226. mm. g uommh, t poBffcUek. z. eMom m XUV. leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta......., 12 — četrt leta ....... 6 — na mesec....... 2*— v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta . ...... 11-_ četrt leta......\ 5-50 na mesec...... 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5 v pritličju levo), telefon št. 34. I znala vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznika. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, lnserati itd. to je administrativne stvari. Posamezna številka velja 10 vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto ....... K 25*— pol leta ....... • 13 — četrt leta ...... . 650 .....2-30 na mesec za Nemčijo: celo lelo . K 28-- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ... ... K 30- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravntštvo: Knaflova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85 Ifolllansho ■ tur&a volno. Z neznansko hitrostjo se je razvil in do skrajnosti poostril konflikt med Italijo in Turčijo, ki sta živeli sierr že. par let v precej napetem razmerju, ki sta si pa skoraj do poslednjega tedna zastavljali medsebojno prijateljstvo. A v soboto se je konflikt post ril do skrajnosti — za grmeli so topovi. V soboto se je baje začelo bombardiranje Tripolisa. V istem času je prišlo do boja med italijansko in turško mornarico na albanski obali; dve turški torpe-dovkl ste postali vsled tega boja nezmožni za nadaljne bojevanje. Tursko ladijevje je baje italijanska eska-dra zaprla v albansko Prevezo in Puni en ico. Ta čin italijanske mornarice v Albaniji, torej na evropskih tleh, je pravo ironiziranje naznanjene lokalizacije italijansko-turškc vojne na afriških tleh, lokalizacije, ki jo je obljubila in odredila tudi italijanska vlada v svoji noti. ki jo je poslala svojim konzularnim in diplomatici i m zastopnikom v Turčiji. Ta resna poročila so se še dopolnila z vestmi o izkrcanju italijanske vojske na albanskih tleh. Vsled teh dejstev in tega domnevanja postane italijansko-turški konflikt i;waren za mednarodno situacijo. In nekateri oficiozni dunajski listi že poročajo na podlagi informacij, ki so jih baje dobili v avstrijskem zunanjem ministrstvu, da bo Avstro-Ogrska. če se izkaže vest o izkrcanju italijanskega vojaštva na albanskih tleh kot resnična, nastopila z vso odločnostjo in da ne pusti na noben način, da bi Italija poslala vojsko v Albanijo. Pripomniti pa moramo, da te vesti razširjajo in s tem razburjajo javno mnenje v Avstro-Ogrski edino-le klerikalni listi, na čelu jim dunajski »Vaterland«. Italija je mobilizirala 4 armadne kore, dva južnoitalijanska in dva se-vernoitalijanska, in ti klerikalni listi sodijo, da sta ta dva kora pravzaprav mobilizirana proti Avstriji. Eavnotako važna so tudi poročila o razburjenju na Balkanu. Poročila trdijo, da je turška vojska vdrla v Tesalijo. In nedvomno se l»o Turčija navalila z veliko vojno močjo v Tesalijo, če bi Grška poskusila polastiti se Krete. Boje se pa, da nastanejo še drugi konflikti in da Anglija zasede Bassoro in Koweit. Albanci v Djakoviei so v jeli ško-peljsega valija in ga imajo že par dni zaprtega. Nočejo ga prej izpustiti, dokler se jim ne dovolijo iste koncesije kakor Malisorjem. Malisori postajajo zopet nekako nezadovoljni,ker turška vlada ne izpolnuje svojih obljub v gospodarskem oziru. Vstaja v Albaniji v zvezi z vojno proti Italiji bi mogla poslati za Turčijo usodna. Albanski poglavarji so sklenili, da ne odnehajo od svoje zahteve, da postane Albanija avtonomma provinca in da se imenuje Albanec za valija. Ge bi se tem zahtevam ne ugodilo, tedaj se bo organizirala splošna vstaja v vseh albanskih pokrajinah. V T u r č i j i se pojavlja splošna pobit o s t. Politiki so začeli obupavati.ker hočejo baje velevlasti razdeliti Turčijo. Posebno re-akcijonarno mohamedansko duhovni-štvo razširja te vesti in razburja že itak do skrajnosti razburjeno ljudstvo. Baje se že zdaj pojavljajo posledice ščuvanja proti inozemcem v Turčiji. Situacija Turčije je faktično precej nevarna. Kazen z vojno in ministrsko krizo mora Turčija računati še z nemiri, vstajami in agitacijami, ki pretresajo vso oto-mansko državo.. Upori v Solunu in Bitolju zaradi kolere, vstaja v moha-medanski Albaniji, upor nekaterih šejkov v Kurdistanu, nemiri Armencev, reakcionarna agitacija v Brusi, nestalni mir z uporniki v Arabiji —-vsi ti pojavi so zelo nevarni za mednarodni položaj. V Italiji pa vlada splošno navdušenje. Celi narod — pravijo — je edin v navdušenju za to vojno. Celo papež blagoslavlja Italijo. Iz Vatikana se poroča, da je papež ukazal, naj se vsaki molitvi pripoji tudi molitev za itali-sko ladevje in vojsko. Bombardiranje Tripolisa se je začelo. Iz Pariza poročajo, da ]K>ročila o izkrcanju italijanskega vojaštva v Tripolisu do zdaj niso še potrjena. Poslednja poročila, ki so došla iz Carigrada, pravijo, da bo italijansko ladjevje le s silo moglo pristati. V soboto popoldne je začelo italijansko ladjevje bombardirati Tripolis.V Rimu mislijo nekateri, da je poveljnik italijanske mornarice pred Tripoli-som samovoljno ukazal to boinbardi-ranje. V Carigradu so razširjene vesti, da so italijanske vojne ladje začele v soboto opoldne bombardirati utrdbe Tripolisa. Turki so odgovarjali iz težkih topov, vsled česar so bile baje nekatere italijanske ladje težko poškodovane. Iz Tripolisa poročajo, da je Acli-ined-Fethi do zdaj vse poskuse Italijanov, izkrcati vojaštvo, uspešno preprečil. Italijani v Tripolisu. Wolffova korespondenca poroča iz Tripolisa, da je šel poveljnik italijanske torpedovke, ki je pristala v Tripolisu, na italijanski konzulat, da da potrebne instrukcije. Del italijanske kolonije se je zatekel v italijanski konzulat. Turško prebivalstvo je do zdaj mirno. Kdaj se začne pravzaprav bomba r. diranje Tripolisa? Rimski »Messagero« trdi, da je izvedel od zanesljive strani, da se more začeti bombardiranje mesta Tripolisa po mednarodnih dogovorih šele 24 ur potem, ko se je mesto pozvalo h kapitulaciji. Ta poziv je v petek izročil poveljnik topedovke »Garibal-tlino« turškemu poveljniku. 24urni rok je potekel v soboto ob šestih zvečer. Turške priprave v Tripolitaniji. »Times« poroča, da so Turki v Tripolitaniji poklicni pod orožje prvi in drugi letnik. Z vso naglostjo se delajo vojaške priprave. Turški parnik zaplenjen. »Messagero« poroča iz Tripolisa: Turški transprotni parnik »Dervva« je bil takoj zaplenjen, kakor hitro se je sporočilo, da je izbruhnilo neprijateljstvo med Italijo in Turčijo. Poveljnik in posadka se niso prav nič upirali.Zaplenili so majhni del transporta, ki še ni izkrcan. Napad na Prevezo. »Agenzia Štefani« objavlja sledeče poročilo: Iz poročil, ki so prišla v poslednjih dneh v mornariško ministrstvo, je bilo jasno, da se turške torpedovke zbirajo v Prevezi z namenom, da od plovejo v Jadransko morje, napadat italijanske trgovske ladje in vznemirjevat naša otvorjena mesta in eventualno oneniopočevat naše transporte. Napravilo se je torej vse potrebno, da se ta namen izjalovi. — Italijansko mornariško ministrstvo je dobilo sledečo brzojavko vojvode abruškega: »Došel sem do-polne k Prevezi in ukazal, naj naše LISTEK. Liubsjen in sovraštvo. Povest. (Spisal Anton Antonov.) (Dalje.) »O tem se lahko pomeniva kje drugje, tu ni prostor za take pomen-ke; pa tudi čas je neprimeren,« de pomirjeni doktor. »Za takega človeka, ki krade in spodkopava čast in ugled oženjene-rau možu, je vsak prostor primeren in vsak čas dober,« žali dalje kontrolor zdravnika. »Ne netite ognja,« ga svari zdravnik. »Tat časti moje žene ste,« mu zabrusi kontrolor v obraz. »Tu je vaša čast!« zakriči raz-zdraženi zdravnik ter pripelje kontrolorju klofuto, ki ni več črhnil besede, ampak tiho in mirno odšel. Zdravnik je tudi odšel proti domu, kesa je se svojega nepremišljenega dejanja. »Jeza, jeza je že marsikaterega spravila v nesrečo!« si je govoril, spravljaje se v posteljo. »Sicer sem mu pa le vrnil milo za drago,« se je še potolažil, potem pa zaspal ob misli na stasito kontrolorjevo ženo . . . Tisti teden, ko se velik del krščanskega sveta pripravlja na obha- jan je godu Kristovega vstajenja, tisti teden se je pripeljala Železnikova Mila iz Podravja v Zavinek. Velik dogodek je bil to za lepega aspiranta, važen za Železnikovo družino in zelo razveseljiv tudi za adjunkta Zgovorna. Rženu je spet zasijala svetla zarja na njegovem dosedaj za nekaj tednov oblačnem duševnem obuebjo, spet je mogel obiskovati svojo dram Milo, ji zreti v črne oči ter tudi piti si a j iz njenih ustnic. Železnikova zakonca sta pripisovala veliko važnost tetinemu obisku, Mila pa ga je pričakovala z nekim strahom. Gospa Vernikova je namreč pozdravila po njej njene starše ter jim naznanila svoj poset. Na Ve-1 - ki ponedeljek popoldne se pripelje. Zgovornovemu srcu se je Milino poročilo tako prileglo, kakor se prileze hladna voda iz bistrega gorskega studenca žejnemu človeku. Saj mu je povedala, da misli Zalka vedno nanj ter ga ljubi neskončno. Čeprav ji je Zraven, tamošnji poštni uradnik vedno za petami ter vedno zabavlja čezenj pri njej in njenem očetu, se mu vseeno ne vda, ker ima v svojem srcu le njega. Sušnik je obema naklonjen. Vse to ji je pravila Zalka, ko sta se peljale skupaj pozimi na Štajersko in potem, ko sta se vračale na cvetno nedeljo % izleta na Žago. »Katerega ima rajši, pa ga naj \7cime,« pravi večkrat Zalkin papa poštnemu uradniku. Potem se pa ves svoj prosti čas peha za Zalko. dasi dobro ve, za koga bije njeno srce. Zgovornu se je zdelo to Milino pri po veri ovan je slajše od najlepše godbe. »In še nekaj imam veselega za vas,« reče nazadnje Mila Zgovornu, ki je kar požiral njene besede. »Zalka mi je obljubila, da pride na Veliki ponedeljek z mojo teto v Zavinek.« »Češčeno in hvaljeno bodi njeno srce!« vzklikne Zgovoren veselo iz-neuaden. »Besede naj se izpremene v mano, jezik pa naj se ji pozlati!« In brž je računal v mislih Zgovoren, če ima na Veliki ponedeljek prosto, ali službo. »Prijatelj, prost imam cel ponedeljek!