Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Fran- « čiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UCMI MARIS Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Gmotni položaj učiteljstva in uradništva vobče (Učiteljsko društvo za Maribor mesto.) Na zborovanju učiteljskega dru« štva za Maribor mesto, dne 25. nov. 1926 je poročal o gmotnem položaju učiteljstva in uradništva vobče tov. Alt. Po zaključeni debati, ki se je je udeležilo več tovarišev, je bilo skle« njeno, naj se izbere poseben odsek, ki naj iz vseh stavljenih predlogov sestavi resolucijo. Ta redakcijski od» sek je pretresal na svoji seji pred» loženo tvarino, ki se je naslanjala deloma na poročilo tov. Alta, delo* ma na med debato iznešene misli tov. Grčarja. Radi tega je odsek določil tov. Alta in tov. Grčarja, da končno sestavita vsak svoj del resolucije in ju izročita tov. pred* sedniku, da celotno resolucijo da na prihodnjem zborovanju članstvu v razpravo in sklepanje. Na zborovat nju dne 19. januarja 1927 je bila re« solucija sestavljena v prvem delu po tov. Grčarju in v drugem delu po tov. Altu brez debate soglasno sprejeta. Glasi se: Stanovska organizacija. Stanovska organizacija je sredstvo, s katerim si članstvo s solidarnim nastopom pridobiva stanovskih pravic in ugodnosti in jih čuva pred izgubo. Organizacija se more izživljati samo ob popolni demokratični uredbi, zato mora izginiti iz naših organiza» cij gospodstvo. Vsak posameznik se mora zavedati, da tvori celico organizacije in se mora kot tak udejstvovati: dejanski sodelo» vati pri zasledovanju organizacijskih ciljev in to na mestu in v delokrogu, ki je posamezniku odrejen. Mrtva celica ne spada v živ organizem, ona moti neoviran, priroden razvoj, mnogo mrtvih celic pa ubije vsak organizem. Zavest državnega uradništva. Vsak posameznik se mora zavedati vse» povsod: v službi, organizaciji, doma in v javnosti, da je pripadnik uradniškega stanu in kot tak celica stanovske organizacije! Vse državno življenje urejuje danes pri nas birokracija. Ona odloča tudi v uradniških zadevah. Birokracijo pa sestavlja uradni» štvo samo! Le prepogosto bije birokracija po lastnih uradniških interesih, ker posa» mezniki pozabljajo, da bi se morali povsod in na vseh mestih zavedati, da so celica uradniškega organizma. Tako postaja urad» nik sam največji sovražnik uradništva. Državna administracija in uradništvo. Sistem državne administracije je kom» pliciran, okoren in drag. Zato je potrebno številno uradništvo, ki obremenjuje državno gospodarstvo, ki pa ob okorelosti sistema kljub vsemu ne zmore poslov. Vsi dosedanji poboljševalci gledajo sa» mo na materijalno breme, ki ga tvori urad» ništvo za državo, ne vidijo pa slabega si» stema. Zato poskušajo s prostimi redukci» jami rešiti to vprašanje in odpuščajo ali upo» kojujejo dobre uslužbence, a so vsled siste» ma primorani čez nekaj časa nastavljati no» ve, neizkušene uradnike. Otvoritev. Ob 10/4. predpoldne otvori v deški osn. šoli tovariš poverjenik Andrej Skulj sejo, pozdravivši navzoče člane — zastopnike učiteljstva vse Slovenije. Seje se je udeležilo tudi precej drugega učiteljstva Celja in okolice. Tovariš strokovni tajnik Josip Kobal ugotovi, da ni zastopanih na seji naslednjih 5 društev: brežiško, kozjansko, marenber» ško, novomeško in šoštanjsko društvo. Med sejo sta prišla predsednika ma» renberškega in novomeškega društva. Na» knadno se je opravičil predsednik šoštanj« skega učiteljskega društva. i Poverjenikovo poročilo. Nato sledi poročilo tovariša poverjenika Andreja Skulja o delu poverjeništva od celjske sk upščine do danes: Poverjeništvo, kateremu je celjska skupščina podelila za poslovno dobo svoje V državno administracijo je uvesti si» stem upravne ekonomije. Predvsem je izve» sti organizacijo samouprav z najširšim.. delo» krogom. S pomočjo teh bo mogoče uvesti v državno administracijo upravno in materi» jalno ekonomijo in izvesti pravilno redukcijo uradništva. Samoupravne oblasti bodo zajedno zamogle prevzeti sposobne in dela» zmožne uradniške sile, ki bi vsled spreme» njenega upravnega sistema postale pri dr» žavni upravi odveč in bi se tam reducirale. Gmotno vprašanje uradništva. Po razmotrivanju neugodnega gmotnega položaja učiteljstva in vsega državnega uslužbenstva vobče je prišlo učiteljsko dru» štvo za mesto Maribor vzpričo ponovnih vznemirljivih časopisnih vesti o zopetpem poslabšanju naših itak že skrajno okrnjenih gmotnih in moralnih pravic do naslednjih zaključkov: Pogoji za rešitev istega: Svojo, rešitev iz tega nevzdržnega stanja vidimo v čimprejšnjem uresničenju teh»le temeljnih zahtev: Združitev vsega učiteljstva v enotni orga« nizaciji. 1. Da se vse jugoslovensko učiteljstvo najtesneje združi v enotni strokovni organi» zaciji v našem UJU, ki bodi edina reprezen» tanca vsega osnovnošolskega učiteljstva v državi. Združitev vseh strokovnih organizacij uradništva. 2. Da se sleherni državni uslužbenec or» ganizira v svoji strokovni organiza* ciji; vse strokovne organizacije od služiteljev do univerzitetnih profesorjev pa po svojih oblastnih oziroma pokrajinskih organizacijah v enotno činovniško orga» nizacijo kot predstaviteljico vsega državne» ga uslužbenstva. Iniciativno in energično vodstvo strokovnih organizacij. 3. Da se v vse centralne organizacije volijo neustrašeni, energični možje, ki bodo smotreno, inicijativno in dosledno zastopali edino le interese vsega članstva in v dosego skupnih ciljev brez kolebanja segali po vseh uspehe obetajočih sredstvih. Boj za načela in skupni smoter. 