PoStni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9011 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
„5Yao‘«cm sc vedno slvaLŠi pc Cvropi"
S to ugotovitvijo je prejšnji teden italijanski minister Pretti postavil v pravo luč teroristično dejavnost na Južnem Tirolskem, ki je z umorom dveh italijanskih obmejnih uradnikov dosegla že tako nevarno raven, da bi jo moral z vso odločnostjo zavrniti in obsoditi vsak človek. Tukaj tudi pri najboljši volji ni več mogoče govoriti o akcijah, ki naj bi baje služile nemško govoreči manjšini v Italiji v njenem boju za vsestransko enakopravnost; tukaj je res na mestu le še ugotovitev, da gre pri tem za zločinsko početje neodgovornih in nepoboljšljivih nestrpnežev, ki skušajo torpedirati vsak poskus miroljubnega reševanja odprtih vprašanj, ker v svoji nacistični miselnosti ne prenesejo sožitja in prijateljstva med narodi.
Zadnji dogodki na Južnem Tirolskem so vrgli temno senco tudi na avstrijsko-italijanske odnose. Uradno se je Avstrija sicer takoj distancirala od dejavnosti teroristov, toda hkrati so jim določeni krogi v naši državi posredno in celo neposredno izrekli priznanje za njihovo »junaštvo« v korist južnih Tirolcev. To bi moralo biti resno svarilo odgovornim čini-
jem	dvs c m pa bi
1 ^^^wraU ob primeru Južne Tirolske s	končno spoznati, kako daleč lahko
k	privede zavlačevanje pravične rešit-
. ve manjšinskih vprašanj. v	i
Koroški Slovenci načelno odklanjamo vsako nasilje in se takih sredstev gotovo ne bomo posluževali. To pa nikakor ne pomeni, da hočemo prekrižanih rok v nedogled čakati na uresničitev enakopravnosti, ki nam je bila zagotovljena z državno pogodbo, kakor tudi nismo voljni v mirne duše gledati početje tistih kro7 gov, ki neovirano hujskajo proti nam in našim pravicam.
Če je bilo v zvezi z Južno Tirolsko ugotovljeno, da nacizem še vedno straši, potem bi isto pač lahko trdili tudi o razmerah pri nas. Kako naj bi sicer imenovali na primer sedanjo gonjo proti *Avstrijskemu leksikonu«, ki je razburil nacionalistične duhove, ker navaja tudi nekaj dvojezičnih krajevnih imen in številk o dvojezičnem prebivalstvu na Koroškem. Izrecno z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da v objavi teh stvarnih podatkov vidi »nevarnost za Koroško« le izginjajoča peščica večno včerajšnjih (vendar pa toliko bolj glasnih) šovinističnih hujskačev, medtem ko je avstrijska demokratična javnost pozdravila leksikon kot dragocen ter nujno potreben objektiven prikaz avstrijske stvarnosti. Zato upravičeno pričakujemo, da se na merodajnih mestih ne bodo uklonili zahtevi po uničenju te publikacije, katere vrednost je zlasti v tem, da je napisana v pravem avstrijskem duhu.
Tako odločnost in politično zrelost avstrijske večine ter predvsem njenih vodilnih predstavnikov pričakujemo ne nazadnje tudi spričo razvoja na Južnem Tirolskem, ki dovolj jasno kaže, kakšne sadove slej ali prej rodi vsaka popustljivost napram krogom, kateri v tej ali drugi obliki prispevalo, da lahko »nacizem še vedno straši po Evropi«!
Ameriški voditelji se bojijo
da bi svet zvedel resnico o vietnamski vojni
Medtem ko že dolga leta trajajoča vojna v Vietnamu zahteva čedalje večje žrtve in se uničevanje po krivdi ameriške ..miroljubne" politike vedno bolj nevarno širi tudi na Severni Vietnam, se ameriški vodilni krogi mrzlično trudijo, da bi ostala resnica o tej vojni v javnosti čim manj znana. Ta njihova prizadevanja, pregrniti resnico s plaščem vsiljenega molka, so se najprej omejevala le na notranje-ameriške razmere, v zadnjem času pa jih skušajo razširiti tudi na mednarodno področje, kar je le nov dokaz za to, kako Amerika pojmuje načelo nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
V kolikor gre v tej zvezi za no-tranjeameriške zadeve, je prišlo v začetku fega tedna v Washingto-nu do značilnega »spopada” med pravosodjem in vlado. Parlamentarni odbor za preiskavo protiame-riške dejavnosti je v zvezi z demonstracijami proti vietnamski vojni nameraval zaslišati nekaj oseb, ki pa so proti temu protestirale, nakar je tudi pristojni okrajni sodnik ugotovil, da tako zasliševanje nasprotuje ustavi. To je izzvalo v vladnih krogih preplah in so takoj našli 3 druge sodnike, ki so odločili, da se mora zasliševanje nadaljevati. Poleg tega pripravlja vlada poseben zakon, po katerem bodo v bodoče take demonstracije strogo kaznovane. Državljani »najbolj demokratične" države torej ne bodo več imeli pravice, da bi svobodno izpovedali svoje mnenje, če s pdlitiko svoje vlade ne bodo zadovoljni.
Toda ameriška »politika” nagobčnika" sega še dalje, namreč tudi na področje drugih držav, kakor je v zadnjem času dovolj jasno pokazal primer Francije. Ker so v francoskem radiu, tisku in televiziji stvarno poročali o vojni v Vietnamu, je ameriški veleposlanik uradno protestiral pri vladi v Parizu in zahteval, da mora biti francoska javnost o vietnamskih dogodkih obveščena v »ameriškem duhu”. Podobno skuša Amerika vplivati tudi na razmere v drugih državah.
Vsekakor pa je zelo dvomljivo da bi Ameriki s takimi oblikami političnega varuštva uspelo prikriti resnico o strahotah, ki se po njeni krivdi dogajajo v Vietnamu. Narodi sveta so za svojo svobodo doprinesli že preveč žrtev, da bi si še naprej od kogarkoli pustili predpisovati njihovo mnenje.
Erhard zgublja svoj vpliv in ugled
Zahodnonemški kancler Ludwig Erhard se je znašel v velikih težavah. Odkar so ipri deželnozborsfkih volitvah v največji nemški zvezni deželi prepričljivo zmagali socialdemokrati in se je s tem omajal položaj krščanskih demokratov tudi v zveznem merilu, skoraj ne mine dneva, da ne bi bila izrečena kritika na račun Erharda in njegove politike.
Ko je v Zahodni Nemčiji še neomejeno vladal stari Adenauer in so gospodarske razmere dopuščale, da je Erhard kot minister za gospodarstvo ustvarjal svoj »gospogarski čudež«, je bilo še »vse v redu«. Odkar pa je mali mož z debelo cigaro prevzel odgovornost tudi za državno politiko, njegov ugled stalno pada in se je trenutno znašel že na tako nizki ravni, da kritika na njegov račun ne prihaja več samo iz vrst opozioije, marveč čedalje bolj odločno tudi iz njegovega lastnega tabora.
DEŽELNI GLAVAR HANS SIMA:
Koroška je dežela srečanj
Prejšnji teden je deželni glavar Sima v svojem govoru pri otvoritvi letošnjega sejma v Celovcu opozoril tudi na vlogo Koroške pri razvijanju in utrjevanju prijateljskih odnosov med sosednimi narodi in deželami ter med drugim poudaril:
•	Koroška je na stikališču treh evropskih kulturnih krogov jugovzhodna gospodarska okretnica in dežela srečanj. Koroški sejem kot ogledalo gospodarskega življenja naše domovine deluje spodbudno v notranjeavstrijsko območje ter izžareva v vseevropski gospodarski prostor. Številne možnosti mnogovrstnih konkretnih stikov služijo z obsežnimi informacijami in realno gospodarsko izmenjavo v okviru naprednega tekmovanja resničnemu sporazumevanju med narodi.
•	Korošci ljubimo svojo domovino, smo zvesti republiki ter spoštujemo posebnosti drugih naro dov. Ta humana načela so merodajna za oblikovanje naše deželne politike. V okviru demokratične skupnosti si hoče Koroška zagotoviti pravičen delež na naraščajoči blaginji, je pa tudi pripravljena, d a prispeva svoj delež v dobrobit republike Avstrije in v korist mednarodnega sporazumevanja.
•	Koroška si prizadeva, da gradi svojo politiko na načelih tolerance z namenom, da se ohrani duhovna in oselbna svoboda, da se omogoči svobodni razvoj osebnosti ter se poveča in obvaruje imetje vsalkega deželana. Harmonično so delovanje služi konstruktivni socialni politiki in s tem krepitvi de mokratičnih oblik življenja. Koroški sejem naj bi tudi v bodoče pri speval k oblikovanju Evrope miroljubnih narodov.
Nezgoda" ali barbarstvo?
Prejšnji teden je bilo v Bonnu govora celo o morebitni preosnovi vlade. Tozadevne vesti so zdaj sicer spet potihnile, vendar pa se nadaljujejo napadi na Erharda, kateremu očitajo, da je »slab kapitan«. Posebno vlogp igra v tej gonji znani predsednik bavarske krŠčansko-socialne unije Franz Josef Straufi, ki morda ravno zdaj vidi novo priložnost, da bi se spet pojavil na parketu bonske politike.
Javnost vsekakor z zanimanjem pričakuje razplet sedanje »vojne« proti Erhardu, čeprav nihče prav ne verjame, da bi v doglednem času prišlo do bistvenejših sprememb v Zahodni Nemčiji. Dokler bo namreč držala koalicija CDU-FDP, ni računati s tem, da bi sedanja opozicija — SPD — prišla do odločilnejše besede — razen seveda, če bi pri prihodnjih državnozborskih volitvah dosegla potrebno večino.
V feku enega samega fedna je prišlo na vietnamskem ozemlju do cele vrsfe dogodkov, ki prikazujejo ameriško vojno v tej deželi v posebno strašni luči. Najprej so a-merrška letala »pomotoma” bombardirala neko vas, že naslednjega dne so ameriška letala prav tako »pomotoma" obstreljevala neko južnovietnamsko vojno ladjo (torej svoje lastne zaveznike), nekaj dni pozneje so ameriška letala bombardirala neko vas na entmili-tariziranem pasu med obema vietnamskima deželama in še isti dan so ameriški helikopterji obstreljevali neko drugo vas, to sredo pa je z bombami obloženo ameriško letalo strmoglavilo na vietnamsko vas, ki je bila povsem porušena, njeni prebivalci pa ubiti.
Pri vseh teh primerih je bilo več ljudi ubitih, še več pa ranjenih. Z eno samo izjemo je pri napadenih objektih šlo za vojaške cilje, pri žrtvah pa za civilno prebivalstvo. Da takega načina vojskovanja nihče ne more zagovarjati, postaja počasi jasno tudi ameriškim krogom. Zato se trudijo, da bi javnost prepričali, češ šlo je za »nezgode" in »pomote”. Da pa po-
Strašna neurja širom po svetu
Skoraj v vseh evropskih državah je prišlo v zadnjih dneh do strašnih katastrof, ko je večdnevni vročini nenadoma sledilo močno deževje, ki je na obširnih predelih povzročilo poplave. Z vseh strani prihajajo vesti o poplavljenih naseljih, o zasutih prometnih žilah in prekinjenih telefonskih zvezah. Stalno naraščajo števila smrtnih žrtev, kokor se nenehno večajo tudi podatki o povzročeni materialni škodi.
V Avstriji je neurje prizadelo skoraj vse zvezne dežele. Ponekod je bilo deževanje podobno vesoljnemu potopu in so posebno močno trpele prometne zveze, ki so bile prekinjene na neštetih mestih. Ob vseh potokih In rekah je prišlo do poplav, ki so povzročile velikansko škodo. Tudi Koroška je bila prizorišče velikih katastrof, o katerih obširno poročamo na četrti strani današnje številke.
Med sosednimi državami je bila najbolj prizadeta Italija, kjer je neurje posebno močno divjalo v severnih predelih države. Voda je preplavila mnoge vasi in mesta, na campingih je vihar odnesel številne šotore ter odkrival strehe hiš, medtem ko so železniške proge in ceste zasuli zemeljski plazovi. Ob koncu
tedna je v Italiji pri neurju in prometnih nesrečah, ki jih je v veliki meri povzročilo neurje, zgubilo življenje najmanj 60 ljudi, med njimi veliko število tujih turistov, ki so v teh krajih preživljali svoj letni dopust. V italijanskih jezerih je utonilo 12 ljudi, ko so s svojimi čolni zašli v vihar. Strela pa je ubila osem oseb.
V Švici je neurje najbolj divjalo v ženevskem kantonu, kjer je vihar ruval drevesa in rušil poslopja. V Makedoniji in na obširnih področjih Grčije, kjer je mesec dni vladala velika vročina, je prišlo do močnega deževja, ki je povzročilo obširne poplave.
Pa tudi iz mnogih drugih predelov sveta poročajo o katastrofah, ki so povzročile ogromno škodo. Tako je prišlo na skrajnem vzhodu Sovjetske zveze do poplav, kot jih ljudje sploh še ne pomnijo. Prebivalce iz težko prizadetih krajev so evakuirali s helikopterji In amfibijskimi vozili. S področja kltaj-sko-mandžurske meje so morali preseliti okoli 2000 družin, ki so jih ogrožale narasle vode. Prav tako pa so se tudi obširni predeli v Ameriki spremenili v velikanska jezera, ko so reke prestopile bregove.
stane njihov cinizem še bolj očiten, izjavljajo, da je Amerika pripravljena plačati vsako odškodnino.
Toda vsi izgovori z »nezgodami” in »pomotami' ter vse obljube o odškodnini ubitih ne morejo več oživeti. Kljub vsem lepim besedam in trditvam ameriških voditeljev, da se bojujejo za svobodo, ostane namreč dejstvo, da je ameriška vojna v Vietnamu »najbolj barbarska, kar jih pomni človeška zgodovina", kakor je pred nedavnim izjavila znana ameriška javna delavka. Takega mnenja pa je tudi vsa demokratična javnost širom po svetu, ki zato brez razlike svetovno-nazornega gledanja z vso odločnostjo zahteva konec vojne ter mirno rešitev vietnamskega vprašanja.
V ITALIJI:
Ostra kritika
na račun Avstrije in Nemčije
V zvezi z zaostritvijo razmer na Južnem Tirolskem je prišlo v italijanski javnosti in tudi v vladnih krogih do ostre ikritike na račun Avstrije in Zahodne Nemčije, katerima Italijani očitajo, da podpirata dejavnost atentatorjev.
Tako je italijanski minister Luigi Pretti v zvezi s pogostnimi uboji in diverzantskimi akcijami na Južnem Tirolskem poudaril, da nacizem še vedno straši ipo Evropi. Resnica je, je dejal, da so sedanji atentatorji pravi nacisti, ki izenačujejo nasilje z bojem za veliko Nemčijo.
Posebej o vlogi Avstrije in Nemčije pa je minister Pretti izjavil: »V Avstriji in Nemčiji so mnoge osebnosti na javnih dolžnostih še zmeraj napačno prepričane, da gire za domoljube, ki enostavno protestirajo zaradi ločitve dela ozemlja z nemškim govornim jezikom. Ali ne vidijo, da so atentatorji povezani z neofašistično organizacijo v Zahodni Nemčiji in Avstriji, ki ne skriva svoje nostalgije za starimi časi, niti ciljev.«
Posebej je minister Pretti — kakor pred njim že drugi člani vlade — ugotovil, da niti v Avstriji niti v Zahodni Nemčiji niso podvzeli ukrepov, ki ibi morali biti po italijanskem mnenju »zelo odločni«. Na drugi strani pa je italijanski parlament odločne ukrepe na Južnem Tirolskem zahteval tudi od rimske vlade.
osiROKecDSveru
V 17. letu jugoslovanske udeležbe na Koroškem sejmu:
Obojestranska dobra volja je rodila sadove v preteklosti in jih bo tudi v bodočnosti
„Pred 17 leti je bilo z osebnimi stiki med zastopniki Trgovinske zbornice Slovenije in Celovškega sejma omogočeno skleniti skromen sejemski sporazum v okviru 100.000 šilingov. Od takrat so se stiki z našo sosedo Jugoslavijo na vseh področjih gospodarskega in kulturnega življenja razširjali v evropskem duhu. Posebej pa so se lahko krepili stiki z uspešnim sodelovanjem med gospodarskimi zbornicami Slovenije, Hrvalske in Koroške. Pobuda gospodarskih organizacij Slovenije in Hrvatske je že pred 10 leti omogočila zgraditev modernega jugoslovanskega paviljona na sejmu v Celovcu.
Za 17 sejmov od leta 1950 do 1966 so bili sklenjeni sporazumi v skupni vsoti 178,2 milijona šilingov, pri čemer dokazuje sporazum za sejem 1966 z naj višjo vsoto od obstoja v višini 40 milijonov šilingov očitno uspešen razvoj gospodarskih stikov sejma s prizadetima gospodarskima zbornicama Slovenije in Hrvatske od leta 1950 naprej.
Razen tega pa vsakoletna gostovanja dunajske Revije na ledu v sejemski dvorani v Celovcu niso prinesla le gospodarskih prednosti z množičnimi obiski, pač pa pospeševala tudi jugoslovanski turizem proti Avstriji in zelo pripomogla k zbližanju ljudi južno in severno od Karavank."
S temi besedami je jugoslovansko udeležbo na Avstrijskem lesnem sejmu v sejemski številki ljubljanskega »Gospodarskega vestnika" ocenil direktor Friedrich Gutschmar. O pomenu tega sejma in jugoslovanske udeležbe na njem pa so spregovorili tudi številni drugi predstavniki Slovenije in Koroške. Iz njihovih prispevkov povzemamo naslednje bistvene ugotovitve:
■
Opozarjajoč na prizadevanja po nadaljnji intenzivaciji gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo, ki jih ugotavljamo pri odločilnih osebnostih obeh držav, je celovški župan, višji vladni svetnik Hans Ausserv/inkler, med drugim zapisal: »Del teh stikov je vsako leto očiten v Celovcu: jugoslovanski paviljon na prostoru avstrijskega lesnega sejma je 11 dni v letu privlačnost za stotisoče sejemskih obiskovalcev. Karkoli že pokažejo, je del Juga, ki mu velja hrepenenje počitniškega popotnika, pa tudi
dokaz zmogljivosti in posebnosti gospodarstva naše sosedne dežele
s katero nas že stoletja družijo tesni stiki, katerih okrepitev mora biti in ostati naše obojestransko prizadevanje.