« de vzbičeno Zgovoren proti Rženu ter ga objame. In skoraj da bi bil tudi Milo, pa se je še pravočasno spomnil, da se to ne spodobi. Na Veliko sredo je dobil drobno pisemce od Zalke s prisrčno vsebino, iz katere je bilo razvidno tudi vse ono, kar mu je povedala Železnikova Mila. Veselo je hodil Zgovoren te dni v službo in s koprnečo dušo je pričakoval zares Velikega ponedeljka. Saj se spet snide po dolgem, dolgem času s kraljico svojega srca in zvezdo svojega življenja. vojne ladje križarijo. Ob treh popoldne so naznanili poveljniki z brezžičnimi brzojavi, da sta dve turški tor-pedovki pluli okoli Preveze. Prva eskadrila je začela zasledovati orvo torpedovko, ki je hotela uteči proti severu. Po kratkem streljanju se je obrnila turška torpedovka proti suhi zemlji in nasedla. S tem je ta torpedovka, na kateri je izbruhnil .požar, nerabna. Drugi torpedni čoln, katerega so napadli torpedni rušilci, se je vrnil nepoškodovan v Prevezo. Iz Aten poročajo, da je tursto ladjevje v Prevezi in Vonici obkoljeno. Med Pargo in Prevezo neprenehoma križarijo torpedovke. Italijanski napad na Albanijo? V Carigradu govore, da so Italijani izkrcali v albanskem pristanišču Prevezi vojaštvo. Turško ladijevje je baje zbrano pred Dardanelami. Tudi »Agenee Havas« poroča, da so Italijani v Prevezi izkrcali vojaštvo. Turški vojni urad je poslal v Prevezo polk vaj a št va. Razburjenje med mohamedanci. »Politische Korrespondenz« poroča iz Soluna: Preobrat, ki je nastal v tripolitanski zadevi, je povzročil med mohamedanci veliko razburjenje. Pripravljajo najostrejše represalije proti Italijanom in italijanski trgovini. Odredba vlade, naj se opuste vsi neprijateljski koraki, se je sprejela z veliko nevoljo. Najraje bi takoj proglasili bojkot proti Italijanom. Čujejo se celo glasovi, naj se zaradi napada Italijanov na Tripolita-nijo maščujejo nad vsemi Evropejci. S čim zagovarja Italija svoj korak. Rimski časopisi poudarjajo, tla je nevarna situacija, v katero so preti par dnevi prišla italijanska konzula Piecentini in Bolgnesi, namenjena za Derus in Bengkasi, nastala že prej, nego so mogli ondotni prebivalci vedeti za italijanski ultimatum. Turčija prosi za intervencijo. Turška vlada se je na velevlasti obrnila in poslala noto, v kateri izraža svoje iznenađenje nad postopanjem Italije in se sklicuje na mirovna in humana čustva, da se zabrani prelivanje krvi. Turška deputacija k carju? Iz Sevastopola se brzojavlja, da tam pričakujejo turško deputacijo, obstoječo iz odličnih generalov in diplomatov, ki bodo prosili carja za intervencijo v tripolitanskem vprašanju. Turčija proti italijanskim podanikom. Jz Soluna |>oročajo, da je bil italijanski poštni urad v soboto kakor navadno, odprt, toda preti njim je stala turška policija, ki je zabranila vsako u radova 11 je. Razburjenje se je jako zvečalo vsled vznemirljivih poročil z albanske obali. Turški podaniki v Italiji |mk! zaščito Nemčije. Iz Berolina |*>ročajo, da je Nemčija prevzela na prošnjo turške vlade zaščito turških podanikov v Italiji. Turški oddelek na turinski razstavi. »Messagero« )K>roča iz Zenove, da je dobil ondotni turški konzul brzojavni ukaz, naj odstrani grb konzu-latni in naj takoj odide v Turin ter tam odstrani predmete, ki SO razstavljeni v turškem razstavnem paviljonu. O razpoloženju v Carigradu. Dopisnik »Berliner Tat« blat I t 1 poroča: V turških krogih se boje, da Angleži ne zasedejo Ko\veiUi in Ba-sore. Večje število turških eaatnlalOT, večinoma rojakov iz Tripolitanije, j»-otišlo čez Marseille v Tripolis, da se lam udeleže vojne. V Tripolisu imajo baje 50.000 inauzerovk, s katerimi hočejo oborožiti ontiotna plemena,!a-ko da čaka Italijane lesko delo. Aneksija Egipta in Krite? »Berliner Tagblatt< poroča iz Carigrada: Tu se vzdržuje vest, tla okupira Auglija Egipt, Grška pa Kreto. Anglija hoče zasesti Kreto? Iz Aten poročajo, da se tam govori, da bo Anglija za slučaj, če se bo Kreta proglasila za neodvisno in proklamirala unija z Grško, zasedla otok in ga upravljala kot mandatar zaščitnih velesil. Grški kralj Juri, ki je bil na obisku pri danskem kralju, se vsled jK>ročil o italijansko-turškem konfliktu in vsled nevarnega poslabšanja grško-turškega razmerja naglo-ma vrača domov, kamor dospe dano. Mobilizacija črnogorske in srbske armade. Srbija hoče zasesti Sandžak novo-pazarski? Iz Belgrada poročajo: Z ozirom na izbruh vojne med itaiijo in Tur-lijo se proglaša na nicrodnjnih mestih, da bo srbska vlada tudi nadalje zavzemala korektno stališče kakor tlozdaj in da se ogne vsemu, kar bi Tovariš Slamnik je imel te dni zelo mnogo opraviti. »Tako - le kar tri tevariše imeti, ki so zaljubljeni, kakor divji petelin, ni prijetno in ne varno. Vedno jim moram biti za hrbtom,« se je šalil, kadar je sedel pri »lepi Mimici« med sodnikom Pravico, gospo Agato in Francem Pišem. »Kaj so vsi trije ženini?« vpraša gospa Agata, ki bi bila strašno rada oddala od hiše kako hčer ter jo spravila pod streho. »Javno priznan in tudi od staršev potrjen je samo še Griva, ali Zgovoren se utegne kaj kmalu zavarovati proti čarobni privlačnosti vaših gospic hčerk, in najhujše izmeti vseh teh pa brenči naš Benjamin otl zaljubljenosti po Zavinku.« »Kaj pa vi, gospod asistent,« ga vpraša gospod sodni pristav. »Mi je prav žal,« skremži nalašč svoj hudomušni obraz Slamnik. »Mene se vse ženstvo brez izjeme ogiblje in boji, kakor hudič križa.« »Menda pa ni tako,« meni gospod Pravica. »Saj še vsaka motika dobi svoj ročni k, pa bi ne našel takle krasen in mlad asistent prostora v kakem dekliškem srcu!« »Kaj pa, če se jih vi ogibljete?« vpraša prav resno gospod Pravica. »Gospa, tistega pa se ne more trditi o meni,« se brani asistent. »Vedno rad pokramljam z mladimi dekleti, pa tudi s starejšimi damami se dobro počutim v dražbi. Ali nekaj pa je, česar sam ne razumem. Zaljubil se še nikdar nisem v svojem življenju.« »Potem se pa vas mora še - le naučiti,« meni Piš, ki je bil sam ie neuk mladenič v tem oziru. Haha!« se zakrohota gospod sodni svetnik. »In učitelj bi toliko vedel potemtakem, kakor učenec« Po tej Slainnikovi izpovedi je namenila skrbna mati gospa Agata Olgo Slamniku, Dano pa pristavu Francu Pišu. Ker je Olga hrepenela po ljubezni, in ker je bil Slamnik lep in mlad fant, se je bilo natanko tako zgodilo, kakor je bila gospa mama ukrenila. Piš in Slamnik sta se pobratili-. Olga in JDana sta se z njima posel rile. Piš se je zaročil z Dano, Olga se je zagledala v Slamnika, in Slamnik je začel prvič ljubiti v svojem življe nju. Doktor Slavuj Repni k se je pa vsled teh važnih dogodkov v rodbini sodnikovih sklenil končati svoje suho življenje. Nameraval se je ustreliti, ali pa obesiti. »Samo pred volitvami se še ni treba, ker te naprednjaki neobhodne* potrebujemo. In tvoj šef bi se kar v kuto oblekel ter zlezel v kako samostansko celico,« mu je branil umreti zdravnik, kateremu edinemu je zaupal doktor Repnik svoj smrtnone-varni sklep. (Dalje prihodnjič.) ■ moglo povzročiti zmede na balkanskem polotoku. Srbija sodi, da so v sedanjih razmerah interesi vseh balkanskih držav solidarni, ki smatra to za težišče situacije, kajti nepremišljeni korak kake balkanske države bi lahko povzročil neugodne posledice za vse balkanske države. Večina srbskih listov objavlja le brzojave iz Kima, Carigrada in Pariza o izbruhu vojne. »Politika« piše o tej zadevi in pravi, da bo Srbija morala braniti svoje sotojake v Stari Srbiji in Makedoniji pred nasilstvi Albancev, ki se bodo zdaj prav gotovo uprli. Zato mora Srbija mobilizirati takoj po izbruhu vojne srbsko armado in mora zato* braneč suvereniteto sultanovo, zasesti za čas vojne novopazarski sandžak, da brani ondotne Srbe. »Tribuna« poroča, da se med Belgradom ih Cetinjami brzojavno »iogovarjajo, kakšno stališče naj se zavzame. List zatrjuje, da bosta Srbija in Crna gora mobilizirali svoji armadi za slučaj, če bi Avstrija ho. icJa nastopiti na Balkanu, in dostavlja: Ne dovolimo nove okupacije Sandžaka, vsako porušitev miru na Balkanu bomo pričakovali z orožjem (v roki. Srbija je zdaj za vojno dobro pripravljena. Nevtraliteta velevlasti. »Kolnische Ztg.« poroča iz Bero-•lina: Geslo velevlasti mora biti: Lokalizacija, da se zabrani evropski po-%ar. Gospodarsko delovanje, trgovina ♦in industrija vseh narodov bi trpeli, če bi se požar v Tripolitaniji razširil. Dozdeva se, kakor da bi bila mogoča solidarnost, kajti ne glede na posamezna nesoglasja.žele vendar vse države, da se ohranijo dežele pred skorio. Soglašanje francoskega časopisja is postopanjem Italije izhaja iz želje, iztrgati Italijo iz trozveze, ker sicer bi se Francija gotovo drugače obnašala napram ogroževanjn miru, ker si pravzaprav želi mir. Gibanje žetenfčafleu Iz Štajerskega, meseca sept. Poročali ste že v »Slov. Narodi d« o železniškem gibanju in o zahtevah, ki jih stavijo železničarji vseli kategorij na upravo, — železniško ministrstvo. Poročali ste tudi o zelo laskavi odklonitvi deputacije narodno organiziranih železničarjev od strani vodje železniškega mini-.strstva, sekcijskega šefa Rolla. Ta laskava odklonitev utegne v kratkem povzročiti zelo, zelo resne posle-«iice, ki bi stresle ves vladni aparat in katastrofalno vplivale na gospo-vlarsivo cele Avstrije. Trudijo se sicer oficijozi in neoficijozi po raznih dunajskih časopisih celo akcijo o temniti in povdarjajo na eni strani, da •je uprava ugodila vedno vsem, — le izrečenim željam — železničarjev, na drugi strani pa groze z vojaštvom in z represalijami. Eno kot drugo je več ali manj le pesek v oči, «ia bi gospodje prikrili in zatajili resno in dalekosežno gibanje med železničarji, razdvojili organizacije in pomirili javnost. Posrečilo se jim ne bode ne eno ne drugo! O draginji in >f>ecijalno o neznosnih razmerah železničarjev, od delavca do uradnika, govoriti bi bilo odveč, da bi pa mogla vlada z vojaštvom vzdržati redni promet in funkcijoniranje železniškega ustroja, — tega pa gotovo gospodje pri zeleni mizi v železniškem ministrstvu sami ne verujejo! Slovensko javnost bode gotovo zanimala grupacija železničarskih organizacij, ki pridejo v eventualnem boju v pošte v. Avstrijsko organizirano železničarstvo je grupirano v dveh velikih skupinah — koalicijah, — v socijaldemokratski in v narodni koaliciji. Obstoji sicer še kr-&čanskosoeijalno - klerikalen »Ver-ikehrsbund«. ki ima pod protektoratom naših klerikalcev, osobito Go-stinčarja, tudi pri nas pod imenom ^Prometna, zveza« nekaj raztresenih članov, — a to društvo ne pride resno v poštev, in ga tudi nobena druga organizacija ne upošteva, niti ne prizna. Socijaldemokratska koalicija združuje v sebi vsa svoja strokovna železničarska društva s 40 do 50 ti->oč člani. Bolj zanimiva je narodna koalicija; to koalicijo tvorijo »Liga slovanskih železničarjev« in nemška narodna društva »Reichsbuud deu-dseher Eisenbahner«, »Deutschoster-reich ische r Kisen bah n beam ten ver.« in »Zugsexpedientenverein«. Ta narodna koalicija šteje okoli 70 tisoč članov. Ligo slovanskih železničarjev tvori šest društev, dve poljski, dve češki in dve jugoslovanski in sicer po eno uradniško in eno neurad-niško društvo. »Liga« šteje okoli 45 tisoč članov. Ti imenovani koaliciji i*te letos započeli vočigled splošni draginji in neznosnim razmeram med železničarji resno akcijo, da od-pomorejo bedi, ki vlada v vseh železničarskih slojih. Postulati, ki sta jih stavili te koaliciji, so stari. Izgovor vlade je ničevl Ze leta 1907 so bili stavljeni isti postulati na žel. ministrstvo, na uprave sedaj podržavljenih čeških in moravskih prog in na upravo južne železnice; tudi preteklega leta so se borila narodna društva za nje. Leta 1007. je prišlo do pasivne resistenoe na nekaterih progah na Češkem in Moravskom, a je bila cela akcija več ali manj brezuspešna, — kar Je v veliki meri pripomogel nastop socijalnodemokrat-skih društev. Preteklega leta je dobilo sicer uradništvo državnih železnic neko zverizeno automatiko in nižje uslužbenstvo nekaj drobtinic, a glavne točke je uprava kratkomalo odklonila. Razmere so se poostrile, draginja je vedno naraščala, beda vseh železničarskih slojev je od dne do dne hujša, in facit vsega — li bode boj po angleškem vzorcu, boj, ki bi v sedanjih, tako mizernih časih vprav katastrofalno vplival na celo Avstrijo? . Prej" imenovani koaliciji ste predložili znova postulate železniškemu ministrstvu, in sicer je bila sprejeta od vodje ministrstva, sekcijskega šefa Rolla po poročilu »Eisenbahner« socijalnodemokratska koalicija pod osebnim vodstvom strokovnega tajnika in državnega poslanca Tomsehika dne 18. septembra 1911, a narodna koalicija pod vodstvom tudi strokovnega tajnika »Zemske enote«, železničarja in državnega poslanca Bufivala je bila 22. septembra od istega sekcijskega šefa odklonjena. Dasiravno ste koaliciji vsaka zase predložile zahteve žel. ministrstvu, vendar so te zahteve v glavnih točkah iste in so vsi železničarji solidarni in solidarno zahtevajo takojšno ugodno rešitev. Ako je mislila vlada napraviti spor in v kalnem ribariti. — se ji to pot ne bode posrečilo! Ena kot druga koalicija si je v svesti bede, ki vlada med vsemi železni carskimi sloji, in vsaka si bode dobro premislila na ljubo vlade frontirati, — zada si s tem smrten udarec. Tudi vlada sama dobro pozna bedo in sredstva, s katerimi je mogoče odpomoči, — a se po stari navadi zvija! Vlada, kot