4. Svarimo vse posameznike, da z oseb» nimi ambicijami in pretenzijami, z osebnimi spori in prepiri ne kršijo discipline in ne razdvajajo naših vrst. Zavedajmo se, da needini in nediscipli» nirani nastop državnega uslužbenstva je in ostane grobokop naših moralnih in pravnih prilik. Zato opuščajmo osebna nasprotstva, ka» dar se bije boj za načela, potlačimo indivi» dualna stremljenja, kadar gre za skupni smoter in sledimo klicu iz naših vrst: Vsi državni uslužbenci v enotno fronto za pride» bivanje stanovskih pravic in dobrin in oču« vanje istih pred izgubo!! poverenje, stopa danes pred širji sosvet, da poroča o svojem dosedanjem delovanju, o svojih uspehih in neuspehih, da predloži poročilo, v kolikor se je izvršila, na skup» ščini naročena revizija gospodarskega sta» nja poverjeništva in drugo. Po izglasovanju deklaracije na celjski skupščini, s katero so jasno označene smer» niče naše stanovske politike, smo bili trdno uverjeni, da se poleže v naših vrstah na» stalo razburjenje, da bomo prešli z vsem članom na delo po začrtani poti. Uverjeni smo bili, da bodo tovariši, ki se niso mogli pridružiti večini, priznali svojo manjšino in skušali uveljaviti svoje zahteve in težnje le» galnim potom kot opozicija. Upoštevamo tudi oddvojeno mišljenje, ki naj budi v članstvu razmišljanje in svo» bodno presojo, ga izpopolnjuje in usposab» lja potom plemenite borbe. Le tem potom vidimo možnost izpopolnjevanja nas samih in razvoj resnično svobodne organizacije, iskrene stanovske zavesti in discipline, dvig našega stanu, ugled in napredek šole in na» roda. Potom organizacije moremo priboriti našemu stanu ugled in spoštovanje najšir» ših plasti naroda, da bomo res pravi naro» dovi učitelji. V pravični borbi za naše pra» vo, neumornem delu v šoli, na prosvetnem in gospodarskem polju, v iskrenem stanov» skem edinstvu, hočemo z dejanji in vzgle» dom, ne samo z besedami, delovati za pra» vo edinstvo, srečo, napredek in blagostanje naroda ter naše velike in edinstvene države. Iskreno mi je žal, da je prišlo drugače, da sem se motil v preglobokem zaupanju iskrenega tovarištva. Spomenica »akcijskega odbora«. Ko smo dospeli na glavno skupščino v Beograd, so nam izročili ijeko spomenico »akcijskega odbora«, ki je bila poslana iz Ljubljane v Beograd, brez vednosti pover» jeništva. To spomenicp, v kateri so hoteli podpisani tovariši izpodbijati legalnost iz» voljenega poverjeništva, nam je izvršni od» bor izročil, ker jo je smatral kot neumestno in nepravilno vloženo. Povabili smo v spomenici podpisane člane akcijskega odbora, naj popravijo štor» jeno napako in dajo poverjeništvu, kakor žaljenim članom bivšega in sedanjega po» verjeništva zadoščenje. Ker pa je ostal naš spravljivi apel brez odziva, smo morali, bra» neč ugled organizacije in njenih članov — pred sodišče. Zavedajoč se, da smo tovariši, da nam je treba sloge in ljubezni, smo pri» stali na najmilejšo poravnavo v posebni »izjavi«, ki naj jo poleg »Učit. Tov.« objavi tudi list »Edinstvo«.- Obžalujemo, da še te» mu niso naši nasprotni tovariši takoj ustre» gli v smislu dogovora. O listu »Edinstvo« ne mislim govoriti. Imate svoj razum in lastno sodbo. Če je bil ta list potreben, če koristi našemu ugledu, sodite sami. Povda« riti pa moram, da so ga začeli izdajati in z njim cepiti naše vrste tisti tovariši, ki so nas 30 let vodili in nam ob vsaki priliki za» bičevali slogo in disciplino. Beograjski kongres. Vizitka za našo beograjsko skupščino je bila, kakor sem omenil, spomenica »akcij» skega odbora«, katero je pozneje žigosalo sodišče. Zalegla pa je le v toliko, da je bil sprejem dokaj rezerviran. Z zadovoljstvom pa smo zasledovali ves potek, za nas tako važnega zborovanja v Beogradu. Pripravljeni smo bili zastopati naše stališpe, pa kmalu smo uvideli, da nam tega ne bo niti treba, ker so se govori in izvajanja vseh govornikov popolnoma krila z našimi načeli. Težki časi in bridke izkuš» nje, trpka bodočnost nas združuje v enotno fronto iskrenega stanovskega Udruženja. Nepozabno nam ostanejo v spominu iskrene besede članov sedanjega našega glavnega odbora tov. Vlade Petrovi» č a, bivšega predsednika Stankoviča in drugih, tik pred volitvijg* predsedstva, ko so vsi tako iskreno povdarjali. naj poza* bimo, kar je bilo, kar nas ie ločilo, naj pre« vlada stanovska zavest, da se iskreno dru» žimo in delamo na edinem nravcu prave sta« novske edinstvenosti in izločimo iz naših vrst vse, kar nas bi moglo razdvajati. (Bu» ren aplavz). Zaključili smo našo državno skupščino v najlepšem soglasju v iskreni manifestaciji za popolno stanovsko edinost. Poverjeništvo pred ministri. Pri tej priliki ne smem preiti neljubega očitka, da smo se šli člani poverjeništva klanjat tedanjemu ministru g. P u c 1 j u. Z vednostjo predsedstva UJU smo po» setili tedanjega slov. ministra, po želji upra» viteljev in učiteljev kmetijsko»nadaljevalnih šol v svrho podpore za te panoge šolstva. Po uspeli intervenciji smo, vedoč da se pri» pravljajo nekatera premeščanja učiteljev in nekatere spremembe pri nadzornikih, opo« zorili g. ministra na to, da še nobena stran* ka ni koristila ne sebi ne učiteljstvu s taki» mi čini. Ne ščitimo krivcev, če so, mora pa se jim krivda neoporečno dokazati, nato pa naj se ukore in premeste, ali kakorkoli v merah zakona kaznujejo. Nismo se torej klanjali, opozorili smo g. ministra samo na to, kar zahteva zakon in pravica, kar zahtevajo naši tovariši, kar nam naroča deklaracija. Tako bomo, če bo potreba, opozorili vsakega g. ministra in zadevnega predstav» nika, katerekoli stranke, da očuvamo učitelj» stvo neprijetnih presenečenj in trpljenja, da priborimo zakonu pravo in pravico. Sodite cenjeni tovariši sami, kaj je bo» lje, kaj previdneje — trpljenje in krivico odvračati in zabraniti, ali že storjeno po« pravljati. Prepričani smo, da naš korak ni bil brezuspešen. Sami veste, da so neljuba, to« liko gorja in bridkosti rodeča premeščanja skoraj popolnoma prenehala. Slučaj Moderndorfer. V zadnjem času nas je presenetil slu« čaj tov. Moderndorferja. Ne bom Vam o tem razpravljal, zadeva Vam je bila razjas» njena v »Učit. Tov.