Mislim, da naša prihodnost ne more temeljiti na zapiranju na kateremkoli področju, prav gotovo pa ne na področju turizma. Tako kot je ena izmed koroških privlačnosti v tem, da se od tu lahko pride po najkrajši poti na Jadran, tako bo gotovo spadalo tudi k mikavnostim Slovenije, da je samo nekaj ur oddaljena od Visokih Tur in Vrbskega jezera. Zato je naša želja, da bi evropska cesta E 94, ki vodi čez Koroško in Ljubelj na jug, pa tudi z juga čez Ljubelj na Koroško, kmalu postala resničnost."
■
Predsednik koroške zbornice obrtnega gospodarstva inž. Werner P f r i m e r je v svojem prispevku najprej poudaril pomen do-
sedanjih sejemskih sporazumov in dejal, da so v precejšnjem obsegu zajeli
blago, ki ga redne blagovne liste niso zajemale
in da prav zaradi tega sejemskih sporazumov »ne gre podcenjevati v razvoju obojestranskih gospodarskih stikov". Namigujoč na željo po še večji udeležbi Jugoslavije na tem sejmu je dejal, da bi koroške firme »zelo pozdravile, če bi jugoslovanska stran pri realizaciji sejemskih sporazumov bolj posegla po specifično koroški proizvodnji. Pri tem bi bilo treba predvsem misliti na naše tekstilno blago, na stroje za žagarsko in
Mednarodna zadružna zveza
pred kongresom na Dunaju
Začetkom prihodnjega meseca bo Dunaj prizorišče kongresa ene najmočnejših mednarodnih organizacij. V kongresni dvorani v Hofburg se bo 5. septembra sestal kongres Mednarodne zadružne zveze, ki 'združuje okoli 550.000 zadrug iz več kot 50 držav sveta. Kongres bo zastopal 85 % vseh zadružnih organizacij na svetu.
V Mednarodni zadružni .zvezi združene zadruge in njihove osrednje organizacije štejejo blizu 200 milijonov članov. Najmočneje so v tej izvezi -zastopane kreditne zadruge; teh je 310.000. Na drugem mestu stoji 98.000 kmetijskih zadrug, na tretjem pa 56.000 delavskih produktivnih in rokodelskih zadrug. Konzumnih zadrug združuje zveza 51 tisoč, .gradbenih izadrug pa 22.000.
Priprave za kongres so prevzele avstrijske konzumne zadruge, ki združujejo 440.000 družin in ki posedujejo 1600 poslovalnic, 44 trgovskih hiš in 88 proizvodnih podjetij. Kongres bo v glavnem razpravljal o strukturnih spremembah v zadružnem gibartju, o tehnični pomoči deželam v razvoju in o reformi zadružnih načel, o čemer se kongresi Mednarodne zadružne zveze bavijo že od leta 1937 naprej.
lesnopredelovalno industrijo, na dvigalnike in na elektronske naprave". Nadalje je predsednik Pfrimer opozoril na to, da je celovški sejem edini lesni sejem v območju EGS in EFTA. Spričo tega bi morala Jugoslavija na njem še bolj sodelovati, ker ima enako kakor Avstrija svoje tržišče za les na evropskem zahodu.	„
Na vprašanje o možnostih neposrednih stikov med podjetji to in onstran meje pa je predsednik Pfrimer dejal: »Neposredno sosedstvo že samo po sebi omogoča gojitev neposrednih stikov med proizvajalci in potrošniki tu in tam in s tem olajšuje vse stike. Odkar so bile odpravljene obmejne ovire, bodo lahko gospodarstveniki z obeh strani meje bolje spoznali tudi tisti razvoj, ki se je v času omejevanja potovanj v obeh državah razvijal kot za zaveso. Poglabljanje spoznavanja širokih sprememb v gospodarski strukturi bo brez dvoma omogočilo najti nove poti k gospodarskemu sodelovanju. Mislim, da lahko napovem, da bo občutna napetost delovnega trga v Avstriji omogočila kooperacijo z izkoriščanjem prostih zmogljivosti pri jugoslovanskih podjetjih v obliki plemenitenja. Kolikor vem, za razvoj na tem področju na avstrijski strani ni resnejših ovir."
■
Predsednik gospodarske zbornice SR Slovenije Drago Dolinšek pa je v sejemski številki ljubljanskega »Gospodarskega vestnika” med drugim zapisal: »Ugotovimo lahko, da tudi avstrijska stran soglaša z nami v pozitivnih ocenah dosedanjega izvajanja sejemskih sporazumov. To nedvomno potrjuje njihova pobuda, da se letošnja kvota za blagovno menjavo po celovškem sejemskem sporazumu poveča od lanskih 16 milijonov na 20 milijonov šil. v obeh smereh."
Nove oblike sejemskih sporazumov
»Na gospodarski zbornici SR Slovenije razmišljamo o možnostih, da sedanje bilateralne sejemske sporazume postopoma preoblikujemo v multilateralni kliring, v katerega bi bile zajete avstrijske in italijanske obmejne pokrajine ter SR Slovenija in Hr-vatska. S tripartitnimi posli v okviru sejemskih sporazumov bi se morda še povečala dosedanja stopnja sejemskih realizacij, hkrati pa bi na ta način ublažili ovire, ki jih zdaj še predstavljajo obstoječe ekonom-sko-politične grupacije za blagovno menjavo med našimi tremi deželami.
Celovškega sejma ne cenimo le kot mesto za sklepanje trgovinskih kupčij, v njem vidimo tudi novo priložnost za medsebojno spoznavanje glede morebitnega sodelovanja na področju proizvodnje in investicij. Medtem ko smo na tem področju nekoliko bolj uspešni s Štajersko, pa na Koroškem prav gotovo še obstoje številne neizrabljene možnosti."
WASHINGTON. — V ameriikem mestu Chicago — kakor tudi v Številnih drugih krajih — je spet prrilo do spopadov med belimi rasisti ler črnskimi demonstranti, ki so zahtevali enakopravnost. Pri enem teh spopadov je okoli 1000 belcev s kamenjem, steklenicami in jajci pričakalo kakih 500 črnskih demonstrantov. Rasisti so skuSali uničiti tudi avtomobile udeležencev pohoda, vendar jim je to preprečilo kakih 500 policistov, iki so branili borce za državljanske pravice. Beli rasisti so bili »oboroženi” tudi s transparenti, na katerih je bilo zapisano: »Oblast belcem — ubijte umazane črnce!” Vmes so hodili člani amerižke nacistične stranke, delili rasistom letake in kljukaste križe ter jih vzpodbujali k nasilju.
MADRID. — Iz mnogih Španskih mest poročajo o čedalje močnejšem sindikalnem gibanju, ki je usmerjeno proti Francovi vladi ter njenemu zatiranju delavskih svoboščin. V zadnjem času je začela španska policija aretirati tudi tiste sindikalne voditelje, ki jih je imenovala vlada sama. španski delavci zahtevajo povečanje minimalnih mezd, pravico do stavke in svobodne volitve sindikalnih funkcionarjev.
NEW DELHI. — Minuli ponedeljek sta Indija in Pakistan proslavila 19. obletnico neodvisnosti. Ob tej priložnosti so bile v New Delhiju in Karačiju velike slovesnosti, vodilni državniki obeh držav pa so v svojih poslanicah poudarili naloge, ki čakajo deželi v bodoče na notranjem področju in v zunanji politiki. Glavni točki v poslanicah indijskih voditeljev sta bili mobilizacija širokih ljudskih množic za izvedbo gospodarskega načrta ter politika miroljubne koeksistence.
LONDON. — Odbor spodnjega doma britanskega parlamenta bo jeseni podrobno proučil britanski program za vesoljska raziskovanja, ki stane Britanijo letno 5 milijonov funtov šterlingov.
BUDIMPEŠTA. — Med svojim obiskom na Madžarskem je danski zunanji minister Per Haekkerup izjavil, da je Danska naklonjena neposrednim pogajanjem med članicami atlantskega in varšavskega pakta o problemih evropske vrnosti. Glede vietnamske vojne je danski minister dejal, da nobena od bojujočih se strani ni zmožna doseči zmage, ne da bi tvegala izbruh nove svetovne vojne. Po njegovem mnenju je treba začeti s pogajanji, še prej pa ukiniti vojaške akcije in prenehati s tujim vmešavanjem v vietnamske zadeve.
NEW YORK. — Ameriški predsednik Johnson je znova izjavil, da v vietnamski vojni ni mogoče pričakovati hitre ameriške zmage. Nihče je ne more časovno napovedati, kakor ni mogoče povedati, koliko ljudi bo potrebnih za vojno in koliko časa bo treba vzdržati. »Ameriški narod se mora zavedati, da hitra zmaga ni mogoča; svet pa se mora zavedati, da Amerika ne bo odnehala.”
JOHANNESBURG. — Južnoafriška policija je začela široko zasnovano akcijo proti domačemu črnskemu^ ' prebivalstvu. Predmestje Johannesburga, kjer živi okoli 80.000 Afričanov, je bilo v zadnjem času že večkrat prizorišče velikih ponočnih racij, pri katerih so aretirali okoli 5000 oseb. Na zunaj skušajo beli rasisti to početje prikazati kot humano akcijo, ki da ima na- t men, črnsko predmestje očistiti kriminalcev, potepuhov in drugih »nezaželenih” oseb, v resnici pa gre le za novo preganjanje domačinov.
HANOI. — Med bombardiranjem »vojaških” ciljev na ozemlju Severnega Vietnama so ameriška letala porušila spet nekaj vasi, kjer je bilo ubitih večje število civilistov. Enega teh napadov so ameriški bombniki izvedli prav v trenutku, ko so vaščani reševali svojce iz ruševin poslopij, katere je razdejal strašen vihar. Med napadom je bila razdejana tudi neka katoliška cerkev, v kateri so Imeli verniki pravkar svojo pobožnost.
BERLIN. — Predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike Ulbricht je ob petletnici zgraditve berlinskega zidu znova pozval zahodnonemško vlado in senat zahodnega Berlina na pogajanja z vzhodnonemško vlado o normalizaciji odnosov med obema nemškima državama. Po njegovih besedah je to edina pametna pot za mednemško sporazumevanje in zbliževanje.
Delovne skupnosti - motor za napredek
gorskih kmetov
(Konec)
SKUPNOST KIENBERG V ŠTEVILKAH
Preusmeritveni načrt je obsegal investicije v višini 17,4 milijona šilingov. Od tega zneska je odpadlo na
gradnjo cest in potov	12,3 «/o
zlboljšave zemlje	9,3 »/»
zboljšanje živinoreje	16,6 »/o
gozdarstvo	5,1 «/o
poslopja	29,3 »/o
mehanizacija	33,4 %
Investicije so hektar reducirane kmetijske površine bremenile s 33.000 šilingi, kmetije pa v povprečju s 362.940 šilingi.
Preusmeritev se je pričela leta 1958 in je bila do konca 1965 realizirana s 13,2 milijona šilingov investicij. Posamezni preusmeritveni ukrepi so izvedeni:
'gradnja cest in potov	75°/o
zboljšave zemlje	25 %
zboljšanje živinoreje	33 »/»
gozdarstvo	11 «/o
poslopja	62 %
mehanizacija	75%
Leta 1958 je skupnost po hektarju kmetijske površine porabila za nakup gnojil 210 šilingov, leta 1965 pa 704 šilinge. Leta 1958 je skupnost porabila 174.100 kg gnojil, lani pa 582.000 kg.
Površina pod žitom je bila v tem času skrčena od 46 na 15%. V tem času je bilo zgrajenih gnojničnih jam v obsegu 2294 kubičnih metrov, silosov pa v obsegu 3709 kubičnih metrov. Na GŽE odpade sedaj 3 kubične metre gnojnične jame in 6,2 kubična metra silosnega prostora. Molznost se je v skupnosti — vsi člani so vključeni v molzno kontrolo — dvignila od 2390 kg mleka na kravo leta 1958 na 3493 kg leta 1965, 9 kmetij pa je preseglo hlevsko povprečje 4000 kg mleka na kravo in leto.
V skupnosti se je kosmati donos dvignil v tem času za 127%, dohodek po delovni sili za 92 %, kmetijski dohodek pa za 86 %. Kar tiče ročne delovne sile v skupnosti, odpade na 10 ha reducirane kmetijske površine le še 1,6 oseb za delo.
Skupnost je s lem presegla intenzivnost kmetijskih obratov, ki so knjigovodsko za-
jeti v avstrijskem proizvodnem rajonu »obrobje vzhodnih Alp" (Alpenostrand).
TUDI GORSKI KMET JE POMEMBEN GOSPODARSKI FAKTOR
Ob zaključku le še nekaj pokazateljev efekta takega pospeševanja gorskih kmetov.
Od leta 1961 je skupni avstrijski izvoz narasel za okroglo 10,3 milijarde šilingov na 49,6 milijarde šilingov. Narasel je torej za 33,1 %. 'Na skupnem izvozu je bil izvoz kmetijskih pridelkov udeležen leta 1961 s 1630,8 milijona šilingov. V naslednjih letih je ta udeležba vidno narasla in je lani znašala že 2378,5 milijona šilingov. Pri izvozu kmetijskih pridelkov je prišlo torej do porasta za 45,7 %.
Glavni delež na kmetijskem izvozu ima zadnja leta živalska proizvodnja. Lani je 1806,2 milijona šilingov ali 80% vsega avstrijskega kmetijskega izvoza odpadlo na izvoz živine, mesa in mesnih izdelkov ter mlečnih izdelkov. To pa so v glavnem produkti alpskega kmetijstva, torej gorskih kmetov. V ravninskih predelih Avstrije namreč kmetje opuščajo živinorejo na račun žita in sladkorne pese ter koruze, ki so v proizvodnji cenejši od mleka in mesa. Štetja goveje živine v zadnjih letih kažejo, da je po avstrijskih zveznih deželah s pretežno ravnin-
skimi predeli število goveje živine nazadovalo za 44.370 glav, medtem ko je po zveznih deželah pretežno alpskega kmetijstva napredovalo za 28.530 glav.
Spričo tega trditev, da gorski kmetje v Avstriji največ prispevajo k izvozu kmetijskih pridelkov, ni pretirana, kakor tudi nikakor ni pretirana skžb za njihovo pospeševanje in za njihov gospodarski napredek. Pomen pospeševanja gorskih kmetov se kaže tudi na uvozni strani kmetijskih pridelkov. V zadnjih petih letih se je celokupni avstrijski uvoz dvignil za 41,4% od 38,6 na 54,6 milijarde šilingov, delež uvoženih kmetijskih pridelkov pa je narasel le za 39,9 % od 5653 na 7912 milijonov šilingov. Pri tem je treba vendar upoštevati, da od uvoza odpade nad 3 milijarde ‘šilingov za uvoz žita in mlevskih izdelkov ter sadja in zelenjave, medtem ko odpade na uvoz živine, mesa in mesnih izdelkov ter mlečnih izdelkov in jajc le dobro milijardo šilingov.
Da pri vsem tem udeležba gorskih kmetov pri preskrbi domačega trga s svojimi naraščajočimi zahtevami ni upoštevana, in da nista upoštevana tudi njihov delež na lesu, ki gre vsako leto v izvoz, kakor tudi njihov ostali družbeni doprinos, bodi k tej utemeljitvi ob koncu še posebej dodano.
Blaž Singer
m ^ ^
V svetovno znani Postojnski jami:
Dnevno do 14.000 obiskovalcev
Pred nedavnim so v Postojnski jami izročili prometu drugi del krožne proge in tako povečali zmogljivost jamske železnice od prejšnjih 6000 na 14.000 obiskovalcev na dan. Potreba po takšni izpopolnitvi se je pokazala že takoj po zadnji vojni, ko je število obiskovalcev v tej svetovno znani jami začelo skokoma naraščati in stare naprave nikakor več niso zmogle prevoza turistov. Uprava se je zato odločila, da bo v jami izvedla takšen železniški sistem, ki bi zagotovil hiter in varen prevoz — namreč krožno progo, ki bi omogočila obratovanje brez obračanja vlakov.
Do leta 1960 so zgradili prvo fa-
zo, to je zanko pri vhodu z dvotirnim peronom na postaji „Vhod", remizno za lokomotive in vagonč-ke ter dvotirno progo do izstopne postaje „Velika gora". Ta ureditev je omogočala dnevno prevoz kakih 6000 potnikov in so računali, da bo s tem vprašanje rešeno za daljšo dobo. Toda kmalu se je pokazalo, da tudi ta ureditev ne zadošča več, kajti obiskovalcev je bilo čedalje več, zato se je morala uprava odločiti za zgraditev popolne krožne proge. Zgrajena je bila zanka tudi na koncu proge, tako da zdaj kroženje vlakov poteka brez obračanja in je zagotovljen prevoz do 14.000 potnikov na dan.
Krožno progo druge faze predstavlja velika zanka, ki poteka v predoru od izstopne postaje »Veli-ka gora" do vstopne postaje „Kon-cerfna dvorana". Ta postaja je dvotirna s širokim peronom ter leži 4 metre pod tlemi »Koncertne dvorane". Od tu se proga vrača v loku proti postaji »Velika gora", kjer se po izstopu iz predora priključi na izvozni tir. Na tem delu prekorači proga rov »Malih jam" z mostom, ki se v dolžini 10 metrov razpenja 13 metrov nad rovom. Nova faza krožne proge je dolga okoli 560 metrov in poteka skoraj v celoti po predorih, katerih skupna dolžina znaša 510 metrov.
C filmshi kulturi
V zadnji ilevitki naJega lista smo na tem mestu govorili o tem, če in kdaj je film prava umetnost, danes pa hočemo povedati nekaj besed o tako imenovani filmski kulturi, s katero mislimo nat odnos do filmske umetnosti oriroma nat odnos do posameznega filma, ko ga gledamo in nato komentiramo.
