Acta Sil va e et Ligni 120 (2019), 29–44 29 Izvirni znanstveni članek / Original scientific paper RAZVOJ GOZDNIH SESTOJEV NA NEKDANJIH NOVINAH V KOPRIVNI DEVELOPMENT OF FOREST ST ANDS ON FORMER SLASH AND BURN FARMING AREAS IN KOPRIVNA Janez GOLOB 1 , Milan GOLOB 2 , David HLADNIK 3 (1) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, golobjanez@hotmail.com (2) Zavod za gozdove Slovenije, milan.golob@zgs.si (3) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, david.hladnik@bf.uni-lj.si IZVLEČEK Na raziskovalnih ploskvah, ki ležijo na nekdanjih novinah na območju katastrske občine Koprivna, smo v septembru leta 2017 opravili šesto zaporedno polno izmero. Gozdovi na raziskovalnih ploskvah so v zasebni lasti in na njih od vzpostavitve le-teh v letu 1960 niso gospodarili. V naravnem sukcesijskem razvoju, ki se je začel pred 70 oziroma 100 leti, je na ploskvah prevladala smreka, spreminjanje sestojnih gostot bi lahko primerjali z Reinekejevem pravilom (SDI) o gostoti sestojev in samoizločanju dreves. Na raziskovalnih ploskvah se lesna zaloga giblje od 566,4 m 3 /ha do 761,3 m 3 /ha, temeljnica pa od 48,7 m 2 /ha do 61,7 m 2 /ha. Opazili smo skokovito povečanje višinskih krivulj smreke in macesna v sestojih. V neredčenih sestojih prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja h/d. Ključne besede: novinarjenje, raziskovalne ploskve, gozdovi na opuščenih kmetijskih površinah, sukcesijski razvoj ABSTRACT We conducted the sixth consecutive measurement of permanent research plots located in former slash-and-burn areas in the ca- dastral community of Koprivna. The forests on the research plots are privately owned and have not been subjected to significant forest management since their establishement in 1960. Natural succession, which began 70 or 100 years ago, was dominated by Norway spruce. The study shows that in untreated Norway spruce stands, the estimation of changes and the self-thinning process are comparable to Reineke’s self-thinning rule or Stand Density Index (SDI). In the research plots, the growing stock ranges from 566.4 m 3 /ha to 761.3 m 3 /ha, and basal area ranges from 48.7 m 2 /ha to 61.7 m 2 /ha. When comparing our results to previous avail- able measurements, we observed a significant increase in forest stand height curves. In untreated stands without thinning opera- tions, the predominant proportion of trees had a high and unfavourable height-diameter ratio (h/d). Key words: slash-and-burn cultivation, research plots, post-agricultural forests, successional development GDK 261.3:228:182.21(045)=163.6 Prispelo / Received: 18. 6. 2019 DOI 10.20315/ASetL.120.3 Sprejeto / Accepted: 26. 9. 2019 1 UVOD 1 INTRODUCTION V zadnjih desetletjih se pogosto krešejo polemike o primernosti trajnih raziskovalnih ploskev v evropskih gozdovih in njihovi informacijski vrednosti v primer- javi s stalnimi vzorčnimi ploskvami v gozdnih inven- turah (Koehl in sod., 1995; von Gadow, 1999; Hladnik in Skvarča, 2009; Nagel in sod., 2012; Pretzsch in sod., 2019). Z inventurami pridobimo ocene o stanju in ra- zvoju gozdnih sestojev, najpogosteje se opiramo na nepristranske ocene povprečnih vrednosti opazovanih spremenljivk. Trajne raziskovalne ploskve pa so bile zasnovane po načelih eksperimentov, ki so jih Pretzsch in sod. (2019) razdelili v štiri skupine: • bodisi za preučevanje gojitvenih ukrepov (intenziv- nosti redčenja) kot opazovalne študije pred več kot sto leti; • v sredini 20. stoletja kot raziskovalne ploskve, za- snovane po načelih statističnih poskusov s slučaj- nostno razmestitvijo, ponovitvami in objektivno določitvijo ekoloških dejavnikov, gojitvenih ukre- pov ter njihovih gradientov; • kot ponovitve poskusov ne le na posameznih, tem- več na številnih rastiščih z različno produktivnostjo ali nizom ekoloških gradientov; • kot intenzivne raziskovalne ploskve oziroma posta- je v sklopu intenzivnega monitoringa gozdov. Ocenili so, da se dolgoročno raziskovanje na trajnih raziskovalnih ploskvah in monitoring v sklopu gozdnih inventur dopolnjujeta in ne izključujeta, čeprav dol- goročnim raziskavam ni naklonjen današnji koncept financiranja raziskovalnega dela, pri katerem pričaku- jemo izsledke v nekaj letih in ne v desetletjih razvoja 30 Gol ob J ., Gol ob M., Hla dnik D .: R azv oj go z dnih sest oje v na nek danjih no v inah v K opr i vni gozdnih sestojev ali celo stoletni obhodnji (Pretzsch in sod., 2019). Tudi v Sloveniji so raziskovalci opozarjali na pomen trajnih raziskovalnih ploskev v gozdovih, ki so temelj raziskovanja o rasti in donosu gozda, preučevanju raz- ličnih gozdnogojitvenih ukrepov ali razvoja naravi pre- puščenih gozdov (Diaci, 1992; Diaci, 2006; Hladnik in Skvarča, 2009; Kotar, 2011). Zasnovani so bili poskusi za raziskovanje učinkov redčenja v gozdnih sestojih in primerjavo z naravi prepuščenimi sestoji, ki so jih ana- lizirali po nekaj desetletjih opazovanja (Ferlin, 1988; Diaci, 1992; Bončina, 1994; Kecman, 1999), trajne raz- iskovalne ploskve pa so pred 70 leti začeli postavljati v gospodarsko pomembnih gozdovih z optimalno zgrad- bo (Cividini in Wraber, 1950). Poseben primer trajnih raziskovalnih ploskev je zasnoval prof. dr. Dušan Mlin- šek na opuščenih fratah in novinah na Koroškem, na katerih so leta 1960 začeli spremljati sukcesijski razvoj gozda (Golob, 1992). Spremljanje sukcesijskega razvoja gozdov je pose- bej zanimivo, če po ocenah iz podatkov franciscejske- ga katastra (Žumer, 1976) in statističnega ocenjevanja gozdnatosti na jožefinskih vojaških zemljevidih (Hla- dnik, 2005) sklepamo, da je 38 % današnje površine gozdov pred 200 leti še pripadalo kmetijskim zemlji- ščem. Maček (1978) je opozoril, da so šele sredi 18. stoletja poskušali gozdne površine trajno opredeliti zaradi potrebe po ohranitvi gozda in tudi v zvezi s te- rezijansko davčno rektifikacijo v obdobju od leta 1748 do 1755. Po njegovi oceni pred tem med sedanjima go- spodarskima panogama gozdarstvom in kmetijstvom ni bilo domala nobenih mej, ker je večina prebivalstva živela avtarkično od pridelave v okolici bivališč in se ni bilo mogoče ozirati na diferencirano izrabo različnih zemljiščih kategorij. Anko (1983) je posebej poudaril in analiziral avtarkično zasnovani gospodarski obrat celkov, na katerih je bil v fevdalni dobi glavni namen iz- polnjevati služnostne obveznosti do zemljiških gospo- dov in pridelati zadostne količine hrane, da so ljudje preživeli iz leta v leto. Samotne kmetije - celki so morale biti velike, saj so le tako kmetje lahko zagotovili dovolj hrane za preži- vetje. Zaradi pomanjkanja površin za obdelovanje so razvili novinarjenje in fratarjenje. Kmetje so izkrčili dele gozda in na požganinah oblikovali obdelovalne površine, gozd je obstal le na težko dostopnih in za obdelovanje neprimernih površinah. Anko (1983) je ocenil, da so bili na celkih prisiljeni požigati tudi zara- di premajhne količine hlevskega gnoja - kljub velikim naporom za dolgoročno sorazmerno nizek pridelek na novinah. Težke življenjske razmere in pomanjkanje kmetijskih obdelovalnih površin so prisilili visokogor- skega kmeta, da si je na primernih delih gozda obliko- val začasne njive. Primerno površino je zelo skrbno izbral že zgodaj spomladi. Gozdno drevje in grmovje so posekali. Ker so morali novo nastalo njivo