zglasitvi (§. 2. lit. c zakona) znaša, i% '\ °Z'ra na njeno vsebino, statistična pristojbina Vsak colnijski zapis dva krajcarja.
§. 28.
?.a	' raflne statistične zglasilnice in pa znamke
slerSsla‘i«tičn° pristojbino bo c. k. trgovinsko mini-
^udi V° <^° V Pr0(^aj0 Pr' vseh c< k. colnijah. p0, Se bodo pristojbinske znamke, ako se pokaže liŠČe U za 1°’ dale v zalogo še drugim prodaja-
za uvoz m
iZv Uradoma izdanih zglasilnicah en0:	(vštovši zabeležili promet) je znamka za
clir- sadistično opristojbitev (v znesku petih kraj-tr^jjn *e vtisnjena; za višo opristojbitev se poki ;'° dopolnilne znamke prilepljajo na prostoru,
Ie zato
na zglastlnici zaznamovan.
r|v
pcgj ste zglasilnice, katere se tičejo blaga in Hfed6č'|0V’ ^ Se samb prevažajo, in pa pošiljatev, kr0n ’ .* nePosredno iz dežel in v dežele ogerske
Po Py* kaki c. k. colniji colno izrectlo, oziroma
• rwo‘cuuu i/j uttACi in v	ugciSKc
dobivaj)1* ^osne 'n Hercegovine ali pa tje, toda bine J‘K °dpravljenih, in katere so proste pristoj- !
(§• 26. tojbi
je SjcVfi' tega ukaza), imajo na mestu, kjer t ., ,v^snjena pristojbinska znamka, besedici1
zaht6vJ lne Prosto“. Taiste se bodo, ako jih kedč kotjj • Posamične ali v zvezi s colnijskim postop-aJale po c. k. colnijah brezplačno. Veče °d Cq| ,.^b zglasilnic, katere se zahtevajo ločene v c. b 'Iškega postopka, morejo se kupovati v°rni in državni tiskarnici na Dunaji.
St
ie tia „ am, zavezanim zglasilni dolžnosti, dano
S. 10'
uporabljati za statistično zglasitev tudi ki pa morajo natančno ustrezati širo]<ll!^ar’‘m zglasilnicam gledé oblike, bese-V letjj ! dolgosti, barve in kakovosti papirja; ^ePijoU a'* se pristojbina plačuje s tém, da se iiiOfi. *>0*rebne znamke. Za zglasitev prevoza asünic( zasebna zglasllnica od uradoma izdane 'etldar 'azlikovati v tém, da se smé rabiti daljši, ° "jtijo d tudi razpredéljen obrazec, ki še pa na-atnö "a prednji strani.
a.S*'n' zglasitvi prilepi colnija ali organ fiev v ()ot'^e Pr‘sl°jbiusko znamko dvéh kraj-
S>io
%
n° popisnico.
§. 29.
Na uradnih znamkah, katere so napravljene v štirivoglati obliki z nazobčanim črnim robom in v ploskem tisku, nahaja se na pomarančasto-rume-nem dnù v črni barvi cesarski dvoglavi orel z nad-pisom „c. k. statistična pristojbina“ in pa oznatne-nflo vrednostnega zneska 2, 5 in 10 krajcarjev avstrijske veljave.
V statistično opristojbitev prilepljene znamke mora colnija v znamenje njih uporabe prekol-kovati.
Pokvarjena zglasllnica z vtisnjeno pristojbinsko znamko se more, ako še ni podpisana, za novo za-méniti pri vseh c. k. colnijah proti plačilu enega krajcarja.
Nasprotno pa se pokvarjene dopolnilne znamke ne bodo zamenjavale.
§. 30.
Redovne kaznive slučaje konstatuje (§. 13. zakona) tisti čolni ali poštni urad, pri katerem naj se statistična zglasitev podaje ; kadar pa se ta smé podati pri kakem organu finančne straže, tedaj jih konstatuje colnija, ki je stojališču tega organa najbliža.