Gledanje katerega koli filma zahteva celovito doživetje predvajanega dela. Le prečesto se dogaja, da gledalec ne zna filma tako gledati, ker se premalo potrudi že med samim predvajanjem, da bi posamezne dogodke smiselno povezoval. Mlajši otroci zaradi svojega duševnega razvoja sploh še ne morejo filma dojeti kot celoto, pa tudi odrasli ljudje pogosto prav težko sledijo poteku dejanja in četudi gledajo veliko umetnino, ki je lahko prav preprosto izpovedana, doživljajo le izseke iz celote.
Za vsestransko razumevanje filma, za vrednotenje umetniških in neumetniških del, torej za izbor, ki bi bil potreben vsakomur (saj je vendar škoda denarja in časa za ogled vseh filmov!), je potrebna posebna razgledanost, nujno je vsaj temeljno zna-n-je o filmu, pa tudi navajenost na gledanje filma. Doživeti ga moramo kot celoto, šele potem si pojasnjujemo posamezne zveze, razmišljamo o značaju junakov, podoživljamo prve vtise — skratka: doživetje nosimo v sebi in se ga toliko časa ne osvobodimo, dokler si ne pojasnimo vseh nejasnosti, vseh pomislekov, dokler si ga ne razložimo.
Vse to skupaj vzeto lahko imenujemo filmsko kulturo in če bi imeli filmski gledalci primerno razvito stopnjo filmske kulture, se ne bi mogel tako bohotiti film, za katerega upravičeno trdimo, da gledalce poneumlja ter jih prikrajša za zdravo razvedrilo in zabavo, da o umetniškem užitku niti ne govorimo.
Vendar pa ustrezna stopnja filmske kulture človeku ni prirojena, marveč si jo mora šele pridobiti oziroma si jo postopoma razviti. Člo-vek se lahko na vseh področjih sam izobražuje, zakaj se potem ne bi mogel tudi na področju filmske kulture? Začeti je treba z lažjimi filmi, nato Pa stremeti za tem, da bomo skušali razumeti tudi zahtevnejša dela.
Druga stvar, ki prav tako spada k filmski kulturi, pa je komentiranje filmov. Imejmo za osnovno pravilo, da o filmu, ki ga nismo razumeli, tudi ne bomo širili svojega posebno *pametnega«• mnenja. Zelo nevljudno in nekulturno je namreč vsilje-vati sodbe o posameznih filmih, češ da so »blazen dolgčas, neumnost, kozlarija* in še kaj podobnega. Tudi kadar odklanjamo, kadar negativno 'Ocenjujemo, moramo ohraniti kulturen odnos, zlasti pa kulturen ton v svojih sodbah. Zavedati se moramo, da vsak človek po svoje doživlja in dojema vsako stvar, zato je boljše, oe pred lastno sodbo prisluhnemo tudi še mnenju drugih, zlasti bolj izkušenih in bolj izobraženih.
Predvsem pa je potrebno hotenje, sv katerim se moremo filmu pribli-Zati ne le kot pasivni iskalci praznega razvedrila in cenene zabave, kot površni in zato pogosto krivični ocenjevalci, marveč kot ljudje, ki ho-Cejo mnogo več: iskati tudi v filmu P°ti do umevanja umetnosti, kajti umetnost nas nikoli ne pušča prazne, nezadovoljne in zdolgočasene.
Učenjaki že v otroški dobi
Ko so pred leti v Ameriki poročali o 11-letnem Bobbvju Gordonu, ki je bil imenovan za doktorja kemije, je šla ta vest 'kot velika senzacija po vsem svetu.
Kot petleten fantič je Bob;by več vedel o kozmografiji kot marsikateri astronom. Poznal je latinska imena 1'80 ozvezdij in natanko njihovo pot. Toda dejstvo, da je s šestimi leti, torej v starosti, ko se drugi otroci šele začenjajo mučiti z abecedo, že napisal knjigo o atomu, je prestrašilo njegovo mater. Uredila mu je majhen laboratorij in Bobby je ravnal z epruvetami ikot izikušen alkimist. Njegovo delovno področje mu je kmalu postalo preozko in je mater prosil, naj mu preskrbi profesorja. Bilo mu je ustreženo in začel je s sistematičnim študijem. Ko je slavil svoj enajsti rojstni dan, je opravil izpite; leto pozneje je zagovarjal doktorsko tezo in z odliko napravil doktorat.
Vendar pa Bobby ni bil edini »prezgodnji učenjak«. Heinrich Heinek-ken iz Liibecka je že z desetimi meseci poznal imena vseh predmetov iz njegove neposredne okolice. S petnajstimi meseci je ta čudežni otrok začel študirati zgodovino; še preden mu je bilo dve leti, pa se je mali Heinrich začel učiti latinščino in francoščino. Toda ta pretirani in prezgodnji duševni napor se je kmalu Usodno končal z izčrpanjem: mladi učenjalk je umrl star komaj pet let.
Podobno usodo je doživel tudi Phillipe Baratier, ki je z dvemi leti začel študirati jezike. Star 12 let je znal več evropsikih in orientalskih jezikov, odličen je bil v matematiki in filozofiji ter je napisal tudi neko razpravo. Ko je imel 14 let, so ga na univerzi v Halle nagovarjali, naj se poteguje za mesto profesorja, toda z devetnajstimi leti je umrl zaradi vnetja hrbtnega mozga.
Kulturne drobtine
#	Orkester radiotelevizije Ljubljana se trenutno pripravlja za svoj nastop v Celovcu, kjer bo 26. septembra pod vodstvom dirigenta Sama Hubada začel redno koncertno sezono. Komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Lojzeta Lebiča pa bo septembra gostoval na Poljskem, kjer bo sodeloval na glasbenem festivalu v mestu Bydgoszcz.
Q Slovenski oktet je imel v ponedeljek v Ljubljani jubilejni koncert ob 15-lefnici svojega obstoja. V teh letih je imel ta reprezentančni ansambel več kot tisoč nastopov v 257 krajih doma in v tujini.
9 Mednarodna federacija prevajalcev je na svojem zasedanju v Lahtiju na Finskem sprejela več pomembnih sklepov, ki bodo bistveno prispevati h krepitvi sodelovanja prevajalcev iz raznih drlo v. Med drugim je tudi predlagala, naj bi UNESCO ustanovila posebno mednarodno nagrado za prevajalce.
•	Folklorna skupina kulturno umetniškega druStva „Koča Racin” jz Skopja je odpotovala na večtedensko turnejo po Zahodni Nemčiji in Avstriji. V Hamburgu se bodo skopski folkloristi udeležili tudi mednarodnega folklornega festivala.
Društveno življenje Slovencev
Mnogokrat si Slovenci očitamo (to ne velja samo za nas na Koroškem, marveč za Slovence v celoti), da smo premalo družabni, da živimo vsak zase in se ne menimo za družbo. Kako je v resnici s tem,
TEDENSKI SPORED POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV
•	B R E 2 E :
,19. 8. — Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI
20.	8. — Brecht: GOSPOD PUNTILA IN
NJEGOV HLAPEC MATTI
(zadnja predstava)
21.	8. — Hochvvalder: SVETI EKSPERI-
MENT
24.	8. — Hochvvalder; SVETI EKSPERI-
MENT
25.	8. — Hochvvalder; SVETI EKSPERI-
MENT
26.	8. — Hochwalder: SVETI EKSPERI-
MENT
27.	8. — Hochwdlder: SVETI EKSPERI-
MENT (zadnja predstava)
Začetek predstav na Petrovi gori ob 20. uri.
•	LJUBLJANA:
19. 8. — DRŽAVNO OPERETNO GLEDALIŠČE, Budimpešta 24. 8. — SATIRIČNI KABARET
.Metla 66"
26. 8. — ZENSKI ZABAVNI ORKESTER
.Chiovini Marthe",
Budimpešta
Začetek predstav ob 20.30 uri v Križankah.
nam povedo podatki o društvenem življenju v Sloveniji, kjer so lani našteli 6877 registriranih društev, med katerimi pa še niso vštete najrazličnejše družbenopolitične organizacije.
Na podlagi teh podatkov so bila v republiškem registru vpisana 204 društva, ki delujejo na območju vse Slovenije oziroma vsaj na območju dveh ali več občin, v občinskih registrih pa je bilo vpisanih nadaljnjih 6673 društev, katerih dejavnost obsega območje ene same občine. Največ, in sicer 1281, je bilo gasilskih društev, takoj zatem pa so s 1200 društvi sledile organizacije Rdečega križa. Kulturno-pro-svelnih društev je bilo 829, nato pa so sledila različna druga društva po naslednjem vrstnem redu: strelskih društev je bilo 532, lovskih in ribiških 315, raznih strokovnih društev 440, invalidskih 338, društev LIjudske tehnike 315, raznih športnih društev 314, društev prijateljev mladine 284, turističnih 183, planinskih 100, taborniških 76, šahovskih 56, počitniških 54, društev rezervnih oficirjev in podoficirjev 53, filatelističnih 45, raznih znanstvenih društev 44, študentskih 26, espe-rantskih 15, duhovniških 7 in raznih drugih društev še skupno 162. K vsem tem društvom pa je seveda treba prišteti še njihove zveze.
Ce upoštevamo, da je imela Slovenija lani okoli 1,650.000 prebivalcev, pridemo do zaključka, da je prišlo povprečno, na vsakih 240 prebivalcev po eno društvo.
____________________ Štev. 33 (1264) — 3
Deutschnationale „ Zusammenhange”
Pod zgornjim naslovom je objavila mesečna revija »Die osterreichi-sche Nation« (štev. 7/8, letnik 1966 daljši članek, v katerem opozarja na hujskaško gonjo nemških nacionalistov na Koroškem in sploh v Avstriji v zvezi s publikacijo »Osterreich-Lexikon«, o katerega prvem delu smo pred nedavnim poročali tudi v našem listu. Ker so bila v tej knjigi pri nekaterih koroških krajih omenjena tudi slovenska krajevna imena ter navedeno število pri ljudskem štetju leta 1951 ugotovljenih slovensko in dvojezično govorečih prebivalcev, je završalo v nacionalističnih krogih. Očitno v duhu nacistične prakse, ko so na grmadah zgorele mnoge knjige, so ti krogi zahtevali, da je treba leksikon uničiti. V članku pod zgornjim naslovom zavzema »Die osterreichische Nation« stališče k tej gonji. Zaradi zanimivih ugotovitev ponatisku jemo celotni članek tudi v našem listu.
Uredništvo
Vor uns liegt die »Parlaments-korrespondenz« vom 15. Juni 1966, die von einer Ainfrage des FPO-Ab-geordneten Dr. van Tongel an den Bundosminister fiir Unterricht, Dr. Piffl-Perčevič, ibariohtet. Ihr zufolge ereiferte 'sioh dar Sprecher der FPO vor alfam dariiber, dafi das vom »Osterreichischen Bundesverlag« und vom »Verlag fiir Jugend und Volk« gemeinsam harausgeibračhte »Oster-reioh-Lexikon« in seinam bereirs er-schienen I. Band (A—K) bei jenen Karntner Gemefnden, die bei der Volkszahlung von 1951 mindestens 20 % sloweni'soh und doppelsprachi-ge Einwohner aufwiesen, waihrheits-gomad auch diesan Hundertsatz so-wie — in Klammer — die slotveni-schen Orcsnamen anfuhrte, und ver-lang.te allen Ermstes die »Ein-stamipfung des Werkes!
Es steht dem Vertreter der FPO, die sich als einzige osterreichische Partei nicht zum osterreichischen, sondam ausdriidklich zum »deutschen Volk« bekennt und tnotzdem (oder vielleicht gerade deswegen?) von Wah'l zu Wahl an Stlmmen verliert und bei den heurigen Nationalrats-wahlen nur mehr sedhs (von insge-samt 165) Sitzen zu erringen ver-mochte, die man also als »Partei der deutschnationalen Minderheit« bezeichnen ikann, sehlecht an, sich iiber objektive Berichterstattung auch gegeniiber den anderen nationalen Minderhelten in Osterreich aufzu-regen. Dies umsov/eniger, als es ja auch keinenVSpreaher der beiden staatstragenden Grofiparteien bisher einfiel, wegen der ausfuhrlichen Wiirdigung dar FPO auf den Seiten 343 und 646 die Vernichtiung dieses ausgezeichneten Naehschlagewerkes zu verlangan.
Wir sind dam Ursprung dieser fiir eine Partei — die sich offrziall »frei-heitlich« nenint — recht eigenartigen »Forderung« nachgegangen und da-bei auf rechit interesisante »Zusammenhange« gestofien.
Den »Startschufi« hat der »Siid-press-Pressediensn: der Arbeitsgemein-schaft fiir Siidikannten« gegeben, mit dem wir uns daher etwas naher be-schaftigen svollen. Er wiird von einer »Osterreichischen Landsmann-sdhaft« in Wien herausgegeben, de-ren Monatsschrift den sinnigen Titel »Eckartlbate deutscher Kultur- und Schutzarlbeit« tragt und die sich sellbst als ideologischen Nachfolger das iseinerzeitigen »Deutschen Schul-vereins Siidmark« fiihlt. Verantwort-lioher »Schriftleiter« der »nach Be-darf« erscheinenden hektographierten Pressekonferenz ist Herr Dr. Viktor Miltschinsky, ein 79-jahriger pensio-nierter Mittelschiulprofessor, der sei-nerzeit als VdU-iLandesparteiobmann von Wien auch ipolitisch in Erschei-nung getreten ist. Nachdem konser-vitive und sozialdemolkratische osterreichische Patrioten sich auf den zahlreičhen Staatsvertragskonferen-zen demiitigen und fiir Untaten — die sie 'nicht begangen hatten — Rede uind Antwort stehen mufiten und mit diesem Opfer entscheidend dazu beigetragen hatten, dafi der Staats-vertrag von 1955 die Karntner Siid-grenze endgiilug sicherte, erblickte Anfang 1956 unter anderen deutsch-nationalen Presseer.zeugnissen auch »Sudpress« das Licht der Welt. Aber keineswegs, um die Siinden der frii-heren deutsohnationalen »Volikstums-politik« ehrlich einaubekennen und
ner Landesregierungen seit 1945 er-folgreich eiingeleitete Versohnung ztvischen den beiden Voliksgruppen itn Lande tatkraftig zu unterstiitzen, sondern um jenen »Grenzilandgeist« wieder-zuerwecken, der zwar svahrend der Volksabstimmungszeit bis 1920 zweckmafiig war, aher sohon nach dem fiir unsere Republik .giinstigen Aiusgang des Plebiszits (59 % der Einwohner Siidkarntens, darunter viele mit slowenisoher Muttersprache, hatten sich fiir den Verbleib ihrer Heimat 'bei Osterreich ausgespro-dhen; deutschnationale Autoren nannten dias spater einen »Sieg in deutscher Nacht«) von einer Politik der geistigan Integration der gesam-ten slotvenischen Volksgruippe in das gemeinsame osterreichische Vater-land hatte abgelost vverden miissen. Statt dessen schuf man damals den politischen Begriff der sogenannten »Windischan«, deren Bekenner als allein »heimattreu« gesvertet wurden, und spielte diese igegen die ihrem Volkstum treu ibleibenden sog. »Na-tionalslowenen«, denen man samt u. sonders irredentistisches Streben un-terschob, aus. WoM gelang es damit, zahlreiohe slotvenische Bauern ihrem Volkstum zu entfremden und Rene-gaten iheranzuziichten, die dann oft-mals »tairscher« auftratan als altein-gesessene deutschsprachige Karntner, den tvertvolleren Tell der Volks-gruppe aiber stiefi man solcherart vor den Kopf und drangte ihn in eine Abwehrstellung gegen Osterreich, das ihm meist nur in der Person eines deutschnational orientierten Lehrers oder Beamten gegeniiibertrat. Zufrie-den sein kionnten mit einer derarti-gen »Volkstumspolitik« nur die ju-goslawischen Nationalisten in Ljub-ljana/Laifoach, die weiter ihren un-realistisohen Traumen von einem bis an die Tore von St. Veit a. d. Glan reichenden Grol5slowenien« nachhin-gen und aufierdem ein »Alibi« fiir ihre um kein Haar ibesseren »Um-volkungsversuche« gegeniiber den Volkscsterreichern in Krain und Un-tersteiermark erhalten hatten. Die deutschnationalen Exzesse gegeniiber der Volksgruppe, die nach dem deutschen Uherfail auf Jugoslawien elnsetzten, rund 300 alteingesessene slotvenische Familien von Karmen nach Deutschland ztvangsdeportier-ten und die heimisohe slowenische Sprache sogar im ikirchlichen Bereich untersagten und die 1945 dann auch mandhe unschuldige Opfer fordernde »Radhejustiz« der 'slowenischen Par-tisanen, sind helkannt und mufiten wohl denkande Menschen belehren, dati jede Aufstachelung nationaler Leidenschaften letizten Endes nur beiden Seiten Ungliick bringt. Bundes-und Landesregierungen bemiihten sich daher aufrichtig, einen Weg zu finden, der die ikleinen andersspra-chigen Volksgmppen in unserer Republik nioht mehr als assimlierungs-pfliohtige »Fremdkonper«, sondern als fbrderungsw'iirdige Bereicherun-gen des gemeisamen Vaterlandes und als Briicken der Freundschaft zu den Nachibarstaaten ansieht. Leider ha-ben sie die Rechnung ohne »Siid-press« gemacht!