zaščititi pred divjadjo, so primerne vrhače in debelejše veje shranili za leseno ograjo. Ostalo posekano drevje in grmovje so razporedili po vsej površini predvidene nove njive. Les se je sušil vse do konca meseca julija. Požig materia- la so skrbno spremljali, saj bi nekontrolirano gorenje materiala lahko pomenilo nastanek gozdnega požara. Zemlja na pogorišču se je morala ohladiti. Potem so jo prekopali in posejali ozimno rž. Njivo so zaščitili z ograjo iz shranjenih vej in vrhačev. Naslednje leto so še enkrat sejali jaro rž ali pa ajdo. Po tej drugi žetvi so novino prepustili naravnemu zaraščanju. Novino je po- časi prerasla trava. Tako so jo še nekaj let uporabljali za pašnik, ki pa se je postopoma zaraščal z grmovjem. Le-temu je sledil razvoj mladega gozda. Novinarjenje so na isti površini opravljali vsakih 10 do 30 let, fratar- jenje pa v starejšem, odraslem gozdu, kjer so posame- zna debelejša drevesa pogosto samo oklestili in pustili. Druga opravila so potekala enako kot pri novinarjenju (Golob, 1992). Maček (1978) je ocenil, da so bili pridelki s takih po- žganic v celoti skromni, ker so se tla že po prvem letu izčrpala, gnojenje s hlevskim gnojem pa je bilo oteženo ali tudi onemogočeno zaradi velikih strmin in oddalje- nosti. Za sežiganje so uporabili drevesne ostanke, ki jih ne bi bilo gospodarno predelati ali transportirati, ker so frate delali na bolj oddaljenih površinah. Pridelke s po- žganic so morali pogosto na hrbtih znositi do bivališč. Fratarjenje in novinarjenje je bilo marsikje v Slo- veniji trdno zakoreninjen način dela. Na uredbo o pre- povedi požiganja gozdov v Zakonu o gozdovih iz leta 1929 so se v nekaterih občinah (Črna, Ljubno, Solča- va) pritožili. Tako so območja, kjer je bilo požiganje ustaljena praksa, izvzeli iz uredbe. S to prakso so tudi po letu 1929 nadaljevali. Prav tako je bilo fratarjenje ustaljena praksa v Mislinjski dolini (Cimperšek, 2015). Uporaba ognja, kot pomoč pri pridelovanju hrane, je bila razširjena tudi po Dravski dolini (Pečnik, 2010). Francoski antropolog Sigaut (1979, cit. po Dove, 2015) je opisal, da se je novinarjenje obdržalo v Fran- ciji do zadnjega desetletja 19. stoletja, do prve polovice dvajsetega stoletja pa v Avstriji, Nemčiji, Švedski, Rusiji, Latviji, Estoniji in na Finskem (Hamilton, 1997; Gol- dammer in Bruce, 2004; Jääts in sod., 2010; Tomson, 2018). V zgodovini rabe zemljišč so bila obdobja, ko so z ognjem povzročali v naravi intenzivne ekološke škode (Goldammer in Bruce, 2004). Novinarjenje kot kmetij- stvo je bilo številna stoletja osrednja značilnost šved- skega gospodarjenja z gozdovi. Imelo je pomembno Acta Sil va e et Ligni 120 (2019), 29–44 31 Slika 1: Katastrska občina Koprivna na meji s sosednjo Av- strijo (GURS, 2017) Fig. 1: The Koprivna cadastral municipality (dark grey) on the border with neighbouring Austria (GURS, 2017) vlogo v kolonizaciji severa in pri razvoju gospodarstva nordijskih držav. Intenzivnost novinarjenja se je spre- minjala glede na lokacijo. V hribovitem gozdnatem ob- močju južne Švedske je bilo novinarjenje pogosto med revnimi kmeti vse do konca 19. stoletja. Slavni botanik, Carl von Linné, je v svojem potovalnem poročilu, napi- sanem leta 1741, opisal požgane površine, na katerih so pridelovali poljščine. Njegovo mnenje je bilo, da je novinarjenje sprejemljiva metoda, s katero so si lačni ljudje pridobil nekaj kruha iz slabe in kamnite pokraji- ne. Vendar pa so njegovi pokrovitelji zahtevali, da mora opustiti to stran iz svojega poročila, ker ni bilo v skladu z uradno politiko v tistem obdobju (Hamilton, 1997). V Estoniji so celo ustvarili posebno zemljiško ka- tegorijo z imenom »buschland«. Uporabljali so jo za gozdove, ki so jih požigali pri majhni starosti. Na teh površinah so kasneje pridelovali poljščine (Tomson in sod., 2015). Obdelovanje zemlje s pomočjo ognja je naj- verjetneje najstarejša oblika poljedelstva v zgodovini Estonije (Jääts, in sod., 2010). Zgodovinska analiza je pokazala, da je bilo novinarjenje pomembna kmetijska praksa vse od bronaste dobe do sredine devetnajstega stoletja, ko je začela upadati raba te metode. Na Slovenskem so tak način gospodarjenja z goz- dovi opustili, ko je bilo z Zakonom o gozdovih (1953) prepovedano krčiti gozdove ali jih spreminjati v drugo kulturo, prepovedano je bilo pustošenje gozda, sečnja na golo, pridobivanje stelje v takem obsegu, da bi bila ogrožena proizvodnost gozda. V nekaterih oddaljenih hribovskih predelih se je požigalništvo še obdržalo kot relikt, Maček (1978) pa je pri svojih terenskih raziska- vah zvedel, da so še okoli leta 1970 na Koroškem v ne- znatnem obsegu požigali frate. Raziskovalne ploskve na novinah in fratah, ki bodo predstavljene v tem pri- spevku, so bile prepuščene naravnemu sukcesijskemu razvoju. Stadiju pionirskega gozda na teh ploskvah je postopoma sledil razvoj naravnega smrekovega in ma- cesnovega gozda s posamično primesjo bukve, rdečega bora, breze in jelše (Golob, 1992). Namen prispevka je predstaviti in analizirati: • kako se je ob naravnem sukcesijskem razvoju goz- dnih sestojev po 55 letih spremenila njihova vrstna sestava; • kako so se spreminjale sestojne gostote v neredče- nih sestojih, kakšni sta njihova debelinska struktu- ra in mehanska stabilnost; • kakšne so gostote sestojev na nekdanjih novinah in fratah v primerjavi z gostotami sestojev na razisko- valnih ploskvah na primerljivih gozdnih rastiščih. 2 PREDST AVITEV OBJEKT A IN METODE DELA 2 STUDY AREA AND METHODS 2.1 Katastrska občina Koprivna 2.1 Koprivna cadastral municipality Koprivna je alpska dolina z razloženim naseljem samotnih kmetij (celkov) v povirju reke Meže med Ra- duho (2062 m nm.v.), Olševo (1930 m nm.v.) in Peco (2126 m nm.v.) v občini Črna na Koroškem. Obsega ne- katere izmed najviše ležečih kmetij v Sloveniji, v pasu okoli 1000 m nm.v. Na severni in zahodni strani meji na Republiko Avstrijo (sliki 1 in 2). Katastrska občina Koprivna obsega 2977 ha povr- šine. Število prebivalcev v Koprivni upada. Na samo- tnih kmetijah so ostali ostareli lastniki, mladina pa se je odselila v dolino bliže službam. Posebnost Koprivne so celki, strnjena posestva, omejena z gozdom. Okoli doma so obdelovane površine, ki jih obdajajo travniki in pašniki. Bolj oddaljena, strma zemljišča pa porašča 32 Gol ob J ., Gol ob M., Hla dnik D .: R azv oj go z dnih sest oje v na nek danjih no v inah v K opr i vni gozd (Golob, 1992). Koprivna naj bi dobila ime po ko- privah (Urtica dioica L.), ki so bujno preraščale izkrče- ne novine (Mrdavšič, 2001). Na območju Koprivne je bila leta 1890 površina gozda 983 ha (Medved, 1967). Do danes se je povečala za 1700 ha, zmanjšala se je površina njiv in pašnikov. Nekdanjo rabo zemljišč smo preverili na jožefinskem vojaškem zemljevidu s konca 18. stoletja (slika 3) in franciscejskem katastru iz začetka 19. stoletja (slika 4). Na slikah 2, 3 in 4 vidimo, da se je krajinska zgradba skozi zgodovino močno spreminjala. V 18. stoletju je gozd poraščal le izredno strma in skalovita območja. Tudi v 19. stoletju so prevladovale novine, pašniki in travniki, vendar pa je površina gozda že večja kot v 18. stoletju. Danes je na površinah nekdanjih novin, frat in pašnikov gozd. Travniki so ostali le na položnih površi- nah ob hišah, ki omogočajo strojno