železničarji tudi dobro v^do, kake posledice bi imel eventualen boj za vse gospodarstvo hi kaka katastrofa lahko nastane. Zahteve niso pretirane, ako je bilo denaria za ladje in kanone, mora ga biti tudi za kruh stradajočim železničarjem! Narodni poslanci vseh narodnostij so se izjavili napram narodni koaliciji, da bodo z vsemi močmi podpirali njene zahteve, socijalnodemokratski poslanci seveda tudi stojp za svojo koalicijo, in upati in želeti je, da se celi spor mirnim potom reši. kar je sro-tovo v interesu železni carstva v isti meri kot v interesu vsega prebivalstva. S tem, da so se narodni poslanci izrekli, da bodo z vsemi močmi podpirali narodno koalicijo, dobi želez-ničarsko gibanje zelo važen političen značaj. Vočigled hudemu boju, ki ga vodi neniškonaeijonalno časopisje proti socijalnodemokratski stranki radi draginjskecra vprašanja in dunajskih izgredov, bode v parlamentu zelo interesantno glasovanje o železničarskih zahtevah. »Slovenski Narod« je že poročal, da je zahtevala narodna koalicija odgovor na stavljen** zahteve do 1. oktebra, in da je 1. oktober zelo kritičen dan. Ne ve se, kako se bodo razmere razvile, a to je gotovo, da selenu i carji vstrajajo pri svojih zahtevah in da si jih bodo znali tudi priboriti, ne oziraje se na eventualne mahir.icije s strani vlade ali tretjih oseb. V soboto se je vršil na Dunaju ministrski svet. ki se je bavi! pred vsem s predprinravtimi za državni zbor in za zholjšanie materijalnega stanja državnih uradnikov in uradnikov državnih železnic. Redakcija novega uradniškega zakona glede zvišanja aktivitetnih doklad še ni končana. Vlada nnm^rava ta zakon prinesti pred parlament v prvih dneh jesenskega zasedanja. Zaradi ministrov krajanov si krščanski soeijalci strahovito belijo glave. Pravijo, da rekonstrukcija kabineta še ni gotova stvar, če pa pride zaradi češko - nemških spravnih pogajanj do imenovanja ministrov-krajanov, to še nikakor ne more vplivati na krščanske socijalce tako, da bi več ne obsojali te institucije. Morda bi se dalo za ta specijalni slučaj izhajati s takozvanimi sporazumnimi ministri. Tedaj specijalni ministri bi bili po njih volji! V političnih vprašanjih, poudarjajo krščanski soeijalci, da si hočejo ohraniti politiko proste roke. • • » Železničarji so imeli v soboto zvečer na Dunaju posvetovanje, v katerem so poročali referenti o nameravanih korakih vlade. Železničarji so sklenili, da to pot še ne bodo izvajali najskrajnejših konsekvenc. Zaradi Komenakega šal na Dunaj* grozi izbruhniti med občino in nisjeavstrijskim namestništvom oster konflikt. NamestniŠtvo je namreč vročilo županu odlok, s katerim zahteva aopetno otvoritev češke šola v III. okraju. V HI. okraju se nahaja namreč češka šola, ki jo je dala občina, zapreti. Stavbna deputacija namestništva je na tozadevno pritožbo odredila, da mora dati občina nemudoma dovoljenje za zopetno otvoritev te šole. Magistratni okrajni urad pa je izjavil, da tega povelja namestništvenega urada ne bo izvršil, marveč da zahteva odlok naravnost od namestništva. Nato je na-mestništvo samo zahtevalo takojšnjo otvoritev šole. Sedaj se je sestal meščanski klub, ki je vpil, da je Nem-stvo ogroženo in pretakal bridke solze nad češkimi šolami. Končno pa so zahtevali nekateri govorniki, da se občinski zastop upre vladi. Tudi med sejo občinskega sveta je bil ta poziv na boj proti vladi z odobravanjem sprejet in čujte in strmite, -— občinski svet ni bi] razpuščen! Prazniki v letu 1912. ostanejo vsled pritiska avstrijskih in nemških škofov na papeža isti, kakor so bili doslej. Glede maroškega vprašanja je francoski ministrski predsednik poveril zunanjemu ministru nalogo, da informira francoskega poslanika v Berolinu o splošnem stališču francoske vlade napram novim zahtevam Nemčije. Upati je. da bodo pogajanja v kratkem končana. Angleško mornarico mislijo, kakor razglaša angleško liberalno časopisje, zlasti pa list »News«, zopet pomnožiti za 8 novih dreadnough-tov. JfaiersKo. Drobne novice. Volitve v pridobninsko komisijo o-kraja Maribor (dežela) so imele za 4. razred sledeči rezultat: Izvoljena sta kot člana J. L o r b e r, župan v Št. Petru pod Mariborom, in Jože K e t i š, gostilničar pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, kot namestnika pa Miha S e r n c, trgovec v Rušah, in Marko G r i z o 1 d. posestnik v Račjem. Slovenskih glasov je bilo oddanih 45, nasprotnih pa 7. — Zginil je neznano kam že 1. avgusta 121etni sin Anton posestnika in krojača Janeza D o 1 a m i č a iz Kamen-ščaka pri Ljutomeru. Oblečen je bil domače. Kdor kaj zve o njem, naj to javi občinskemu uradu v Kamenšca-ku. — Volitve v gorenje-grajski okrajni zastop. V skupini kmečkih občin je bilo v okrajni zastop izvoljenih 11 klerikalcev, med njimi dva župnika. V teh »zastopnikih« iz »črnega kota« ni povsem povsem sigurno, ali znajo vsi čitati ali ne. — Pr e s t a v 1 j e n je pošni asistent Štefan Bele na lastno prošnjo iz Zidanega mosta v Maribor. — Ponesrečil se je v Prvmovi tovarni na Polzeli delavec Lorbek. Cirkularna žaga mu je močno poškodovala roke. Spravili so ga v celjsko bolnico. — V Mariboru se vrši danes sestanek štajerskih trgovcev s senom. Posvetovati se hočejo o centralizaciji izvozne trgovine s senom. — Zgorel je hlev posestnika Karničnika v Slovenjgrad-cu. Ker je ležalo poslopje sredi mesta, je bil ogenj za sosedstvo zelo nevaren, vendar pa so ga omejili. Zažgali so bojda otroci. — Iz Ljutomera nam pišejo: Posebna vojaška komisija je nakupila tu za domobransko topničarstvo 24 konj za 18.900 K. Dovedenih je bilo skupno 04 prekrasnih konj, ki bi jih bila komisija kupila vse, ako bi se ne morala ozirati tudi na druge kraje in kronovine. Premij je bilo razdeljenih od poljedelskega ministrstva za 700 kron. Zopet lepo spričevalo za umno konjerejo na Murskem polju. Važna pridobitev za Ptuj. Blizu 2 in pol leti trajala je borba za krčmarsko koncesijo v Narodnem domu v Ptuju. Orni g in njegova šnop-sarska žlahta in klika, ki hoče v Ptuju monopolizirati vse krčmarske koncesije in vsakega Slovenca izključiti, se je na vse pretege trudila, onemogočiti podelitev te koncesije »Akcijski družbi združenih pivovarn Žalec in Laški trg«. Toda nič ni pomagalo. Pred kratkim je c. kr. na-mestnija v Gradcu podelila imenovani družbi koncesijo za javno gostilno v Narodnem domu v Ptuju. Ce se pomisli, da imamo v Ptuju samo 4 slovenske krčme in da v slučaju, če ena ali druga teh koncesij vsled smrti ali ženitve pride lahko v nasprotne roke, je razvidno, kako pametno in previdno je prejšnji čitalniŠki odbor pod predsedstvom zaslužnega g. Fran Pollaka mag. pharm. ravnal, da se je začel potegovati za krčmarsko koncesijo v spodnjih prostorih Narodnega doma v Ptuju. Vse ostale 4 slovenske krčme lahko pridejo v bližnji ali daljni prihodnosti v tuje roke. Mestna politika Orniga in njegove klike obstoji v tem, onemogočiti vsako gibanje slovenskega življa t mestnem obzidju, kar se da lahko na tak način doseči, če nimamo Slovenci v mestnem pomeriju pripravnega prostora z javno gostilniško koncesijo, kjer se lahko zbiramo in uprizarjamo javne prireditve. Sedaj so te zapreke za dogledni čas odstranjene. Sicer je mestni zastop sklenil vložiti rekurz proti naredbi c. kr. namestnije v Gradcu na vis. ministrstvo notranjih zadev. Upajmo, da ostane ta rekurz glas vpijočega v puščavi. Značilno je, da je znani širokoustni vsenemski hujskač in e. kr. nadoficijal Hermann Ker-sche, ki niti v mestu ne stanuje, kot mestni odbornik predlagal ta rekurz vložiti. Nesramnost teh c. kr. nemških hujskačev pri c. kr. okrajni sod-niji v Ptuju presega že vse meje. Treba bi bilo, da bi se za to stvar pobrigali slov. drž. poslanci, in da bi osobito g. Miha Brenčič sedaj pokazal, kako daleč sega njegov vpliv in veljava, če bi ministrstvo ugodilo temu brezsmiselnemu in nagajivemu rekurzu mestnega zastopa, je razvoj slovenskega življa v Ptuju nemogoč, posebno sedaj ko so zadnje volitve pokazale, da vesla mestna in okoliška duhovščina (čč. očetje minoriti) popolnoma pod Ornigovo zastavo. Nekateri duhovniki so sicer že izstopili iz Čitalnice, ker je baje preliberalna. No čitalniški odbor dovoljuje vseeno njihovim pristašem svoje prostore, kar se bo moralo opustiti, če gospodje vedno le huj-skajo proti slovenskim »liberalcem« v Ptuju. Stari čitalničar. Koroško. Nezgode. Mlinar Gašper Nošic, uslnžben pri posestniku in mlinarju V. Schullerju je prišel predsnočnjem precej vinjen iz gostilne in hotel odpreti zatvornice na jezu. Pri tem je padel v vodo in utonil. — Delavec v papirnici v Ponau J. Bergman je hotel sneti s kolom jermen iz nekega kolesa. Jermen je zgrabil kol in ga zavrtel, pri čemur je udaril Bergma-na po glavi in mu popolnoma razbil spodnjo Čeljust. Bergm?*na so odpeljali nezavestnega v bolnico. — V Spitalu hudo razsaja med otroci griža. Včeraj sta umrla za grižo 2 dečka, zelo veliko otrok pa je nevarno bolnih. Bolezen se hitro širi in šola je že precej izpraznjena. Občinski urad je izdal obsežne zdravstveno varnostne odredbe, šola pa še ni zaprta. Tudi v okolici je umrlo za grižo že več otrok. Hišne preiskave. Iz Borovelj poročajo, da je uvedlo državno pravd-ništvo več hišnih preiskav v Borovljah. Preiskave so v tesni zvezi z aretacijo trgovca Hessa v Steverju, ki je dobival iz tovarne za puške v Steverju ukradene puške Manliherjeve-ga in Schonauerjevega sistema. Uspeh teh preiskav še ni znan. PrimofiHo. Imenovanje. Namestniški konei-pist Artur Lelas je imenovan za deželnega zadružnega inštruktorja s sedežem v Zadru. Pomorski promet v Trstu. V Trst je priplul Llovdov parnik »Pa-Iacky«, ki je pripeljal veliko izšelni-kov iz Grške, ki gredo v Ameriko. Iz New Yorka pa je priplul parnik »Martha Washington«, ki je bil napolnjen z ameriškimi izselniki.Ker je pristal parnik med vožnjo tudi v Neapolju, so vse potnike zdravniško preiskali in parnik popolnoma dezinficirali. Včeraj ob 3. popoln** pa je odpeljal Llovdov brzoparnik »Kleopatra« v Aleksandrijo. Imel je 120 salonskih pasažirjev, 34 pasažirjev v drugem razredu in zelo veliko izsel-nikov v Egipet v tretjem razredu. S tem parnikom se je odpeljal v Egipet tudi Slatinpaša in baron Palm. Na parnik so naložili v Trstu tudi velik zaklad. Odpeljal je parnik v Egipet nič manj kot za 18 milijonov mark v zlatn, Takoj za njim pa je priplul iz Grške parnik »Tirol«, ki je bil naložen s samim posušenim grozdjem iz Grške. Izpred porotnega sodišča v Trstu. V soboto se je vršila v Trstu pred porotnim sodišem obravnava proti zasebnemu uradniku Fratellan-ze Artigiane Arturju Beckn zaradi uradne poneverbe. Kot blagajnik te družbe je on sleparil že od 22. julija 1906 na ta način, da je vpisaval v blagajniško knjigo vedno manjše zneske, kot jih je prejemal. Beek trdi, da on ni denarja poneveril, marveč, da so denar neznani tatovi pokradli. Dobil je enkrat baje v svojem denarnem predalu tuj ključ v predalu pa je manjkal denar. Poneverjena vsota znaša 11.979 K 24 v.Sodni izvedenci strokovnjaki so poneverjenje konstatirali po knjigah, ta izrek pa so tudi potrdile razne priče. Porotniki so vprašanje krivde goljufije potrdi- li in sodiše je obsodilo Becka na tri leta poostrene ječe. Danes se vrši obravnava proti Francu Franeeschi-nijn zaradi požiga. Nezgode. Nenadoma je umrl v svojem stanovanju na cesti Indnstria 401etni zasebni uradnik Juri Giorga-eopulo. Postalo mu je slabo, poklical je zdravnika, ki je takoj prišel in našel bolnika že mrtvega. — Neznan voznik je povozil na cesti Grumula v Trstu 151etnega S. Vatovca in ga težko poškodoval. Rešilno društvo ga je odpeljalo k staršem. — Zblaznela sta 191etni pek na Llovdovem parni-ku »Wien« Alojzij Pertot in 33letni delavec Dominik Demarehi. Oba so odpeljali