Wer sich der Miihe unterzieht, die bislher erscihienenen 100 Folgen dieser Presselkorrespondenz durchzuhlattern, merkt nichts von einem solehen oster-reichl.schen und noch weniger von dem ansonsten gerade von diesen Kreisen so strapazierten »europai-
(Dalje na 7. strani)
4 _ Štev. 33 (1264)
Janku Oitzlu
za 90. rojstni dan
Lesni kombinat Leitgeb gre s časom
Potreba po novih delovnih mestih postaja še bolj pereča
Za lesnogospodarskrmi podjetji Goti na Bistrici v Rožu, Thurn v Železni Kapli in Maresch na Humperku je bil letos lesni kombinat Leitgeb v Sinči vasi kraj ekskurzije evropskih strokovnjakov in novinarjev lesnega gospodarstva, ki so se pričetkom lesnega sejma četrtič zbrali v Celovcu k svojemu skupnemu posvetovanju. Ob tej priložnosti so jih lastniki kombinata gostoljubno seznanili z razvojem v zadnjih letih in s problematiko, ki je povezana z občo potrebo racionalizacije predelave lesa in proizvodnje lesnih izdelkov. Iz zapiskov in razlag na tej ekskurziji povzemamo za naše bralce naslednji bežni oris tega lesnega kombinata sredi Podjune.
Lesni kombinat Leitgeb se je v vseh vrst izdela kombinat na leto zadnjih desetletjih razvil iz najpre- blizu 30.000 ton.
V torek je Janko Oitzl s Polane pri Bistrici v Rožu stopil v devetdeseto leto svojega življenja. Na predvečer tega njegovega častitljivega praznika so se okoli njega zbrali njegovi otroci, svakinje in svaki ter vnuki in pravnuki, da skupno z njim proslavijo življenjski dogodek, ki ga le redko kdo lahko praznuje. S podoknico pa mu je prihitel čestitat tudi pevski zbor sveškega prosvetnega društva »Kočna*, katerega duša je bil dolga, dolga leta.
Življenjska pot Janka Oitzla je bila trda in marsikdaj trnjeva, kakor je bila v tem obdobju trnjeva pot koroških Slovencev, ko smo bili vedno znova prikrajšani za svoje narodnostne pravice in ko nam je bila na gospodarskem in socialnem polju prizadejana krivica za krivico. Rojen pri Št. Lenartu pri Sedmih studencih je že v starosti dveh in pol let zgubil svojo mater, s 16 leti pa še očeta. Tako se je moral že kot otrok začeti prebijati skozi trdo življenje revnega človeka. Ko se je v Beljaku pod najtežjimi pogoji izučil mizarstva, je prepotoval Koroško, Štajersko in Tirolsko, da bi se poklicno izpopolnil. Pri tem je neštetokrat poskusil bridki kelih zapostavljanja in izžemanja delovnega človeka tiste dobe. In prav to življenje je kalilo njegov vrli značaj in mu vlivalo spoznanja in samozavest, s katero je tudi pozneje premagoval še večje težave in krivice, ki so mu bile prizadejane.
Po odsluženem vojaškem roku je postal orožnik in med drugim služboval v Borovljah in Celovcu, naposled pa na Bistrici v Rožu, kjer so ga leta 1918 prevzele takratne jugoslovanske oblasti. Vsled tega je bil po plebiscitu po 30 priznanih službenih letih brez pokojnine vržen iz službe in mu je bilo odvzeto avstrijsko državljanstvo. Leta med prvo in drugjo svetovno vojno so bila zanj najtežja leta. Družino petih otrok je moral s svojo ženo Uršo preživljati z delom na njeni majhni kajži in s svojimi ljubljenimi čebelami. Vsaka prošnja, da bi spet dosegel državljanstvo in da bi lahko nastopil staro službo ali pa prišel do pokojnine, je bila odbita, ker ni klonil in ker je ostal zvest list naše lipe. Vsa ta leta v njegovo pozno starost smo ga srečavali pri delu naših narodnih organizacij v Rožu in brali njegove prispevke v »Koroškem Slovencu* in pozneje v »Slovenskem vestniku*. Šele druga republika Avstrija mu je delno popravila desetletne krivice, ko mu je vrnila državljanstvo in mu priznala skromno »užitnino« namesto zaslužene pokojnine.
Ko Janko Oitzl stopa v devetdeseto leto starosti, se številnim čestitkam svojcev, prijateljev in znancev pridružujejo tudi naše narodne organizacije in njihovo glasilo »Slovenski vestnik*• s prisrčno zahvalo za opravljeno narodno delo in iskreno željo: še na dolga leta, polna zdravja in zadovoljstva!
prostejšega žagarskega podjetja, ki se ga starejši Podjunčani še dobro spominjajo, njegovo rast pa je doživljala tudi mlajša generacija. V zadnjih letih se je kombinat razvil v eno največjih industrijskih podjetij dvojezičnega ozemlja Koroške, s katerim je organsko neposredno povezan. Njegov žagarski obrat je z letno proizvodnjo 50.000 do 55.000 m3 rezanega lesa največji na Koroškem in eden največjih v Avstriji. Poleg desk so impregnirane telegrafovke druga veja proizvodnje kombinata. Njihova proizvodnja znaša na leto 10.000 do 12.000 komadov. Najbolj finalen izdelek pa so po imenu kombinata znane plošče iz lesnih vlaken, ki gredo v novejšem času na trg tudi pod imenom „Novocolor” — Specialne plošče, ki so si osvojile priznanje ,.Avstrijska kvaliteta". Plošč
Leta 1958 se je v Leitgebovem kombinatu pričela obsežna modernizacija, povezana z nič manj obsežno racionalizacijo. Najprej je zajela izdelavo impregniranih te-legrafovk, leta 1960 pa sta sledili modernizacija in racionalizacija proizvodnje plošč. Oba obrata sta bila istočasno razširjena, njuna proizvodnja pa povečana. Sedaj sta v teku modernizacija in racionalizacija žagarskega obrata. Dosedanje tri polnojarmenike zamenjujejo z novimi zmogljivejšimi od katerih bosta imela dva zmogljivost po 120 m3 lesa v 9 urah, eden pa 60 do 65 m3. Docela mehanizirana sta že transport desk od polnojarmeni-kov čez cesto do sodobne sortirnice in do skladišča ter nakladanje desk. Tik pred zgotovitvijo je bila tudi elektronska merilnica desk in njihova pakirnica. Z racionalizacijo
žagarskega obrata bo pri isti letni proizvodnji potreba po delavcih zmanjšana za okroglo 60 °/o.
S tem bo kombinat poleg optimalne možnosti predelave lesa dosegel tudi — odgovarjajoče svojim specifičnim pogojem — optimalno racionalizacijo predelave lesa. Odpadkov pri predelavi nakupljenega lesa skoraj ne pozna. Kar ni uporabno za deske ali telegra-fovke in vsi odpadki, ki pri tem nastanejo, gredo za predelavo v plošče.
Kakor sta večanje zmogljivosti kombinata in racionalizacija njegove proizvodnje razveseljiva, tako povzročata delavcem in podjunskemu prebivalstvu upravičene skrbi. Z racionalizacijo namreč potreba po delavcih upada, druge možnosti zaposlitve pa v okolici in v Podjuni skoraj ni mogoče najti. Zato je nerazumljivo, da merodajni državni činitelji docela brezbrižno zavračajo vsako prizadevanje (opozarjamo le na primer tovarne celuloze Rebrca in na primer rafinerije v Pliberku) v deželi za razvoj nove industrije in po novih trajnih delovnih mestih v Podjuni.
Slovensko planinsko društvo Celovec
vabi vse svoje člane in prijatelje na skupni planinski izlet k otvoritvi obnovljenega
PREŠERNOVEGA DOMA na Stolu
ki bo v nedeljo 21. avgusta. Za prevoz naj poskrbi vsak sam.
Zbrali se bomo med 5.15 in 5.30 uro na križišču južno od Humberškega mostu čez Dravo (pri gostilni Simandl). Da ne zamudimo otvoritvene slavnosti, se bomo od tam odpeljali
točno ob 5.30 uri ali na Ljubelj ali pa na Ma-čensko planino pri Celovški koči, od koder peš nadaljujemo pot do Prešernovega doma. Ker še ni znano, ali bo dovoljen prestop meje v območju Stola, lahko šele na zbirnem mestu dokončno določimo smer poti, ki je po obeh možnostih približno enako dolga.
Slovensko planinsko društvo Celovec
Korenovemu Andreju v slovo
odnesel hud pretres
„Novocolor-plo!č" lesnega kombinata Leitgeb
V oddelku za izdelavo
Gasilski avto za požarno brambo Breznica-Podrožčica
Požarna bramba Breznica-Podrožčica je imela v nedeljo svojo tradi
Breznice — Podrožčica, da so prišli do novega gasilskega avtomobila, s
ZAHOMEC. — Hudo je usoda v zadnjih tednih udarila obče spoštovano in priljubljeno Korenovo družino. Materi Hani Millonig, ki je po skrbi polnem življenju -pred enim mesecem nenadoma zatisnila svoje oči, ko je prenehalo biti njeno Človečansko in ljubeče materino srce, je v noči od ponedeljka na torek minulega tedna sledil njen 19-let»i nadebudni sin Andrej Millonig, ki je podlegel poškodbam prometne nezgode potem, ko je v beljaški bolnišnici ležal devet dni v nezavesti.
Korenov Drejcej je bil po svoji ljubeznivosti, ustrežljivosti, pridnosti in sposobnosti nadebuden mladenič. Svoj življenjski poklic je iskal v 'gostinstvu, za kar se je šolal v gostinski šoli v Ljubljani. Odločil se je za kuharja in se vsake počitnice praktično izpopolnjeval v hotelu »Korotan« v Sekiri. Gostinsko šolo, kjer je bil podobno kot doma deležen vsestranske priljubljenosti in spoštovanja, je končal z odliko in se takoj zaposlil v kuhinji hotela »Korotan«. Toda o-krutna usoda mu je že v prvih tednih po končanem šolanju pretrgala nit življenja. Ko ga je po obisku doma njegov brat Hanzi v nedeljo 31. julija z avtomobilom vozil na
cionalno poletno veselico. Tokrat je katerim bodo še bolj kot doslej lah- službeno mesto, je v avtomobil treščil
■ . .	«•	f	-V	1 • . • 1	1	* 1 ' *  . - _    M MA	. 1 . . . » AiTrf, I ,	trt	T T	I A t* A 
bila veselica posebno praznična, kajti povezana je bila s prevzemom in blagoslovitvijo novega gasilskega avtomobila, ki ga je požarna brairiba nabavila s pomočjo občine Št. Jakob v Rožu in prebivalstva vasi, ki jih ima ta požarna bramba neposredno na skrbi.
Eri slavnosti ob prevzemu novega gasilskega avtomobila so bile zastopane vse požarne brambe Zgornjega Roza. Navzoč pa je bil tudi namestnik beljašikega okrajnega poveljnika gasilcev, šentjakobski župan Janez Koren s člani občinskega sveta in večina prebivalstva okoliških naselij. Novi gasilski voz je blagoslovil šentjakobski kaplan dr. Skuk in imel ob tej priložnosti govor v obeh deželnih jezikih. Zupan Koren je v svojem govoru naglasil, da je čuvanje ljudske imovine prav tako stvar občine kot je nesebična slkrb gasilcev. Zato je občina radevolje pomagala nesebičnemu prizadevanju gasilcev
ko branili imovino okoliškega prebivalstva pred uničujočimi zublji požara.
drug avtomobilist in povzročil prometno nezgodo, ki je pozneje stala življenje mladega Drejceja, medtem
ko je Hanzi možganov.
Velika množica sočustvujočih žalnih gostov je v četrtek minulega tedna ob otožnem zvonenju spremljala mladega Andreja na bistriško pokopališče, kjer smo ga izročili materi zemlji. Poleg sorodnikov na čelu s stricem, č. g. župnikom Milonigom, sovaščanov, prijateljev in znancev so se pogreba udeležili tudi profesorji gostinske šole v Ljubljani ter predstavniki in uslužbenci Hranilnice in posojilnice v Celovcu kot lastnika hotela »Korotan«. Gb odprtem grobu so spregovorili domači župnik Kuchling, direktor gostinske šole v Ljubljani ter predsednik celovške Hranilnice in posojilnice dr. Mirt Zwitter. Ob slovesu so še enkrat naglasili njegove vsestranske vrline in obžalovali, da je bil tako usodno iztrgan iz naše srede na podoben način kot njegov oče, ki ga je zgubil že v rani mladosti, ko je tudi postal po krivdi drugega žrtev prometne nezgode.
Korenov Andrej nas je zapustil, spomin nanj pa bo med nami ostal živ. Ko tem potom tudi v imenu našega uredništva izrekamo sožalje sorodnikom, ga izrekamo z željo, da bi brat Hancsi, kmet pri Korenu, kmalu okreval in prebolel bridki izgubi zadnjih tednov.
Koroško je zajela spet huda vremenska katastrofa
Plazovi in poplave skoraj na vseh cestah s Koroške proti severu in severozahodu
Kak ar poročamo na drugem mestu, je začetkom ledna prišlo po Šimih predelih Evrope do vremenskih katastrof, katerih obseg je v času, ko pišemo to poročilo, še dokaj nepregleden. Kakor lani začetkom septembra, je bilo od nalivov v torek in v sredo spet težko prizadeto območje Alp v naši državi, zlasti pa doline in kraji v območju Visokih Tur in Ziljskih atp.
Položaj, ki je zaradi tega nastal, je bil toliko kočljivejši, ker so poplave in plazovi prekinili skoraj vse prometne zveze s Koroške proti severu in severozahodu in ker je bil na drugi strani avtomobilski promet turistov, ki se nahajajo v deželi in ki skozi njo potujejo, zelo gost.
KOLEDAR
Petak, 19. avgus.1: Ludovik Sobota, 20. avgust: Bernord Nedelja, 21. avgust: Ivan Ponedeljek, 22. avgust: Br. sr. Mar. Torek, 23. avgust: FiJip Sreda, 24. avgust: Jernej četrtek, 25. avgust: Ludovrk
Slovensko prosvetno društvo »Danica" v št. Vidu v Podjuni
Vabilo
na
PEVSKI KONCERT
v soboto 20. avgusta 1966 ob osmih zvečer pri Voglu v Št. Primožu
Nastopita: mešani zbor KPD Globasnica in oktet KPD „ Edinost" iz štebna
Že v sredo zvečer je bila Vzhodna Tirolska odrezana od ostalega sveta. Na Zgornjem Koroškem je bila usoda krajev Oberdrauburg in Dellach, ki sta bila že lani jeseni hudo prizadejana, na tehtnici. Drava je že opbl-dne preplavila kraja, v večernih urah pa je stala v Oberdrauburgu voda že več kot meter visoko. Drava, Mela in Zilja so tekom popoldneva neprestano naraščale. Pri Amlachu blizu Spittala so okoli sedme ure zvečer stanje vode v Dravi zabeležili s 356 cm. Do osmih zvečer je narasla na 367 cm, do devetih pa na 347 cm. Tudi Mela in Zilja ter ostale reke in potoki na
Zgornjem Koroškem so nevarno narasli. Zilja je bila pri Cajni že ob štirih 4,6 m visoka.
Ker je ponoči še naprej deževalo, se je položaj v četrtek zjutraj še zaostril. Vzhodna Tirolska je bila docela odrezana od sveta. Drava in ostale vode so preplavile tako železniško progo in ceste, na katere so se poleg tega še usuli plazovi. Oberdrauburg ni bil več dosegljiv niti po telefonu. Ker je bila medtem prekinjena pri Dollachu cesta proti Grofjglocknerju, pri Mall-nitzu pa cesta k nakladišču avtomobilov na vlak skozi Visokoturski železniški predor, je bil s tem prekinjen ves cestni promet čez Visoke
Ture. Med Italijo in Avstrijo je obstojala edina zveza še čez mejni prehod pri Vratih, ki pa je bila tudi v četrtek popoldne prekinjena.
V noči od srede na četrtek se je zaostril tudi položaj v niže ležečih območjih Drave in Zilje ter v okolici Baškega jezera. Reke so v še večjem obsegu prestopile bregove in pretrgale prometne zveze. Promet na cesti čez Koren je pretrgal plaz. V Beljaku so po naročilu župana Timmerja pričeli v sredo na večer prazniti trgovine po ulicah blizu Drave, ki so bile lani preplavljene. Iz nekaterih posebno ogroženih ulic so pričeli evakuirati prebivalstvo. Do evakuacij je prišlo tudi po drugih krajih vzdolž Drave. Drava je prestopila bregove tudi pri Humperškem in pri Aninem mostu, kjer je dosegla višino 4 metrov, torej le še 1,1 metra manj kot v času lanskih septembrskih poplav. Na Zgornjem Koroškem je bila v četrtek popoldne že višja, še vedno pa je v Visokih Turah deževalo.
Delili so zemljo. Vsak župan se je v imenu svoje vasi boril za večji delež. Vsi pa niso mogli imeti največ, to je nemogoče; toda boril se je močan z močnimi in zmagal je najmočnejši.
Na mejah med posameznimi vasmi so se bili Ogorčeni boji in spopadi. Vse vasi so napredovale, samo Smokvica je zaostajala. Pešala je, njen delež so pričeli grabiti ostali sosedje. 'Kljub velikemu odporu so se morali počasi pomikati nazaj. Pritiskali so z vseh strani, od vsepovsod. Pritiskali so Butari, pritiskala je Sočerga, Gračišče, še posebno pa so pritiskali m Hrastovelj in Dola. Zasedli so že ves hrib nad vasjo. Toda smdkavski pohlep in želja po zemlji nista klonila.
»Ali naj dovolimo, da poberejo to, kar smo si pri delitvi izbojevali? Ne! Ne smejo!«
Toda pritiskali so z vseh strani vse močneje. Zaskrbelo jih je. »Kako to? Taiko junaško se branimo, pa se moramo korak za korakom Pomikati nazaj.«
Boji sto trajaili leto dni. Smokvica je izgubila skoro tretjino ozemlja.
»Kdo je kriv, da se umikamo? Kdo?« Nihče ni vedel. Polagoma se je zvedelo. Počasi pride vse na dan. Tudi po tako temni noči zasije zora. Smdkavski župan se je podredil ostalim. Prodajal je zemljo, ki je bila last vseh. Pri tem pa je polnil le svoje žepe.
»Dol z njim!« so zahtevali Smokavci. In vrgli so s prestola župana Franco, izvolili so novega — Kneza.