obdelavo. Današnjih kategorij kmetijskih in gozdnih zemljišč (MKGP , 2018) ni bilo mogoče neposredno primerjati s podatki iz preteklih raziskav (preglednica 1), zato smo morali kategorije združevati. Na območju celkov je bilo mogoče presoditi, da nekdanje planine in pašniki obsegajo kategorije kmetijskih zemljišč, poraščenih z gozdnim drevjem, kmetijskih zemljišč v zaraščanju in suha odprta zemljišča s posebnim rastlinskim pokro- vom. Gozd sestavljajo kategoriji drevesa in grmišče ter gozdna zemljišča. V skupino nerodovitno in ostalo smo uvrstili pozidana zemljišča, odprta zemljišča brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom, vodne površne. Ploskve ležijo v gozdovih kmetij Janšek, Zdovc in nekdanje kmetije Čofatija, ki je danes v lasti kmetije Flo- rin iz Tople (sliki 2 in 4). Prve meritve so bile opravljene v 60-ih letih prejšnjega stoletja, leta 1962, 1965 in 1968 (Golob, 1992). Ob začetku opazovanja so ploskve ogra- dili z bodečo žico, da je bil onemogočen dostop živine in divjadi, ob vsaki ploskvi pa je bil določen in označen varovalni pas v približni širini drevesnih višin na novini. 2.2 Raziskovalne ploskve 2.2 Research plots V preglednici 2 so opisani nadmorska višina, ek- spozicija in naklon ploskev, njihova površina, začetek zaraščanja z gozdom in oznaka rastišča. Z uporabo di- gitalnega modela reliefa iz podatkov laserskega skeni- Slika 2: Dolina Koprivne in raziskovalne ploskve, označene z rdečo barvo, na trirazsežnem modelu danes. Zgoraj levo so označene ploskve na kmetiji Zdovc, zgoraj desno na nekda- nji kmetiji Čofatija in spodaj na kmetiji Janšek (GURS, 2016; MOP , 2017). Fig. 2: 3D visualization of the Koprivna area with research plots marked in red. Plots on the Zdovc farm are shown in the upper left, plots on the former Čofatija farm are shown in the upper right and plots near Janšek farm are shown at the bottom (GURS, 2016; MOP , 2017). Preglednica 1: Raba zemljišč v Koprivni v letih 1890, 1962 in 2017 (Medved, 1967; MKGP , 2018) Table 1: Land use changes in the Koprivna cadastral munici- pality in 1890, 1962 and 2017 (Medved, 1967; MKGP , 2018) Leto Year Skupno Total Njive in vrtovi Arable land and kit- chen gardens Travniki in senožeti Meadows and hay fields Planine in pašniki Mountain pastures and rangelands Gozd Forest Nerodovitno in ostalo Unproductive and other lands (ha) (ha) (ha) (ha) (ha) (ha) 1890 2975 121 151 1620 983 100 1962 2975 119 149 634 1993 80 2017 2977 5 243 24 2674 31 Acta Sil va e et Ligni 120 (2019), 29–44 33 ranja Slovenije v letu 2015 smo lahko natančno dolo- čili nadmorske višine ploskev. Zato smo v preglednici iz pretekle raziskave (Golob, 1992), ki opisuje ploskve, spremenili nadmorske višine. Zaporedne številke plo- skev so ostale enake, čeprav so ploskve z oznakami 1, 2 in 5 opustili po prvih meritvah. Redčenj na ploskvah niso opravljali, le na ploskvah 12 in 16 so bile po letu 1972 posekane debelejše breze (Golob, 1992). Na raziskovalni ploskvi 11 smo leta 2017 ocenili razvojni stadij mlajšega debeljaka smreke in macesna, na drugih raziskovalnih ploskvah pa razvojne stadije drogovnjakov in prehodov v mlajše debeljake s prevla- dujočo smreko. Na nekdanji kmetiji Čofatija so raziskovalne ploskve postavljene na površinah, kjer so ob koncu 18. in v za- četku 19. stoletja prevladovali pašniki in travniki (slika 4). Na kmetiji Zdovc bi lahko na podlagi jožefinskega zemljevida sklepali, da so bile ploskve postavljene na območju novin, te pa so v času franciscejskega katastra prepustili gozdu (sliki 3 in 4). Tudi na kmetiji Janšek je na štirih ploskvah pred 200 leti mogoče sklepati o negozdnih površinah, le zemljišče s ploskvijo 12 je bilo Slika 3: Raziskovalne ploskve, označene z rdečo barvo, na karti iz obdobja 1763–1787. Zgoraj levo so označene ploskve na kmetiji Zdovc, zgoraj desno na nekdanji kmetiji Čofatija in spodaj na kmetiji Janšek (Rajšp in sod., 1999: 13). Fig. 3: Research plots (red colour) on a map from the period 1763– 1787. Plots on the Zdovc farm are shown in the upper left, plots on the former Čofatija farm are shown in the upper right and plots on Janšek farm are shown at the bottom (Rajšp in sod., 1999: 13). Slika 4: Ploskve, označene z rdečo barvo, na karti katastrske občine Koprivna iz leta 1827 (Arhiv RS, 2018) Fig. 4: Land use in the Koprivna cadastral municipality in 1827 (Arhiv RS, 2018). Research plots are shown in red. 34 Gol ob J ., Gol ob M., Hla dnik D .: R azv oj go z dnih sest oje v na nek danjih no v inah v K opr i vni v času franciscejskega katastra uvrščeno v gozd, pred tem pa je bilo tudi kartirano kot negozdno zemljišče. 2.3 Metode dela 2.3 Methods Na podlagi novih meritev smo na raziskovalnih plo- skvah ugotavljali število dreves in mortaliteto, iz po- datkov o premerih dreves smo izračunali temeljnico in njene deleže po drevesnih vrstah. Terensko delo smo opravili v septembru 2017. Na 13 ploskvah smo opra- vili popolno izmero vseh dreves, tako kot so to opravili pri prejšnjih meritvah. Z merskim trakom smo na pr- sni višini (1,3 m) izmerili premere vseh dreves, ki so bila evidentirana v preteklosti, na milimeter natančno. Tako kot v prejšnjih meritvah smo drevesom, ki so bila manjša od 130 cm, izmerili premer na sredini njihove višine, višino teh dreves pa ocenili na 10 cm natančno (Golob, 1992). Pri identifikaciji posameznega drevesa nam je bila v veliko pomoč aluminijasta ploščica, ki je pritrjena na korenovcu posameznih dreves. Vsem dre- vesom smo izmerili višine na decimeter natančno. Pri izmeri višine smo uporabili višinomer Haglöf Vertex IV. Višino posameznega drevesa smo izmerili štirikrat in uporabili aritmetično sredino štirih meritev. Posameznim drevesom smo ocenili vitalnost, usme- ritev oziroma razvojno težnjo, gozdnogojitveno vlogo, dolžino krošnje in kakovost debla. Drevesa so bila oce- njena po klasifikaciji IUFRO (Mlinšek, 1968). Njihovo vitalnost smo ocenjevali glede na razvitost krošnje, barvo listov ali iglic, odmiranje vej, zdravstveno sta- nje in pričakovano sposobnost reagiranja drevesa na spremembe v okolju. Pri ocenjevanju slojevitosti smo drevesa uvrstili v tri sloje. V zgornji sloj smo uvrstili drevesa, ki imajo krošnjo v zgornji tretjini sestojne vi- šine, v srednji sloj drevesa s krošnjo v srednji tretjini in spodnji sloj drevesa s krošnjo v spodnji tretjini se- stojne višine. Na podlagi naštetih lastnosti je bilo mo- goče sklepati, ali drevo ob razvoju sestoja napreduje, spremlja ali zaostaja v razvoju. Ocenili smo, kakšna bi bila njegova gojitvena vloga ob morebitnih gojitvenih ukrepih - izbrano drevo, drugače koristno ali nezaže- leno drevo. Pri dolžili krošnje smo v kategorijo dreves z dolgo krošnjo vključili drevesa, ki imajo krošnjo daljšo od po- lovice višine drevesa. V kategorijo dreves s srednje dol- go krošnjo smo uvrstili drevesa z dolžino krošnje od polovice do četrtine višine drevesa. V kategorijo dreves s kratko krošnjo smo uvrstili drevesa, ki imajo krošnjo krajšo od četrtine višine drevesa. Pri kakovosti debla smo določili drevesa z odličnim deblom, ki imajo več kot polovico volumna debla najvišjih kakovostnih ra- zredov. V kategorijo dreves z deblom srednje kakovosti smo določili drevesa, ki imajo najmanj polovico volu- mna debla povprečne kakovosti. V kategorijo dreves z