§. 31.
O vsakem konstatovanem redovnem kaznivem slučaji naj dotični urad napravi dejanski popis; v njem naj navede okolnosti, na katerih je slučaj osnovan. Kadar je stranka (§. 1., odst. 2. tega ukaza) pripravljena, plačati po uradu prisojeno redovno kazen (§. 13. zakona), pripoznavaje resničnost najdenega dejanskega stanja in vzdavaje se vsakega nadaljnega obvestila in pa vsakega nadaljnega postopanja in pravnega sredstva, tedaj naj dene do-tično završilo (klavzulo) v dejanski popis, naj je podpiše ter globo taköj izplača.
Kadar pa se stranki zdi, da se ji godi krivica, naj ji urad proti prejemnemu potrdilu vroči pismen plačilni nalog ter ji pusti rekurz proti njemu odprt.
Ako se je poleg nerednosti tudi prikradla statistična pristojbina, izplačati je, oziroma vzprejeti v plačilni nalog poleg redovne kazni tudi znesek prikračene pristojbine.
Prisojene redovne kazni in pa kazni za neporavnane statistične pristojbine se izterjujejo po eksekuciji, ako se kedö brani njih plačilu.
O zneskih, katere stranka plača v zmislu tega paragrafa, vroči' naj se ji pobotnica, napravljena na predpisani tiskovini.
g. 32.
§• 33.
V tistih slučajih, v katerih se uporablja kazenski zakon ali kazenski zakon o pripadnii>s ^ prestopkih, kaznujejo se stikajoči se prestopki Pr<^ pisov o statistiki vnanje trgovine brez ozira drugotno kazensko postopanje.
Proti prisojeni redovni kazni smé stranka (§. 1. odst. 2. tega ukaza) v osmih dnéh, računeč od tistega dné, ki pride prvi po dnevi, katerega se ji je vročil plačilni nalog, vložiti pri uradu, kateri ji je redovno kazen prisodil, rekurz na c. k. trgovinsko ministerstvo, katero o tem odločuje v drugi in poslednji stopinji.
§. 34.
Pričujoči ukaz zadobi moč s pričetkom ve^ nosti zakona o statistiki vnanje trgovine z 26. junija 1890.1. (Drž zak. št. 32.. Fin. uk.
Dunajewski s. r.	Bacqueliem s-1
(Prostor za statistične pristojbinske znamke.)
Vtisnjena znamka ali pristojbine prosto.
Statistično zglasilo.
Inié c. k. colmje
Nazivalo blaga in predmetov po navodilu
Od- ' pravna številka
Dežela, iz katere blago prihaja
Mno-
žinska
pisna
vrsta
Množina
prejemnika
stavek
enota
'nega blagovnega spiska za uvoz
'f4i iQ datum;
Podpis:
Priloga 2.
«3^
(Prostor *' * pristojbin'
Izvoz.
Vtisnjena znamka ali pristojbine prosto.
Statistično zglasilo.
h
h
jîSsj.
Pristojbine prosto.
Statistično zglasilo.
Im<$ izstopne colnije: Imé izstopne meje:
Nazivâlo blaga in predmetov po navodilu
Izstopilo po
Dežela, v katero je blagô namenjeno
Dežela, iz katere blago prihaja
žinska
enota
Množina
e(?a blagovnega spiska za prevoz
Podpis:
<
Kraj in datum:	Opomnje c. k. colnije:	Podpis:		•				-	statističnega blagovnega spiska za uvoz	Številka
	N -		\					Nazivàlo blaga in predmetov po navodilu
						so	Mno- žinska enota	
						4*-	Množina	
						O»	Dežela, iz katere blagô prihaja	
						Oi	"O s ct> p	Stanovišče
							1 0» 1 *0> p rt> B tJ i g *o ? ◄ c ti	Plemenitenja ab poprave vrsta, katero .	,	opraviti
						00	Povod ostalemu 1 zabeležnemu postopanju	
						ec	Po- 1 pisna vrsta	
							uh 9» 1 p	

M
3
ê
I
S-
O
*0
0
CD

n
s
<2.
a
1
ï
!