»To, kar smo zgubili, bomo dobili nazaj!« hm je obljubil Knez takoj po izvolitvi. Vsi so Zaupali vanj. Franco pa so izgnali iz vasi. Zato je tudi ta priimek v Smokvici domala izginil.
Pod Knezovim vodstvom so Smokavci hitro napredovali. Prestopili so nekdaj načrtano ^ejo in pričeli hlastam po zemlji ostalih vasi. Nihče jim ni bil kos, ni bilo župana, ki bi ta-fo spretno vodil svoje Občane. Knez je bil res 'knez. Pritisnil je Gračiščane daleč nazaj, nevarno se je približal sami vasi, prav tako je °bračunal s Sočergo. O Butarih pa niti ne govorimo. Prišel je do same vasi in jim zažugal: *Če se še kdaj dotaknete naše zemlje in prestopite našo mejo, vam zasedemo vas in zaplenimo hiše!« In župan jim je obljubil pokorščino.
Movraž je takoj po izvolitvi Kneza sklenil s Smokvico premirje. Movraški župan je ve-iz kakšne rodbine izhaja Knez.
Tako so si Smokavci podredili vse okoliške vasi in pognali v kosti strah in trepet vsem županom. Samo s Hrastovljam in Do-k>m je bilo drugače. Na tej strani se meja ni Premaknila. Večkrat so se spopadli, toda vse-so se morali poraženi umakniti. Dol in Hrastovlje sta bili dve vasi, ki sta se borili skupaj ter složno odbijali vse napade. Po vsakem spopadu so prišli Smokavci na hrib nad Vasjo in metali kamenje v vas.
»Da bi jih vsaj s hriba pognali, breg na drugi strani bi jim pustili, da bi imeli vsaj mir Pred kamenjem!« je bila želja Smokavcev.
Kako naj jih preženejo z vrha?
. »Obljubil si nam, da bomo dobili, kar smo izgubili,« so očitali Smokavci Knezu. »Ti ne držiš obljulbe!« Se vedno jim ni bilo dovolj
MARJAN STARC:
Boj za
tega, kar so si prisvojili od drugih vasi.
Knez se je znašel in jim še enkrat obljubil: »Držal bom svojo besedo!«
Prišla je jesen in natočila polne sode vina, posebno v Hrastovljah in Dolu. Ob sv. Marku je slavila hrastoveljska župnija domači praznik. Godci so igrali, plesalci so se vrteli, možje pa so si z »muščatom« močili suha grla.
Zvečer, ko so bili vsi dobre volje, je prišel Knez s sodnikom, ki ga je povabil iz Buzeta. Hrastoveljski župan, Židane volje, jih je takoj sprejel, v goste.
»Kaj se bomo tepli zavoljo tistih kraških goličav! Rajši pijmo v znak prijateljstva!« je rekel Knez in dvignil kozarec. Župan je malo bistro pogledal kljub temu pa je zvrnil kozarec.
In tako so se praznili kozarci drug za drugim. Župan jih je toliko zvrnil, da se je komaj držal na nogah. Knez je to čakal. Prišel je bliže in rekel:
»Zapojmo eno domačo!« In so zapeli. Nato so spet zvračali kozarce in se zabavali. Ko je doseglo veselje svoj višek, je stopil Knez k županu in mu v smehu rekel:
»Kaj bi rekel? Koliko bi zahteval za tisti hrib tam?« in pokazal je na vrh nad Smokvico.
zeml j o
»Kaj bi zahteval za tisto kamenje? Nič!« se je zasmejal župan. Knez se je opotekel po hiši kot pijanec, toda ni bil tako pijan, kot se je delal.
»Veš, tako za hec ...« je prijel Knez župana za roko. »Koliko bi vprašal za tisto skalovje tam na vrhu?«
Župan se je zasmejal in pograbil Kneza za ponujeno roko:
»Deset volov!« in izpraznil koearec. »Ha— ha—ha—ha ...«
»Tu imaš dvanajst volov, ne pa deset!« je rekel Knez in vrgel mošnjo na mizo. »In vrh je naš! Ne pokažite se več na hribu!« je še zažugal.
Župan se je hitro streznil in planil pokonci:
»Saj smo se vendar samo šalili,« in porinil je mošnjo nazaj pred Kneza.
Knez pa jo je odrinil in rekel: »Če si se ti šalil in zabaval, jaz se nisem! Ne pokažite se več na hribu! Sodnik je priča!«
»Tako je!« je pritrdil sodnik.
Hrastoveljski župan pa je tako za majhen denar zaigral vrh. Smokavci so si ga prilastili. Nekdanja Lačna in Vrtače so bile spet njihova last. Na steni, ki se še danes imenuje za Križem, pa so postavili stražo, ki je odbila vsak napad. Smokvica je odslej imela mir
GOVOREČE LADJE
(ISLANDSKA PRAVLJICA)
Včasih je slišali škripanje ladij, čeprav ne piha veter in počivajo ladje v pristanišču. To je govorica ladij, ki jo ie malokdo razume.
Toda nekoč je živel mož, ki je razumel govorico ladij. Prišel je v zaliv, kjer sta bili zasidrani dve ladji in je slišal, kako je prva ladja rekla.
—	Dolgo sva bili skupaj, jutri pa se bova morali ločiti.
—	Nikar, je odvrnila druga ladja. — Nikoli se ne bova ločili. Trideset let sva živeli skupaj, se postarali in če bi se katera od naju morala potopiti, potem naj se raje obe.
—	In vendar ne bo tako. Nocoj je lep o vreme, jutri pa bo neurje, nihče ne bo izplul, le tvoj kapitan. Jaz bom ostala tu in vse ostale ladje. Ti pa boš morala izpluti in nikoli več se ne boš vrnila.
— Ne, ne bom se ganila z mesta.
—	Morala boš in to je najina poslednja skupna noč.
—	Ne bom se premaknila sama, le s teboj.
—	Nobena sila ti ne bo mogla pomagati.
—	Sama zla sila bi morala priti, da m e premakne z mesta.
Nato pa sta ladji šepetali tako pridušeno, da ju prisluškovelec ni več razumel.
Naslednjega jutra je bilo vreme slabo In nihče ni hotel izpluti. Le en sam kapitan s svojim moštvom se je odločil, da bo odjadral na viharno morje.
—	V imenu božjem, užgite, je zaklical mornarjem, kot je bil vajen.
Mornarji so poprijeli, toda ladja se ni ganila.
Kapitan je poprosil še ostale mornarje, ki so gledali, naj pomagajo, toda nič ni zaleglo.
Tedaj je sklical vse ljudi tam naokoli in spet zavpil: — Ladjo na morjel kot je to navada.
Toda ladja se niti za las ni premaknila.
Kapitan se je razjezil In zarjul: — Sam vrag naj nam pomaga. Ladjo na morjel
Tedaj Je ladja kar zletela na širno morje in nikoli več je nihče ni videl.
pred kamenjem. Toda Smokavcem to ni bilo dovolj. Hoteli so imeti kar cel hrib.
Sipet se je znašel Knez. Poprosil je Movraž za pomoč. Sklenili so pogodlbo: »Skupno se bomo borili in plen pošteno razdelili,« so si obljubili. Domenjeno.
(Zgodaj spomladi, v nedeljo, na dan sv. Marka so zagnali Smokavci vso živino na hrib in jo pognali po drugi strani po bregu navzdol iproti Hrastovljam in Dolu. Drevje je komaj začelo brsteti, le galber je že bil zelen.
V Hrastovljah in Dolu je pričelo zvoniti.
_ »Turki?« so vprašujoče tekali vaščani iz hiš.
»Ne Turki, pač pa Smokavci! V zimskem času pasejo krave po našem ozemlju! Norčujejo se iz nas! Po njih!«
Na juriš!
In pognala se je drhal vojakov v te kraške strmine istrskih gričev. Pognala se je četa borcev, oboroženih s kosami, vilami, koli. Pognali so se v hrib, da izženejo s svoje zemlje grabljivce tuje imovine.
Približali so se kravam in široko odprli oči. Pastirjev ni bilo nikljer. Kaj?
»Kave jim odženimo!« je ukazal župan.
Toda takrat —
»Hura!« je zadonelo z vrha in s Kuka, izza Križa z Vrtač so se usule bojne vrste mož. In pričelo se je ...
Hrastovčani in Dolčani so pograbili odvrglo orožje. Toda ta napad jih je tako izne-nadil, da so se morali pomikati nazaj, verjetno bi tudi bežali, toda kaj, ko je Smokavcev zmanjkalo. Na bojišču so ostali sami Mov-ražani. Kaj so hoteli? Morali so odbijati pritisk in moč dveh vasi.
Bojna četa se je ustavila. Čeprav je Moraž tako velika vas, je vendar težko zadrževala obe nasprotni vasi.
»Prekleti Smokavci! Pokazali jim bomo!« so robantili Movralani.
Boj je trajal do večera. Ko je sonce tonilo za Popetrami, sta na bojnem polju opešala riba nasprotnika. Bila so se le posamezna krdela.
Tedaj pa je udarila z Vrha spočita smokav-ska moč. Za zabavo je razbila odpor Hrastovelj in Dola ter pognala obe vasi v beg. Zasedli so ves hrib in postavili na vznožju mejo.
»Gorje, če jo kdaj prestopite!« so zažugali.
Hrastovelijčani in Dolčani so na tisti žalostni dan postavili tam pokopališče — na dan sv. Marka. In še danes je pokopališče meja med Hrastovljami, Dolom in Smokvico.
Tako je prišlo pod Knezovo oblast ogromno ozemlje. Zavladal je nad tremi hribi in dvema poljema. Ves hrib, ki je zasedel od Hrastovelj in Dola, je vzel za sebe in vzel Movražu še del Kuha. Na vsem območju je postavil mejo. Na tromeji med Smokvico, Movražem in Sočergo ter med Butari, Sočergo in Smokvico sta še danes uklesani skali, znak smokavskega ozemlja ter smokavske moči.
Šele danes lahko zvemo, zakaj vsi grdo gledajo Smokavce in pravijo »Smokavca ubit' in gada pustit'!«
Smokavcem ni nič mar, vsem sosedam se lahko posmejejo v brk: »Mi imamo vi pa nimate!« — čeprav revščino.
Ul"iiiiiiiiit'iiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiii......................................................................................................
•*Qnez Švajncer:

»Kaj koga skFbi," se je odrezala Jula. Mož se ji ni *dsl napačen in njegov glas ji je prijetno božal misli, so ji rojile po glavi. „Oglasi se pri meni, ko boš hodil |am mimo," je zaklicala za njim in ga občudovala, kako J® moško stopal za vozom.
On je pokimal in z dolgimi koraki meril cesto.
Odslej je v svojih starih prsih čutil mladost. Ni mogel Verieti, da je res že v letih. Pregledal je v duhu svojo P°t. .. Dolga je bila, polna doživetij, razočaranj, spoznanj, Ozkega dela, molka, ogorčenja, žalostnih misli. Dovolj je ^oživel hudega. A videti je, da bo lepše tudi še zanj .. . ^Poznal je Julo ... Ona mu bo vrnila zadovoljstvo, ki ga loko pogreša. Če ga bo le marala, jo bo vzel za ženo. prišla bo v hišo in imel bo spet dom. Tudi svoje otroke bo ohko vzel k sebi. Ne bo jim več treba služiti po tujih hi-ŠQh. Prišli bodo boječe, ker so se navadili strahu pri gozdarju ... Morda bodo čutili, da Jula ni njihova prava Zli? Rekli ji bodo mačeha. Toda tudi mačeha ima lahko ^obro srce. In Jula ga gotovo ima. S seboj bo pripeljala Svojega otroka ... Tako njegovih otrok ne bo gledala po strani... Tudi trpela je v svojem življenju že dovolj. Že *alo bo zadovoljna, da je našla moža, s katerim bosta belila vse težave. Včasih v koči ne bo kaj prav. Toda v VSQkem zakonu so težave ... Tudi z Lizo sta se včasih sPrla, a sta se vendar razumela ... Vsak bo malo popustil
in bo šlo. Tudi je včasih vihrast. V jezi mu uide beseda, ki boli. Vsak človek se razjezi, če ne gre, kakor bi rad. Ve, da bo njej včasih vzvalovala kri. Jezno ga bo pogledala, udarila s peto ob tla, našobila usta, kuhala mulo, ne bo hotela govoriti z njim, morda bo celo z otroki neprijazna. Povedal ji bo pač, kar ji gre in razumela se bosta in skupno nosila breme. Bo že, bo že. Voljo ima. In to je dosti vredno ...
Tako je živel v svojih mislih, da se ni zmenil za Mačka, ki se je marsikdaj znašal nad njim, mu grozil z orožniki, ga ozmerjal, nato se pomiril in bil kakor poprej. Kdo bi zameril Mačku! Pil je preveč. —
»Slišal sem, da ti je vdova zlezla v srce," je Majerič podrezal Cmagerja na županovem dvorišču.
»Ti si s hudičem v zvezi. Za vsako figo zvohaš," je nameraval odgovoriti, a je rajši previdno vprašal: »Kdo ti je povedal? Ljudje res napravijo iz muhe slona."
»Mislil sem pač, da bo gostija. Ti si vdovec, ona tudi, zakaj ne bi šla skupaj?”
»Jula ni mačka v vreči, da bi jo kupil, kadar bi se mi zljubilo."
Toda bil je večkrat z Julo. Vedno se je primerilo, da sta se srečala ali na cesti pred cerkvijo ali pod gozdom, koder je po kolovozu vlačil les.
Potem jo je obiskal na njenem domu. —
Prvo noč, ko so bili v viničariji polegli k počitku, Cmager dolgo ni mogel zaspati. Slišal je rahlo dihanje spečih otrok, čutil je ob sebi — ženo. Njena toplota ga je omamljala in v sobi je dišalo drugače kakor v Mačkovem hlevu. Vdihaval je zrak, ki je vonjal po Julinem znoju, po preperelem pohištvu, po starih cunjah, toda bil je srečen, srečen kakor že dolgo ne. »Ne bom več hlapec," mu je rojilo po glavi. — Viničar nima nič dobrega na zemlji, a je vsaj s svojo družino in mu ni treba tožiti
težav živini, ki ne more sočustvovati s človekom. Še bolj bo pljunil v roke, še bolj bo delal. Jula mu bo pomagala, tudi otroci bodo prispevali svoj delež.
Sanje so drugačne kakor resnica. To je spoznal kaj kmalu tudi Cmager. Jula je bila v začetku prijazna in ni gledala njegovih otrok po strani. Toda prišel je čas, ko je pokazala svojo nrav. Kadar so imeli kruh v hiši, je Tinetu odrezala največji kos. Cmagerjevim otrokom ga je odre-zovala, da se je svetlikalo skozi koščke.
»Zdi se mi, da ti moji otroci niso pri srcu," ji je rekel nekega dne.
»Če ti ni prav, jih pošlji nazaj, od koder so prišli," se je odrezala in bila tako užaljena, da do večera ni hotela spregovoriti besede.
Ni imel poguma, da bi se prepiral z ženo. Boril se je v sebi. Otroke je imel rad, Jule se tudi ni hotel odreči. Tako se je pozibavala v bokih, da bi bilo kar škoda, če bi mu pokazala hrbet.
Vedno bolj je nosila hlače v hiši. Vsajala se je nad otroki in ji je dobro delo, da so se je vedno bolj bali. Hotela je, da bi vedeli, kdo je gospodar v koči.
Dopovedoval si je, da se še ni mogla navaditi na njegove otroke v tako kratkem času zakona. Njena kri se ne pretaka v njihovih žilah, jih pač ne more imeti tako rada ko svojega. Ni mu bilo do tega, da bi se zaradi otrok prepiral z njo.
Ko se je nekoč pri Mačku napil — liter vina je plačal kočar Miha in mu rekel, da je to darilo za gostijo — se je prestrašil besed:
»Če ne moreš imeti otrok pri sebi, jih pač pošlji spet — služit. Bolje je imeti mir v hiši kakor večne prepire. In Jula je vroča, vroča, da bo še dolgo lahko grela tvoje stare kosti.”
Kljub pijanosti je z grozo v srcu spoznal, da je sicer
Obljube je treba držati
Osnovno pravilo za ohranitev otrokovega miru se glasi: Ne motite ga pri igri ali delu, s katerim se ukvarja, ne da hi ga prej na to opozorili! Če otroka odtrgate od nečesa in mu vsilite nekaj drugega, ho to povzročilo odvečen duševni šok. Čeprav morajo prenehati z igro, ker bo kmalu kosilo ali večerja, je bolje, če otroku rečete z mirnim glasom: »Čez deset minut (ali pol ure) bo kosilo, zato glej, da boš nared. Prosim, začni pospravljati igrače. Pripravi se.. .*
V	vzgoji najmlajših pa je vazno tudi naslednje: Ne vzemite otroka na sprehod, ampak pojdite z njim na sprehod. Pa tudi tole: Ne razkazujte otroka drugim in ne imejte ga za svojo igračo. Torej se boste ustavili, če se je otrok nenadoma začel zanimati za kaj, prilagodite se njigovemu koraku, potrpežljivo mu sledite, pustite ga, da kolikor mogoče sam izbira pot (na sprehodu, na primer, pustite, da teče po poti, ki jo je sam izbral, in mu ne vsiljujte nasprotne smeri).
V	tej delikatni dobi, se pravi od dveh do petih let, se morate znati upreti skušnji, da bi otroka razkazovali kot predmet občudovanja ali reklamni produkt. Prav tako ni prav, če ga kažete kot mehanično lutko, ki je vedno na voljo, da ustreže zahtevam staršev.
V	času, ko se začne otrok že rahlo zavedati samega sebe, vam priporočamo še pedagoški ukrep, ki pride v poštev potem za vse nadaljnje starosti. Držite obljubo in ne obljubljajte, kadar veste, da česa ne boste mogli izpolniti! In pa: Ne lazite in ne izmikajte se vprašanjem!
2e od najnežnejšega otroštva, ko se začne otrok zavedati, mora imeti v starše zaupanje. Zato se je treba navaditi, da štejete vse obljube za enako važne in da jih je torej iz časti treba izpolniti. Samo tako bo vaš otrok postal nekoč »časten človek«.