Preglednica 2: Osnovni podatki o raziskovalnih ploskvah (Golob, 1992: 25) Table 2: Basic data on the research plots (Golob, 1992: 25) Ploskev Plot number, location Št. Kraj Nadmorska višina (m) Altitude Lega Exposition Rastišče Forest site Naklon terena (%) Slope Površina (m 2 ) Area Začetek zaraščanja Start of forest succession 3 Čofatija 1165 J BF v 67 600 1915 4 Čofatija 1185 J BF v 67 400 1915 6 Čofatija 1255 JJZ BF v 70 180 1915 1915 7 Čofatija 1305 JJV BF v 60 100 1915 8 Zdovc 1340 SV BF o 60 100 1945 9 Zdovc 1340 SV BF o 60 100 1945 10 Zdovc 1340 SV BF o 40 49 1945 11 Zdovc 1315 SSV BF o 57 2800 * 12 Janšek 1085 SSV HF 0 238 1930 13 Janšek 1175 VSV HF 55 262 1930 14 Janšek 1165 VSV HF 35 275 1930 15 Janšek 1120 SV HF 60 190 1930 16 Janšek 1140 S HF 42 240 1930 BF v - Blechno-Fagetum vaccinietosum vitis-idaeae BF o - Blechno-Fagetum oreopterietosum HF - Homogyno sylvestris-Fagetum * gozd je bil ob meritvah leta 1962 že dobro razvit Acta Sil va e et Ligni 120 (2019), 29–44 35 debli majhne kakovosti pa smo uvrstili drevesa, ki ima- jo nad polovico volumna debla manjvredne kakovosti. Pri obdelavi podatkov smo združili ploskve v štiri skupine, tako kot so bile združene pri prvi objavi izsled- kov v letu 1992. V skupino Zdovc smo združili ploskve 8, 9 in 10, v skupino Čofatija ploskve 3, 4, 6 in 7 ter v skupino Janšek ploskve 12, 13, 14, 15 in 16. Ploskev 11 pri Zdovcu smo obravnavali posebej. Za te skupine vzorčnih ploskev smo prikazali višinske krivulje, po- razdelitev dreves po debelinskih stopnjah in izračunali sestojne gostote. Prikazali smo število dreves na hektar, temeljnico na hektar, lesno zalogo na hektar, Reinekejev indeks gostote sestoja SDI, Shannon-Wienerjev indeks za oceno strukturne raznovrstnosti sestojev po debelin- skih stopnjah ter Shannon-Wienerjev indeks za oceno vrstne pestrosti. Z Reinekejevim indeksom (1933; cit. po Pretzsch in Biber, 2005) smo primerjali sestojne go- stote na treh območjih raziskovalnih ploskev na podla- gi števila dreves na hektar (N) in srednjetemeljničnega premera dreves (d) glede na povprečni premer 25 cm: SDI = N (25/d) – 1,605 S Shannon-Wienerjevim indeksom (H´) smo ocenili vrstne pestrosti sestojev in strukturne raznovrstnosti gozdnih sestojev po debelinskih razredih 5 cm: Vrednost p i je delež temeljnice na hektar posame- zne drevesne vrste oziroma delež temeljnice na hektar dreves v posameznem debelinskem razredu od celotne temeljnice. Pri analizi strukture dreves, mortalitete in vrasti smo pri mortaliteti upoštevali osebke, ki so izpadli iz ploskev od meritve leta 1990 do meritve leta 2017. Po- datke o ploskvah za pretekla leta smo pridobili iz oseb- ne zbirke podatkov (Golob, 2017). Horizontalno zgrad- bo ploskev smo izrisali v programu ArcMap s pomočjo podatkov preteklih merjenj (slika 5). Drevesa iz leta 1990, ki jih ne prekrivajo barvno označena drevesa v letu 2017, so od leta 1990 do leta 2017 odmrla. 3 REZUL T ATI 3 RESUL TS 3.1 Sestojne gostote in strukturni znaki 3.1 Stand densities and stand structure V štirih skupinah raziskovalnih ploskev smo izraču- nali visoke sestojne gostote (preglednica 3). Razisko- valne ploskve ležijo na območju današnjih debeljakov (ZGS, 2015), le pri kmetiji Zdovc so tri raziskovalne ploskve postavljene na prehodu med drogovnjaki in debeljaki. Frekvenčne porazdelitve premerov dreves po 5-centimetrskih debelinskih stopnjah kažejo prevladu- joč delež dreves do 5. debelinske stopnje, le na ploskvi z macesnom (Zdovc 11) po številu prevladujejo debe- lejša drevesa (slika 6). Raznolikost debelinske struktu- re na raziskovalnih ploskvah smo ocenili s Shannono- vim indeksom, pri katerem smo upoštevali porazdeli- tev temeljnice po debelinskih stopnjah. Tako ocenjena raznolikost na vseh ploskvah narašča (slika 7). Slika 5: Tloris dreves na raziskovalni ploskvi številka 11 v letu 1990 (črno) in v letu 2017 (barvne oznake) Fig. 5: Ground plan of the trees on research plot number 11 in 1990 (black) and in 2017 (colour markings) 36 Gol ob J ., Gol ob M., Hla dnik D .: R azv oj go z dnih sest oje v na nek danjih no v inah v K opr i vni Preglednica 3: Sestojni parametri v štirih skupinah razisko- valnih ploskev na območju Koprivne leta 2017 (d g - srednje- temeljnični premer, N - število dreves, SDI - indeks sestojne gostote, G - temeljnica, V - lesna zaloga) Table 3: Stand parameters on the four groups of research plots in Koprivna in 2017 (d g - basal area weighted mean di- ameter, N - number of trees, SDI - stand density index, G - ba- sal area, V - growing stock) Kmetija d g (cm) N (ha -1 ) SDI G (m 2 /ha) V (m 3 /ha) Čofatija 27,2 1352 1286 61,67 682,7 Zdovc 21,1 1880 1215 52,50 566,4 Zdovc 11 34,6 532 878 48,68 761,3 Janšek 24,8 1438 1157 52,53 623,8 Slika 6: Porazdelitev števila dreves po debelinskih stopnjah na raziskovalnih ploskvah v Koprivni leta 2017 Fig. 6: Frequency distribution of trees by diameter classes on the research plots in Koprivna in 2017 Slika 7: Raznolikost debelinske strukture dreves, ocenjena s Shannonovim indeksom (H') glede na temeljnico po debe- linskih stopnjah na raziskovalnih ploskvah v Koprivni od leta 1962 do leta 2017 Fig. 7: Shannon’s index (H’) based on the distribution of the basal area by diameter classes on the research plots in Ko- privna between 1962 and 2017 Acta Sil va e et Ligni 120 (2019), 29–44 37 Na ploskvah kmetije Čofatija do leta 1972 ni vrasla nobena drevesna vrsta. Po tem letu pa so do leta 1990 vraščale bukev, breza, smreka in trepetlika. V obdobju do zadnje meritve leta 2017 je na ploskvah kmetije Čofatija vraščala le smreka. V obdobju od prve meri- tve leta 1962 do meritve leta 1972 je bila mortaliteta 56,3 %. Po letu 1962 so mortaliteto sprva ocenjevali v triletnih obdobjih in je bilo mogoče sklepati tudi o povprečni letni mortaliteti do leta 1972 (3,6 %, 5,3 % in 6,3 % letno). V naslednjem obdobju do leta 1990 je odmrlo 31,2 % dreves (1,7 % letno), med letoma 1990 do 2017 pa 49,2 % (1,8 % letno). Na kmetiji Zdovc prav tako ni bilo vraščanja dreves do leta 1972. Do leta 1990 pa sta na te ploskve vrašča- li smreka in jerebika. V obdobju od prve meritve leta 1962 do meritve leta 1972 je bila mortaliteta 49,5 %. Do leta 1965 je odmrlo 5,9 % dreves, do 1968 5,0 % in do leta 1972 7,3 %. Med letoma 1972 in 1990 je bila ocenjena letna mortaliteta 3,8 %, med letoma 1990 in 2017 pa 2,8 % letno. Od prve meritve na ploskvi 11 kmetije Zdovc pa vse do zadnje meritve leta 2017 je vraščala le smreka. V obdobju od prve meritve leta 1962 do meritve leta 1990 je bila mortaliteta 52,8 % (2,9 % letno), med letoma 1990 in 2017 pa je odmrlo 46,4 % dreves (1,7 % letno). V obdobju med meritvami leta 1972 in 1990 so na ploskvah kmetije Janšek vraščale smreka, jerebika in siva jelša. Mortaliteta dreves je v prvem obdobju od leta 1962 do 1972 dosegla 53,8 % (5,4 % letno), v ob- dobju med letoma 1972 in 1990 50,5 % (6,3 % letno), v zadnjem obdobju od leta 1990 do 2017 pa je odmrlo 62,0 % dreves oziroma 2,3 % letno. Kljub neenakim in predolgim časovnim obdob- jem, v katerih so potekale meritve, je mogoče sklepa- ti o zmanjševanju števila dreves, primerljivo z Reine- kejevim indeksom (slika 8). Alometrijske konstante (-1,605) ni bilo primerno preverjati, ker sta zadnji meritvi potekali po 18 oziroma 27 letih od