v opazovalnico deželne bolnišnice. — Med gostilniškim prepirom je zavihtel neki gost z nožem proti 261etnemu delavcu Geronu, Ge-ron je zagrabil nož in si prerezal vse kite in žile na roki. Ker je močno krvavel, so ga odpeljali v bolnico. — Padla je na stopnicah kapucinske cerkve v Trstu 701etna učiteljica klavirja Marija Krasel, in 6e je tako težko poškodovala na glavi in na rokah, da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Z odra tretjega nadstropja je padel na cesti Vito v Trstu zidar Gandrus in si je prebil lobanjo. Na parniku »Petka« je padel raz vrha jarbole mornar Matija Uglešič in se smrtno nevarno poškodoval. Odpeljali so ga v bolnico. Prepovedane ostrige. Mestni magistrat tržaški je izdal razglas, v katerem še nadalje prepoveduje prodaja ostric v Trstu. Kolera je sicer v mestu prenehala, vendar pa je nevarnost, da se še vedno lahko zanese in novo razširi. Predrzen vlom. V soboto opoldne se je skril v skladišču tvrdke za porcelan Zennaros Gentilli neznan tat in odprl s silo med opoldanskim odmorom denarna predala skladiščnika Lavrenčiča in blagajnika Kra-merja. Iz predala prvega je ukradel 143 K iz drugega pa 360 K. Popoldne so aretirali 281etnega dninarja Avg. Custerlina, ki je na sumu, da je izvršil vlom. Promet v Sredozemskem morju. Ker so se radi nastale vojne med Italijo in Turčijo razširile vesti, da se ustavi promet na nekaterih sredozemskih pomorskih progah je izdal avstrijski Llovd razglas, v katerem zanika te vesti in poudarja, da ostane pomorski promet v Sredozemskem morju kljub vojni popolnoma neiz-premenjen. Preiskava v kaznilnici v Gradišču. V moški kaznilnici v Gradišču ob Soči je uvedlo državno pravdni-štvo ostro preiskavo zaradi pretepanja in surovega ravnanja s kaznenei. Preiskavo vodi goriški državni pravdni k A. Jeglič. Koho le prlilo in umora srftskesa Krolla Aleksandro in milice Drage? XXI. V ministrstvu notranjih del. Ko je vojska proglasila novega kralja, je Genčič predlagal, da je treba zavzeti ministrstvo notranjih del in upravo mesta Belgrada. Naravno je, da sva bila Mašin in jaz takoj za ta predlog. Mašin i»' nam dal na razpolago dva oficirja in nekaj vojakov. S temi smo odšli Genčič, Rajovič in jaz v ministrstvo. Mašin pa je ostal na svojem mestu. Šli smo mirno mimo vojakov tac vstopili skozi glavna vrata v ministrstvo. Tu smo našli dva žandarma in enega zaspanega slugo. Poslopje je bilo vse razsvetljeno. Dali so razsvetliti poslopje radi hrupa in streljanja, ali je bilo ministrstvo navadno tako razsvetljeno, mi ni znano. Žandarmi in sluga se niso ganili, menda so že bili navajeni na večkratna iznenađenja. Docela komod-no smo prišli v ministrstvo ter je zavzeli. Čim smo vstopili v uradne prostore, je Genčič stopil k telefonu. »Halo, kdo je pri telefonu?« »Tu je uprava mesta Belgrada.« »Tu je minister notranjih del Genčič. Zaukazujem, da najstrožje in najresnejše pazite in vse ukrenete, da se v mestu ne dogode nobeni neredi. Vsako, tudi najmanjšo stvar mi takoj sporočite.« »Razumem,« je bil odgovor. Na to je Genčič hodil sem in tja, sprejemal poročila iz dvora ter izdajal razne naredbe. Jaz sem ostal pri telefonu ter od časa do časa dobival obvestila, da jc v mestu vse mirno. A kaj se je med tem dogodilo v dvoru in drugje? General Lasa Petrovič. Ko smo mi odšli v ministrstvo notranjih del, je polkovnik Mašin, kakor sem že omenil, ostal sam na dvorišču, oficirji pa so hodili po dvoru ter iskali kralja in Drago, a jih niso mogli najti. Ker je Mio vse njihovo Iskanje brezuspešno, jim je prišlo na misel, da bi poiskali generala Lazo Petroviča, ki bi jim morda vedel pokazati, kje se nahaja kralj Aleksander. Za ta posel določeni oficir je vedel za sobo, kjer spi eden najnevarnejših žandarmov. Ta sobica je bila pred sobo, v kateri je spal general. Oficir je vzel dinamitno patrono ter jo zapalil pred vratmi. Eksplozija je razrušila vrata ter smrtno ranila onega žandarina, da je postal za vsak odpor nesposoben. General, ki je imel pri sebi velik revolver, je takoj izpalil b* strelov. Ker ni imel več patronov, je moral prenehati s streljanjem. Častniku je bilo največ ležeče r.a tem, da postane general brezopa-sen, zakaj nihče ni imel namena streljati na genarala. Kmalu na to je došel oficir, ki -> imel nalogo poiskati Lazo Petroviča, da pove, kam sta se skrila Aleksander in Draga, Ko so mu povedati, kaj se je preje zgodilo, je stopil z revolverjem v roki pred generala ter zaklical: »General, sedaj ste izpalili iz revolverja vseh 6 strelov. Ker se sili ne morete ustavljati, vas pozivam, da se udaste.« »Udam se,« je bil odgovor. Na to so generala odvedli v dTOT. Na potu tjakaj je zapazil polkovnika Mašina ter ga vprašal: »Kaj pa je to, g. polkovnik Ma- Š4n> »Saj vidite, kaj je,<: je bil odgovor. Smrt kralja in kraljice. Ko so prišli v dvor jih je Laza precej dolgo časa vodil sem ter tja ter >kupaj z oficirji iskal kralja Aleksandra in kraljico. Končno so prišli do nekih vrat. Tu se je ustavil general in rekel: Ako nista tu, potem ne vem, kje bi mogla biti.« Nasproti velike postelje so bila Z draperijo zakrita vrata, katera so oficirji smatrali za okno, ker so bila od naslednjega okna, skozi katerega se je videlo na dvorišče, oddaljena -orazrneruo kakor okno od okna. Oficirji, ne spoznavajoč se v ..v(.ru, niso računali s tem, da se je ■jahajala na vogalu z ene in druge strani dvorca mala skrita sobica. Dnevne vesti. "4* Deželne električne naprave. Klerikalni prvaki morajo svoje pristaše smatrati za jako nerazsodne ljudi, ki se jim da natveziti — vse. Zdaj jim citirajo plitvi in popolnoma splošni članek, ki ga je v nekem nemškem listu obelodanil tisti slabo-gla.^ni Bieger, ki je nekoč v Tržiču rogovilil. dokler ga niso iz službe »podili. Ta Rieger je torej spisal poginoma splošen članek o nameravani električni centrali, članek, v katerem se ravno tega ogne, kar je bistvo celega vprašanja. Rieger sicer absolutno ni mož, čigar mnenje bi hilo količkaj upoštevanja vredno, ali če hvali idejo, ni s tem še prav nič rečeno. Ideja, z ustanovitvijo lektrieme centrale povzdigniti obrt-nosi ter industrijalizirati kranjsko deželo, je dobra in še živa duša ni te ideje obsojala, najmanj slovenski naprednjak], katerim bi bila centrala hol j v korist, kakor klerikalnim kmetom. Naprednjski smo le vedno stali na stališču: dokažite, da zmore dežela ogromne stroške za centralo in doprinesite dokaz verojetnosti, da se bo centrala rentirala vsaj v tolikem času, da nas obresti od inventi-ranega kapitala ne bodo minirale. To je bistvo vprašanja, za to se gre, za rentabilitetni dokaz in finačno podlago. O tem pa govori Bieger ravno tako malo. kakor njegov najnovejši čestilee dr. Lampe. -— Značilen pojav je pa ta »Slovencev« članek. Iz njega se namreč spozna, kako je klerikalcem pa že prav vse dobro, samo da bi svojo .spekulacijo opravičili. V Riegrovem članku je namreč tudi več neumnosti zapisani h, a »Slovenec« jih je ponatisnil, ker ve, da njegovi bralci niso prav nič podučeni. Tako pravi Rieger, da ima dežela svojo lastno banko z 10 milijoni; banko ima dežela — na papirju, a ta banka nima še nobene vloge. Rieger je v svoji nevednosti zamenjal 1 Omili jonski dolg, ki ga je napravila dežela, z vlogami, ki jih ni. Pa to »Slovenca« ni nič motilo, samo da je mogel ]x>vedati svojim ovoioam: glejte, še nemški strokovnjaki odohravajo naše delo. Zato je treba, da si tega »strokovnjaka« malo ogledamo. Rekli smo že, da so v Tržiču spodili Riegra iz službe. Simon Rieger .je bil nekdaj orožniški četo vodja. Vsa čast orožnikom — ampak inženerskih in hidrotehniških študij jim ni treba. Ko je Simon Rieger zapustil orožniško službo, se je sam proglasil za — rudniškega inže-nerja in ker je po značaju predrzen, ker je gostobeseden in velik sovražnik Slovencev, so ga uemškutarji y Trtica napravili za vodjo rudnfka pri Sv. Ani. C. kr. rudniški urad v, Celovcu je Biegru prepovedal, imenovati se »rudniški inžener«. Bie-grovo rudniško inženerstvo je rudarsko podjetje pri Sv. Ani spravilo na kant; moral je pobrati šila in kopita ter odjadrati na sosedno Koroško — koder v isti smeri naprej deluje. Na Kranjsko ga pa še vedno vezejo sladki spomini. Zdaj in zdaj si poišče na Kranjskem kakega kalina. To pot je doletela taka usoda »Slovenca«. Sklicevati se na takega lajika, kakor je Rieger, to je pred bogom in pred ljudmi velika blamaža. Privoščimo »Slovencu« to blamažo, ker imamo dovolj pravih strokovnjakov in se zato ni treba čisto nič ozirati na pisar i je grošev potrebnega uemškega sušmazja Riegra. Klerikalci pa ne poslušajo strokovnjakov, ampak le take ljudi, kakor je ta Rieger. Kaj čuda, da napravijo potem tako imenitne kupčije, kakor je bila ona dr. Lam peta, ki je kupil 5 mlinov za 190.000 K, dasi še nihče ne ve, ali bo ves projekt sploh izvedljiv ali ne. Le tako naprej. Na zadnje bo še Rieger prav imel in na posodo vzetih deset milijonov bo izginilo v valovih Save. + Zoper draginjo. Socijalno-de-mokratična stranka je včeraj priredila v areni »Narodnega doma« shod. Arena je bila natlačeno polna občinstva delavskega stanu. — Shodu je predsedoval dr. Tomšič, govoril je pa Etbin Kristan. Sprejeta je bila primerna resolucija. — Vse kar je prav! Klerikalno prosvetno društvo za sv. Jakoba okraj se ne more razviti. Zdaj so cele štiri tedne napovedovali zborovanje in je neprestano prestavljali, ker niso vedeli, katera nedelja in kateri čas bi bil bolj ugoden, da bi ujeli več udeležencev, seveda ne organiziranih, ker takih klerikalci nimajo, ampak slučajnega navala. Naposled so to zborovanje priredili včeraj popoldne pri Kamničanki na Sv. Jakoba trgu. Izbrali so ta dan, ker je bila pri Sv. Jakobu nekaka porcijunknla (roženvenska Marija) in so bile pokonci Marijine device in pa tercija-ni, kojih žene hlače nosijo. A čudno klavrno je bilo na tem zborovanju. Nič drugega ni bilo zapaziti, kakor v vsaki drugi gostilni. Toda grajati moramo način, kako so klerikalci lovili ljudi, da bi šli na to zborovanje. Ko so zjutraj ljudje odhajali od šeste maše, so trije ministrantje ne le pri zadnjih vratih, ampak tudi v zakristiji in celo v cerkvi sami, delili vabila za to popolnoma posvetno prireditev. Ženske so mislile, da dele ministrantje kake molitvice ali odpustke. Listov je bilo kot listja in trave. Vse kar je prav! Če šentjakobski župnik ne ve, kaj se v cerkvi spodobi, mu bodi povodauo, da spada razdeljevanje reklamnih listkov za cirkuse, menažerije in opičja gledališča ravno tako malo v cerkev, kakor razdeljevanje reklamnih listkov za ošta-rijska zborovanja. Kdor hoče biti župnik v Ljubljani, mora imeti malo manir in nekaj soli v glavi. — Stavka peric. Z današnjim dnem so pričele ljubljanske perice stavkati. Povod za to jim je dal mestni magistrat, ki je pericam i današnjim dnem odkazal jrvostor v mestni jami na Kodelovem, torej zunaj mesta. Do sedaj so imele perice svoj prostor v bližini Ledinsko šole, torej prilično na sredi mesta. To je popolnoma odgovarjalo razni« ram in tudi potrebam prebivalstva. To je bilo y času, ko je imela na nmiristratu besedo narodno - napredna stranka. Sedaj pa, ko gospodari na mestnem magistratu vladni komisar, ki je popolnoma pod vplivom klerikalcev, pa so naenkrat pahnili perice ven iz mesta ter jim odkazal i tak prostor, ki je zanje popolnoma brez vreduosti, ker je od mesta preveč oddaljen. Perice so večinoma iz Bizovika in Hru-šice, torej imajo z doma skoro prav lako daleč v Ljubljano, kakor s prostora, ki ga jim je sedaj odkazal magistrat. Takšnega prostora seveda ne morejo rabiti, zato raje ostanejo doma in opuste svoj posel, zlasti ker se je gospodom na magistratu še zdelo potrebno, da so pericam zvišali pristojbino od 110 na 180 K. Vpraša se, kdo je pravzaprav kriv tej najnovejši proti pericam naperjeni magi-stratni naredbi? Kdor pozna sedanje razmere na magistratu, ve, kdo tiči za to naredbo. Znano je, da skušajo klerikalci dobiti vse obrate v svojo roko, znano je tudi, da že zdavna mislijo napraviti v Ljubljani veliko pralnico, s katero bi odjedli kruh ubogim pericam. Kakor čujemo, so si za to pralnico že izbrali prostor ob Ljubljanici nad mestom na trnovskem svetu. Da pa klerikalci niso naklonjeni pericam, to je že stara stvar. Po vseh samostanih, v Alojzi-jevišču in drugih klerikalnih zavodih že zdavnaj perejo aami in ne dado pericam zaslužiti niti vinarja. Iz tega se vidi, da zasledujejo klerikalci s svojim postopanjem proti pericam svoje posebne namene in ni dvoma, da so klerikalec Rojina in ostali klerikalni prisedniki, ki opravljajo sedaj na magistrata posle občinske* ga sveta, vplivali na vladnega komisarja, da je izdal ukaz, naj se perice požene iz mesta. Da so s tem ukaaom oškodovane ne samo perice, marveč tudi ljubljansko prebivalstvo, je jasno. 