« Pri tem slučaju so pritisnile na slov. učitelja preko zakona močne komponente. Poverjeništvo je storilo vse, kar mu je bilo mogoče, opirajoč se na pravo zakona. Raz« čistili smo zadevo, da so odločilni faktorji pripoznali grde klevete, ki so se taino skle» pale proti tov. Moderndorferju. In to je uspeh, da so bili prvotni dekreti preklicani in so bili merodajni faktorji delno priprav« ljeni popraviti krivico. Primorani so bili skriti se za člen 71. Seje predsedstva in poverjenikov UJU. V svrho ožjih stikov med predsedstvom UJU in poverjeništvi si je osvojila letošnja beograjska skupščina predlog pover. Ljub« ljana, da se vrše vsaj vsak drugi mesec skupne seje poverjenikov s predsedstvom UJU. Prvi sestanek se je vršil zadnji dan oktobra minulega leta v Zagrebu, na kate« rem so bila zastopana pov. Beograd, Ljub« ljana, Split in Zagreb, odsotno je bilo ono iz Sarajeva. Na tej, ves dan trajajoči seji so se po poročilu predsedstva o širjenju in utrjeva« nju organizacije ter živahnem delovanju v Izvršnem odboru, pretresale smernice za spremembo pravil, določali temelji za orga« nizacijo našega tiska, o ureditvi in utrditvi organizacije po vsej državi, o stikih z ino« zemskim učiteljstvom in o ustanovitvi »Uči« teljske samopomoči« po vseh poverjen!« štvih. V pretresu je bil tudi zakon o osnov« nih šolah in sprejeto je bilo naše stališče osemletne šolske obveznosti, ki naj se za deželo v zadnjih dveh letih preosnuje pouk tako, da bodo to kmetijsko, odnosno go« spodinjsko nadaljevalne šole. Učitelji pa naj prejemajo za ta pouk nagrade, (či. 16.) Živahno smo razpravljali na tej seji o učnih načrtih in zavzeli stališče, ki je bilo objavljeno v 10. številki »Učit. Tov.«. Ko se je razpravljalo še o merah glede zaščite učiteljstva, ki je bilo preganjano vsled političnih prilik, je bilo stavljenih več samostojnih predlogov, tako glede razširja« nja in utrditve naše organizacije, glede de« legiranja našega člana v komisijo za izpre« 'membo čin. zakona in glede zaščite učiteljev, pri odsluženju kadrskega roka. Vsled prekratkega časa je bilo več predlogov odloženih pismenim potom. Prva seja, ki je bila stvarna in plodo« vita, je potekla v najlepšem soglasju. Dru« ga seja, ki bj se imela vrSiti dne 25. janu« arja t. 1., je bila preložena na našo prošnjo na februar, ker smo imeli obilo posla s pri« pravami za sejo širjega sosveta. Skupno delo z ostalim državnim uradni: štvom. Važno je vprašanje združitve vseh dr« žavnih uradnikov v skupno stanovsko orga» nizacijo. Vprašanje nastane, kako stališče naj zavzame k temu vprašanju učiteljstvo. Jasno! Dolgo smo bili boj za naše podržavlje« nje. Z izvojevano pravico se moramo zave» dati tudi dolžnosti na skupnem sodelovanju uradniške organizacije, skupne fronte, v svrho obrambe skupnih pravic, tako v mo« ralnem, kakor gospodarskem oziru. To potrebo po skupni organizaciji ste potrdili s svojimi sklepi pri okrajnih dru« štvih glede pristopa v činovniški savez. Kot zastopnik poverjeništva Ljubljana sem se udeležil občnega zbora glavnega čin. saveza v Zagrebu. Prepričal pa sem se, da ta organizacija taka, kakor je bila do sedaj, ni v stanu vršiti nalog, ki se ji nalagajo. Oster odpor Hrva« tov pod vodstvom Benkoviča, Dalmatincev pod vodstvom prof. Katunariča ter južnih Srbov in Črnogorcev, katere pa smo Slo« venci le delno podpirali, je pokazal, da je treba novih sil, nove preorientacije, ki sliči našim težnjam, po strogo stanovski, od po« litičnih strank neodvisni uradniški organi« zaciji. S sprejetjem novih pravil in snovanjem pokrajinskih savezov smemo upati, da se bo organizacija konsolidirala in pridobila dovolj moči za uspešno delo. Savez v Ljubljani, katerega člani smo tudi mi v ljubljanskem poverjeništvu včla« njeni učitelji, je sprejel v svoja pravila do« kaj od naše strani stavljenih predlogov in je upati, da bodo poleg nas stopile v savez vse večje organizacije. Zborovanje predstavnikov učiteljstva, zastopnikov UJU iz vseh okrajev Slovenije v Celju. Sijajna manifestacija mirnega stanovskega dela, stanovske sloge in pravega tovarištva. — Sodba nad onimi, ki umetno delajo razdor in zmedo v naših stanovskih vrstah. — Poročilo novega poverjenika in revizijskega odbora. (Seja širjega sosveta poverjeništva UJU Ljubljana v Celju, dne 2.februarja 1927.) Zavedajoč se, da smo mi jaka in preiz« kušena organizacija, so nam ponudili pred« sedstvo, katero pa smo z ozirom na zapo« slenje naših članov ožjega sosveta, posebno tov. Dimnika, katerega so vsi želeli na predsedniškem mestu, zlasti pa z ozirom na našo organizacijo samo, za sedaj odklonili. Činovniški Savez in UJU. Učiteljstvo se je odločilo za vstop v čin. savez. Med predsedstvom UJU in glav« nim savezom v Beogradu vladajo še neka« tera nesoglasja. Poverjeništvo je napravilo na obe strani potrebne korake, zlasti pri savezu, da se sporna zadeva čim prej uredi in da pristane savez na vse upravičene za« hteve naše organizacije. Osnutek novega šolskega zakona. Poleg vsega obilega dela smo dobili v pretres osnutek novega šolskega zakona. Ker je bil čas za presojo in stavitev izpre« minjevalnih predlogov sila kratek, smo pri« tegnili k delu vse bližnje tovariše. Vsem to« varišem pa smo poslali odtis tega zakon« skega osnutka v proučevanje. Čajkovičev zakonski osnutek šolskega zakona sicer ni naš ideal, ki si želimo pred« vsem dobrega okvirnega zakona, vendar mo« ramo povdariti, da ima mnogo dobrih točk. Čuli pa smo, da ga je komisija, kateri je bil predložen v razsojo in popolnitev, v marši« čem poslabšala. Gibanje po okrajnih društvih UJU. Med tem je vladalo živahno življenje po naših društvih, na njihovih zborovanjih, ka« tera so posečali vaši zastopniki v poverje« ništvu, pa ne kot policaji in ogleduhi, kot tovariši, ki so bili pripravljeni dajati po» trebna pojasnila in sprejemati vaše želje in nasvete. Smatram za potrebo povdariti, da poverjeništvo ni oblast, ampak vršilec vaših želj in zahtev, zato mora slišati vas, ako ho« če služiti vam in skupni naši dobri stanov« ski, narodni in državni stvari. Spomenik Nj. Vel. Kralju Petru«Osvobo« ditelju. Odbor za postavljenje spomenika Nj. Vel. pok. kralju Petru Vel. Osvoboditelju in Ujedinjitelju, nas je povabil na sodelo« vanje pri tem patrijotskem činu. Prepričan sem, da se bo vse učiteljstvo z veseljem odzvalo našemu vabilu pri tem patrijotskem delu v znak hvaležnosti do velikega in junaškega očeta našega ljublje« nega velikega kralja Osvoboditelja. Uverjen sem, pa naj govore karkoli, da bo baš naše učiteljstvo svoje iskreno pa» trijotsko čustvovanje manifestiralo v polni meri ne samo z besedo — ampak v dejanju. (Buren dolgotrajen aplavz in odobravanje). Da