prejšnje meritve, zlasti pa raziskovalne ploskve niso bile vrstno homogene in so jih sestavljale različne drevesne vrste (slika 9, preglednica 4). V letu 1962 so bila na ploskvah kmetije Čofatija iz- merjena naslednja drevesa: smreka, breza, zelena jelša, rdeči bor, macesen, siva jelša, bukev, iva, trepetlika in jerebika. Do leta 2017 pa so na teh ploskvah ostala dre- vesa breze, bukve, rdečega bora in smreke. Na ploskvah kmetije Zdovc so ob prvi meritvi v letu 1962 izmerili smreko, brezo, zeleno jelšo, rdeči bor, macesen, ivo in jerebiko. Ob zadnji meritvi pa so bile na ploskvah le še breza, smreka in zelena jelša. Leta 1962 so na ploskvi 11 kmetije Zdovc merili drevesa smreke, breze, zelene jelše, rdečega bora, macesna, jelke in jerebike. V letu 2017 pa sta na ploskvi ostala le še macesen in smreka. Na ploskvah kmetije Janšek so ob prvi meritvi stala dre- Slika 8: Razmerje med logaritmi števila dreves in srednjete- meljničnih premerov na izbranih raziskovalnih ploskvah na območju Koprivne od leta 1962 do 2017. Daljica ln(N) = a' – 1,605×ln(d), izračunana po Reinekeju (1933, cit. po Pretzsch in Biber, 2005), je prikazana kot referenca z naklonom a' = 12. Fig. 8: ln(N) – ln(d) relationship for the survey plots in Ko- privna between 1962 and 2017. Straight line ln(N) = a’ – 1.605×ln(d) following Reineke (1933, after Pretzsch in Biber, 2005) with intercept a’ = 12 is given as reference. 38 Gol ob J ., Gol ob M., Hla dnik D .: R azv oj go z dnih sest oje v na nek danjih no v inah v K opr i vni vesa smreke, breze, zelene jelše, rdečega bora, gorskega javorja, macesna, jelke, sive jelše, bukve, ive in jerebike, ob zadnji meritvi v letu 2017 pa drevesa breze, bukve, jelke, gorskega javorja, macesna, sive jelše in smreke. Na ploskvah kmetije Čofatija se je delež smreke v temeljnici po letu 1962 povečal s 37,7 % na 82,2 % v letu 2017 (preglednica 4). Na ploskvah kmetije Zdovc je bil ob prvi meritvi v letu 1962 delež smreke v temelj- nici 6,2 %, leta 2017 pa 91,4 %. Na ploskvi 11 kmetije Zdovc se je delež smreke zmanjšal na račun macesna. Ob prvi meritvi je bil delež smreke v temeljnici 46,2 %, nato se je zmanjšal na 44,6 % v letu 1990 in na 42,4 % ob zadnji meritvi v letu 2017. Na kmetiji Janšek je bil delež smreke sprva 20,0 %, ob zadnji meritvi pa je ta delež znašal že 70,1 %. Na prvotno bukovih rastiščih je delež bukve majhen in se na nobeni od skupin razisko- valnih ploskev ni uveljavila. 3.2 Značilnosti dreves 3.2 Tree characteristics Znaki posameznih dreves v letu 2017 potrjujejo, da se je smreka najmočneje uveljavila na ploskvah ob Preglednica 4: Deleži drevesnih vrst v temeljnici (%) v štirih skupinah raziskovalnih ploskev na območju Koprivne Table 4: Shares of tree speacies in basal area (%) on the four groups of research plots in Koprivna Slika 9: Spreminjanje vrstne pestrosti na raziskovalnih plo- skvah od leta 1962 do leta 2017, ocenjeno s Shannonovim indeksom (H') za deleže temeljnice drevesnih vrst Fig. 9: Shannon’s index (H’) based on the distribution of the basal area by tree species on the research plots in Koprivna between 1962 and 2017 0 , 0 0 , 5 1 , 0 1 , 5 2 , 0 2 , 5 1 9 6 0 1 9 7 0 1 9 8 0 1 9 9 0 2 0 0 0 2 0 1 0 2 0 2 0 H ' L e t o Čofatija Zdovc Zdovc 11 Janšek Kmetija Farm Leto Year smreka Picea abies breza Betula pendula bukev Fagus sylvatica rd. bor Pinus sylvestris macesen Larix decidua gor. javor Acer pseu- doplatanus jelka Abies alba s. jelša Alnus incana iva Salix caprea jerebika Sorbus aucuparia trepetlika Populus tremula z. jelša Alnus viridis Čofatija 1962 37,7 42,5 0,01 11,4 0,003 0,1 0,4 0,01 6,8 0,9 1972 48,3 36,8 0,05 9,7 0,2 0,01 4,6 0,3 1990 64,8 25,4 0,1 8,1 1,5 0,1 2017 82,2 9,3 0,3 8,2 Zdovc 1962 6,2 57,4 0,1 0,1 1,7 34,5 1972 41,4 21,1 1,0 3,2 33,2 1990 70,3 19,2 2,8 0,41 7,3 2017 91,4 8,2 0,4 Zdovc 11 1962 46,2 5,4 0,2 48,1 0,1 0,03 0,02 1990 44,6 0,5 54,8 2017 42,4 57,6 Janšek 1962 20,0 25,5 0,5 1,2 7,8 3,8 0,6 37,0 2,5 0,9 0,05 1972 22,5 24,0 0,7 1,2 9,5 5,7 0,9 30,9 3,2 1,2 0,03 1990 52,6 5,5 1,9 1,2 12,5 11,3 1,9 13,0 0,2 2017 70,1 1,1 2,0 13,6 11,4 1,0 0,7 Acta Sil va e et Ligni 120 (2019), 29–44 39 kmetiji Zdovc (preglednica 5). Prevladala je nad brezo, ki je imela v letu 1962 nad polovico deleža v temeljnici (57,4 %), in zeleno jelšo z dobro tretjino deleža (pre- glednica 4). Sklepati je mogoče, da so pionirske dreve- sne vrste vplivale na oblikovanje večjega deleža krat- kih krošenj smreke in večjo kakovost njenega debla kot na drugih raziskovalnih ploskvah. Na raziskovalnih ploskvah ob kmetiji Janšek sta se ob smreki uveljavila tudi macesen in gorski javor, vendar je ob naravnem razvoju sestojev pri gorskem javoru delež izbrancev majhen (26,1 %), pri polovici dreves prevladujejo debla majhne kakovosti (pregle- dnica 5). Na ploskvi 11 pri kmetiji Zdovc je macesen prevladoval že v letu 1962 in do leta 2017 dosegel večji delež dreves z visoko vitalnostjo in kakovostjo debla od smreke. Ker so bile v letu 2017 izmerjene vse višine dreves na raziskovalnih ploskvah, je bilo mogoče oceniti tudi dimenzijsko razmerje dreves (h/d) v sestojih, kjer red- čenj v preteklosti ni bilo. Na ploskvah kmetije Čofatija ima 34,7 % smrek dimenzijsko razmerje do 80. Delež smrek z dimenzijskim razmerjem od 80 do 90 znaša 29,7 %, največji delež smrek (35,6 %) pa ima dimen- zijsko razmerje nad 90. Na ploskvah kmetije Zdovc ima kar 51,6 % smrek dimenzijsko razmerje večje kot 100. Le 12,9 % smrek ima ugodno dimenzijsko razmerje do 80, neugodno razmerje med 80 in 100 pa 35,5 % smrek. Tudi na ploskvi 11 pri kmetiji Zdovc je delež smrek in macesnov z ugodnejšim dimenzijskim razmerjem do 80 majhen (35,7 % dreves smreke in 25,0 % mace- sna). Prevladujejo drevesa z neugodnim dimenzijskim razmerjem med 80 in 100 (51,4 % smrek in 46,4 % macesnov) in višjim od 100 (12,9 % smrek in 28,6 % macesnov). Za macesen smo ocenili ugodnejše dimenzijsko raz- merje na ploskvah pri kmetiji Janšek - le tretjina ma- cesnov ima dimenzijsko razmerje večje od 80. Na teh ploskvah prevladujejo smreke z neugodnim dimenzij- skim razmerjem med 80 in 100 (39,6 %) in nad 100 (32,3 %). Kljub visoki mortaliteti na raziskovalnih ploskvah so drevesa dosegla visoka dimenzijska razmerja. Nji- hovo povečevanje vitkosti ponazarjajo preskoki vi- šinskih krivulj v 55-letnem obdobju opazovanja (sli- ka 10), ki jih je mogoče oceniti tudi s spremembami tarifnih razredov, s katerimi določamo lesne zaloge sestojev. Na ploskvah ob kmetiji Čofatija so se tarifni razredi povečali od niza E2/3 do E6 v letu 2017. Tak tarifni razred smo ocenili tudi za smreko na ploskvah ob kmetiji Zdovc in za 5 % večje vrednosti volumnov smreke (E6/7) na ploskvah ob kmetiji Janšek. Še ve- Preglednica 5: Ocene vitalnosti in kakovosti za prevladujoče drevesne vrste na raziskovalnih ploskvah v letu 2017 Table 5: Estimates of the vitality and quality of the dominant tree species on the research plots in 2017 Znak Trait Vrsta Species Čofatija Zdovc Zdovc 11 Janšek smreka Picea abies smreka Picea abies smreka Picea abies macesen Larix decidua smreka Picea abies macesen Larix decidua gorski javor Acer pseudoplatanus Vitalnost Vitality Velika 41,9 64,3 36,0 90,0 37,0 100,0 52,2 Srednja 32,4 23,8 44,9 8,3 32,3 26,1 Majhna 25,7 11,9 19,1 1,7 30,7 21,7 Slojevitost Forest stand