8 tem bo otežkočeno delo pericam, za ljubljansko prebivalstvo pa je nastala nevarnost, da se stroški za perilo izdatno povišajo. Zato mora vsak pameten človek zahtevati, da se pericam odkaže zopet stari prostor, ki je odgovarjal tako interesom peric, kakor tudi ljubljanskega prebivalstva. — Za »cvetlični dan« so poslali še ga. dr. Tavčarjeva 3 K; ga. notar Hudovernikova od dr. Stergarja darovanih 10 K; ga. K. Bernatovičeva 4 K 84 v, tako, da znaša sedaj njena zbirka natančno 700 K, in ga. Klei-nova, neimenovana gospa in g. Z. Verbič a 1 K, torej skupaj 3 K. — Ljubljansko semenišče ostane radi poprav zaprto še do 9. t, m. S tem je kandidatom za svečeništvo dan nov rok, da še enkrat premislijo, kaj Čaka one, ki se ne udado slepo za orodje fanatičnega divjanja kranjskega škofa. — Žrtev. Včeraj popoldne so pokopali v Krškem železniškega mojstra Karla Vaniča, ki je že delj časa bolehal za jetiko in bil tam na dopustu. Pokojni, ki je bil Še jako mlad, si je nakopal bolezen pri železniški službi. Poostrila pa se mu je bolezen posebno na orožni vaji, katero je Va-nič odslužil kljub svoji bolezni, ker se je bal zažuganega mu zapora v slnčaju obolenja. Pogreba se je udeležilo veliko domačinov in njegovih tovarišev. Tovariši in prijatelji iz I Trate pri Škof j i Loki, kjer je zadnjic j služboval, so mu poslali kot dobre- • mu tovarišu in odkritemu prijatelju krasen venec. — Bodi mu blag spomin. Z Viča se nam poroča: Trpin če- j nje živali je oblastveno prepovedano, | vkljub tej prepovedi in svarilu se nahaja na Viču neka sirovina —■ po j domače sliši na ime Miš — ki je ta- \ ko neusmiljen, da pretepava in trpin-či živino brez vzroka, da se ljudje iu j občani nad tem zgražajo. Skrajni čas j je že, da bi se ondotno orožništvo za to nekoliko zanimalo. V Starem trgu pri Rakeku je danes umrl abiturijent idrijske realke Fran K a n d a r e. Pogreb bo v sredo dopoldne ob 8. Pokojnik je bil i priden dijak in povsodi priljubljen. Blag mu spomin. Iz Mokronoga. Napredno politično in izobraževalno društvo za kolizejski okraj v Ljubljani je nabralo v svojem okraju za nas pogorelce lepo vsoto 560 K 61 v. Hvaležnih src izrekamo prisrčno zahvalo si. društvo za trud, ki ga je imelo z nabiranjem, a blagim darovalcem za darovane zneske. Posebno pa se zahvaljujemo društvenemu predsednikn g. Iv. Bajžlju, trgovcu z gramofoni, kateri je zbiranje darov sprožil in vodil. Bog povrni vsem stotero. P o g o r e 1 c i. Na cesti od Lesec proti Bledu je bila 28. m. in. zvečer napadena pošta od neznanih tolovajev, kateri so strah celi okolici. Napadli so pred nedolgim časom tudi neko žensko, nekega fijakerja ter ranili tudi nekega krojača. Prosimo slavno glavarstvo, da takoj pomnoži orožništvo, da se pride tem ljudem, katerih je baje več, takoj na sled. da ne trpi naš Bled na svojem dobrem glasu. Treba bode več patrulj posebno po noči. Cesta od Lesec do Bleda je ponoči prav nevarna, ker se zgodi malone vsak večer kak napad. Prosimo nujne odpomoči. Radovijičanom v vednost! Od dobro in formo vanega bivšega ljubljanskega pristaša S. L. S. smo prejeli te-le vrstice, ki jib dragevolje priobčujemo. G. urednik! Odpustite, ker vas nadlednjem s to-le vestjo. Pretečeni teden sem se mudil na Brezjah. Od tu sem jo mahnil skozi prijazno Radovljico na Bled. Ker že več let nisem videl Radovljice, sem si jo natančneje ogledal. Napredovala je v mnogem oziru. Toda moje začudenje je doseglo višek, ko sem videl zbrano gradivo, s katerim hoče tamošnji skopi dekan zidati »Katoliški dom«. Vprašal sem tu, vprašal tam, češ, kdo da za to stavbo potrebni denar. Vedel ni nihče! — Mislil sem si angeljci ga vendar ne postavijo, zvedeti moraš. Prišedši v Ljubljano sem pričel poizvedovati, kje se bo vzel denar za to stavbo. Zvedel sem zaupno to-le: »Denar za to stav. bo se vzame iz cerkvenega premoženja radovljiške farne cerkve.« »Čiste volitve.« Z dežele nam no-ročajo: Na nekem shodu c. kr. uradnikov v Ljubljani je govoril profesor Jarc, po volji kaplanov in fajmo-štrov državni poslanec, da ovirajo klerikalci zato konstituiranje ljubljanskega občinskega zastopa, ker hočejo imeti »čiste« volitve. Kako umevajo klerikalci »čiste volitve«, nam jasno kaže slučaj v neki občini na Kranjskem pri zadnji državno-zborski volitvi, kjer je župan kar »natipkane« glasovnice razdajal. In zato ni čudno, če je klerikalni kandi- dal prejel t MM občini kar nad ato glasov. Mogoče bi bilo dobro, ko bi se državni pravdnik zanimal za ta slučaj ter opozoril dotičnega župana na $ 8 zakona o volitvah za državni zbor. Gospodine Jarc — vprašajte svoje kolege, kdo je bil izvoljen na podlagi tako »čistih« volitev!t Starši, pamite na otroke! Iz Možen j pri Radovljici nam pišejo: Strašna nesreča se je prigodila v sredo 27. t. m. ob 10. dopoldne v mlinu Zu-panca, vulgo Pozinu, v Mošnjah. Starši so poslali gledat lOletno hčerko Reziko v mlin, kako melje. Otrok se je približal v svoji radovednosti preblizo kolesu, ki je pograbilo dekletce za krilo, jo zasukalo parkrat okrog in mlin so je ustavil. Starši, čudeč se, zakaj se je mlin ustavil, hite gledat, kje tiči vzrok. In strašen pogled se jim je nudil. Otrok, ve9 premečkan, s hudo luknjo v glavi, je tičal med kolesjem — mrtev. Kdo popiše žalost staršev? Pogreb nesrečnega otroka je bil v četrtek dopoldne. V Ameriko se je včeraj hotel odpeljati Anton Šušteršič iz Požarč pri Krškem ter se s tem hotel odtegniti vojaški dolžnosti. Nakano mu je pa na kolodvoru preprečil nadstražnik Kržan s tem, da ga je odvedel v zapor. Hkrati je pa varnostni organ tudi ustavil posestnika Matijo Perni-ška iz Podboršta, kateri je na sumu, da je hotel Šušteršiča čez veliko »lužo« izvabiti. Najdeno. Železniški uslužbence je našel suknjič, v katerem je bila večja vsota denarja. — Učenka Viki Fetter je našla srebrno verižico. — Sprevodnik cestne železnice g. Ferdinand Grobin je našel zlat ščipalnik. Pobegnil je v soboto od dela starega vojaškega oskrbovališča pri-siljenec Karel Schinagel. Pri pobegu je baje ukradel delavcu Franu Pre-peluhu 16 K vreden suknjič. Karambol. V soboto popoldne sta na Dunajski cesti skupaj trčila nek izvošček in kolesar, mizarski mojster Jaklič. Le-ta je pri tem padel s kolesa ter se pri padcu na nogah znatno telesno poškodoval. Tudi kolo se mu je tako pokvarilo, da ima 190 K škode. Krivda baje zadene samo izvošček a. Sirovine. Snoči je v neki gostilni na Poljanski cesti plesala neka ženska s svojim prijateljem ter pri plesu po naključju z roko zadela tam nahajajočega četo vod jo 27. pešpolka, ki je imel poleg sebe tudi dva prostaka. Vsi trije so takoj skočili pokonci, začeli plesalko tako zmerjati, da so jih morali postaviti pod kap in za njimi zapreti vezna vrata. Cez nekaj časa so se pa ojunačili ter začeli po vratih toliko časa razbijati, da je prišla vojaška patrulja iu vse tri junake odvedla v vojašnico. Tatvina. Minuli mesec je. bila v nekem hlevu v Kamniku posestniku Antonu Zajcu iz Lipelj ukradena zlata žepna ura s srebrno verižico, v skupni vrednosti 277 K. Storilca še niso dobili. Trpinčenje živali. Ko je v četrtek nek hlapec z dvema kljusetoma peljal po Karlovski cesti jako težko obložen voz premoga in zavil na Grubarjevo cesto, sta se konja vsled teže ustavila. Ker voza nista mogla premakniti dalje, je ubogo žival hlapec začel bičati, da je iz usmiljenja do nje priskočilo 5 mož in ji pomagalo voz spraviti naprej. Delavsko gibanja. Včeraj se je z južnega kolodvor, odpeljalo v Ameriko 25 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 90. Na Dunaju se je odpeljalo 30 Kočevarjev in 25 Slovencev kostanj peč. Izgubila je delavka Neža Bra-morjeva rjavo denarnico, v kateri je imela 24 K denarja. — Neka dania lorino. Is šale resnica. V petek sla se na Pokopališki cesti šalila dva hlapca, katera sta si naposled skočila v lase in je eden pri tem vrgel svojega nasprotnika na tla, mu pokleknil ua prsa ter ga na obrazu znatno telesno poškodoval. In tako bode ta »šala« imela posledice. V past padel. V petek sta dva stražnika izvrši a na Marije Terezije cesti neko aretacijo, v katero se je začel vmešavati delavec Alojzij Kafer in ni preje dal miru, da je tudi sam zapadel usodi. Ko so mu natančnejše preiskali obisti, so prišli tudi na to, da mora fant prestati pri okrajnem sodišču mesec zapora, potem bode pa oblekel vojaško suknjo. DroStvena naznanila. Slov. trg. društvo »Merkur«. Kakor smo že poročali priredi slov. trg. društvo »Merkur« v slučaju, da se prijavi zadostno število udeležencev, v letošnji zimski sezoni brezplačno tečaj za laščino, tesnopis in knjigovodstvo. Gg. člane, ki nameravajo obiskovati katerega teh tečajev prosimo, da sporoee društvo do 7. t. m. Kolesarska dirka. Klub slovenskih bieiklistov »Ljubljana« je imel včeraj popoldne cestno dirko is Medvod v Šiško, od 23. cio 2. metra. Navzlic slabemu vremena se je dirka obnesla povoljno. Prvi je prevozil progo 10 kilometrov g. Rudolf Zalokar v 20 min. 40 sek^ drugi g. Fran Ogrin v 21 min. 50 nek., tretji g. Artur Bnčar v 22 min. T5 sek.; ostali dirkači «o prerroeili progo v maksimalnem času. Zvečer je bil kolesarski sestanek pri »Novem svetu«, pri katerem so se razdelile prvim trem častna darila. Klub slov. hiciklistov »Ljubljana« več kot 10 let ni prirejal dirk, sedaj pa je v klubu, kakor kaže, vzklile novo žrv- i jen je. Slovensko - laški krožek ima danes zvečer ob pol 8. v mestnem dekliškem liceju (I. nadstr. na levo) svoj redni občni zbor. Upati je na polno-številno udeležbo vseh dosedanjih Članov; udeleže se naj pa občnega >.bora tudi vsi oni, ki nanovo nameravajo pristopiti krožku. Ceski krožek se otvori danes on 7. zvečer v »Prosvetni« dvorani v Mestnem domu. Prvi tečaj bo v ponedeljek in sredo od 7. do 8., drug* tečaj pa v sredo od 7. do 8. Naknadne priglasitve se sprejemajo danes (za 1. tečaj) in v sredo (za 2. tečaj). »Sokol« ▼ Stopanji vasi. Včeraj popoldne je bila v narodni gostilni pri Brid ju ob no ven« mostu v Otepanji vasi ustanovna jrlavna skupščina dolgo pripravljaneg* društva. Tako je tudi tukaj, na pragu Ljubljane, razpel svoje peroti či- ii Sokol. Naj bi tudi tukaj, v prijazni Štepanji vasi, ka«kor drngod blagodejno vplival na čilost in krepki razvitek telovadcev, jim jačil duh«« ter jib v vsakem oziru dvigal kar najviše. — Jako dobro obiskanemu občnemu zboru je presedoval g. Ivan Briceij. navzoč je bil tudi zastopnik »Sokolske župe Ljubljana L«, ki je ( črtal namen in pomen sokolstva, g. '/upnik Berce pa važnoKt sokolstva iti narodno probu jo. Pristopilo ja 'a ko j okoli HO članov, vmes 5 usta-rovnikov. Odi>or, ki se je po sklepu rkupšr-ine konstituira! j«* sledeči: starosta Ivan Brieelj; j>osestnik in gostilničar v ff topa nji vasi: podstaro-sta Anion Novak, gost. in posestnik v Štepanji vasi: načelnik Ivan Brun-čič, odborniki: Jernej HIeb£. blaga, nik, Franc Ix>kar, tajnik, Jože An« žič. Franc Anžič. Vinko Anžič, Fr. Zore, Alojzij Zore, Anton Bel»emik in Jakob Kregar. Namestnik: Fr. Rebernik, preglednika računov: 1\. Anžič, pleskar v Štepanji vasi in Alojzij Hočevar. Društvo je tudi takoj pristopilo »Sokoski župi Ljubljana I.