%
f
N

g
I
- P
? o
Č*
I
a
Bi
Is
il
I
•' i
l
«
§
c
V
O *5 vj «5 «5 ^
S 5
ÎP
O
>§
'C
.ÖQ
s3
«
S
s
7)
1
I
Î
*
?
I 3
*1
«
I
s
•S
«
g M
I M Z—L
o d Z
rt
g S
•a 2
o > Ph
o
S 3 -
J §'£ Ul
•a« S
o ja o
o N & EL,
cs
SI
g §•
rt
04
O-.
IS
rt
'5-
1»
>o
■a
c
S	£	£
JT«	V	<0
0-	S	S
I
S
S
•S. o
If
fl
1 Ç$>
>tsj rt
Q ^
1
s
6 “ 5
Ul
O
o.
J
H
■Sl
‘rt t
0
?
'S3
1
rt
m
?
Oj
73
‘a
rtJ
O
Ph
I
o
M
O
IV
•S-
s
g.
c
a
s
75
-a
•S
Opomnje
na hrbtu priloge 1. do 5.
Na prilogi 1.
1.	V tej statistißni zglasilnici naj stranke napolnijo z razločno pisavo razpredél 1. — 6.	t0
2.	V razpredélu 3. je kot množinske enote napovedovati kilograme, kose ali tone nosilnosti, težo pa kos®
ali čisto, kakor to določuje čolna tarifa.	.j.a
3.	V razpredélu 5. je za deželo, iz katere blago prihaja, zglasiti tisto, iz katere blago ali predmet iz P0®* izvira; ako zglasujoči stranki to ni znano, navesti je tisto deželo, iz katere to blago ali ta predmet prihaja P0.' L. vini, in ako se tudi to ne dâ povedati, tisto deželo, v kateri se je blago ali predmet predal za uvoz v avstrij ogerski čolni okoliš.
4.	Zglasilnici naj stranka pridene kraj in dan zglasitve in pa svoj podpis.
Na prilogi 2.
1.	V tej statistični zglasilnici naj stranke napolnijo z razločno pisavo razpredél 1. — 5.	3to
2.	V razpredélu 3. je kot množinske enote napovedovati kilograme, kose ali tone nosilnosti, težo pa kos
ali čisto, kakor to določuje čolna tarifa.	r() ali
3.	V razpredélu 5. je za deželo, v katero je blago namenjeno, zglasiti tisto, v katere užitek bodi to blag ta predmet; ako zglasilcu to ni znano, oznameniti je tisto deželo, katera je poslednji predajniku znani cilj šiljatve.
4.	Zglasilnici naj stranka pridene kraj in dan zglasitve in pa svoj podpis.
Na prilogi 3.
1. V tej statistični zglasilnici naj stranke napolnijo z razločno pisavo razpredél 1. — 6.
kos®»1
2.	V razpredélu 3. je kot množinske enote napovedovati kilograme, kose ali tone nosilnosti, težo pa 1
ali čisto, kakor to določuje čolna tarifa.	.
3.	V razpredélu 5. je za deželo, iz katere blago prihaja, zglasiti ‘tisto, iz katere blago ali predmet iz P
izvira; ako zglasujoči stranki to ni znano, navesti je tisto deželo, iz katere to blago ali ta predmet prihaja Pekovim, in ako se tudi to ne dit povedati, tisto deželo, v kateri se je blago ali predmet predal za uvoz v avs ogerski čolni okoliš.	. (; ali
4.	V razpredélu 6. je za deželo, v katero je blago namenjeno, zglasiti tisto, v katere užitek bodi to p ^ po-ta predmet; ako zglasilcu to ni znano, oznameniti je tisto deželo, katera je poslednji predajniku znani cilj šiljatve.