je govoril tovariš poverjenik iz srca navzočim, je pričal ob sklepu njegovega po» ročila buren aplavz. Revizijsko poročilo. Slediti bi moralo tajniško poročilo. To« da tov. Mavric predlaga, naj pride takoj na dnevni red poročilo revizijskega odbora, da lahko to absolviramo dopoldne. Predlog je soglasno sprejet. Poverjenik proglaša sejo za tajno. Apelira na učiteljstvo, naj varuje čast in ugled stanu in smatra zadevo za tova» riško. Sprejet je bil nato primeren predlog za sanacijo zavoženega gospodarskega položaja. Blagajnik tov. G r u m poroča, da so od 10. januarja 1926 poravnane vse obveznosti poverjeništva, da so vsi trije listi aktivni. Poziva blagajnike okrajnih društev, da toč» no vrše svojo dolžnost, ker le potem bo od« slej brezhibno lahko delovalo tudi poverje« ništvo in bo, kakor dosedaj, sproti plačevalo vse liste in obveznosti poverjeništva. (Dalje prihodnjič.) in umetnosti, vežbanje gospodarskih in so« cialnih vrlin. Vse to bi moralo najti v zakonu izraza. Ako je zakon iz 1869. leta uvel realne predmete kot novorojenčke v šolo — mora danes to načelo realnosti pouka praznovati zmago. Zahteva današnjega časa je, sploh po» staviti ves pouk na prirodna tla. Človek, človeško bivališče, vas, okolica, narod, dru« žva, dežela, domovina, vse to je pro« dukt prirode in nujna je zahteva, da se človek v njej spozna. Človeka je po» tegniti iz njegove namišljene višine in ga postaviti nazaj na zemljo. Človek se mora zavedati svojega mesta v prirodi, in iz tega načela bi moral izhajati ves pouk. Zakon pa tega ne povdarja dovoljno. Šolska obveznost. Najslabša stran zakona je, da dejansko omogoča zmanjšanje šolske dobe. Naše načelo mora biti: proč z vsakimi olajšavami glede šolskega obiska. Vsako izkoriščanje otroškega dela je nesocialno •— tudi, če se to vrši doma. Ako nismo zato, da bi otroci delali v tovarni, tudi ne moremo biti zato, da bi na račun šolskega pouka delali doma. Najbolj pa je obsojati, da se olajšave pouka koncentrirajo na zadnji dve šolski leti. To sta leti, ko je razum otrok že razvit, ko zamore že sam iz svoje notranjosti ustvarjati predstave, ko je torej za pouk najplodovitejši čas. . Zato postavljamo kot našo zahtevo: Dobo osnovnošolske obveznosti ne gre kr« čiti, temveč razširiti za dve leti. In sicer naj slede osmim letom obveznega šolskega po« uka dve leti obveznega nadaljevalnega šol« stva s skrčenim poukom (tipa obrtno«nada» ljevalne in kmetijsko nadaljevalne šole), ki imata strokovni značaj. Nadaljnja hiba zakonskega osnutka je. da ne onemogoča prenapolnjenosti. Proti birokraciji v šolski upravi. Zakonski osnutek izroča šolo birokra« ciji. Birokracija pa je smrt napredka. Zato je povdariti težnjo demokracije šolstva. Po» vdariti je važnost lokalne inicijative, ker samo tako* se bo dala preprečiti nivelizacija naše šole navzdol. * Enakopravnost učiteljstva in disciplinski predpisi. Učiteljstvu prinaša zakon poboljšanje sedanjega položaja. Načeloma je povdarjati popolno enako» pravnost med ženskim in moškim učitelj« stvom, in to v pravicah kakor v dolžnostih. Zahtevati je, da veljajo za učiteljstvo iste disciplinarne odločbe, kakor za ostalo uradništvo. Uvedba šolske demokracije. V šoli naj postanejo odločilni oni čini» telji, ki so v tesni vezi ž njo. Ti so: V prvi vrsti otrok — kar se ima iz» ražati v izvedbi pouka; v drugi vrsti učitelj; v tretji vrsti starši. Danes je zamenila gospodarja šole, ki je bila nekdaj cerkev, t. j. duhovno go» spodo, posvetna gospoda. Jaz pa. povdarjam zahtevo, proč z vsako gospodo iz šole. Zato uvedba šolske demokra« c i j e. Tehniška izgradba osnutka šolskega zakona. Z ozirom na tehnično izgradbo osnutka je omeniti, da je v mnogočem prenatrpan, da vsebuje mnogo, kar bi spadalo v pravil« nike. To je, kakor smo že omenili pri II. slabo, ker bode zakon postal ovira za raz« voj šolstva takrat, ko bo nadaljnji napredek na polju pedagogike današnje stanje že pretekel. Misli k osnutku novega zakona o narodnih šolah* (Iz referata tov. Viktorja Grčarja na učiteljskem zborovanju za Maribor mesto, dne 19. januarja 1927.) Intervencija predsedstva UJU za korist učiteljstva. Predsednik našega Udruženja pri gosp. pomočniku ministrstva prosvete. — Upokojitev učiteljstva z 32 leti in 15°/o. — Ravnopravnost poročenih učiteljic. — Za učitelje-begunce. — Zbirka za Jugoslovenski dijaški dom. — Moder n-dorjerjev slučaj. — Pritožba proti premestitvam. — Hrvatski učitelji izven našega Udruženja žele vstopiti v UJU. Historijat šolske zakonodaje pri nas. Dosedanji ljudskošolski zakon iz 1. 1869. je odpravil prejšnjo šolsko ustavo v Av« striji iz 1. 1805. in odpravil konkordatsko šolo iz 1. 1855. Bistveno je bilo doseženo s tem zako« kon dvoje: 1. iztrgal je šolo iz rok cerkvene hirarhije; 2. uvedel splošno osemletno ljud« skošolsko obveznost, t. j. otvoril splošno izobrazbo najširšim plastem naroda. Še je kot veliko pridobitev tedanjega časa uvedel v šolo realne predmete. Ta zakon je seveda naletel na hud od« por onih krogov, ki so dotlej šolo smatrali kot svojo domeno — krogov cerkvene hirar« hije in konservativnih krogov Avstrije, ki jim splošna ljudska izobrazba ni šla v račun, ker so se bali, da bi se izobraženo ljudstvo ne dalo lahko vladati. Ti krogi so započeli hudo, vztrajno in dosledno borbo proti novemu zakonu. Slo« venci tistih let so stali na strani reakcije. (Nastop dr. L. Tomana v dunajskem parla« mentu. Šuklje.) S šolsko novelo 1883. leta so dosegli ti krogi svojo prvo zmago. Novela je pomenila koncesijo cerkvi. Cerkev je dobila do neke mere vpliv na šolo, a v zakon se je vnesla možnost šolskih olajšav glede obiska, na podlagi katerih se je v nekaterih deželah 8«letna šolska obveznost znižala na 6 let. S tem pa borba za šolo ni bila končana. Z vztrajno doslednostjo vidimo navedene kroge uporabljati vsak trenotek, da pridobe šolo nazaj. 1888. leta predlaga krščansko «socialni posl. knez Lichtenstein zopet novelo (v ja« nuarju). Istega leta predlaga posl. Lienbachcr nov zakonski načrt, ki naj bi izročil šolo cerkvi. 