layer Zgornji 38,5 57,1 37,1 98,3 32,3 100,0 47,8 Srednji 24,3 28,6 50,6 1,7 33,1 30,4 Spodnji 37,2 14,3 12,3 34,6 21,8 Usmeritev Tree growth tendency Napreduje 41,2 69,0 29,2 91,6 39,4 100,0 52,2 Spremlja 28,4 19,1 41,6 6,7 29,9 21,7 Zaostaja 30,4 11,9 29,2 1,7 30,7 26,1 Gojitvena vloga Silvicultural tree status Izbrana 43,3 59,5 22,5 85,0 37,8 100,0 26,1 Koristna 54,7 40,5 70,8 11,7 54,3 56,5 Nezaželena 2,0 0,0 6,7 3,3 7,9 17,4 Dolžina krošnje Crown length Dolga 5,4 4,8 5,6 6,3 Srednja 35,8 21,4 37,1 10,0 31,5 83,3 43,5 Kratka 58,8 73,8 57,3 90,0 62,2 16,7 56,5 Kakovost debla Stem quality Odlična 15,5 33,3 3,4 78,3 17,3 100,0 21,7 Srednja 60,8 57,2 64,0 20,0 72,4 26,1 Majhna 23,7 9,5 32,6 1,7 10,3 52,2 40 Gol ob J ., Gol ob M., Hla dnik D .: R azv oj go z dnih sest oje v na nek danjih no v inah v K opr i vni Slika 10: Razvoj sestojnih višin smreke na raziskovalnih plo- skvah ob kmetijah Čofatija (a) in Zdovc (b). Po arhivskih po- datkih (Golob, 1992) in merjenja v letih 1990 ter 2017. Fig. 10: Stand height curves of Norway spruce on the re- search plots near the Čofatija (a) and Zdovc (b) farms be- tween 1962 and 2017 Slika 11: Razvoj sestojnih višin macesna na raziskovalni plo- skvi 11ob kmetiji Zdovc. Po arhivskih podatkih (Golob, 1992) in merjenja v letih 1990 ter 2017. Fig. 11: Stand height curves of European larch on the re- search plots near the Zdovc farm between 1962 and 2017 a b Acta Sil va e et Ligni 120 (2019), 29–44 41 čje povečanje tarifnih nizov smo ocenili za macesen na ploskvi 11 ob kmetiji Zdovc (slika 11), kjer so tarifni nizi prešli od prvotno določenega E4/5 do E9/10 v letu 2017. Tarife za smreko na tej ploskvi so se povečale od niza E3 do E7. 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION Na območju Koprivne se je delež gozdov vse od leta 1890 povečeval. Danes zavzema skoraj 90 % površine katastrske občine Koprivna. O podobnem povečanju površine gozda za Vzhodne Karavanke, katerih del je prav tako katastrska občina Koprivna, je poročal tudi Petek (2005). Za gozdove, v katerih so nekdaj novina- rili, bi lahko rekli, da so si dobro opomogli in so da- nes vključeni v gozdne habitatne tipe območja Nature 2000. Tomson in sod. (2018) podobno ugotavljajo za estonske gozdove, ki so po nekdanjem novinarjenju danes tudi vključeni v območja Nature 2000. Ocenili so celo, da dolgoročno na variabilnost vegetacije bolj vplivajo okoljski dejavniki, zlasti osvetlitev in talne raz- mere kot pa novinarjenje. Trajnih sprememb lastnosti tal niso potrdili, kar nakazuje na regeneracijo tal po no- vinarjenju (Tomson in sod., 2018). Veliko novin je nastalo v bukovih gozdovih, kajti vse raziskovalne ploskve na območju Koprivne ležijo na bukovih rastiščih. Sklepali bi, da bo v teh gozdovih lahko delež bukve večji. Vendar pa Lindbladh in sod. (2014) ugotavljajo, da je smreka na območjih opušče- nih novin zelo konkurenčna in lahko preraste celotna področja novin. Prevlado smreke na opuščenih novi- nah, ki so jih uporabljali kmetje za pašo živine, bi lahko pripisali tudi večji odpornosti smreke na objedanje v primerjavi z listavci. To trditev sta potrdila tudi Kull- berg in Bergström (2001), ki sta ugotovila, da so bile bukve, jelše, lipe, divje češnje in breze močno objedene v primerjavi s smreko. Kljub temu pa bo bukev v teh gozdovih v prihodnosti imela večjo vlogo, saj v ta pro- stor tudi spada. Pomlajevanje bukve je danes onemo- gočeno predvsem zaradi sklenjenih smrekovih sesto- jev in premajhnega števila odraslih semenskih dreves bukve. O problematiki pomlajevanja listavcev poročajo tudi v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodar- ske enote Črna - Smrekovec (ZGS, 2019). Na večanje deleža smreke v gozdovih Koprivne pa je vplivalo tudi pospeševanje smreke zaradi ekonom- skih koristi. Delež bukve se je v preteklosti precej zmanjšal tudi zaradi oglarjenja. Bogatejši lastniki so v svoje gozdove vnašali in gojili smreko ter macesen (Golob, 1992). To je mogoče sklepati zlasti za ploskev 11 ob kmetiji Zdovc, kjer je macesen prevladoval že v letu 1962 (preglednica 4). Podobne vplive gojenja goz- dov so na Švedskem ugotovili tudi Lindbladh in sod. (2014), kjer se je po sečnji debelejših dreves v nastalih vrzelih bolje pomlajevala smreka kot njej konkurenčni rdeči bor in breza. Prav zaradi takšnega pospeševanja smreke danes na območju katastrske občine Koprivna prevladujejo monokulture smreke. V teh monokultu- rah bi lahko z vnašanjem listavcev povečali delež le- teh. O vnašanju bukve na zasmrečena rastišča na ob- močju mislinjskega Pohorja je v svoji diplomski nalogi pisal Čas (1979). Ugotovili so, da se je delež bukve v smrekovih monokulturah povečal, kajti s presvetlitvijo smrekovih monokultur se konkurenčna moč listavcev močno poveča (Čas, 1979). Na območju Koprivne so ocenili le malo pomlajevanja in vraščanja dreves (Go- lob, 1992; Golob, 2018). Kjer so vrzeli, se pomlajuje le smreka. Prevladujejo drevesa v zgornji plasti. Drevesa, ki so zaostala in so slabše vitalnosti, odmirajo. V sestojih, ki so bili prepuščeni naravnemu razvoju, smo ocenili visoko mortaliteto, zmanjševanje števila dreves po 55 letih opazovanja pa je bilo primerljivo z Reinekejevim indeksom (slika 8). Ta je bil uporabljen za primerjavo med ploskvami na Koprivni in tudi za primerjavo z večdesetletnimi opazovanji sestojnih go- stot na drugih raziskovalnih območjih v Sloveniji (Dia- ci, 1992; Hladnik in Skvarča, 2009). Pretzsch in Biber (2005) sta opozorila, da za zmanjševanje števila dreves z naraščanjem srednjega premera ni mogoče privze- ti alometrijske konstante -1,605 za različne drevesne vrste, ki so jih opazovali na raziskovalnih ploskvah v izbranih vrstno homogenih sestojih. Na območju Ko- privne se je po 55 letih vrstna sestava v naravni sukce- siji prvotno mešanih sestojev spremenila do današnjih sestojev s prevladujočo smreko (preglednica 4). Gosto- te so podobne izbranim sestojem na Pokljuki (Hladnik in Žižek Kulovec, 2014) in tudi tam so bile raziskovalne ploskve prepuščene naravnemu razvoju, odstranjevali so le odmrla drevesa in z manjšimi redčenji predvsem tanjša, manj vitalna drevesa (Čokl, 1961, cit. po Hla- dnik in Skvarča, 2009). Podobne sestojne gostote so ocenili tudi v kontrolnem, naravi prepuščenem sestoju smreke na rastišču predalpskega jelovega-bukovega gozda na karbonatnih tleh (Diaci, 1992). Z raziskovalnih ploskev na območju Koprivne so skoraj popolnoma izginile pionirske drevesne vrste, le nekaj posameznih brez in sivih jelš je še ostalo. Naše ugotovitve so skladne z ugotovitvami Lindbladha in sod. (2014) o prevladovanju pionirskih drevesnih vrst ob opustitvi novin in zmanjševanju deleža pionirskih drevesnih vrst ter močne uveljavitve smreke v kasnejših obdobjih. Hitri razvoj pionirskih drevesnih vrst na opu- ščenih novinah je posledica dejstva, da so bili robovi no- vin povezani z gozdnim robom (Tomson in sod., 2018). 