« in »Slovenski sokolski zvezi' in so odposlanci za župo »Ljubiju« ra L* Ivan Briceij. Fran Lokar, Iv. Brunčič, v župni odbor je odposlan Fr. Lokar, njegov namestnik Antoa Bebernik. Odposlanca za Slov. sokolsko zvezo« sta starosta Ivau Briceij in tajnik Fran Lokar. — Mlademu društvu želimo kar naj!ep> uspeh. Prosveta. Iz gledališke pisarne. Jnfri ■v forek v svečanostno razsvetljenem gledališču V proslavo godu Nj. veličanstva prvič po dolgih Vtih »Ri-goletto« kot slavnostna predstava. V tej operi nastopijo na novoauga-ževane operne moči iu pojo glavne vloge gg.: Fr. Krampera (1. tenor). Viljem Novak (1. bariton), ga. nI. Foedranspergova (mezzosopraii). g. Horskv <*J. tenor). Večje vloge imajo še g. B. Birkšck, g. Jos. Križaj in gdč. Perslova. V tej operi nastopi kot gost ga. Maja markiza pl. Stroz-»ijeva, bivša prva mladodramutična-in koloraturna pevka opere v Gradcu in sedanja prva inladodramatič-na |>evka opere v Zagrebu. Gospa markiza Strozzijeva, hčerka frajredi-nje Marije markiza Strozzljeve j« odlična umetnica, ki je uživala v Gradcu velik ugled ter je par let ljubljenka zagrebške publike. Ta mlada elegantna dama je tudi dobra igralka ter je pela vlogo Gilde v Zagrebu opetovano z najlepšim vspe-hom. Predstava se vr>i za par-abo-r«ente. Slovensko gledališče. V so!km> se je uprizorila drugič drama redila ljubezen« pred zelo slabo obiskano hišo. Tem prijetneje i>a smo iznenađeni, da jc bija predstava veliko boljša kot pri premijeri in da je prišlo to malce občinstva kljub neugodni kriti vobče, edinole radi dela samega in ne radi naslova. Tudi mora-len uspeh je precej vreden. Na vrhuncu cele predstave je bil brez-dvomno zopet gosp. Nučič, ki se nam jc zdel mnogo, mnogo boljši kot zadnjič. Njegova igra nas je fascinirala in je žel zanjo ponovno pohvalo publike. Tudi ga. Danilova nam je ugajala, še bolj kot prvič. Tesno ob strani je stopal s premišljeno igro gosp. Skrbinšek. Omeniti nam je tudi gospoda Bukška in Danila, ki sta ugajala. Igra je dobila nekaj malenkostnih črt in je bila izvedena bolj tem«, peraroentno kot zadnjič. Režiji se ne more očitati ničesar. 9 M »Talisman«, burka s petjem v treh dejanjih. Spisal Ivan Nestroy, grodbo zložil Adolf Miiller. Pri tej predstavi so letos prvič donele po gledališču salve smeha; zgodilo se je to pri eni najboljših burk humorista Nestrova. Najsi pride človek še tako slabovoljen v gledališče, stari, a še vedno izborni dovtipi Nestrovjevi ga pripravijo kmalu v smeh. Glavni junak je Aleš Lisjak, potujoči TJrivski pomočnik. Zapuščen tava po svetu, s praznim žepom in nepopisno predrznostjo. Njegovo stanje poslabšajo še njegovi rdeči lasje, kajti vsi ljudje razun Pika - Polonice, ki je sama rdečelasa, sovražijo to barvo. Potujoč v malo mestece, sreča Pika - Poloni-oo, ki se takoj zaljubi v zalega Aleša. A njemu je gosja pastirica premalo, poleteti si zaželi v višje kroge. Mimo pridrvi ravno kočija z Antonom Baronom, grajskim brivcem in Aleš no bodi počasen, zgrabi konja in reši tako Barona gotovega padca. Za plačilo mu da brivec poleg nebroja nasvetov tudi črno lasuljo, ki naj mu služi kot ključ v raj radosti. Ta lasulja tvori Alešev talisman. Predrzno se napoti v grad. Prvo naleti na vdovo vrtnarico, ki se koj zaljubi v njegove črne kodre, in potem na Konštanco, hišno pri gospe pl. Zaleski. Vse se zaljubijo vanj in prva ga stori za vrtnarja, druga za lovca, a reva Pika - Polonica za srečnega svojega gospodarja. Brivec Baron je tudi zaljubljen ;v Konštanco in ker preseneti spečega Aleša, ko izgovarja ravno ime njegove izvoljenke, mu ukrade iz maščevanja lasuljo. Sedaj se začne pekel za ubogega Aleša. V naglici najde svetle lasuljo, v kateri ga vidi prvič hišna gospodinja. Vsa je iz sebe nad lepimi svetlimi kodri in ker,trditi Kon stanca vrtnarica, da je Aleš črno-las. ju odslovi na migljaj zadnjega, ki je v skrbi, da se njegova tajnost izve. Tudi Baron mora takoj proč. Aleš postane tajnik gospe, ki je tudi pisateljica in mora požirati neprebavljive produkte njene domišljije in pa pomembne vzdihe. Že se čuti za zmagalca, ko pridrve na dvor zopet vsi nekdanji njegovi ideali, a zdaj uajljutejši sovražniki in razkrinkajo pred odlično družbo njegovo sle-parstvo. On pade v nemilost in zapusti osramočen dvor. Toda tudi zdaj ga ne zapusti sreča. Edini njegov sorodnik potovalec piva z imenom Veha, ga najde in naredi za univerzalnega dediča svojega ogromnega premoženja. Pred njim se je izpremenil Aleš zopet v svetlo lasuljo, ker tudi Veha je neizprosen sovražnik rdečih las. In sedaj je zopet priljubljen na dvoru ter vse ženske ga hočejo za moža. On pa odvzame lasuljo, pokaže svoje rdeče lase in vzame Piko - Po-lonico, ki ga je ljubila tudi s to napako. Drugi so jezni, Veha nekoliko razočaran, a mladi par se zavrti in obljubi svojemu dobrotniku, da bosta po moči skrbela, da rdečelasi rod ne izumre. Dejanje je prepleteno z nebrojeni komičnih zapleti jaje v, tako da človek skoro nima časa za oddih. — Igralo se je deloma zelo bravurno, dovtipi so bili zasoljeni po domače in nekateri igralci so tudi marsikaj navrgli. Toda le ne ponavljati teh šal v enomer, kajti prehitro se zapazi potem, čigavega izvora so in to kvari igro. Godba je bila, posebno med odmori, zelo popoldanska, tudi za i>opoldansko publiko ni vse dobro. Scenerija v drugi sliki.je presiroruaš-na. Odmori predolgi. Na rovaš g. Povheta se je včeraj marsikdo do dobra nasmejal. Bil je zopet enkrat popolnoma v svojem elementu in ustvaril nam je res izboren tip vesel jača - postopača. V teh vlogah se počuti g.Povhe zelo domačega, saj so pa tudi njegova specijaliteta. Povod ponovnemu smehu je dal tudi g. Verovšek. Oh ti dobri striček, ob tvojem joku bi kmalu vse popokalo smehu. Tudi zunanjost obeh bratcev je bila taka — no, saj vesta oba! Pohvalno nam je omeniti gdč. Thaler je vo kot Piko - Polonico. Bila je srčkana kljub rdečim lasem in posebno v pevskih točkah je ugajala splošno. Nositelji manjših vlog kot gg. Molek, Skrbinšek in Peček so storili vse v popolno zadovoljnost. Izmed dam sta ugajali zelo ge. Danilova in Bukšrkova ter gdč. Vera Danilova. Predstava je bila dobro obiskana, posebno dece je bilo mnogo in ta je prišla tudi popolnoma na svoj račun. Želeti bi bilo, da se še večkrat ponavljajo take burke kot popoldanske igre, kajti tudi občinstvo, ki si želi v gledališču zabave, se mora vpoštevati. Zvečer se je i>onovila Schonherr-jeva komedija »Zemlja« ob srednje obiskani hiši. Repriza, žal, ni dosegla one precizne izvedbe, kakor premijera in je bil tempo tu in tam prepočasen. Tudi plavanje je bilo semter-tja opaziti in nepotrebne pavze. Na višku je stal zopet g. Verovšek s svojo lepo igro in masko; tesno ob strani pa ga. Danilova in Bukšekova ter gdč. Thalerjeva. Izmed gospodov bi bilo omeniti so posebno gg. Skrbin- ška, Nueiča, Danila, Bukška, Povheta in Pečka. Tudi ostali so storili svojo dolžnost, nekdo seveda le z znanjem besed svoje vloge. Opomnili bi še, da naj se hlapci ne smejo nri mizi. Scenerija v II. in III. dejanju je ostala napačna. Kaj ne premoremo nobene, meglo tvoreče zavese več t Schonberr je predpisal natančno sce-nerije, ki so v soglasju tudi vedno z vsebino dela in to naj bi se vpošte~ valo. Ustnico uredništvo. Gosp. Prane Kersnik, občinski tajnik v Zagorju ob Savi. Izjavljamo, da niste pisec v »Slov. Narodu« z dne 23. septembra natisnjenega dopisa iz Zagorja ob Savi in da sploh niste ž njim v nobeni zvezi. GOSPOtetVtu — »Ljubljanska kreditna banka«. V mesecu septembru se je vložilo na knjižice in na tekoči račun 1,992.581 K 41 vin., dvignilo pa 2 milijona 473.897 K 15 vin. Skupno stanje koncem septembra 13 milijon. 824.503 K 92 vin. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu septembru 1911 je 237 strank vložilo 123.498 K 02 v, 201 strank vzdignilo 99.221 K 85 v, 14 strankam se je izplačalo posojil 45.900 K, denarni promet 468.147 K 04 v. — Povišanje diskonta. Iz Curiha poročajo, da je švicarska »National-bank« povišala diskont na 4%. — Švedska državna banka je povišala, kakor poročajo iz Stokholma, diskont od 5/c na S*/s9*< Lampretova tiskarna v Kranju je popolnoma prenehala. Tiskarni-ška oprava je bila danes na dražbi prodana in so jo za 4300 kron kupili ljubljanski klerikalci. Opozarjamo na to občinstvo, zlasti tiste, ki nameravajo Lampretovi tiskarni poslati kaka tiskarska naročila, a žele, da bi ce ta naročila ne izvršila v kaki klerikalni Tiskarni. Mm Mil * Kirurgični kongres. KirurgiČ-ni kongres, ki se je vršil v Bruslju, je bil včeraj končan. Prihodnji kirurgični kongres M vrši leta 1914 v New Yorku. * Mesno vprašanje. Kakor poročajo iz informiranih parlamentarnih krogov, je ogrska vlada privolila v uvoz 8000 do 10.000 ton argentinskega mesa v Avstrijo. Telefonska in Drzolnunu porefc Avstrijska notranja politika Dunaj 2. okt. Danes je bil ministrski predsednik Gautsch sprejet v avdijenci od cesarja. V tej avdijenci je prišlo na razgovor več odločilnih notranjepolitičnih vprašanj. Ministrski predsednik je z ozirom na avstrijsko notranjo politiko pozval k sebi voditelje vseh večjih strank. Češke Šole na Dunaju. Dunaj, 2 oktobra Namestni-štvo je od občinskega t-veta sklenjeno zatvoritev č* Ških šol razveljavilo. Magi>tratni gremij je bil sklican k izredni seji. Mesno vprašanje. Dunaj 2. okt. Prezidij ministrskega sveta razglaša, da se bodo nadaljevala pogajanja o mesnem vprašanju v torek 3. oktobra. Avstrijski posredovalci se odpeljejo še danes v Budimpešto. Bojkot pivu. Dunaj V Ottakringu, Hernalsu in Meindlingu so proglasili gostilničarji bojkot pivu. Točili bodo samo vino. Protidraginjske demonstracije. Brno, 2, oktobra, V Brnu se je vršil včeraj dopoldne velik protestni draginjski shod. Shoda se je udeležilo 15.000 oseb. Govorili so med drugimi govorniki tudi poslanci Hybeš, Svoboda in Vanek. Obsojali so posebno avstrijsko carinsko politiko in zahtevali j od vlade nujno pomoč. Po zborovanju I se je ljudstvo med petjem delavskih ! pesmi mirno razšlo. Ravno tako se je I vršil protestni draginjski shod tudi v 1 Libercih. Zbrala se je silna množica ! ljudi raznih slojev, ki so korakali pred magistrat. V sprevodu so nosili rdeče zastavice in deske z raznimi napisi kakor: „Doli z dražilci živil!4* „Doli j s kartelisti!" Eden izmed udeležencev j je nosil vislice na katerih je bil napis: I „Za dražilce živil!" Med petjem in 1 vriščem je napolnila množica prostrani trg. Govorila sta vodja delavcev Krei-bich in poslanec Schafer, ki sta strogo obsojala našo gospodarsko politiki Schafer je napadel nemške meščan:.], stranke in izjavil, da bodo socijalno demokratični poslanci zahtevali v zbornici zadoščenje za dunajske izgrede. Proti klerikalni protestni shod v Libercih* Llberce 2. oktobra. Včeraj popoldne so sklicale nemške napredne stranke protiklerikalni protestni shod. Udeležba, je bila ogromna. Govornik vladni svetnik Hartl je poudarjal v svojem govoru, da delajo zdražbe bankrotni krščanski socijalci, ravno v času, ko zahtevajo narodni interesi strogo edinost. Pri tem se ne gre klerikalcem za vero marveč le za po-svretno gospodstve Dr. Jerzabek je konstatiral, da ovirajo vse protidraginjske akcije ravno klerikalci in bogata katoliška cerkev, ki ima milijarde in ne gane s prstom v odpomoč lačnemu ljudstvu. Nasprotno revno ljudstvo še bolj molze in izkorišča. Govornik poziva vse stranke, da odločno zavrnejo vse klerikalne zahrbtne napade. Generalna stavka rudarjev. Dunaj 2. oktobra. Osrednje vodstvo državne zveze avstrijskih rudarjev je poslalo vsem rudarskim ravnateljstvom spomenico, v kateri zahteva 25% zvišanje plač in skupno delavsko zalogo za živila. Ce bi ravnateljstva tem zahtevam ne ugodile groze rudarji, da prično 15. oktobra s splošno stavko. Draginja in lakota. Dublin 2okt. Vsledželeznikarskega gibanja so se živila tako podražila, da vlada med revnejšim prebivalstvom lakota. Nezgoda zrakoplovca Zablatnika. Dunajsko Novo mesto, 2. oktobra. Pri avstrijskem zrakoplovnom tednu, ki se je začel včeraj v Dunajskem Novem mestu, je zrakoplov inženirja Zablatnika zgorel. V višini kakih 400 metrov je eksplodiral motor. Zadnji del zrakoplova je začel goreti. Padel je do 100 m višine. Ker so toOsUftM ploskve skoro popolnoma zgorele je zrakoplov z veliko silo priletel n*. tla. Inženir Zablat-nik in njegov pasažir sta zletela iz zrakopl .