1890. leta je bil opasen moment, ko so predlagali v gosposki zbornici avstrijski škofje, da se da cerkvi odločilen vpliv pri namestitvi učiteljev. To_so preprečili libe« ralni mladočehi. 1897. leta je napovedalo ministrstvo Ba« deni nov zakon o učiteljiščih, ki bi uvedel konfesijonalna učiteljišča. To so onemogo« čile zamotane parlamentarne razmere. 1896. leta imamo predlog Ebenhoch, ki pa je ostal demonstracija. 1808. leta je krščansko«socialni poslanec Jedek predlagal znižanje šolske obveznosti, a bil zavrnjen. * Neprijatelji učiteljske enotnosti, skupnega dela, stanovskega edinstva tro« sijo v svet, da se je z združitvijo učiteljskih vrst in vstopom vsega učiteljstva v UJU organizacija odrekla vsakemu razpravlja« nju o šolskih vprašanjih, posebno pa o šol« skem zakonu. Jasno je, da so vse te trdit« ve gladko izmišljene. Ne samo, da se orga« nizacija ni odrekla razpravljanju v vseh vseh vprašanjih, ki se tičejo šolskega za« kona, temveč hoče to razpravljanje celo po« globiti na ta način, da ne bo le enostrano razpravljala o vseh teh vprašanjih,^ temveč pusti vsakemu članu svobodno irražati svo« je nazore. Spoznavanje medsebojnih nazo« rov nas duhovno poglablja in usposablja za svobodno mišljenje in razsojanje. Zdravi nazori bodo zmagali! Neprijatelji stanov« ske sloge in edinstva naj pretehtajo, koliko Pozneje je avstrijski parlament vsled nacionalnega spora na Češkem postal za delo neploden in se tudi vprašanje šole ni obrnilo več ne na dobro, pa tudi ne na sla« bo stran. Temeljna načela vzgoje in pouka. Če primerjamo sedanji osnutek z zako« nom iz leta 1869., moramo ugotoviti na eni strani napredek. To se pokaže, ako primerjamo cilj osnovne šole v obeh. Dočim navaja dose« danji zakon kot nalogo versko«nravno vzgo« jo itd. (§ 1.), navaja čl. 1. osnutka: »da pomaže razvijati ljudsku izbrazova« nost, čoveštvo, značaj in radnu sposobnost, da joj razvija narodnu i državljansku svi« jest, da joj dade pobudu za dalje usavrša» vanje — da širi prosvetu u narodu.« Ta se dopolnjuje v čl. 46. — ki navaja kot načela pouka: 1. Pouk je vršiti v narodnem duhu; 2. odgajati ljubav napram podedovani grudi; 3. iznositi primere moralnih vrlina na« ših ljudi, lepoto naših krajev, slavne dneve prošlosti, ljubav napram domovini; 4. upoznati deco z lepimi oblikami na« rodnega življenja; 5. izvajati pouk po načelih koncentra« cije pouka; 6. izvajati pouk po načelih delovne šole. Načrt je postavljen torej na moderna tla. Še preveč se spušča v podrobnosti, s čimer povzroča nevarnost, da pozneje, ko bo razvoj na pedagoškem polju današnja moderna načela prekoračil, naša šola ne bo mogla hoditi paralelno z napredkom Vendar je pripomniti sledeče, kar bi po mojem mnenju moralo dobiti izraza v za« konu: Šola zamore delovati na dvojen način, potom pouka in potom vzgoje. Potom pouka je navajati učence k r a z« umevanju sveta, navajati jih k s a« movzgoji. Z poukom je stremeti k resnici. Vsakokrat je resnici najbližja znanost. Za« to je postaviti šolo na znanstveno podlago. Šola mora podati možnost za naraven in harmoničen razvoj ne samo duševnih, temveč tudi telesnih sposobnosti učen« cev. Vzgoja ima omogočiti gojitev oseb« n o s t i, gojitev zdravja, uživanja prirode je vprašanj, v katerih smo si tudi glede šolske zakonodaje needini in ne moremo glede njih skupno nastopati in videli bodo, da jih je prav malo. Tudi o teh hočemo stvarno razpravljati, da spoznamo medse« bojne nazore, pustimo pa vsakomur svo« bodo, da uveljavlja te svoje nazore potom svojih strank in kulturnih skupin. Vsi pa hočemo skupno zagovarjati in hočemo skupno nastopati za stotine in stotine vpra« šanj, ki so nam vsem skupna glede intere« sov stanu in šolstva. Poglejmo samo me« ščanskošolsko učiteljstvo in profesorje, tu« di oni se ne razdvajajo iz teh vzrokov in se ne more reči, da so se odrekli razprav» ljanju in zastopanju šolskih vprašanj, če« tudi so ostali v enotni organizaciji. Uredništvo. Predsednik našega Udruženja je ob« iskal dne 24. januarja t. 1. pomočnika pro« svetnega ministra g. Obradoviča, mu do« stavil nujne zadeve ter se istočasno infor« miral o sledečih vprašanjih. Predstavka UJU. 1. Ali je v proračun vnešena odredba, da dobijo učitelji 10% po 32 letih službe, ko stopijo v penzijo. 2. Ali je v proračunu odredba, da se izenačijo prejemki omoženih učiteljic z učitelji. 3. Ali se priznajo službena leta učite« ljem«beguncem iz drugih teritorijev. 4. Ali se bo popravila krivica storjena tovarišu Moderndorferju. 5. Ali se bode ugodilo predlogu UJU in odredilo gotov dan, ko bode smelo uči« teljstvo zbirati od otrok prispevke za Ju« goslovenski dijaški dom UJU. Odgovor g. pomočnika. G. pomočnik je pokazal mnogo dobre volje, da ustreže zahtevam UJU. Izjavil je: 1. Že g. ministru je bila izražena želja naj se vnese v finančni zakon odredba, da imajo vsi oni uradniki, ki se jim službena leta štejejo po specijalnih zakonih, všteje 15% v penzijo s tem zakonom, torej naj tudi učiteljem, ki stopijo po 32 službenih letih v pokoj, pripada 15%. Ukazano je re« ferentu g. Kasapiču, da preišče zahtevo in skupno z načelnikom g. Polovinom stilizira določbo za finančni zakon. 2. Kar se tiče učiteljic je težja zadeva, ampak poskušal bo narediti vse, kar je za sedaj mogoče. 3. O priznanju službenih let učiteljem« beguncem, je rekel g. pomočnik, da je bila zadava pred strokovnim svetom in je pred« ložena strokovni komisiji za tolmačenje zakona. 4. Vprašanje tov. Moderndorferja se ie pretresalo delj časa in je konstatirano, da — Odbor za zakon o narodnih šolah v Nar. skupščini, ki sestoji iz 21 poslan« cev, je izbran tako, da je v njem 11 učite« ljev in tudi bivši prosvetni minister Pribi« čevič. Predsednik in tajnik odbora sta uči« telja. V odboru so sledeči učitelji: Jovan Čirkovič, predsednik; Marko Petrovič, ta j« nik; Kosta Gnjatič, Vasa Franičevič, Andra Kujundič, Dušan Markovič, Prokopje Ši« ljak, Dim. O. Popovič, Mihajlo Kujundič, Etem Mulabdič in Jovan Jovič. Kakor po« roča »Narodna Prosveta« je želja tudi no« vega prosvetnega ministra, da bo zakon čim preje sprejet. Od slovenskih poslancev so v odboru minister dr. Kulovec in dr. Pivko. — »Narodna Prosveta« prinaša v 10. številki od 6. februarja informativen članek, ki v njem na kratko navaja vsebino uvod« nega članka »Stanovske organizacije in po« litične stranke« iz »Učiteljskega Tovariša«. njegovi prestopki niso tako veliki, da bi moral on radi njih trpeti, ampak stanje, ki je nastalo vsled njegovega pisanja, je tako, da je najbolje, da gre g. Moderndorfer iz Mežice, kjer je z uspehom deloval na pro« svetnem polju. G. pomočnik je razložil predsedniku ves razplet, intervencije dru« gih ministrstev in je na koncu dodal, da je pripravljen tov. Moderndorferju dati boljše mesto, katero on sam želi, samo, da ne za« hteva povratka v Mežico. 