Napake pri rasti otrok
Mnogokrat vidimo pri otrocih asimetrično rast telesa. Če takšnega otroka opazujemo golega, postanemo pozorni na nekatere nepravilno oblike njegovega telesa. Tako vidimo, da ima eno ramo višjo od druge, trup odklanja v levo ali desno: čestokrat je že ena lopatica večja od druge in neenakomerno oddaljena od hrbtenice. Prav tako je z boki, ki ne leže v isti ravnini. Če pri takem opazovanju s kazalcem povlečemo malce močneje po trtnih vretencih, opažamo, da hrbtenica ni ravna, temveč se krivi v levo ali desno — vzdolž celega hrbta ali samo v enem delu. Ta ukrivljenost se lahko pojavi tudi v obliki laže izražene črke S.
Vsaka nepravilna rast hrbtenice ima lahko škodljive bolezenske posledice in znatno vpliva na rast notranjih organov — v negativni smeri.
Kdaj se začne nepravilno kriviti hrbtenica in kje so vzroki? Če izvzamemo bolezenske posledice, zaradi katerih hrbtenica nepravilno raste, bo pri telesno šibkih otrocih največ škode povzročilo napačno, nepravilno in dolgotrajno sedenje v šolskih klopeh in doma. Če je otrok preveč zaposlen s šolskim delom a premalo s pravilno usmerjenim telesnim gibanjem, bo prišlo do zgoraj omenjenih pojavov. Prav tako najdemo vzroke že v predšolski dobi, če pri otroku zaviramo njegove lastne težnje po vsakovrstnem gibanju.
Vse pojave napačne telesne rasti je treba odstranjevati sproti. Zato nudimo otroku
čimveč smotrnega gibanja na svežem zraku. Otrok naj veliko hodi po vseh štirih; po tleh naj se plazi: ko kača. Plezanje po lestvah in vrveh z rokami in nogami bo le utrdilo njegovo šibko mišičevje. Ne pozabimo na plavanje, ki je najboljše sredstvo za krepitev prsnih in hrbtnih mišic ter notranjih organov.
Šibak otrok naj tudi vsak dan izvaja določene vaje. Po vsaki vadbi mu moramo nuditi pravilen počitek. V ta namen pripravimo primerno trdo ležišče brez zglavja. Na ležišču naj otrok počiva leže na trebuhu. Če je mogoče, naj se v tem položaju tudi uči. Ker je pri šolski mladini največ primerov levo ukrivljenih hrbtenic, je treba prav v tem obdobju še posebej skrbno opazovati otroka in ga pripraviti do gibanja in pravilnih vaj pod nadzorstvom zdravnikov in strokovnega osebja.
Drobni nasveti
■	Zatohnel, vlažen zrak iz sobe ali kleti odpravke, če postavite v prostor posodo z živim apnom. Če je prostor velik, mora biti tudi apna več. Apno namreč dobro vsrkava vlago. Ko apno razpade, ga zamenjajte z novim. Pazite, da ne pride v bližino apna otrok!!
■	Steklenica ne bo prepuščala zraka, če jo zamašite z zamaškom, ki ste ga nekaj časa namakali v olju. Zamašek, ki je prepojen z oljem, lahko prej malo posušite.
■	Če parete črno sukno v slani vodi, ne bo izgubilo barve.
® Slamnate obloge in visi platneni izdelki postanejo kot novi, če jih čistite s ščetko, namočeno v slani vodi.
® Motne kozarce očistite s kisom, ki ste mu dodali nekaj soli. Tudi sveže mastne madeže očistite, če jih takoj posujete s zdrobno soljo, 'ki vsrka maščobo vase.
■	Neprijeten duh po čebuli odpravite iz ust, če izpijete kozarec mleka.
Kadar kupujemo preproge
Ne grešimo pri hrani!
Moderna medicina je dokazala, da nastopa poapnenje žil in njegove strašne posledice, kot sta srčni infarkt in možganka kap, najpogosteje pri ljudeh, ki ljubijo krepko mastno hrano. Po taki hrani se zelo hitro dvignejo mastne spojine v krvi, kri se zgosti, teče počasneje, začnejo se pojavljati motnje v krvnem obtoku in na stenah žil se kopičijo apnene obloge. Zato vsaka gospodinja, ki misli, da mora obvezno preliti zrezek z mastnim sokom, ali pripraviti jetrca v luži maščobe in zabeliti žgance, da se kar svetijo, nevede silno greši, saj da n za dnem izpodkopava zdravje svoje družine in jo s kuhalnico v roki dobesedno ubija.
Pri vsem tem pa ni pomembna toliko količina maščobe, veliko važnejša je vrsta maščobe, ki jo uporabljamo. Človeškemu organizmu prijajo nenasičene mastne kisline. K tem prištevamo visokovredna olja: jedilno, olivno, koruzno, sončnično olje itd. Če kuhamo torej z oljem je količina holesterina v krvi normalna in ni nevarnosti za poapnenje. Človek ostane svež in zdrav še v pozni starosti.
Kot je dokazano, tudi sladkor močno pospešuje naslanek maščob, zato se moramo izogibati tudi presladke hrane. Ne delamo prav, če že otroka zastrupljamo s preobilico sladkarij, bonbonov in tort ali pa mu nasujemo v kavo ali čaj sladkorja, da je pijača kar ogabna.
Pri odraslih, ki si po mastnem in po vrhu še sladkem kosilu prižgejo cigareto, pa odigra še važno vlago nikotin. Leno tekoča kri pride v žile, ki so se zaradi nikotina skrčile in nesreča je tu. Lahko bi jo imenovali uboj, za katerega pa ni napisanih paragrafov.
Če še greh ni dovolj velik, ga lahko še povečamo. Po prijetnem obedu se s polnim želodcem pogreznemo v mehko posteljo ali v naslonjaču sladko zadremamo. Mir, počitek, lenarjenje — spet korak bliže koncu.
Zato gospodinje, pozor! V vaših rokah je zdravje vaše družine! Še enkrat, ne pozabite na temeljna pravila zdrave prehrane!
waniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitsiuiiiiniiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii9iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii!< ................................. ............................................imiiiiiiiiiiiiii«
Soba brez preprog se nam zdi hladna in pusta. Če je soba v nadstropju, se v stanovanju pod njo slisi vsak korak. Preproge torej dušijo ropat, varujejo noge pred mrazom in povezujejo pohištvo v celoto, da se nam zdi soba topla in prijetna. Preproge so važen detajl v opremi sobe. Ker pa so drage, je treba dobro premisliti, ko si jih nabavljamo.
Če si na novo opremljamo stanovanje, je najpametnejše, če si nabavimo preproge, preden se odločimo za barve drugih tekstilij. Če si prej nabavimo pohištvo, zavese in drugo in hočemo naknadno nabaviti še preproge u-strezne barve, se kaj lahko zgodi, da leteh ne bomo dobili v taki kvaliteti, kot bi jo želeli kupiti, če se nam ne bi bilo treba obirati na barve.
Za prostore, v katerih mnogo hodimo, so najbolj primerne preproge z drobnimi vzorci in ne pretemnih barv. Zlasti na temnih, enobarvnih preprogah se prah in druga nesnaga takoj opazijo in take preproge smo primorani venomer čistiti s krtačo ali sesalnikom.
Pri nakupu preprog glejmo, da bomo izbrali take, da bodo povezale sobo v celoto, ne pa vsiljivih, katere bi morali zaradi barve in vzorca vedno gledati. Tekstil mirnih barv učinkuje tako, da se nam zdi prostor mirnejši, kot pa če je zastopanih mnogo živih barv. Kdor želi v sobo žive barve in vzorce, lahko doseže to z blazinicami, umetniškimi predmeti, cvetlicami in podobnim, kar je vse lažje zamenjati kot preproge ali prevleke za pohištvo.
Če je treba sabo opremiti za .različne namene (na primer jedilni in delovni kotiček), nabavimo temu primerne manjše preproge, ki se prilegajo posameznemu kotičku in tako poudarimo delitev sobe za različne funkcije.
Kot za pohištveno blago, tako velja tudi za preproge, da se vzorci često menjajo. Vendar to vprašanje ni talko resno kot stalno menja-
vanje kvalitete in to zaradi tega, ker se pojavljajo vedno nove surovine. Danes je mogoče nabaviti preproge tako različne kvalitete in seveda tako različnih cen, da ni čudno, če so potrošniki — pa tudi mnogi prodajalci — čestokrat zbegani. Za potrošnika hi bilo lažje, če bi bilo manj kvalitetnih stopenj, ki pa bi trajale vsaj nekaj let.
Čeprav lahko za nakup preprog damo le določen del sredstev, ki smo jih namenili za opremo Stanovanja, je vendar mogoče za ta denar dobiti ustrezno kvaliteto. Saj ni nujno, da meri preproga ravno tri krat štiri metre. Odločimo se raje za manjšo preprogo, pa bomo dobili za isti denar precej boljšo kvaliteto. Včasih dosežemo boljši učinek z dvema majhnima preprogama kot pa z eno veliko. Mnogi ise odločijo za laisaste preproge, ker so jim pac všeč. Toda lasaste preproge so zelo drage. Če nimamo dovolj sredstev, se zato raje odločimo za kvalitetno preprogo z obojestranskim licem-
Poskusite!
Pijače za osvežilo
•	POMARANČNO MLEKO
Vi I mleka, 2 žlici sladke smetane, sok freh pomaranč, sok pol limone, 3 žlice sladkorja — led. Dobra zmetali.
•	BANANINO MLEKO
Vi I mleka, 2 banani, 2 Ilici sladkorja, žlico limoninega saka, žlico sladke smelane, rumenjak, led. Dobro zmetati.
•	MEDENO MLEKO
Vi I mleka, 2 žilici medu, pol limone brez lupin, žlico sladkorja, rumenjak — led. Vse skupaj dobro zmetali-
•	JAGODNO MLEKO
250 gr svežih jagod, sok pol limone, 1 osminko litre mleka, 4 žlice sladkorja. Dobro zmeiofi.
V. S.
našel ženo, toda otrok ne bo mogel obdržati pri sebi. Tineta ljubi bolj kot njegove. On pa se ne more odreči njenemu kipečemu telesu, kajti tudi v njem še ni ugasnila sla po življenju. Sam si je opomogel, se otresel 'hlapčevanja, le otrokom ne more pomagati. Spet bodo morali od hiše: Pavlek k Rojsu, Lizika h Grašiču, Katica k Majeriču. Tam bodo morali ostati. Kako dolgo? Ne, tega on ne more vedeti.
30
Med tistimi, ki so se ženili pred pustom, je bil tudi Rojsov Vinko. Morda se ne bi oženil — kot samcu mu ni nič manjkalo in deklet je bilo na izbiro — toda nevesta ni mogla čakati. (Posebno po tem, ko je nekajkrat ponoči ostal pri njej, je postala nestrpna.)
„Kaj še čakaš? Če jo imaš rad, jo vzemi," mu je prigovarjal oče.
Vinku se je čudno zdelo, da se je očetu bolj mudilo kakor njemu.
»Gospodariti ne boš mogel samo s hlapcem in deklo. Potrebna je pridna gospodinja.”
»Najel bom viničarja. Takega, ki bo imel dovolj ljudi za delo. Stetka mi bo lahko tudi tako pomagala na gruntu."
»Že zaradi ljudi se to ne bi spodobilo. Ti si kmečki. Pošteno se oženi, ali pa ...”
Priganjal je tudi Maček, Stetkin oče. Glas mu je trepetal, ko je menil: »Uspelo ti je, da si kupil grunt. Dobra kupčija. Če boš znal voditi kmetijo, bo dobro. Vendar ne boš mogel ostati brez gospodinje. Štefki si obljubil ženitev, ko boš imel grunt. Kaj misliš zdaj z njo?"
Skomignil je z rameni: »Ne morem vsega naenkrat. Toliko se je nabralo na kup.”
»Vem, vem. Včasih tako nanese. Samo ne pozobi na svojo besedo!"
»Ko si bom uredil nekoliko, takrat se bom ženil. Če bi bil grunt v Sentpavlu, bi bilo laže. Tako je le malo od rok. Vsak dan se moram peljati tja in biti povsod zraven, da mi delavci ne bi naredili kaj narobe. Ob cesti zidam hišo. Ko bo gotova, se bova s Štefko vselila."
Vinko je kupil lep grunt. Posestvo blizu mesta. Tam je bilo zemlje in to dobre zemlje, vredne denarja.
»Si slišala? Rojsov je izplačal vse naenkrat," je rekel Roman svoji ženi.
»Ježeš, Marija, kje je vzel toliko denarja! Oče mu ni mogel dati, z delom si tudi ni zaslužil," je zmigovala z glavo Tona in vprašujoče pogledovala moža.
»Govorijo vsevprek, da mu je vrglo največ tihotapljenje. Oče mu ni mogel dati toliko jurjev. Maček je primaknil samo nekaj na račun ženitve. Nekje je pač dobil denar. Peljal sem s konji tam mimo in na svoje oči videl njegov grunt. Vinogradi so ves dan na soncu. Tam bo rasla dobra kapljica. Bogastvo! In do glavne ceste ni daleč. Ob cesti zidajo hišo, kakršne nima nobeden pri nas."
Tona je kar požirala vsako njegovo besedo. »Vsakemu ni dano, da bi bil bogat."
»Ti si nora! Vinko si je znal pomagati. Mi si ne znamo. Nismo se rodili o pravem času."
Eno je držalo: kakor kmetje, razen Rojsa in Mačka, tako so tudi viničarji, kočarji in delavci z zavistjo govorili o Vinkovem bogastvu. Nosili so v sebi, česar niso upali povedati glasno: Fant si je nagrabil denarja s tihotapljenjem. Blizu meje je bil doma, kupoval je za nizko ceno živino od kmetov, njegovi pajdaši so mu jo spravljali na drugo stran. V dežju in bldtu, v snegu, mrazu in temi so hodili po skritih poteh. Udinjali so se za denar. Lačni otroci, slab zaslužek, nobene pomoči od države — vse to jih je nagibalo k tihotapstvu. Miloščina so bili tisti dinarji, toda nekaj je le bilo, in za to malenkost so se izpo-
stavljali vsem nevarnostim. Cmagerja so ujeli na meji, kočarja Miho so pretepli graničarji in jim je potem komaj ušel, hlapca Pepeta so obstrelili med begom v nogo, marsikdaj so morali bežati — vse za Vinka, ki si je polnil žepe s tisočaki in bogatel na njihov račun. Jedel je, popival, plačeval gospodi, kvartal po gostilnah, se vozil z motorjem, poleg Štefke se spozabljal tudi z drugimi dekleti, in sklepal kupčije. Da bi sam delal, ne, ni čutil potrebe, naj drugi delajo zanj.
Ko je župnik v cerkvi enkrat za trikrat oklical Vinka in Štefko, so Sentpavelčani komaj čakali, da bi videli no-voporočenca. (Nevesto so sodili po izgovorjeni besedici „da" ali »hočem" pred oltarjem. Če bo rekla glasno, bo imela oblast v hiši, če bo rekla tiho, s trepetajočim glasom, bo zapovedoval on.)
Štefka je obletala vse šivilje v mestu, da so ji šivale balo, ker ji je bila domača prevsakdanja, prenavadna. Gospodinjila bo na bogatem gruntu, imeti bo morala nove obleke, lepše ko kmetice, ki se oblačijo skoraj vse enako. Njena mati je nadzorovala ženske, da so pravilno očistile hišo, spletale raže iz pisanega papirja, sama Pa je pomagala kuharici, ki so jo najeli v mestu.
Kočar Miha, hlapec Pepe, Močnikov Peter in dekla Kata so zaprli pot, koder se je Vinko odpravljal z doma na poroko. Tako je bila navada v vasi. Napeljali so vrv čez cesto, posedli k mizi in pričakovali svojega vodjo. Ra' dovedni so bili, koga bo določil za namestnika. O Anzu so vedejj, da je pobegnil v Avstrijo. Pepe je šepal, rana se mu še ni zacelila. Močnikov Peter je najrajši sam kupčeval, kočar Miha pa je bil prestar za prvega pomočnika. Vsak je ugibal, kako bo po Vinkovi poroki, in nobeden ni želel, da bi zaradi tega prenehali tihotapiti.
(Dalje prihodnjič)
Deutschnationale
„Zusammenhange”

(Nadaljevanje s 3. strani)
schen Geist«! Unentwegt foemiiht man sich, eine vom Slowenischen verschiedene »wi<ndisohe Sprache« in Karmen »nachzuweisen«, was von jedem ernsozunehmeniden Sprachwis-senschafter als unsinnig abgelehnt wird. Obwohl einerseits immer wie-der behauptet wird, die slowenische Volksgruppe sei bereics derart zu-sammengeschmolzen, dafi sich ein spezieller Minderheitensohutz fiir sie eriibrige oder vor Durohfiihrung unserer diesbezuglichen staatsvertragli-chen Verpflichtungen erst eine eigene »Minderheitenfeststellung« durchge-fiihrt werden rniisse, wird anderseits immer wiader von der drohenden »Slawisierung« Karntens gesprochen. Jeder Schritt der Bundes- od. Karnt-ner Landesregierung zur Normalisie-rung des osterreichisch-jugoslasvi-sohen Nachbarschaftsverhaltnisses er-fegte das Mififallen von »Siidpress«, gleichgiiltiig ob es sich um den Kul-turaustausch, den »kleinen Grenzver-kehr«, Ferienaktionen der SPO-Kin-derfreunde, den Ausibau des Loibl-tunnels, den Besuoh jugoslawischer Touristen beim »Herzogstuhl« (dem slosvenisch-osterreichischen Rechts-denikmal auf dem ehrwiirdigen Zoll-feld) oder was immer handelt. Alle erteilten »Riigen« werden in der Re-Sel »im Namen Sudlkarntens« aus-gesprochen, eine erheiternde Termi-■nologie fiir eine in Wien enscheinen-de deutschnationale Pressekorres-Pondenz! Welche Personliehkeit oder Reiche Zeitsohrift immer sich gestat-mt, in den Karntner Slowenen gleich-herechtigte und forderungssvurdige bsterreichisohe Landsleute zu sehen, wird von »Siidpress« streng getadelt, sei es Bundesikanzler Dr. Klaus oder der friihere Aufienminister Dr. Krei-sky, der bekannte iSchulpolitiker Dr. Neugebauer oder der bekannte Vol-kerrechrier Dr. Veiter, das Bundes-ministerium fiir Untenricht oder die 'Karntner Landesregierung, die oster-reichische Volksvertretung oder die Europaische Volksgrusppenunion, die dsterreichische Liga fiir Menschen-rechte oder der Gemeiderat der Siid-karntner Stadt Bleiburg usw. Wir sohamen uns direkt und izeihen uns mangelnder osterreichisdher Aktivist, weil unsere »Dsterreichische Na-tion« blsher erst viermal »geriigt« ^urde und somit etwa gegeniiber der °eikannten Wiener katiholischen Wo-ehenschrift »Die Furohe« ins Fiinter-treffen geriet!