5.	Zglasilnici naj stranka pridene kraj in dan zglasitve in pa svoj podpis.
Na prilogi 4.
1.	V tej statistični zglasilnici naj stranke napolnijo z razločno pisavo razpredél 1. — 8.	|.osni»10
2.	V razpredélu 3. je kot množinske enote napovedovati kilograme, kose ali tone nosilnosti, težo pa
ali čisto, kakor to določuje čolna tarifa.	,	„Je^9
3.	V razpredélu 5. je za deželo, iz katere blago prihaja, zglasiti tisto, iz katere blagô ali predmet ® P ygo• izvira; ako zglasujoči stranki to ni znano, navesti je tisto deželo, iz katere to blago ali ta predmet prihaja
vini, in ako se tudi to ne dà povedati, tisto deželo, v kateri se je blago ali predmet predâl za uvoz v a ogerski čolni okoliš.
4.	V razpredélu 7. je blago in predmete oznameniti takô, kakor je sicer v trgovini navada.	* postoj
5.	V razpredélu 8. je povedati vrsto prometa in tiste okolnosti, na katerih je bilo osnovano zabele ygkiü1
panje (n. p. ponamérni promet, promet z izposojenimi vagoni, z vzorci trgovinskih potovalcev, z- raZ rečmi itd.).	red^’l
6.	Pri uvozu v zabeležnem prometu naj stranka prečrta v nadpisu besedi „Zopetni uvoz“ in v „r. pa v f9* besede „katera“ in „bila opravljena“, pri zopetnem uvozu v tem prometu pa v nadpisu besedo „uvoz > " predélu 7. besedi „katero“ in „opraviti*.
7.	Zglasilnici naj stranka pridene kraj in dan zglasitve in pa svoj podpis.
Na prilogi 5.
1.	V tej statistični zglasilnici naj stranke napolnijo z razločno pisavo razpredél 1. — 7.	a kos1”310
2.	V razpredélu 3. je kot množinske enote napovedovati kilograme, kose ali tone nosilnosti, tezo p j j
ali čisto, kakor to_določuje čolna tarifa.	,. t0 jjlag“ ..
3.	V razpredélu 5. je za deželo, v katero je blago namenjeno, zglasiti tisto, v katere užitek bodi cjij té P
ta predmet; ako zglasilcu to ni znano, oznameniti je tisto deželo, katera je poslednji predajniku zna šiljatve.	J
4.	V razpredélu 6. je blago in predmete oznameniti tako, kakor je sicer v trgovini navada. _iežoo P0^
5.	V razpredélu 7. je'povedati vrsto prometa in tiste okolnosti, na katerih je bilo osnovano zal) rfttStavS*
panje (n. p. ponamérni promet, promet z izposojenimi vagoni, z vzorci trgovinskih potovalcev, 1	g
rečmi itd.).	. razpTe^\ef'
(1. I’ri izvozu v zabeležnem prometu naj stranka prečrta v nadpisu besedi „Zopetni izvoz“ m v besede „katera“ in „bila opravljena“, pri zopetnem izvozu v tem prometu pa v nadpisu besedo „izv° predélu (>. besedi „katero“ in „opraviti“.
7. Zglasilnici naj stranka pridene kraj in dan zglasitve in pa svoj podpis.
314.
J*azglas ministrov za trgovino in Za finance z dné 12. decembra 1890. L
0 'Zt*aii statističnega blagovnega spiska za vnanjo trgovino.
Porazumno s kraljevo-ogerskima minister-°ta za trgovino in za finance se je na podstavi •i odstavka 3. v zakonu z dné 26. junija 1890.1.
(Drž. zak. št. 132.) o statistiki vnanje trgovine za statistično zglasitev in uradni izkaz o uvozu, izvozu in prevozu blaga in predmetov ustanovil in izdal nov statistični blagovni spisek za vnanjo trgovino avstrijsko-ogerskega colnega okoliša.