5. Rečeno je, da se bo pozneje določil dan. ko se bo po vsej Jugoslaviji pobiralo od mladine prispevke za Jugoslovenski di« jaški dom. Intervencija glede premeščanj. Predsednik UJU je ob koncu zahteval, da se v finančni zakon vnese določba, da imajo učitelji, kaznovani s premestitvijo po izvršeni kazni pravico pritožbe na Državni svet, ker sedaj niti te pravice nimajo. G. nomočnik je vzel to zahtevo na znanje in bode o njej obvestil gosp. prosvetnega mi« nistra. Hrvatsko učiteljstvo želi vstopiti v UJU. Nazadnje je vzel g. pomočnik z mize list »Hrvatski učitelj«, pokazal na uvodni članek v istem in izjavil željo, da se v UJU združi vse učiteljstvo, torej tudi ono, zbra« no okoli omenjenega lista, ki izraža željo za pristop v UJU, ampak samo pod častnimi pogoji. Predsednik UJU je nato izjavil, da ga veseli pažnja g. pomočnika za UJU in da gojijo vsi člani UJU iskreno željo, da pri« stopijo v njihove vrste vsi učitelji, ki so se do sedaj abstinirali. Mi tovarišem ne stavljamo nikakih ponižujočih pogojev za vstop, temveč jih sprejmemo z odprtimi rokami, vrata v UJU so odprta vsakomur, ki želi stanu dobro in vodi stanovsko poli« tiko: znana je pot za vstop in ta pot je polna časti za vse in polna ljubavi za vsakega iskrenega borca stanu. Dalje opozarja na listek »Šola bodočnosti in pot k njej«. Koncem članka čestita novim Poslancem«učiteljem, ki so izvoljeni v mari« borsko oblastno skupščino. — Novi minister prosvete. Resor mini« strstva prosvete v sedan jem Uzunovicevem kabinetu je prevzel g. Velja Vukičevič, ki je svoječasno že bil minister prosvete. — 15 od sto za učitelje z 32 službenimi leti je vnesenih, kakor poročajo listi, v fi« nančni zakon. _ Usoda Višje ped. šole. »Vreme« z dne 3. t. m. prinaša sledečo vest: V finan« čnem zakonu za leto 1927./28. je člen 104., ki se nanaša na Višje ped. šole in se glasi: V početku šolskega leta 1927./28. se bode ukinil višji tečaj tretjega in četrtega let« nika. Tretji letnik se več ne otvori, nego samo četrti. Sedanji slušatelji tretjega let« nika končajo četrti letnik v letu 1927./28., s čimer bode ukinitev višjega tečaja kon« SploSne vesti. čana. V prvi razred višjih pedagoških šol v letu 1927./28. bodo sprejeti učitelji na podlagi razpisa. Dovoljeval se jim bode za časa študija dveletni dopust, brez pravice na službene prejemke. Finančni odbor je že sprejel proračun in s tem tudi to odredbo o Višjih ped. šolah. — Poverjenike Slovenske Šolske Matice iz okrajev: Litija, Konjice, Se v» niča, Maribor mesto, in Dolnja Lendava, nujno prosim, da mi čimpreje pošljejo članske sezname za leto 1926. Knji» ge so stavljene, naklade jim pa vsled manj» kajočih seznamov ne moremo določiti. Pro« sim ponovno, pošljite mi sezname z ob« ratno pošto! Na članarino počakam lahko do 1. marca. — Pavel Plesničar, bla« gajnih Slov. Šol. Matice, Ljubljana, Komen« skega ulica 8. — Jubilej učiteljskega društva Lužiških Srbov. Koncem leta 1926. so proslavljali v Budišinu 40»letnico »Slobodnog udruženja katoličkih učitelja srpske Lužice«. Pred 40 leti 16. septembra 1885. leta, se je zbralo v vasi Hreščicah 7 srbskih učiteljev, ki so sklenili ustanoviti srbsko učiteljsko dru« štvo. V začetku so sodelovali katoliški in evangeljski učitelji, a zadnji, razen malih iz« jem, niso pristopili k društvu, ki se je mo« ralo nato omejiti le na katoličane. Usta« novljeno je bilo: »Katoliško učiteljsko udru« ženje v kraljevini Saški«, ki je imelo svoj prvi občni zbor 19. novembra 1890. leta. Na jubilejnem sestanku je podal učitelj Ševček lep pregled društvenega delovanja vseh 40 let. — G. inž. Lupša, znani raziskovalec južnosazijskih pokrajin, mi je obljubil, da pride proti zmerni odškodnini predavat je« seniški mladini o svojih doživljajih. Škoda bi bila, da je samo jeseniška mladež tako srečna, da jiosluša taka predavanja. Zato naj tudi druge šole povabijo g. inženirja v mladinski krog, tako. da bo imenovani na« pravil turnejo po Gorenjski. Pooblaščen sem, da sprejemam povabila, nakar jih predložim g. inž. Lunši. ki bi svoja preda« vanja v kratkem pričel izvrševati. Skiopti» kon za projeciranje slik je na razpolago v Radovljici. Odškodnina zelo zmerna. Pro« sim za ndziv. — Pibrovec. Jesenice. — Člani okrajnega učiteljskega društva za srez Litija se naprošajo, da pošljejo pri« stopne izjave najkasneje do 20. februarja t. 1. upraviteljstvu šole v Litiji in nakažejo članarino za mesec januar in februar dru« štvenemu blagajniku g. Rostoharju v Litiji. Kdor ne pošlje do 20. t. m. izjave, se črta v imeniku in se mu ukine pošiljanje listov. „ Tajnica. — Družabni sestanek ljubljanskega uči« teljstva se je vršil 5. svečana 1927. Ob do« ločeni uri se je zbralo v restavraciji »Ljub« Ijanskega dvora« okrog 80 tovarišev in to« varišic. Razvila se je prav priprosta in ani« mirana zabava. Ad hoc sestavljeni kvartet nas je presenetil s svojimi umetnimi in na« rodnimi pesmicami. S kratko napitnico se je zahvalil za zaupanje, ki mu ga je izka« zalo ljubljansko učiteljstvo. novi društveni nredsednik tov. Vilko Mazi. Mlade tovari« šice so pa nabrale s svojim zabavnim na« stopom 262 Din za Učit. konvikt. Pozdrav« ljamo take sestanke, ker so prepotrebni v svrho medsebojnega spoznavanja in utrditve stanovske edinosti. — Potovanje učiteljstva v Prago in Varšavo. Na eni zadnjih sej izvršnega od« bora UJU v Beogradu je bilo sklenjeno, da se priredi v aprilu učiteljska ekskurzija po Češkem in Poljskem. Delegati izvršnega od« bora so se že javili tozadevno