Dafiir konnen wir iheute stolz be-kennen, dafi unser Blatt indirekt An-lafi zur eingangs erwahnten iparla-mentarischen Anfrage der FPO ge-Seben hat. Wir »iprotestieren scharfs-Jens« (um bei der deutschnationalen farminologie zu -bleiben!), dafi das Yerdienst, dem »Osterreich-Lexikon« richtige statistische Zahlen iiber die anderssprachigen Volksgruppen, der (im ubrigen von uns durchaus geach-teten iilberparteilichen) »Osterreichi-sehen Liga fiir Mensahenrechte« zu-Seschrieben wiurde! Sie stammen ein-deutig aus der Arrikelsarie »Doppel-sprachige Gemeinden in Osterreich«, ~ie unser seinerzeitiger Mitarbeiter, Eferr Dr. Erich Korner, in den Hef-!jen 3, 4, 6 und 10 des Jahrganges 1/60 unserer Zeitschrift veroffent-'hchte. Die darin enthaltenen Volks-Zah 1 u n gs e rg ob ni s s e auis 1951 ibeziig-hoh der »Sprachslowenen« (ein tref-fender Ausdruck, den wir einer Ar-^kelserie des Nationalitatenfachman-nes Dr. Veiter in der »Furche« ent-'Hehmen) sind ebenso richtig wie die ^.usatzlich angofiihrten, bis 1918 amt-hoh gewesenen, !slowenisdhen Ortsna-men fiir die Siidkarnrner Gemeinden. Jedenmann kann dies aus den Publi-kationen des Osterreichischen Staristi-sehen Zentralamtes iiber die Volks-Zahlung 1951 und dem Band Karnis11 des »Gemeindeleksikons der im Keichsrate vertretenen Konigreiche u. Lander« selbst nachpriifen.
‘SiidpressK-Nr. 99 vom 18. April ‘966 hatte unter dem Titel »Wien jttimer wieder nicht .unterrichtet« die osterreichisch-humanistisdhe Einstel-
Un'g, die das »Ostenreidh-Lexikon«
mit seinen Zahlen- und Namenhin-weisen bei gemiischtspradhigen Gemeinden so vorbildlioh pralktizierte, »-scharfstens abgelehnt«. Sovveit ihrem verklausulierten Bericht zu entneh-men ist, hatte die Lexikon-Redak-tion »vor einer gesetzlichen Rege-lung« die slosvenischen Ortsbezeich-nungen iiberhaupt nidht und hin-sidhtlich des Sprachenverhaltnisses nicht das von 1951, sondern nur 'je-nes (ungiinstigere) aus 1961 anfiihren »diirfen«, svobei »Siidpress« ledig-lich jene Siidkarntner als Sprachslo-wenen zu akzeptieren scheint, die im Volkszahlungisbogen nur »slosve-nisch« angaben, die Varianten »win-disch«, »deutsch und slowenisch« usw. aber nicht mehr darunter fal-len. Abgesehen davon, dafi sich die im Art. 7 des Staatsvertrages vorge-sehenen MaBnahmen ausdriicklich auf die »... Bezirke Karntens... mit slosvenischer... od gemischter Bevolkerung« beziehen, somit also eindeutig auch die Dappelsprachi-gen zu beriicksichtigen sind, kann sich der Staatsvertrag von 1955 denknotsvendig nur auf die bei sei-nem AbscbluB gegdbenen Verhalt-nisse beziehen und das ist eben das Sprachenizahlungsergebnis von 1951 und nicht das von 1961. Die deutschnationalen »Interpretationen« sind bestenfalls Wasser auf die italieni-schen Propagandamiihlen in Siid-tirol!
Noch »entriisteter« gibt sich »Siid-press« in iseiner Nummer 100 vom 20. Jani 1966 (»Neues vom ,Dster-reich-Lexikon‘«), wobei es sitih be-reits auf die Forderung einer »GroB-kundgebung in Villach« oach »Ein-ziehung« des Bandes beruft.
Zur Ehre Dsterreichs und seiner beiden staatstragenden GroBpar-teien kann gesagt sverden, dafi die von »Siidpress« inspirierten Aktio-nen gegen die bbjelktive Darstellung des »Osterreioh-Lexikons« praktisch nur bei der FPO und den anderen
deutschnationalen Kreisen Widerhall gefunden haben. Die Zeiten in de-nen Deutschnationale die Politik von Bundes- und Landesregierung beein-filussen 'konnten, gehoren glucklicher-weise der Vergangenheit an. Auch ein aufgeschlo9sener, von osterreichi-schem und europaisdhem Geist erfiill-ter Karntner deutscher Mutterspra-che, stofit sich heute — da unsere Staatsgrenzen unbestritten sind und zwischen Kannten und Slowenien ein reger tounistisdher und kultureller Austausch stattfindet — durchaus nicht daran, wenn seine slowenischen (tvindischen) Mitbiirger ihre Mutter-sprache, die ja seit eh und je die zweite Landessprache darstellt, ge-ibrauchen und neben dem deutsch-sprachigen auch der — in der Habs-burgermonarchie sogar amtlich gewe-sene — slowenische Ortsname ver-svendet wird. Gerade auch die deutschlandischen Sommergaste in Siidkarnten freuen sich immer wie-der iiber die schonen slotvenischen Volkslieder, die sie zu horen be-Ikommen und svundern sich, dafi es Ostereicher gibt, bei denen die Zwei-spradhigkeit »Anstofi« erregt.
Wie gesagt, »Siidpress« hatte mit seiner »Protestaktion« gegen das »Osterreich-Lexikon« nicht viel Er-folg. Wohl bemuhte sidh die FPO-Presse, der Angelegenheit ein gera-dezu revolutionares Gesicht zu ge-ben (»Karntner Nachrichten« vom 14. Mai 1966:	»Karntner tvehrt
Euch! Was hier geschiet ist uner-hort! — Was hat die Regierung mit unserem FFeimatland Karnten vor — Karntner Eltern, svollt ihr es gedul-dig hinnehmen, dafi eurer Jugend die Zukunft im eigenen Land genommen wird?«) und auch der sogenannte »Karntner Heimatdienst« vermoch-te in der Monatszeitschrift »Die Karntner Landsmannschaft«, Heft 6/1966, unter der Schlagzeile »1. Ausgabe des ,Osterreich-Lexikons‘ einziehen! Protestalktionen im gan-zen Lande Karnten — Eine Ent-schliefiung des Absvehrkampferbun-des in Villach« lediglich zu berich-ten, dafi itn »Gosser Brauhaus« zu Villach »iiber 100 Personen« von der Bundesregierung, dem Karntner Lan-deshaoptmann und Landtag die »Ein-ziehung« forderten.
Es entzieht sich unserer Kenntnis, inwieweit auch die anderen deutschnationalen Zeitschriften (Welser »Bundesturnzeitung«, Grazer »Aula«,
Wiener »Eckhartbote deutscher Kultur- und Schutzarbeit« usw.) ins »Siidpress«-Horn bliesan; am lautes-ten tat es jedenfalls das in Klagen-furt erscheinende Sprachrohr der ehemaligen SS-Angehorigen, »Die Kameradschaft, Unpolitisches Mit-tei-lungsblatt fiir ehemalige Kriegsteil-nehmer«. Es zog gleich auf der er-sten Seite ihrer Mai-Juni-Folge unter der Oibersehrift »>Dolchstofi in den Riidken Karntens« gegen das »Oster-reich-Lexikon« zu Felde und schwin-delte — wohl in der Hoffnung, seine Leser wiirden es ohnehin nicht nach-priifan — munter darauf los. So wird dem Lexikon einfach unterscho-ben, von »100.000 Slowenen« in Karnten zu schreiben; tatsachlich scheint eine solche, heute natiirlich unzutreffende Zahl, im Lexikon nicht auf, wie iiberhaupt das Stichtvort »lSlowenen« erst im II. Band (L—Z) behandelt werden wird. Die in jedem amtlichen Ortslexikon der Monarchie als auch in den beiden Karntner slo-svenischen Wochenblatter-n nachles-baren slowenischen Ortsnamen wer-den indirekt als erfunden hingestellt und geflissentlich ubersehen, dafi es in der demokratischen Republik Osterreich jedermarm freisteht, in Wort und Schrift bei gemischtspra-chigen Orten aufier dam amtlichen auch den in der zweiten Landessprache anzufiihren. Es steht den »SS-Kameraden« schlecht an, heute von der »heiligen Karasvanlkengrenize« zu sprechen, nachdem sie 1941 nichts daran fanden, dafi diese von ihren Gesinnungsgenossen als »natiirlicher Obergang« in das geraubte und iiber-wiegend slowenische Oberkrain (da-mals wurde es »Siidkarnten« getauft) bezeichnet worden ist.
Der »Osterreichische Bundesver-lag« und der »Verlag fiir Jugend und Volk« mogen sich mit der Mehr-heit aller demokratischen und patrio-tischen Osterreicher eimig wissen, dafi nicht diejenigen, die auch den anders-sprachigen Osterreichern Gerechtig-keit angedeihen lassen, den »natio-nalen Frieden« igefahrden, sondern dies jene alterssichtigen deutschnationalen Kreise tun, bei denen schon eine sachliche Information iiber die Existenz anderssprachiger Mitbiirger »Anstofi« erregt!
»
(Die dsterreichische Nation)
GNORGES COURTELINE:
Tanek sluh
Sedela sva v jedilnici. Moja žena Solange je pletla nogavice, jaz sem izpolnjeval listke športne stave. V najinem stanovanju je bilo večkrat slišati čudne, skrivnostne šume. Dostikrat sem imel vtis, da čisto razločno čujem, kako kašlja hijena ali renči jaguar. Morda so prihajali šumi od vodovodne napeljave. Vrag si ga vedi. Solange je večkrat napela ušesa in vprašala:
„Pst! Ali slišiš? Kaj pa je to?"
.Kaj?* sem vpraševal in se delal, kot da nisem nič slišal.
„Ali res ne slišiš?" se je čudila in me preplašeno gledala, „zdi se mi, da kašlja hijena. Pojdi in poglej, kaj se dogaja v hiši."
Najprej sem šel v kuhinjo na koncu dolgega mračnega hodnika. Groza me je bilo že ob misli, kaj vse bom odkril v njej. A že na pragu mi je odleglo, ko sem opazil, da je padla na tla le vrečica, v kateri smo sušili brinove jagode. Vrnil sem se in skušal pomiriti Solange. Nejeverno me je gledala:
„Ali je mogoče, da je te čudne glasove povzročil brin in ne hijena?"
Potem je nekoliko pomirjena pletla naprej nogavice, jaz pa sem se spet ubadal s stavnimi listki. Vtem je prišel najin prijatelj Dardier. Nenavadno tenak sluh ima ta možakar in naravnost ljubi razne šume. Z lahkoto ugotovi izvor še tako skrivnostnega šuma ali zvena. Dardieru ne bi bilo treba po vsem našem dolgem in mračnem hodniku, da bi videl, kaj je padlo na tla v kuhinji. Rečem vam, da bi nama že od tod, iz jedilnice, z gotovostjo zatrdil, da je bila to vrečica z brinovimi jagodami. Takšen je Dardier.
Sedel je, si obrisal pot in me vprašal:
„Kako je kaj, Henri, s temi tvojimi stavnimi listki?"
„Ah, slabo; ko bi ta čas, ko jih izpolnjujem, delal kaj pametnega, bi bil že bogat. Ali bi kaj popila? Dobil sem odličen konjak."
Pri petem kozarčku se je Solange zgrozila.
„Kaj je to? Kakšen čuden šum."
„Nič nisem slišal.’
Povprečen človek lahko zazna in opiše običajne vsakdanje šume in zvoke, kot so otroški jbk, avtomobilska hupa, meketanje, lomljenje stekla, šumenje papirja pri mečkanju in podobno.
Naš Dardier zmore več.
„Saj to je vendar čisto preprosto," je dejal, „v kozarčkih s konjakom se premika led. Od tod šum. Sicer pa sem vama prišel nekaj predlagat. Zajadrajmo malo na morje: Solange, Henri in jaz. V St. Ma-louju sem najel ladjico in prav lepo bi bilo, če bi kaka dva tedna križarili po Atlantiku. Tako se bo Solange vsaj enkrat spočila od raznih šumov."
»Čudovito! Veličastno!" sva vzkliknila oba s Solange.
Tako sem mislil v začetku. Danes pa preklinjam zlo usodo, ki me je pripravila do tega, da sem sprejel ponudbo.
Stali smo na palubi na odprtem morju, nekje v bližini Azorskih otokov: Solange, Dardier, jaz in Gambarre, kapitan ladjice. Nenadoma se je zaslišal iz vode nekakšen brbotanju in kolcanju podoben glas. Podoben ni bil prav ničemur znanemu in je deloval ndkako čudno in nesnovno.
„Kaj je to?" je radovedno vprašala Solange.
„Kit glavač bo," je kot bi izstrelil iz topa, odgovoril Dardier.
„Točno!" je vzkliknil kapitan Gambarre, „pravo čudo ste, gospod Dardier. Pravite, da še nikoli niste križarili po morju, pa imate boljši sluh od vsakega pomorščaka, tem prej, ker je zvok, ki smo ga pravkar slišali, na tej zemljepisni dolžini izredno redek in komaj dojemljiv."
Dva dni pozneje mi je Solange dejala:
„Ko se v Nantesu izkrcamo, se bom poročila z Dardierom, dragi moj Henri."
„Kaj! Kako praviš? Zdkaj?" sem se zgrozil. „Kaj pa jaz?"
„Nič! Od tebe se bom ločila in se poročila z njim. Kaj naj počnem z možem, ki ne zna razlikovati niti sirene rešilnega avtomobila od mukanja krave!"
Alphonse
Allais:
Prišli smo do črne kave ali do posladka, ne spominjam se več natančno, ko je eden izmed gostov pri mizi, okulist Jean Fourie sprožil pogovor o spiritizmu.
Vse, kar je v stanovanju zaslužilo označbo miza, je začelo nenadoma trepetati kot • šiba v vodi, na veliko žalost porcelana, ki se je boleče seznanjal s parketom.
Spiritistom so od notranjega ognja zažarele oči, materialisti so hladno zmigovali z rameni.
Nekateri so ves čas spretno molčali. Med tistimi, ki so se posebej odlikovali z molkom, je bil naš stari prijatelj, Amerikanec Harry Co-vayre. Posvečal se je izključno mešanju groga in whiskyja.
»In ti, Harry?« ga je nekdo vprašal. »Ali verjameš v preseljevanje dušic
»Ne govorite mi o tem,« je ves bled odvrnil. »To me spominja na najstrašnejši čas mojega življenja.«
»Pripovedujte!« smo vsi hkrati vzkliknili.
»Še danes vidim, kako sem se sprehajal po Parizu v tuji koži, v koži nekoga, ki ga sploh nisem poznal. Verjemite mi, da to ni bilo prijetno. Bilo je nekako pred enim letom. Ravno tako kot danes smo se s prijatelji celo noč pogovarjali o nadnaravnih rečeh. Vzdigovali smo mizice in klicali duhove.
Proti jutru sem se poslovil od prijetne družbe kolegov in duhov in odšel domov. Ne vem, kako, toda nenadoma sem se znašel pred mrtvašnico v Rue Saint-Jaques in vstopil.
O groza! Prvo truplo, ki sem ga zagledal na marmornati mizi, je bila moja prijateljica, ljubka stvarca, ki me je varala s celim levim bregom Seine.
Bled kot smrt sem se obrnil k čuvaju.
»Gospod,« sem dejal, »vem, kdo je to dekle.«
»Mi tudi. Našli smo pri njej papirje, ki ne dopuščajo dvoma o njeni istovetnosti. V pismu piše tudi, da se bo utopila z ljubimcem.«
»Toda njen ljubimec sem — jaz!«
»Motite se, njen ljubimec je bil mladi mož, ki leži poleg nje.«
Radovednost je premagala žalost in šel sem pogledat tekmeca.
Ali veste, kdo je bil?
Jaz sem bil to, jaz!
V glavi se mi je zavrtelo.
Truplo, ki je ležalo pred menoj, sem bil zares jaz, in obleka je bila moja.
Kar se da mimo sem rekel čuvaju:
»Ali opazite, kako mi je ta mladi mož podoben?«
Čuvaj je bruhnil v smeh:
»Podoben, vam? Potem sem jaz podoben papežu.«
Skočil sem k ogledalu. Zagledal sem velikega, bledega moža s črnimi zalizci. Oblečen je bil v sivo karirasto obleko. Ne spominjam se, da bi bil kdaj nosil kaj takega. Po dokumentih sem ugotovil, da sem Španec. Jaz oziroma moje telo je bilo mrtvo, moja duša pa -je tičala v tem idiotu. Poleg tega nisem znal niti besedice špansko. Kaj naj počnem? Naj grem spet? Kam?
Obiskal sem nekaj znancev. Nihče me ni poznal. Neznanec mi je na cesti stisnil v roko bankovec za tisoč frankov. Gotovo jih je bil dolžan Špancu. Prav! S tem denarjem sem imel v listnici kar čeden kupček. Prejšnji sklep, da mi ne preostane drugega kdkor samomor, sem v novih okoliščinah spremenil: vrgel sem se v veseljačenje, ki bi še bizantinskemu dvoru ne delalo sramote.