42 Gol ob J ., Gol ob M., Hla dnik D .: R azv oj go z dnih sest oje v na nek danjih no v inah v K opr i vni Lindbladh in sod. (2014) so mnenja, da je bilo novi- narjenje za smreko dejansko negativno in se v kratkih obdobjih kolobarjenja ni mogla uveljaviti. Prevladovale so pionirske drevesne vrste (breze, jelše, bori). Smreka se je močno uveljavila šele po opustitvi novinarjenja (Lindbladh in sod., 2014). Za današnje sestoje na območju Koprivne so zna- čilne pestra debelinska struktura in visoke sestojne gostote. Na ploskvah smo izmerili drevesa vse od 3. do 13. debelinske stopnje (sliki 6 in 7). Na raziskovalnih ploskvah, kjer so bili sestoji prepuščeni naravnemu razvoju, poteka naravna diferenciacija, ki bi jo lahko bolje upoštevali tudi pri negi v gospodarskih gozdovih. Amman (2013) je opozoril, da je pomen redčenja za vrstno sestavo pogosto precenjen, ker so v prvih 10 do 20 letih razvoja sestojev odločilnejše razlike v procesih pomlajevanja drevesnih vrst in značilnostih rastišč. V neredčenih sestojih s prevladujočo smreko so Shan- nonovi indeksi za debelinsko raznolikost (slika 7) višji od vrednosti v primerljivih gospodarskih gozdovih na Pohorju (Pintar in Hladnik, 2018). Lesna zaloga sesto- jev se giblje od 566,4 m 3 /ha pa vse do 761,3 m 3 /ha. Podobno visoke lesne zaloge in indekse debelinske raznolikosti sta ocenila Hladnik in Skvarča (2009) v smrekovih sestojih na rastiščih predalpskega jelovega bukovja na Pokljuki. Ob pričakovanem skokovitem povečanju višinskih krivulj, ki je bilo opisano tudi v enomernih smrekovih sestojih na raziskovalnih ploskvah na Pokljuki (Hla- dnik in Skvarča, 2009), na območju Koprivne na raz- iskovalnih ploskvah prevladujejo drevesa z visokimi neugodnimi vrednostmi dimenzijskega razmerja (h/d). V današnjih sestojih prevladujejo drevesa z dimenzij- skim razmerjem, večjim od 80, kar je sicer pogosto pri- vzeta ločnica med stabilnimi in ogroženimi drevesi v smrekovih sestojih (Bachofen in Zingg, 2001). Žal na Slovenskem nimamo raziskovalnih ploskev, kjer bi pri- merjali celoten razvoj gozdnih sestojev in presojali o vplivu redčenja na kakovost drevesnih debel, dimenzij- sko razmerje dreves, stabilnost sestojev. Visoka dimen- zijska razmerja smreke in macesna opozarjajo na ran- ljivost sestojev, ki so jih poškodovali nedavni vetrolomi v letu 2017 in 2018, s hujšimi posledicami predvsem v okolici raziskovalnih ploskev na kmetiji Zdovc. Na razi- skovalnih ploskvah drogovnjakov ob tej kmetiji smo ocenili kar 52 % dreves z dimenzijskim razmerjem, večjim od 100. V gospodarskih gozdovih ostaja ključno vprašanje, kako z redčenji vplivati na stabilnost sesto- jev (Kotar, 1982; Diaci, 1992; Bachofen in Zingg, 2001), še posebej v gozdovih, ki so težje dostopni, stroški za redčenja mladih sestojev pa vse višji. 5 POVZETEK 5 SUMMARY We estimated the development of forest stands on research plots located on former slash-and-burn far- ming areas in Koprivna, which is located in northern Slovenia in the Forest Management Unit of Črna-Smre- kovec. Due to the lack of arable land, farmers conduc- ted two types of slash-and-burn agriculture on isola- ted farms: fratarjenje and novinarjenje. They cleared out portions of forest to create arable land on swidden; forest was preserved only in areas that were difficult to access or unsuitable for farming. The first (fratarje- nje) was the burning of mature forests and the second (novinarjenje) involved setting fire to land covered by young trees and shrubs. They were burned to provi- de ash which served as fertilizer. Past land use was estimated using 18 th and 19 th century maps (Figure 3 and 4). Forest area has been increasing since the 18 th century. In 2017, 13 research plots with a total area of 0.55 ha were completely remeasured. The plots are in privately owned forests. On research plot 11 larch is the dominant species, representing 57.6 % of the basal area; on all other plots the share of spruce in the stand basal area exceeds 70 %. Previous complete measurements on the research plots were conducted in 1962, 1965, 1968, 1972 and 1990. The dbh and height of living trees was measured and their vertical position, vitality, tendency to form clusters, silvicultural role, trunk quality and crown length were estimated. Ingrown trees were also co- unted. We determined that the research plots are do- minated by even aged stands with high dbh diversity (Figure 6 and 7). High mortality was recorded in natu- rally developing stands and a decrease in the number of trees after 55 years of observation was comparable to Reinke’s Index (Figure 8). It did not make sense to verify the allometric constant (-1.605) since the pre- vious measurements were conducted 20 and 27 years, respectively, before the latest measurement, and the research plots are not specifically homogenous (Figu- re 9, Table 4). Species composition in the natural su- ccession of originally mixed stands has transformed to spruce-dominated stands (Table 4). Densities are similar to selected spruce stands in Pokljuka (Hladnik and Žižek Kulovec, 2014), where research plots were likewise left to natural development, dead trees were removed and small-scale thinning of predominantly smaller, low-vitality trees was conducted (Čokl, 1961, after Hladnik and Skvarča, 2009). In unthinned spruce-dominated stands Shannon diversity indices for diameter are higher than in com- parable managed forests in Pohorje (Pintar and Hla- Acta Sil va e et Ligni 120 (2019), 29–44 43 dnik, 2018). Growing stock ranges from 566.4 m 3 /ha to 761.3 m 3 /ha. We assume pioneering species caused the formation of a larger share of short spruce cro- wns and higher trunk quality. On the research plots adjacent to the Janšek farm, larch and sycamore ma- ple have become established as well, but the share of selected sycamore maples is small (26.1 %) and half of them have low-quality trunks (Table 5). On plot 11 at the Zdovc farm, larch had already been dominant in 1962, and by 2017 it had a higher share of high-vitality trees with high-quality trunks compared to spruce. In the present stands trees with a dimensional ratio over 80 are dominant; this is often the default threshold between stable and threatened trees in spruce stands (Bachofen and Zingg, 2001). Unfortunately, there are no research plots in Slovenia suitable for comparison of the entire development of forest stands and evalua- tion of the impact of thinning on trunk quality, dimen- sional ratio and stand stability. The high dimensional ratios of spruce and larch highlight the vulnerability of stands damaged by windthrow in 2017 and 2018, the consequences of which are particularly severe in the vicinity of the Zdovc farm research plots. 6 VIRI 6 REFERENCES Ammann P . 2013. Erfolg der Jungwaldpflege im Schweizer Mittel- land? Analyse und Folgerungen. Schweizerische Zeitschrift fur Forstwesen, 64, 2: 262–270. Anko B. 1983. Celek kot krajinskoekološka enota gozdnate krajine. Doktorska disertacija. Ljubljana, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 246 str. Arhiv RS 2018. Zemljiški kataster. Arhiv Republike Slovenije. Lju- bljana, RS, Ministrstvo za kulturo. http://arsq.gov.si/Query/ar- chivplansuche.aspx?ID=23255 (13. 6. 2018). Bachofen H., Zingg A. 2001. Effectiveness of structure improvement thinning on stand structure in subalpine Norway spruce stands. Forest Ecology and Management, 145: 137–149. Bončina A. 1994. Vpliv redčenj na razvoj bukovih sestojev na Somovi gori. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 44: 85−106. Cimperšek M. 2015. Ogenj je dober sluga, a slab gospodar. Gozdarski vestnik, 73, 7−8: 316−326. Cividini R., Wraber M. 1950. Gozdarski inštitut Slovenije v letih 1947–1949. Izvestja, 1, 1–22. Čas M. 1979. Zakonitosti in pomen vračanja listavcev v smrekove monokulture mislinjskega Pohorja. Diplomsko delo. Ljubljana, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 92 str. Diaci J. 1992. Učinek izbiralnih redčenj na različne sestojne parame- tre umetno osnovanega smrekovega gozda na rastišču predalp- skega jelovo-bukovega gozda. Gozdarski vestnik, 50, 2: 66−82. Diaci J. 2006. Gojenje gozdov: pragozdovi, sestoji, zvrsti, načrtovanje, izbrana poglavja. Ljubljana, UL, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 348 str. Dove M.R. 2015. Linnaeus' study of Swedish swidden cultivation: Pioneering ethnographic work on the »economy of nature«. Am- bio, 44, 3: 239−248. Ferlin F. 1988. Učinki izbiralnih redčenj v starejših bukovih sestojih. Gozdarski vestnik, 46, 5: 214−223. Goldammer J.G., Bruce M. 2004. The use of prescribed fire in the land management of Western and Baltic Europe: an overview. International Forest Fire News, 30: 2−13. http://gfmc.online/ wp-content/uploads/01-IFFN-30-Europe-1.pdf (5. 7. 2018). Golob M. 1992. Naravni razvoj pionirskega gozda na novinah v Ko- privni. Ljubljana, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 159 str. Golob M. 2017. Podatki popolnih izmer in ustni viri domačinov Ko- privne (osebni vir, oktober 2017). Golob J. 2018. Razvoj gozdnih sestojev na nekdanjih novinah v Ko- privni. Ljubljana, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 73 str. GURS 2016. Ciklično aerosnemanje Slovenije (ortofoto posnetki). Ljubljana, Geodetska uprava RS. http://www.e-prostor.gov.si/ zbirke-prostorskih-podatkov/topografski-in-kartografski-po- datki/ortofoto/ (12. 6. 2018). GURS 2017. Evidence državne meje in register prostorskih enot. Mi- nistrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slo- venije.Hamilton H. 1997. Slash and burn in the history of Swe- dish forests. Rural Development Forestry Network, 21: 19–24. https://www.odi.org/sites/odi.org.uk/files/odi-assets/publi- cations-opinion-files/1162.pdf (5. 7. 2018). Hladnik D. 2005. Spatial structure of disturbed landscapes in Slove- nia. Ecological Engineering, 24: 17–27. Hladnik D., Skvarča A. 2009. Gozdarske raziskovalne ploskve in stal- ne vzorčne ploskve na območjih Natura 2000 na Slovenskem. Gozdarski vestnik, 67, 1: 3−16, 49−52. Hladnik D., Žižek Kulovec L. 2014. Consistency of stand density esti- mates and their variability in forest inventories in Slovenia. Acta Silvae et Ligni, 104: 1–14. Jääts L., Kihno K., Tomson P ., Konsa M. 2010. Tracing fire cultivation in Estonia. Forestry Studies, 53: 53−65. Kecman M. 1999. Gojitvene lastnosti črne jelše v Polanskem logu. Gozdarski vestnik, 57, 9: 355−367. Koehl M., Scott C.T ., Zingg A. 1995. Evaluation of permanent sample surveys for growth and yield studies: a Swiss example. Forest Ecology and Management, 71, 187−194. Kotar M. 1982. Redčenje z vidika prirastoslovja in donosnosti goz- dov. Gozdarski vestnik, 40, 5: 193−203. Kotar M. 2011. Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizio- loških osnovah. Ljubljana, Zveza gozdarskih društev, Zavod za gozdove Slovenije: 500 str. Kullberg Y., Bergström R. 2001. Winter browsing by large herbivores on planted deciduous seedlings in southern Sweden. Scandina- vian Journal of Forest Research, 16, 4: 371−378. Lindbladh M., Axelsson A.L., Hultberg T ., Brunet J., Felton A. 2014. From broadleaves to spruce - borealization of southern Sweden. Scandinavian Journal of Forest Research, 29,1: 686−696. Maček J. 1978. O požigalništvu v Sloveniji od sredine 19. do sredine 20. stoletja. Gozdarski vestnik, 36, 2: 64−69. Medved J. 1967. Mežiška dolina: socialnogeografski razvoj zadnjih 100 let. Ljubljana, Mladinska knjiga: 199 str. MKGP . 2018. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo, Ljubljana, Mi- nistrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. http://rkg.gov. si/GERK/ (26. 1. 2018). Mlinšek D. 1968. Sproščena tehnika go- jenja gozdov na osnovi nege. Ljubljana, Poslovno združenje goz- dnogospodarskih organizacij v Ljubljani: 117 str. MOP . 2017. Ljubljana, Agencija RS za okolje. http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@ Arso (9. 9. 2017). Mrdavšič J. 2001. Krajevna in domača imena v Mežiški dolini. Ravne na Koroškem, Koroška osrednja knjižnica dr. Franc Sušnika: 123 str. 44 Gol ob J ., Gol ob M., Hla dnik D .: R azv oj go z dnih sest oje v na nek danjih no v inah v K opr i vni Nagel J., Spellmann H., Pretzsch H. 2012. Zum Informationspotenzial langfristiger forstlicher Versuchsfächen und periodischer Wal- dinventuren für die waldwachstumskundliche Forschung. Allge- meine Forst- und Jagdzeitung, 183, 5–6: 111–116. Pečnik F. 2010. Pečnikove frate. Viharnik, 1: str. 24. http://www.dlib. si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ESHLKCE4/ac783989-86aa-4a42- 8802-e78ca72e05d2/PDF (8. 7. 2018). Petek F. 2005. Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu. Lju- bljana, Založba ZRC: 216 str. Pintar A.M., Hladnik D. 2018. Strukturna pestrost gozdnih sestojev na Pahernikovi gozdni posesti. Acta Silvae et Ligni, 117: 1–16. Pretzsch H., Biber P . 2005. A Re-Evaluation of Reineke΄s Rule and Stand Density Index. Forest Science, 51, 4: 304–320. Pretzsch H., del Rio M., Biber P ., Arcangeli C., Bielak K., Brang P ., Dudzinska M., Forrester D.I., Klaedtke J., Kohnle U., Ledermann T ., Matthews R., Nagel J., Nilsson U., Ningre F., Nord-Larsen T ., Wernsdoerfer H., Sycheva E. 2019. Maintenance of long-term experiments for unique insights into forest growth dynamics and trends: review and perspectives. European Journal of Forest Research, 138: 165–185. Rajšp V., Grabner M., Serše A., Kološa V. 1999. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763−1787. Zv. 5. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Arhiv republike Slovenije (kartografsko gradivo). Tomson P ., Bunce R.G.H., Sepp K. 2015. The role of slash and burn cultivation in the formation of southern Estonian landscapes and implications for nature conservation. Landscape and Urban Planning, 137: 54−63. Tomson P . 2018. Role of historical slash and burn cultivation in the development of cultural landscapes and forest vegetation in sout Estonia. Tartu, Estonian University of Life Sciences: 182 str. Tomson P ., Kaart T ., Sepp K. 2018. Role of 19th-century rotational slash-and-burn cultivation in the development of boreal forests in southern Estonia and implications for forest management. Fo- rest Ecology and Management, 409: 845−862. von Gadow K. 1999. Datengewinnung für Baumhöhenmodelle - per- manente und temporäre Versuchsfächen. Intervallfächen, Cen- tralblatt für das gesamte Forstwesen, 116, 1–2: 81–90. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih. Ur. l. SRS, št. 22/1953. ZGS. 2015. Prostorski podatki o gozdnih sestojih. Zavod za gozdove Slovenije. ZGS. 2019. Gozdnogospodarski načrt Gozdnogospodarske enote Črna - Smrekovec 2012–2021. Slovenj Gradec, ZGS - OE Slovenj Gradec: 176 str. http://prostor.zgs.gov.si/pregledovalnik/ (14. 6. 2019). Žumer L. 1976. Delež gozdov v slovenskem prostoru. (Strokovna in znanstvena dela, 50). Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno go- spodarstvo: 259 str.