\*a Pa.-ažirja so morali prenesti v bolnišnico, inženii Zablatnik pa se je čez dve uri zopet dvignil v zrak. Smrt bavarskega komornika. Ischl, 2. oktobra. Bavarski ko-mornik, knez Alfred Wrede, ki je bil tu na letovišču se je v svojem stanovanju ustrelil. Protirepublikanska zarota na Portugalskem. Oporto, 2. oktobra. Tu so odkrili včeraj protirepublikansko monarhi-stično zaroto. Mnogo oseb je bilo aretiranih. Oporto, 2. oktobra. Tu so se vršile včeraj velike protikatoliške demonstracije. Tri hiše katoliških društev so naskočili in njih opravo razmetali ter eno hišo zažgali. Rusija in Portugalska. Petrograd, 2. oktobra. Ruska vlada je poslala v Lisabono obvestilo, da priznava portugalsko republiko. Italijansko-turška vojna. Turški kabinet. Carigrad, 2. oktober. Novi turški kabinet še ni sestavljen. Mladoturški komite zahteva za ministra za zgradbe Djavid pašo. Glasom neketerih vesti namerava Said paša po otvoritvi parlamenta odstopiti. Razpoloženje v Italiji. Rim, 2. oktober. V Milanu, Nea-polju, Benetkah, Palermn in po vseh drugih mestih je vojaštvo, ki je namenjeno v Afriko, predmet najsrčnejših ovacij. V Rimu je tisočglava množica sprejela bersaglijerije, ko so korakali na kolodvor, ter jim navdušeno klicala: „Žjvela italija, živela armada, živel italijanski Tripolis!" Bersaglieriji so peli patriotične pesmi. Ko so se vojaki odpeljali, je množica priredila velike ovacije ministrskemu predsedniku in vojnemu ministru. Rim, 2. oktober, Tu vlada prava pijanost zaradi takozvanih zmag v turško-itaiijanskem konfliktu. Ljudstvo priredjuje ovacije vladi in abruškemu vojvodu. Grozeč mednarodni konflikt. Dunaj 2. oktobra. Poročilo, da je Italija izkrcala vojaštvo na albanski obali v Prevezi je izvalo v diploma-j tičnih krogih veliko razburjenje. Dasi ta poročila do sedaj še niso oficijozno potrjena, prinaša današnja »Montags-revue" v ostrih besedah grožnjo Ita-; liji. Članek v ostrih besedah graja po-I stopanje Italije in svari Italijo, da naj j se čuva storiti kake korake v Albaniji, j sicer bi se mogle čutiti tudi nekatere druge države upravičene za vojaške akcije v Albaniji. Će se je res zgodilo izkrcanje v Prevezi in sosednih krajih, more to izzvati zelo komplicirane mednarodne konflikte v Evropi. Franooaki zrakoplovci pri italijanski vojski. Berolin 2. oktobra. „Vossische Zcitung- poroča iz Pariza: Kakih dc-:t francoskih avijattkov je prosilo , aucosko vlado za dovoljenje stopiti v službo Italije. Če je Francoska vlada avijatikom dovolila stopiti v laško službo, še ni znano. Francosko priprave v Tunisu. London 2. oktobra. »Evenning Times- poročajo iz Tunisa. Na povelje guvernerja se bodo ukrcah danes v Toulonu 3 polki kolonijalne pehote, ki je namenjena v Tunis. Francoska utemeljuje ta svojkorak stem, da se pojavlja med mohame-danci v Tunisu razburjenost.^ Varstvo francoskih podanikov v Palestini. Toulon 2. oktobra. Oklopna kri-žarka „Erno Renau" je odplnla v Dajrut ob palestinski obali, da ščiti francoske podanike. Rusko črnomorsko brodovje v romunskih vodah. Bukarešta 2. oktobra. Rusko črnomorsko brodovje, obstoječe iz 6 oklopnic, 2križarkin divizije torpedovk in torped-nih rušilcev je dospelo v Konštanco. Viceadmiral Bostren s 30 častniki jebilvSinaji sprejet od kraljaKarla vavdijenci. Pri sledečem dinerju je nazdravil kralj Karel v prisrčnih besedah ruskemu carju. Angleško brodovje pred Malto. London, 2. oktobra. Več angleških križar k je dospelo pred Malto. R euter je v biro poroča, da namerava Angleška poslati vso svojo sredozemsko mornarico pred Malto. Angleška in Turčija. London, 2. oktobra. Angleška vlada dementira vest, da namerava Angleška zasesti pristanišče Bomba ob tripolitanski obali. Nasprotno pa poročajo tudi, da angleška vlada ni dovolila prehoda turških čet skozi Egipt, da bi te čete pomnožile turško vojaško posadko v Tripolitaniji. Pariz, 2. oktobra. Italijanski poslanik se je izrazil proti francoskemu zunanjemu ministru: Italijanska vlada je prisiljena, da mora proti svoji volji pričeti z vojnimi operacijami v evropskem vodovju. Upa pa, da bodo zavladale že v kratkem času v evropskih vodah normalne razmere. Turški paviljon v Turinu zažgan. Pariz, 2. oktober. „Matin" poroča iz Turina: Turški pa vil jon na ra z-tavi v Turinu so Italijani za ž-gali in je paviljon zgorel do tal. Požigalcev do sedaj še niso mogli zaslediti in jih brez dvoma tudi ne bodo dobili. Odpotovanje italijanskega poslanika, Carigrad, 2. otrober. Italijanski poslanik in i t al i ja n ski ko n-zul sta že odputovala. Rim, 2. oktober. Italijanski konzulat in italiansko poslaništvo so zaprli. Poslanik, konzul in uradništvo je odpu-tovalo. Turčija se ne bo ustavljala. Berolin, 2. oktobra. .Lokalan-zeiger- poroča iz Tripolisa, da se je konzulat in ostanek italijanske kolonije v Tripolisu pod varstvo Nemčije. Oblasti se trudijo, da preprečijo izgrede Arabcev. Od petka sem je videti italijansko mornarico dan in noč pred mestom. Po Tripolisu kroži vest, da je prišlo iz Carigrada povelje, da naj se ne ustavljajo zasedanju mesta. Turški parlament. Carigrad, 2. oktobra. Danes po noči se je vršil ministrski svet, ki je sklenil, da pokliče turške poslance v Carigrad, da je mogoče hitro sklicati turški državni zbor. Sultan se odpove prestolu. Carigrad, 2. oktober. Splošno je razširjena vest, da se odpove s ul-tan prestolu. Mobilizacija na Turškem. Berolin, 2. oktobra. „Lokalanzei-ger" poroča iz Carigrada: V vojnem ministrstvu so celo noč mrzlično delali; proti jutru so že izšla prva povelja za mobilizacijo turške vojske. Še v poznih urah se je raznesla vest, da je pustila Nemčija, na katero se je Turčija zaupljivo zanesla, svojega takozvanega prijatelja popolnoma na cedila. Carigrad, 2. oktober. Ministrski svet je sklenil mobilizirati redifno vojaštvo vl6maloazij-skih vojaških okrajih. Po drugih poročilih je zapovedana splošna mobilizacija. Razpoloženje v Turčiji. Carigrad, 2. oktobra. Iz vseh krajev prihajajo vesti o vtisku, ki ga je napravil italijanski ultimatum in napoved vojne na prebivalstvo. Bati se je zlasti v nekaterih krajih, da oblasti ne bodo mogle ščititi Italijanov pred razjarjeno množico. V Carigradu upa policija, da bo mogla preprečiti sama napade na italijanske podanike. Mladoturški komite. Solnih 2. oktobra. Tu se je sestalo 50 delegatov mladoturškega komiteja, ki bi se naj bavil z vprašanjem ljudske izobrazbe. I£omite se ni mogel odločiti, ali naj z ozirom na seda-i nje razmere sploh zboruje. Do naj, 2. o k i. »Politična korespondenca« poroča iz Carigrada, da odstranitev turške posadke iz Tripolisa še ne pomeni, da Turčija nc mara boja z Italijo. Odredila je, da se umakne turška vojska v notranjost dežele, da od tu lahko nadaljuje boj proti Italiji. Konference diplomatov. Carigrad, 2. oktobra. Nemški veleposlanik Marschall je imel danes konferenco z velikim vezirjem. Carigrad, 2. oktobra. Turški poslanik v Londonu je imel konferenco s Sir Edvardom Grevjem, ki mu je dal z ozirom na konflikt z Italijo pomirljiva zagotovila. Balkanske države in tripolitanski konflikt. London, 2. oktobra. Grška namerava, kakor poročajo iz Aten mobilizirati svoje vojaštvo. Betgrad, 2. oktobra. Tu je razširjena vest, da je srbski ministrski svet imel dolgo posvetovanje o položaju na Balkanu in presodi! vse mogočnosti, ki lahko nastanejo iz italijansko-turske gn konflikta. Berolin, 2. oktobra. Velesile so baje odločene, da store v slučaju, da bi v Atenah in v Belgradu res začeli z vojnimi pripravami, vse korake v Atenah, ^ Belgradu, zlasti pa na Cetinju, da te države ne izrabijo sedanjega težavnega položaja Turčije. Frankobrod o. M., 2. oktobra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Aten, je iijavil grški ministrski predsednik, da bo Grška pazno zasledovala razvitek dogodkov na Balkanu, da pa sama ne bo dala povoda za komplikacije. Vendar pa mora Grška izraMti sedanji položaj. Posebnih vojaških priprav Grška ni storila, pač Pa te že pred meseei pomnožila garrizjie na meji proti Makedoniji in Fpiru. Bel*raznih turških vladnih krogov poročajo, da je bilo mesto Preveza včeraj ob pol 3. bombardirano od italijanskih vojnih ladij in da so Italijani izkrcali vojaštvo. Generalni štab vojnega ministrstva sp posvetuje o Tiačrtih za obrambo Albanije. Turško vojaštvo v Janini, je dobilo povelje, da prisili italijansko vojaštvo, * umakne, že bolje pa da je vja- me. Carigrad, 2. oktobra. Včeraj popoldne oh 3. je italijansko brodovje uesto Prevezo bombardiralo. Italijansko S rodo v je je mesto tudi zavzelo. Mnogo hiš je bilo razrušenih, mnosro prebivalcev usmrćenih. 1600 italijanskih vojakov je mesto zasedlo. Turčija je odposlala proti tem italijanskim vojakom 10 bataljonov j.ehote Trod poveljstvom Djavid pa->c. Ta vest je privatna in uradno še ne potrjena. Carigrad, 2. oktobra. Gotovo je, rfa je pričakovati v najbližjem času v Prevezi snopada z Italijani. Turška mornarica pred Dardanela-mi. Berolin, 2. oktobra. Nedaleč od Dardanel je baje italijanska mornarica napadla turško brodovje. Turško mornariško ministrstvo odklanja vsako poročilo o tem boju. Carigrad, 2. oktobra. Turško mornariško ministrstvo je dalo nabiti po mestu poročilo, da je turška vojna mornarica priplula včeraj v Dardaneie. Carigrad, 2. oktobra. Turško mornariško ministrstvo proglaša, da izven Dardanel ni nobenih turških vojnih ladij. Obeuem naznanja turska vlada velesilam, da je ugasnila zunaj Dardanel vse luči na svojih morskih svetilnikih. Dardaneie zaprte. Carigrad, 2. oktobra. Uradno se razglaša, da so Dardaneie od dana-'ijega dne naprej zaprte. Pomorske bitke. Carigrad, 2. oktobra. Sem je do-j. vest, da so turške vojne ladje le pomorsko bitko z italijanskimi šarkami. Dve italijanski križarki se potopili. Ta vest je prišla brez- 1 ni m potom od turške vojne ladje »Barbaroaa«. Vest je vzbudila v Carigradu velikansko veselje. Rim, 2. oktobra. Vojno ministrstvo je dobilo poročilo, da sta se t bližini Dardanel spopadle italijanske in turške vojne ladje. Natančnejših poročil še ni. Turške torpedovke v Jadranskem morju. Bari, 2. oktobra. Več turškin torpedovk so videli v Jadranskem morju. Turške torpedovke ogrožajo italijanske trgovske ladje, valed 6e-sar je promet italijanskih trgovskih ladij v Jadranskem morju ustavljen tako dolgo, da italijansko vojno brodovje napravi zopet varno plov-stvo v Jadranskem morju. Italija ob Rdečem morju. Port Said, 2. oktobra. Italijanska vlada je naročila velesilam, da bo ugasnila vse luči morskih svetilnikov ob Eritrejski obali v Rdečem morju. Pomorska bitka pri Kreti. Rim, 2. oktobra. »Giornale d' Ita-lia« poroča, da je bilo turško vojno brodovje z italijanskim na južno-vzhodni