Besedflo tega blagovnega spiska, ki dobi moč s 1. dném januvarja 1891. 1., ne vzprejemlje se v Državni zakonik z ozirom na njega obseg na podstavi §. 1. odstavka 4. v zgoraj imenovanem zakonu.
Dunajewski s. r.	ßacquekeni s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
bo izhajal v zalogi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okraj, Singerstrasse št. 26,tu<*' teta 1891. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, sloveusk»»1’ hrvaškem in rumunskem jeziku.
en
Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1891. za ,, izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se poštnine prosto pošilja — : tedâj, kadar se kedö nanj nar0 pred koncem junija 1891. L, 2 gl. 50 kr.; kadar pa se kedö naroči še le po 1. dné julija 189l- ” plačati mora za ves letnik povišano naročnino 3 gl.
Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, te^a stane v nemški izdaji :
Desetletje od 1. 184-9. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl.	I Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. • • 1® gl'
.	. . 1859.	„	„ , 1868.	. . 12 , I	,	„ „ 1879.	,	„ , 1888.	• • 20 *
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:	I
Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl.	|	Desetletje od D 1880. vštevši do 1. 1889. • • ^ ^
Desetletji od 1. 1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1891. po teh-le cénah:
tnik 1849.	za .	• • 2 gl.		10 kr.		Letnik	1863.	za .
„	1850.	» •	. . 5	n	25			1864.	
,	1851.	»	. . 1	*	30	JI	»	1865.	
,	1852.		. -2		60		n	1866.	
„	1853.		. . 3		15	JI		1867.	
,	1854.		. . 4		20			1868.	
.	1855.	»	. . 2		35	J»	n	1869.	
,	1856.		. . 2		45	„		1870.	
,	1857.		. . 2		85			1871.	
,	1858.		. . 2		40		ji	1872.	
,	1859.		. . 2		—	J)	ji	1873.	
. 1860.		. . 1		70			1874.	n •
, 1861.		. . 1	»	50		*	1875.	
, 1862.	u •	. . 1	n	40	V	n	1876.	ji •
. l	gl. 40 kr.		Letnik 1877.		za . .	1 gl-		30 »
. l	J»	40 ,		1878.	Tl	*	*	. 2	t	30 »
. 2	JI	Ji	Ji	1879.	JI	*	*	. 2	*	20 *
. 2	JI	20 „	Ji	1880.	JI	»	*	. 2	v	20 »
. 2	Ji			1881.		. 2	9	
. 2	»	JI		1882.	JI	•	*	. 3	9	50 «
	*	Ji	»	1883.		. 2	9	50 *
	JI	40 ,	JI	1884	JI	*	*	. 2	9	80 »
. 2	JI	JI	JI	1885.		. 1	9	30 <
. 3	Ji	20 „		1886.		. 2	9	50 >
. 3	Ji	30 ,		1887.		. 2	9	20 »
. 2	Ji	30 „		1888.		. 4	9	
. 2				18s9.		. 3	9	^ t
. 1	JI	50 „	JI	1890.	JI	*	. 3	9	
Letnik 1890. se bo dobival še le potém, ko se izdasta tudi kazali k tej jezikovni izdaji.
Letniki 1870. vštevši do 1890. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo P° céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji.
tis«
NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso dosli ali pa so n111 nedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tednih.
Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačil* (lajne cene (V* pole, 1° je 2 strani, stane 1 kr.).
došl*
pro-
• let» .
Ker so vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1890. v nemški izdaji in I»1 ostalih sedmih jezikovnih izdaj popolnoma dopolnjeni, more se ne samo vsak P° ^ letnik za zgoraj omenjeno prodajno CČno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh L ^0ge
za prodajno ceno (l/t pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1*^' ' |osta^ a k. dvome in državne tiskarnice, ter je potemtakem vsakemu moči dopolniti ,ie (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestaviti iz vseli letnikov dotično griK’iv ga sosebno zanima.