Ah, če se spomnim teh časov!
»In potem,« sem ga vprašal, »kdaj je našla vaša duša spet pot v svoj naravni oklep?«
Harry je suho odvrnil: »Naslednje jutro, ko sem se streznil.«
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
84. Dunajski mednarodni velesejem
od 11. do 18. septembra 1966
TEKSTILIJE IN MODA
Modne revije — Salon krzna — Obleke — Teden petljaste mode — Tekstilije za dom — Talne obloge — Usnjeni izdelki — Umetna obrt — Igrače — Razstava športnih potrebščin
Kolektivne razstave inštitutov za gospodarsko pospeševanje Nižje Avstrijske in Tirolske
Paviljon iznajdb (Sejemska palača)
Posebna razstava: „Sami lahko napravimo" (Sejemska palača)
TEHNIKA — INDUSTRIJA — OBRT
Stroji — Naprave — Orodja — Gradbeni sejem — Umetne snovi — Tehnika v gospodinjstvu — Razstava embalaže
KMETIJSTVO
Razstava kmetijskih strojev s predvajanji — Semenja — Razstava plemenske in vprežne živine: govedo, konji — Poučna razstava gnojenja Posebna razstava: ^Rastlinstvo za 7 milijonov sladokuscev"
Živila in nasladila — Vinska pokušnja Uradne kolektivne razstave 21 držav
Obe sejemski napravi — Sejemska palača in Sejemkso razstavišče — sta odprti dnevno od 9. do 18. ure, vinska pokušnja in sejem živil do 20. ure.
Za obiskovalce sejma izven Dunaja popust na železnicah in avtobusih. Sejemske izkaznice pri deželnih zbornicah obrtnega gospodarstva, deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah (razen Tirolske in Predarlske) ter pri vseh posebej označenih prodajalnah (potovalnih uradih itd.)
I. PROGRAM
PoroeHa; 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 46.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Peztro mešano — 7.55 Gospodorske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže — 44.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 42.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Olasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni Iport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Oeželna poročila.
Sobota, 20. 8.: 8.05 Domači vrt — 6.45 Domača književnost —- 14.15 Pozdrav nate —- 15.30 Setev morja, roman — 45.50 Govorimo o znanstvenih knjigah — 16.30 Pogovor z gostom — 17.00 Sprehod po Salzburgu — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.15 Zločinec zaradi izgubljene časti, pripovedka — 20.45 Orkestralni koncert slavnostnih iger v Salzburgu.
Nedelja, 21. 8.: 8.05 Orkester deželnega gledališča v Linzu — 11.00 Koncert v zelenem — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Samo veselje z glas-
V Aziji in Afriki
uvažajo največ mamil
Organizacija Združenih narodov je v posebnem poročilu ugotovila, da je danes na svetu nekaj sto tisoč ljudi, ki redno uživajo mamila. Do te ugotovitve je prišla OZN na podlagi ankete, ki jo je izvedla v večini včlanjenih držav.
V Evropi zavzema ..častno” prvo mesto po številu narkomanov Zahodna Nemčija, kjer živi 4357 registriranih uživalcev mamil. V Španiji so jih našteli 1588, v Veliki Britaniji 783, v Holandiji 410, v Italiji 201, v Avstriji 63 itd. V Franciji uživalci mamil niso obvezno registrirani, po neuradnih podatkih pa jih je v tej deželi okoli 300.
Precej na vodilnem mestu je tudi v tem oziru Amerika, kjer živi skoraj 50.000 registriranih narkomanov, vendar pa uživajo največ mamil v deželah Azije In Afrike, saj Ima samo Indija okoli 360.000 narkomanov. V poročilih afriških dežel je poudarjeno, da je tam zelo razširjeno kajenje marihuane, toda natančnih številk ni bilo navedenih.
bo — 19,00 Nedeljski šport — 20.10 Whispens, kriminalko — 21j15 Naslednji, pravim; vesele dogodivščine.
Ponedeljek, 22. 8.: 8.1 S Pisana tončica, roman — 8.45 Glasba fujih	dežel — 15.15	Komorna glasba	—	15.45
Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.25 Za vas, za vse — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Medicinska uporaba radioaktivnih izotopov — 20.30 Mesto in podeželje — 21.30 Koroška domovinska kronika.
Torek, 23.	8.: 8.00 Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.30
Hvalite mojo	ljubico — 15.45	Koroško	pesništvo	—	18.00
Koroška avto- in motorevija —	18.15 Iz	prve roke	—	18.25
Ce me vprašate — 18.35 Aktuolna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Napoleon in ženske — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 24.	8.: 8.00 Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.30
Igra Sven Soaby — 15.45 Gonda Jager kot pripovednica
—	18.00 Aktualna reportaža — 18.30 Pomoč potrebuje vsak — 20.00 Orkestralni koncert slavnostnih iger v Salzburgu — 20.30 Poročila.
četrtek, 25. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Veseli ljudje po hribih In dolinah — 18.05 Kmetijska oddaja — 18.20 Gospodorski komentar
—	18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Sonce visi v lipi — 21.10 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave.
Petek, 26. 8.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Četrt ure domače obrti — 18.00 Koroške pihalne godbe — 18.35 Kaj pravi industrija — 20,15 Seina — Donava — 20.45 Aktualni prispevek —
21.00	Glasbene šarade.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti
—	17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni
komentar — 22.10 Pregled po svetu.
Sobota, 20. 8.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar
—	13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Pihalna glasba —
14.40	Tehnični razgledi — 15.05 Melodija z Dunaja —
16.00	Za delovno ženo — 17.25 Reporterji med potjo — 117.50 Šport in glasba — 19.30 Mednarodni festival lahke glasbe v Munchenu — 21.30 In svet gladuje.
Nedelja, 21. 8.: 8.05 Ohf ti-le moški — 10.00 Dobrodošli v Avstriji — 11.00 Matineja slavnostnih iger v Salzburgu
—	13J0 Za avtomobiliste — 14.30 Pisana tančica, roman
—	15.45 štajerske pesmi in plesi — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 18.30 Otvoritev visokošolskih tednov v Alpachu — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Serenada slavnostnih iger v Salzburgu — 20.45 Melodija za nedeljski večer.
Ponedeljek, 22. 8. 8.10 Glasba na tekočem traku —
9.00	Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.20 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Narodne pesmi daljnih dežel
—	16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Slavnostne igre v Bregenzu.
Torek, 23. 8.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Gofhejevi zapiski od Bodenskega jezera — 16.00 Francija, tretja sila v vesolju
—	17.25 Znanje za vse — 17.40 Sprehodi po grškem Dunaju — 19.30 Slovnostni koncert evropskega jazz-or-kestra.
Sreda, 24. 8.: 8JO Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvoritve velikih mojstrov
—	13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Vrelec življenja — 16.00 Madžarski pripovedniki 20. stoletja — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol —
17.40	Lepa pesem — 19.30 Belgijski festivalni orkester —
—	20.30 Dirigira Robert Sfolz.
četrtek, 25. 8.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Dunajsko koncertno ogledalo — 13.30 Haydnova glasba — 14.15 Znani orkestri — 14.35 Zapojmo eno — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Ženska oddaja — 19.30 Kako revno bi bilo življenje brez spominov — 20.00 Glasba Nica Dostala — 20.30 Zaljubljene gosli — 21.00 Po vodah Južne Amerike.
Petek, 26. 8.: 8JO Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Stvaritve velikih mojstrov
—	13.20 Otvoritev avstrijskega kmetijskega sejma v VVelsu
—	13.40 Za prijotelja opere — 14.35 Sodobni avstrijski komponisti — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znonje za vse
—	19.30 Sen poletne noči, prenos iz Salzburga.
Slovenske oddaje
Sobota, 20. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Ko so fantje proti vasi šli.
Nedelja, 21. 8.; 6.15 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 22. 8.: 14.15 Poročila, objave pregled sporeda — Domači napevi — Ljudsko varovanje — 18.00 Za našo vas.
Torek, 23. 8.: 14.15 Poročila, objave — športni mozaik — Ob zvokih harmonike.
Sreda, 24. 8.: 14J5 Poročila, objave — Kor želite, zaigramo.
Četrtek, 25. 8.; 14J5 Poročila, objave — Narodne iz Rezije — Iz popotne torbe.
Petek, 26. 8.; 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Ljubezen in življenje žene.
tč Le vizi j ai
Sobota, 20. 8.; 15.30 Igra brez meja — 17.00 Mednarodni jahalni turnir v Bregenzu —	19.03 Počitnice s
Svenbjorgom — (19.30 Cas v sliki — 20.00 Družina Schi-mek — 21.50 Sedem dni časovnih dogajanj.
Nedelja, 21. 8.: 15.00 Mednarodni jahalni turnir v Bregenzu — 17.03 Svet mladine — 17.35 Za prijatelja znamk
—	18.05 San Francisco — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Pustolovščina na Dunaju, kriminalni film.
Ponedeljek, 22. 8.: 19.15 Pustolovščine pod vodo — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Adieu Mademoiselle — 21.00 Stara kat človeštvo — 22.05 Janine Aimee.
Torek, 23. 8.: 19.05 Družinska komedija — 19.30 Cas v sliki — 20J5 Kaj sem — 21.00 Inozemski odmev — 22.10 Ali je bil umor?
Sreda, 24. 8.: 11.03 Vrtnice za državnega tožilca — 17.03 Pavlihove dogodivščine — 17.40 Lassie — 18.05 Kaj lahko postanem — (19.05 Podobe iz Avstrije — 19.30 Cas v sivki — 20.05 Srce v četrti — 21.00 Igra brez meja
—	22.50 Janine Aimee.
četrtek, 25. 8.: 19.05 Športni kalejdoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.20 Kuhar Valnocha — 21 JO .Prometni razgledi.
Petek, 26 . 8.: 11.03 Živčna žoga — 19.05 Televizijska kuhinja — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Stiska ognja, opera
—	22.30 Janine Aimee.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 KmetijsKa oddaja — 13.15 Obvestila rn zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19,05 Glosbene razglednice — 22,10 Plesna glasba.
Sobota, 20. 8.: 8.05 Glasbena matineja — 9.(15 Počitniški pozdravi — 10.15 Operni koncert — 12.05 Dve rapsodiji Bele Bartoka — 12.40 Igrajo .Zadovoljni Kranjci" in trio Vitala Ahačiča — 14.15 Iz solistične glasbe slovenskih skladateljev — 14.35 Voščila — 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 18.15 Zanimivosti iz sveta zabavne in jazzovske glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert orkestralne glasbe — 20.30 Trije možje v čolnu, radijska igra — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 21. 8.: 8.05 Na divjem zapadu, mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši
—	10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Slavni pevci, znamenite arije — 15.30 Humoreska tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne —- 20.00 Iz tisoč in ene noči — 21.00 Kličemo letovišče.
Ponedeljek, 22. 8.; 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlode radovedneže — 10.15 Otroška suita — 10.35 Vsakomur svoje, podlistek — 12.05 Beethovnova simfonija št. 1 — 12.40 Branka Strgar in Božo Grošelj pojeta narodne — 14.05 Ljudski motivi v hrvotski in srbski koncertni glasbi — 14.35 Voščila — 15.30 Ljubljanski oktet In 2enski vokalni kvartet — 17.05 V svetu opernih melodij
—	18.15 Zvočni razgledi — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 20.30 Koncert komornega orkestra Moskovskega državnega konzervoforija.
Torek, 23. 8.: 8.05 Glasbena matineja — 9.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — '10.15 Odlomki iz opere .Evgenij Onjegin" — 12.05 Kratke skladbe — 12.40 Dobri znanci in ansambel Andreja Blumauerja — 14.05 Sredi poletja — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Dva slavna cikla iz klavirske literature — 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij — 18.50 Na mednarodnih križpotjih —-
20.00	Poje Učiteljski pevski zbor — 20.20 Pes, ki mu je gospod Bozzi ime, rodi/ska igra.
Sreda, 24. 8.: 8.05 Glasbena matineja — 9.15 Kaj so peli otroci — 10J5 Tenorist Mitja Gregorač — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 Mali opoldanski koncert — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Voščila — 15.30 Črnske duhovne pesmi in izraelske pesmi
—	17.05 Na obisku pri Leošu Janačku — 18.15 Iz našib študijev — 18.50 Naš razgovor — 20.00 Rigoletto, opera.
Četrtek, 25. 8.: 8.05 Glasbena matineja — 9.45 Lepe melodije — 9.45 Sanje male Vere, glasbena pravljica
—	10.15 Iz oper Ekvinokcij, Veronika Deseniška in Hlapec Jernej — 12.05 Priljubljene skladbe za violino — 12.40 Čez brib i>n dol — 14.05 Orkester RTV Ljubljana — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Paleta opernih melodij — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede.
Petek, 26. 8.; 8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 10,15 Domače viže in domači ansambli — 10.35 Vsakomur svoje, podlistek — 12.05 Iz Mozartovih oper — 12.40 Beneške narodne — 14.05 Koncert lahke glasbe ■—
15.30	Od vasi do vosi — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.50 Kulturni globus — 20.00 Zbor Slovenske filharmonije — 20.25 Iz arhiva lažje orkestralne glasbe —
21J5 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
Sobota, 20. 8.: 12J5 Živalstvo Jadranskega morja —-(13.30 Pesmi za poletje — 15.30 Zbor »Lojze Bratuž" i* 1 Gorice — 16.00 Volan — 16.20 Zlomljena os —- 17.2® Razkuštrane pesmi — 19,15 Počitniška srečonja — 20.3® Teden v Italiji — 21.00 Sončni dan, drama.
Nedelja, 21. 8.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaj® za najmlajše — 12.30 Za vsakogar nekaj — 13.30 Glasba po željah — 15.30 Tolminoi — 18.00 NajJepše simfonije — 19j15 Nedeljski vestnik — 19.30 Italijanske počitnice — 20.30 Zborovske skladbe Frana Venturinija.
Ponedeljek, 22. 8.: 12.30 Za vsakogar nekaj — 18.00 N® vse, toda o vsem — 18.30 Baročne skladbe — 19.15 lr ženskih tednikov in revij — 20.30 Fra Gherardo, drama.
Torek, 23. 8.: 12.00 Iz slovenske folklore — 12.30 Za vsakogar nekaj — 13.30 Glasba po željah — 18.30 Ustvarjalci moderne glasbe — 19J5 Spoznavajmo naravo —
19.30	Poklici v slovenski pesmi — 21.00 Gore v slovenski literaturi.
Sreda, 24. 8.: .12.15 Turistični razgledi — 12.30 Za vsakogar nekaj — i18.00 Ne vse, toda o vsem — -18.30 Dvorakova komorna dela — 19.15 Sodobne bolezni — 21.0® Simfonični koncerf.
četrtek, 25. 8.: 12.00 Kulturne ustanove Furlanije v zadnjem stoletju — 12.15 Za vsakogar nekaj — 13.30 Glasbo po željah — (18.30 Slavni solisti — 19.00 Zlata skrinjica —
21.00	Srečanja na podeželjski postaji.
Petek, 26. 8.: 12.15 žena in dom — 12.30 Za vsakogar nekaj — /18.00 Ne vse, loda o vsem — 19.15 Umetnostno golerije v Italiji — 20.30 Gospodarstvo rn delo — 21-0® Koncert operne glasbe.
HORIZONT- električni plot
zvesti pastir živine
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
A »(41 l«l. (0-43-M) 211
Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli vasi.
Izdajatelj, založnik In lailnlk: Zveza slovenskih organizacij na Korolkem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik. Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klag»n~ furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tisk® Založniška m tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kf®* genfurt - Celovec, Postfach 124.
Ta teden vam priporočamo
H Walter Scott: IVANHOE, zgodovinski roman iz stare Anglije, 384 str., br. 21 šil. H Din Lin: SONCE NAD REKO SANGANJ, roman o novi Kitajski, 248 str., ppl. 12 šil.
H Erich M. Remarque: ČAS ŽIVLJENJA IN ČAS SMRTI, pretresljiv roman
iz druge svetovne vojne, 440 str., pl. 60 šil. | Wl. St. Reymonf: LETO 1794, zgodovinski roman iz stare Poljske,
848 str., pl. 78 šil.
| Halldor Laxness: ISLANDSKI ZVON, roman islandskega Nobelovega nagrajenca,
480 str., pl. 42 šil.
H John Knittel: EL HAKIM, roman zanimivih doživetij v Egiptu, 292 str., pl. 78 šil. H B. Traven: BELA ROŽA, napet roman o življenju v Mehiki,
232 sir., ilustr., br. 15 šil.
| Karl May: VINETOU, roman o velikem poglavarju Indijancev,
devef knjig skupaj 1040 str., pl. 104 šil.
H Alberto Moravia: RIMSKE ZGODBE, zbirka povesti iz življenja revnih ljudi,
256 str., ppl. 50 šil.
H Maksim Gorki: OTROŠKA LETA, mladostni spomini najveojega samorastnika
ruske književnosti, 240 str., kart. 18 šil. | Guy de Maupassanl: MOČNA KAKOR SMRT, roman velike ljubezni,
192 str., pl. 52 šil.
| Jose E. Rivera: VRTINEC, roman iz kavčukovih gozdov v Kolumbiji,
284 str., ppl. 30 šil.
88 Marjan Kolar: SAMOMOR V NEBESIH, humoreske iz sodobnega življenja
na podeželju, 120 str., br. 15 šil.
8| Robert Merle: SMRT JE MOJ POKLIC, roman iz nacističnih koncentracijskih
taborišč, 244 str., br. 13 šil.
88 Jero m e K. Jerome: TRIJE MOŽJE SE KLATIJO, vesele dogodivščine Angležev
v pruski Nemčiji, 260 str., ilustr., kart, 22 šil. 88 Vladimir Minač: SMRT HODI PO HOSTI, roman o ruskih partizanih,
164 sir., br. 13 šil.
Posamezne knjige lohko naročite tudi po poiti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Naša knjiga”, Wulfengasse