obali otoka Krete pomorsko bitko. Ta vest oficijozno še ni potrjena. Darila. Upravništvu naših listov so poslali za. »Družbo sv. Cirila in Metoda«: Vesela družba nabrala 12 K v zidanici g. Šetine v Črnomlju, g. Milka Bračič iz Zlatarja 8 K in po dokončani pomagalski skušnji štirih brivskih vajencev nabrali 8 K 12 v z geslom: Skušnia pomagalska je končana In tudi majhna vsota zbrana Mojstrov in pomočnikov - brivcev Cirilmetodarije čestilcev. Skupaj 28 K 12 v. »Narodni sklad«: Prijateljska družba Vodmatčanov zbrana pri Zupančiču daruje 22 K, povodom praznovanja godu svojega voditelja-pri-jatelje Mihe; gosp. dr. Jos. Ažman v Ljubljani 20 K, v spomin svoje gospej mamici. Skupaj 44 K. Dijaško podporno društvo »Domovina«: Uradniki mestne hranilnice darovali 56 K, mesto venca na krsto svojemu prijatelju in kolegi g. Janku Čolnarju. Stavbni sklad »Ljubljanskega Sokola«: Gosp. dr. Josip Ažman, tu 20 K v spomin svoji gospe j mamici. — Živeli nabiralci in darovalci! narodno obramba. Za obrambni sklad družbe sv. Cirila in Metoda se je dalje prijavil za štiri kamne in sicer za 941., 942., 943. in 944. Neimenovani narodni dobrotvor iz Ljubljane (plačal 800 kron). Naši dobri rojaki v Ameriki se zglašajo zopet z rodoljubnimi darovi. G. Fr. Sakser v New Yorku je nakazal družbi sv. Cirila in Metoda 35 kron 60 v po naročilu g. Johna An-dolška, Golden, Colo. Živeli naši vrli zavedni rodoljubi v Ameriki! Užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda so jej dale zopet 1500 kron. G. zalasratelj Iv. Perdan je izročil letos 5580 K od prodanih vžigalic. Vsak Slovenec naj rabi le te vrste vžigalice, tako dobimo sta Ini n lepih gmotnih sredstev za slovensko obrambo in prosveto. Izdajatelj m odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Neteorolositno porotno. Višin« sad morjem 3M'2 Srednji zračni tlak 30-7« mm 5 Cts 0 'opazo- 1 »"J* 30 Stanje barometra vmwi • o > o > Nebo 2. pop. 9. zv. 7. zj. 736 8 12 0! sr. jvzh 7338 8*2 sr. szah. 7270 74 ! si. svzh. 2. pop. 9. zv. 726-7 728 0 100 61 si. jvzh. si. svzh. oblačno dež oblačno dež 7. zj. 726*4 j 4-6 slab jug Srednja predvčerajšnja temperatura 10*7», norm. 2*94 in včerajšnja 7 8°, norm. 12*8*, Padavina v 24 urah mm in 50*2 mm 4P* fin? žeflltno ponudbo i Mlad vdovec, stalno nameščen v Ljibljani, te želi t svrho fenitve s kake gospico ali mlado vdovo brez otrok v starosti 20-27 let, ki M m j imela nekaj premoženja — seznati. Le resne ponudbe s sliko pod strogo tajnostjo in »SREČA« proti vračila pod poste rest. Ljaaljaaa, itifci 3365 3365 ^jOJMr lili s konjička« pa ni v m otot v Mjnlitiik išče instrukcije ali mesta domačega učitelja. Dopisi pod „Utltell S0UM na Prvo anoočno pisarno v Ljubljani. Proda se po najnižji ceni v letovišča M Bledu Oorenlsko ==== z mešanim blagom. 3368 Poizve se v uprav »SI. Naroda« Kontoristinja zmožna tudi strojepisja, se sprejme S IS- Oktobrom. — Prednost imajo one, katere so že kdaj v kaki trgo vini poslovale. Ponudbe pod »S« na upravništvo »Slov. Naroda« 3367 Gospodična ki je dovršila trgovski tečaj, in je popolnoma vešča slovenske in nemške stenografije ter strojepisja — išče službe. Dopisi pod »Štajerka 48« poste restante Celje. 3363 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko Vino 233 KOČ najboljše srodstvo. 4 steklenice (5 kg) franko K 450 Bi\ Novakovic, Ljubljana. :: eventuelno s stanovanjem pripraven za trgo-vino ali obrt, na Kongresnem trgu št. 13 se odda v Dajem s 1. novembrom. Natančnejša pojasnila daje upravništvo »Slov. Naroda«. 2501 Sprejme se 3355 popolnoma vešča slovenskega in nem Škega jezika, samostojna knjigovodkinja in korespondentinja proti ugodni plači Ponudbe je doposlati H. Flatsekat, rudarsko podjetje Mirna, Dolenjsko. IZaradi pozne sezije m rokavice! «*> svilnate in pletene po znižanih cenab. d» Ljubljana, Dunajska cesta 111 latkiani kisi. 667 Za obila naročila se priporoča OTILIJA BBAĆKO, Optični zavod z električna obratom. H". Dragotin Jurman Ljubljana, Seleuburgrn Biica it l 4000 2923 •lik wm ■*Mwatari*i iumlfiji in darilnih prtdmt kov t»c- mm* m mi »aj»QT«rfi .t*i»a< kff^jt' ** *° ' gratis ta franko C. in kr. dvomi dobavitelj Jan ■■—as, — Mest at im i aaaaaij Konclplent zvest, v vseh notarskih opravilih ime noma tudi v zapuščinskih razpravah popolnoma izvešban, zmožen slovenskega in nemškega jezika, so Sprejme. Ponudbe se prosijo na gospopa Wlii»alda Svrefceda, o. kr. notarja v Konjicah. 3371 za akvizicijo se takoj sprejme. Potrebno je znanje slovenskega in nemškega jezika. Vprašanja na zavarovalnico .Praga* v Ljubljani, Resljeva cesti 13 pritličje, Zelcznato kina-vino lekarnarja * PICCOLIJA i v LJUBLJANI. Dunajska cesta, obsega navedeno množino železa v nasprotstvu z dni gimi železna Um i •kina-vini, ki obsegajo samo toliko železa kakor navadna namizna vina in nimajo torej nobene zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemiških analiz in tudi ona, ki se je izvršila po odredbi c kr. ministrstva notranjih zadev. Želez na to vino lekarnarja Piccolija jači slabokrvne, nervozne, vsied bolezni oslabele osebe, slabe in bolezno izgledajoče otroke. Steklenica s ,/, 1- 2 K, 3 steklenice K 6*60. Voznina in zavojnina prosta. papirnate in galanterijske stroke spro|mo takoj pri mdki Goričar & Leskovšek v Celju. 3370 Otroško Igranje je opravljanje domačega perila, ako rabimo samostojno pralno sredstvo ZajaaćMB neškodljiv! Mi kltr Po polarnem kuhanja. bleščeče belo perilo! DDTf iT varuJe tkanine in perilo se v kotlu »rtiSli obeli kakor od solnca na trati. BOGOMIL VoiTnVšuiaj \\\/u Dobiva se povsod. 1622 ar Pn Pozor e v ljubljanski okolici oddam radi preselitve v drugi okraj takoj eventuelno tudi celo posestvo pod ugodnimi pogoji prodam. Vpraša naj se do 15. oktobra L 1. pri lastniku v najem, r3373 a. Mat Bolničar Šmartno pri Ljubljani 101 ani. J6 ■S RAZGLAS. Kr. hrvatska slavon. dalmat dnželna vlada objavila je 20. septembra t 1., da je okraj Draga 3360 (okraj SuŠak, komitat Modru5-Reka) s kolero Okužen. C. kr. deželna vlada odredila je zato z razpisom z dne 24 septembra 1911. št. 25493 petdnevno zdravstveno nadzorovanje onih oseb, ki bi dohajale iz Drage. Da se zamore to nadzorovanje točno izvrševati odreja mestni magistrat, da vsi hotelirji, gostilničarji ta sploh vsi, ki oddajajo prenočišča ali stanovanlap ravnotako tudi poglavarji družin glede družinskih udov, naznanilo tako} VSakO iz Drage došlo osebo pri mestnem zglaševalnem uradu, v slučaju sumluvega oboi;enia pa to nemudoma prijavijo. Zdravstveno nadzorovanje vrši se za čas petih dni, brez osebnega nadlegovanja in brez omejitve prostega prometa. Prestopki proti tej odredbi se bodejo v smislu ministrske naredbe z dne 90- septembra 1857. drž. zak. Št. 198 kaznovali. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 29. sentembra 1911. Za oskrbovanje občinskih »pravil mesta Ljub Jane začasno postavljeni c kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. t Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naša ljubljena, predobra, nepozabna mamica, oziroma babica, tašča in teta, gospa Alberta Miklavec danes, dne 30. kimovca 1911 ob 10. uri zvečer, v starosti 66 let, po kratki a mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki predragp rajnke se prepreljejo v torek, 3. vinotoka ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti, Opekarska cesta Stev. 15. na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 30. kimovca 1911. in Pavla amutlavac, otroci. Ivan. Silva in Miloš, vnuka in vnukinja. sinaha. 332 7 00 80 273234 83 4709 E 488/11/3 Dražbenl oklic Vsled sklepa z dne 26. septembra 1911. opravilna Številka E 488/11 /3, se proda dno 12. oktobra 1911. dopoldne ob 9 ari v Troovllak-Leks st 19 na Javni dražbi: s m o ii rta finif dni Reči se smejo ogledati istega dne v času med 9, uro dopoldne v TrboV- ljah-Loke št. 19. C. kr. okr. sodnija Laško« oddelek dne 26. septembra 1911. Naznanilo. aparate kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi Adrija 44 Ker sta trboveljska premogarska družba kakor tudi južna železnica že enkrat povišali ceno premogu in oziroma voznino, ne da bi bili ljubljanski premogotižci poskočili s cenami, ter je imenovana trboveljska družba zopet v drugič premog podražila, primorani so ljubljanski premogotržci slav. občinstvo javiti da se bo od dne 1. oktobra 1911 naprej prodajal premog stot (50 kg) po 1 K 60 h. Z velespoštovanjem zadružno načelnlštvo. V Ljubljani, dne 28. septembra 1911 3342 Bblastfeia koncesijonirana prodaja strupov 2798 v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 5» Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno poŠto. Zahtevajte cenike! fjubljana, Voljfova u. št. 5. priporoča svojo bogato zalogo najmodernejših, najfinejših kožuh o vin,' klobukov, in čepic. ^lago ceno in solidno. veliko zalogo koles z originalno znamko Oglejte sil ^ „Puch 1911" ^ fr. Čudnu, v £jubljani Prešernova Ulica — samo nasproti frančiškanske cerkve. Baznih znamk kolena od K 110*— naprej vedno v zalogi. Zaloga šivalnih strojev: Singer in Ringschi/j. PohR za vezenje i strojen brezplačno. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Edino zastopstvo za Kranjsko! Trgovina z železnino Ualentin CJoleb ijiHin Hi tu 10. 8 priporoča veliko zalogo razne železnine, kuhinjske posode, robe iz kositarja, posode za mast, lonce za perilo, žehtarje, konvice za petrolej in mleko itd. — vse domače trpežno ročno delo ; štedilna ognjišča, peči, predpečnike, posode za premog. Velika zaloga tehtnic, uteži in meril, mesoreznic, plaht za vozove, gumastih cevi in pip ter pristno pozlačenih nagrobnih križev. 3270 Založnik zveze c. kr. drtavnih uradnikov. Bas5a^anaannnnnnnnnnnnnnnan^ Pristen dober MUH nnar m nnp se dobi pri 4220 L. SEBEHIKU 9 !wđ ŠIŠKI. Ljubljanska kreditna banka v Ljubijani. Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica štev. 2. Rezervni fond 610.000 kron. 8 Podružnice v Spijefu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in GoricL Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih ML ^ j 01 Kupuje jn prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst obrestuje od dne vloge po čistih po dnevnem kurzu. fr^LsriiQ¥a ulica si®¥. 7 w Lju&ijna.. združena s Prešerno ira ulica štev. 7 O o ■ mUHMHM 11 priporoča slovenskemu občinstvu, svo^o ls©t§aiaj zalogo kancelijskega, .". komptoarskega, risarskega« slikarskega in šolskega blaga . ■ ■ nafliolSie kakovosti in po sia$iiiiph cenah. Papir kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama, papir za pisalni Stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma, barvasti papir in papir za zavijanje. Trgovske knjige vseh vrsi od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti. Mape . za shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo. Šolski zvezki vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust Pisalne in risalne potrebščine peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte najpriprostejše in naj6nejše, črne, vijolčaste in barvaste. Šolske mape it platni n iz usnja ter jermena za knjige. Mape za zvezke. s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, za dame In IO gospode! za navadno rabo in tudi za darila« Albumi za slike, razglednice in poezije. t Črnilniki in uteži za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po naj nižjih cenah Razglednice umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast Narodna knjigarna sprejema tudi naročila na pisalne stroje ------ vseh sistemov ------ po tova niških cenah; dalje naročila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitke, vizitnloo, oznanila, !aktwo9 trgovska plama itd. itd Lastnina In tlak »Narodno tiskarne«. 6619 4 3676 63 00 6861 30909487 ^90303