pri češkem in poljskem poslaniku, kjer so bili zelo lju* beznivo sprejeti. Oba poslanika sta oblju« bila iti izvršnemu odboru tozadevno na roko. Na tej ekskurziji naj bi se tudi vodila pogajanja o ustanovitvi »Unije slovanskih učiteljskih društev«. To idejo so prvi začeli propagirati Poljaki in predlagali že dvakrat konferenco slovanskih učiteljev v Beogradu; sedaj pa bo ta ideja morda vendarle reali« zirana. Podrobnosti o ekskurziji bodo jav« ljene pozneje." — Na občnem zboru ljubljanskega uči« teljskega društva dne 5. februarja 1927 je bil sprejet predlog tov. Repovža, da se usta« novi v Ljubljani učiteljski zbor, ki bo nasto« pal le ob družabnih veselih in žalostnih pri« likah. Pozivamo tovarišice pevke in tovariše pevce, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri tem zboru, da se javijo na naslov: Mirko Dermelj, učitelj na Gluhonemnici v Ljub« ljani. — Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru sprejme 15. marca 1927 p r a k t i« kan t e (vajence) za enoletno prak« ti eno šoio. Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola, telesna sposobnost. Sprejemajo se kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti dobi« vajo stanovanje in hrano v zavodu brezplač« no ter imajo prednost pri sprejemu za pri* hodnje šolsko leto 1927./28. kot redni učenci kakor tudi pri podelitvi brezplačnih mest za redne učence v slučaju ubožnosti. Bivši prak« tikanti so potem navadno najboliši redni učenci. Lastnoročno, na celo polo pisane in kolkovane prošnje (kolek 5 + 20 = 25 dinarjev) za spreiem praktikantov je pošiljati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 1. marca 1927 s slede* čimi prilogami: 1. krstni list. 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo. 4. spričevalo o nravnosti, v slučaju ubožnosti pa tudi 5. pre« moženjski izkaz ali spričevalo ubožnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Še potrebna pojasnila daje direkcija. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa. Direktor Andrej Žmavc. — Žrebanje številk III. književne tom* bole Jugoslovenske Matice je, kakor smo že ponovno poročali, preloženo in se vrši ne« preklicno po sledečem redu: 4. in 11. marca za ambe, 18. marca za terne, 25. marca in 1. aprila za terne in kvaterne, 8. aprila za kvaterne in .činkvine, 15. aprila za činkvine in 22. aprila za tombole. Tombolske tablice se do 2. marca t. 1. prodajajo pri vseh šolah in vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji. — Povišice. Izvršni odbor UJU bo g. prosvetnemu ministru oddal postavko, naj se izplačujejo povišice od dneva zapadlosti in ne od dneva, ko je podpisan ukaz, kakor sta v zadnjem času nepovoljno rešila to za* devo Državni svet in Glavna kontrola. na pustno soboto v Kazini — Vaša dobra znanka iz predvojnih časov je ržena kava. Danes jo dobite v vsaki trgovini. ŽIKA ji je ime. — Zdravstveni nasvet Če Vam je zdravnik prepovedal kavo, pijte ŽIKO! Žika, pripravljena z dobrim mlekom, nadomesti najfinejšo pravo kavo. * Boj za svobodo io neodvisnost učiteljskega stanu. —e Nadzorniki niso v »Edinstvu«. Iz seznama poverjeništva UJU — Ljubljana je bilo črtanih le troje nadzornikov, ostali so še vsi člani Udruženja Jugoslovenskega Uči* teljstva. Nasprotniki stanovske enotnosti in sloge se torej s tem samo hvalijo in hočejo delati reklamo. Seveda je tako izrabljanje vse obsodbe vredno. —e »Konkretna dejstva in stvarne pri« dobitve« bi radi videli naši prijatelji okrog »Edinstva« zdaj po enoletnem delovanju zastopnikov nove stanovske politike. Takih dejstev ni lahko navesti tako, da bi jih umeli celo ljudje, ki vse negirajo že a priori. Zato je škoda izgubljati T>esedi. Morda bodo ti naši prijatelji umeli vsaj to, da so še vsi na tistih mestih, kjer so bili lani ob tem času in da bi bil marsikateri izmed njih danes drugje, ko bi se ga ne bilo ščitilo. To je eno. Druga pridobitev je pa to, da so vsi računi točno poravnani — seveda tisti, ki datirajo izza »nove vlade« — dasi se ni čla* narina zvišala niti za paro. Tretja pridobi* tev — pa bolj žalostna, to je res — je ta, da imamo šele sedaj jasno sliko, kako je gospodarsko stanje iz prejšnje dobe. So pa še druge pridobitve, o. katerih še izprego* vorimo. —i. —e Kjer ni ideje, tam ni osebnost. To se opazi tudi v zadnji številki »Edinstva«. Tov. Dimnika imenuje samo 13*krat (li ni to nesrečna številka?), tov. Mencina pa 12* krat. In to je še ena izmed bolj usmerjenih številk proti prejšnjim. Same osebnosti! —i. -—e »Če poide tako dalje, bomo uto« nili v samih tožbah«, jadikuje zadnje »Edin« stvo«. To pač res ni razveseljiva perspekti« va za bodočnost lista, ki se ie komaj rodil. Doveli žalostno, da se tovariši spozabljajo in poslužujejo takih sredstev, ki jih mora sodišče prijeti kot kaznjiva. ■—i. Učiteljski pravnik. —§ 100% položajna plača II./5. skupine. V 10. številki »Učit. Tovariša« je bila ob* javljena na 2. strani zelo važna razsodba Državnega sveta Br. 26.855 od 25. avgusta 1926, ki določa, da traja začasna učiteljska služba do položenega usposobljenostnega izpita in da pripada 100% položajna plača II./5. skupine od dneva, ko je bila učite« lju(ici) priznana stalnost, kar je tudi v skla« du s čl. 44. urad. zakona. — Ministrstvo prosvete je izdalo z ozirom na gornjo raz« sodbo Državnega sveta odlok, s katerim je uspostavilo rešenja s 100% položajno plačo, če je imel učitelj na dan razvrstitve (1. sep« tembra 1923) usposobljenostni izpit, a ne še 3 let službe. Po razglasitvi razsodbe Držav« nega sveta je pričelo priznavati ministrstvo prosvete stalnost in obenem polno II./5. skupino z dnevom po položenem praktičnem izpitu. V letu 1925. in 1926. so morali tova« riši(ice) zaprositi po 3 letih zač. službe naj* prej za stalnost in šele ko jim je bila ta priznana, za priznanje II./4. skupine polo* žajne plače. Ker se je postavila Glavna kontrola in pozneje tudi Državni svet na stališče, da pripada položajna plača višje skupine v smislu čl. 106. urad. zak. od dneva podpisa odloka in ne. od dneva dospelosti, kar bi pa bilo edino pravilno, je moral mar* sikateri tovariš(ica) vrniti včasih ogromne preužitke, ki jih je prejel na višji skupini II./4. za čas od dospelosti do podpisa odlo« ka in je v tem času užival le 60% položajno plačo II./5. skupine. Prizadetim tovarišem (cam) svetujemo, naj zaprosijo naknadno na podlagi čl. 44. urad. zakona za priznanje 100% položajne plače od dneva priznane stalnosti. Prošnji je priklopiti overovljen prepis uverenja o priznani stalnosti. Z ozi« rom na čl. 44. urad. zakona je prošnja v smislu čl. 128. urad. zakona koleka prosta. —§ Kolekovanje prošenj za položajne plače. V zadnjem »Učit. Tovarišu« navede« na okrožnica S. br. 4059/3 od 19. novembra 1926 se nanaša na ljubljansko oblast. Štev. tozadevnega razpisa za mariborsko oblast nam ni znana. Učiteljski pevski zbor. —pev. Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani. Veliki župan ljubljanske oblasti je z odiOKom z une ¿4. januarja 1927 U. br. 1605, potrdil pravila pevskega zbora, zato se je vršil dne 2. februarja 1927 ob priliki pevskega tečaja ustanovni občni zbor. Pev« ski zbor je bil do sedaj integralen del Dru« štva učit. glasbe. S tem dnem pa se je spo* razumno z omenjenim društvom osamosvojil. V odbor so bili izvoljeni: prof. Marko Ba« juk za predsednika, tov. Vilko Jurko za podpredsednika, v odbor pa: tov. Sežun Andro, Dermelj Mirko, Zupančič Drago, tovarišici Nina Deklevova, Zora Rakova, tov. Grčar Tit, Knez Rudolf, Čander Daco* rin, Jovan Maks, Primožič Ivan. Kot na« mestnici pa tovarišici: Ivana Klemenčičeva in Štefanija Šubertova. — Zbor bo priredil v kratkem nekaj koncertov po deželi, v je« seni pa velik vokalni koncert v Ljubljani. —pev. Ljubljansko učiteljsko društvo je na svojem zborovanju dne 5. februarja 1927 enoglasno sklenilo, da pristopi kot ustanovnih Pevskega zbora učit. UJU Ljub« ljana z enkratnim zneskom 500 Din. Vsi člani pristopijo kot podporniki z mesečnim prispevkom 1 Din, začenši od 1. jan. 1927. Tovariši pevci in tovarišice pevke vstopijo v zbor. (Prijave sprejema Mirko Dermelj, učitelj na Gluhonemnici v Ljubljani do 20. t. m.). Odbor se članstvu za naklonjenost prav iskreno zahvaljuje. Naj bi našli ide* alni sklepi odmev po vsej Sloveniji in zboru omogočili in olajšali vzvišeno stremljenje, pri katerem ga hipno ovira le finančna stran. Odbor. Naša gospodarska organizacija. —g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. V mesecu januarju sem prejel sledeča darila odnosno članari« no: Vladimir Požar iz Radeč 10 Din, Josip in Justina Trobiš iz Bučke 22 Din, Hans Loser iz Grčaric 10 Din, Josip Sigmund iz Starega brega 10 Din, učiteljstvo deške osn. šole TrbovljesVode 178 Din, Štefanija Sojer, Fara vas pri Kočevju 10 Din, učiteljstvo na Uncu 160 Din, učiteljstvo v Komendi 50 Din, učiteljstvo na Vinici 50 Din, Slavko Šarabon, Sv. Ana nad Tržičem 10 Din, uči« teljstvo I. deške osnovne šole v Ljubljani 102-30 Din, neimenovani 1000 Din, Fran Ločniškar, Turjak 10 Din, Josip Kobal iz Ljubljane 20 Din najdenine, Mirko Pretnar, sreski šolski referent v Ljubljani, podaril delež Učit. tiskarne z dividendo 33 Din 75 p, skupaj 1676 Din 5 p. — Josip Kobal, blagajnik. Naša društvena zborovanja. Ustanovitev dveh novih sreskih društev UJU: za Šmarje-Rogatec in Radovljico. — Brežiško - sevniško društvo v taboru deklaraške stanovske politike. — Od dne do dne se bolj kaže neuspeh umetnega razdiranja stanovske sloge in edinstva in propada nakana napraviti čimvečfo zmedo v naših stanovskih vrstah, da bi s tem preprečili uspešno delo poverjeništva. Vabila = Belokranjsko učiteljsko društvo zbo« ruje dne 19. februarja 1927 ob 13. uri v Met« liki. Dnevni red: lt Čitanje zapisnika. 2. Predavanje: Vaspitanje značaj »Gorskoga vjenaca«, poroča tov. Zivojinovič. 3. Dru« štveni proračun. 4. Poročilo predsednika. 5. Ustanovitev prosvetnega odseka. 6. Slu« čajnosti. Kdor želi kosila, naj se javi pri tov. upravitelju v Metliki K. Barletu. Odbor. = Učiteljski krožek za višnjegorski sod« ni okraj. Svoje prvo zborovanje bomo imeli v sredo 16. februarja ob pol 10. uri v Stični. Dnevni red: 1. Pomen krožka in naš pro« gram. 2. Važnost zgodovinskega pouka z ozirom na vzgojni pomen zgodovine. Preda« vanje tov. ravnatelja Merviča iz Ribnice. 3. Slučajnosti. — Udeležimo se prvega se« Stanka vsi do zadnjega! Pevci in pevke, pri« nesite pesmarice s seboj! — S. Poročila: = Občni zbor brežiškossevniškega uči« teljskega društva se je vršil dne 5. februarja 1927 ob 10. uri v Brežicah. Navzočih je bilo 64 članov in članic. Občni zbor je otvoril preds. namestnik V a d n j a 1 s kratkim nagovorom. Pozdra« vil je zastopnike poverjeništva tov. S k u « 1 j a, člana ožjega sosveta Plavšaka in urednika Dimnika, predsednika krškega društva UJU tov. V a n i č a. Kot gost je prisostvoval tudi tov. Č e r n a č iz krškega okraja. Predsednik naznani, da je odstopil do« sedanji predsednik tov. V o g 1 a r , zato vo« di on zborovanje. Ker je bil pa navzoč, ga prosi, naj obravnava on dopise, ki so došli še pod njegovim predsedstvom. Dopisi: 1. Dopis poverjeništva UJU za« radi reklamacij listov, da naj društva poš« ljejo članske sezname in sproti javijo vse izpremembe vsak mesec. 2. Dopis pov. UJU zaradi revizije, da delo počasi napreduje, ker se vodi natančno in hočejo revizorji vestno in točno, brez vsakih dvomov izvršiti delo. Tov. Čopič zahteva, da se poda revizijsko poročilo iz seje širjega sosveta. Predsednik ne ugodi želji. 3. Dopis pov. UJU zaradi nezasedenih učnih mest in učit. na razpoloženju. 4. Dopis pov. UJU v zadevi poseta čla« nov ožjega sosveta pri društvenih zborova« njih. Članstvo dobi potom teh lahko naj» točnejša pojasnila. 5. Dopis pov. UJU glede Zveze držav« nih nameščencev, da naj stavijo društva znesek za Zvezo v proračun in naj prično pobirati po 1*20 Din mesečno za Zvezo že s 1. januarjem t. 1. naprej. — Interpelira tov. Zupan, da je društvo pri krajevnem dru« štvu državnih nameščencev, ki se je obrnilo s posebnim dopisom na Zvezo, a ni odgo» vora. Tov. Dimnik pojasni, da so dru» štva po pravilih le potom pov. UJU lahko člani Zveze, glede odgovora bo pa interpe» liral tov. S k u 1 j , ki je zastopnik pov. v Zvezi. 6. Dopis »Dobrim srcem!«, ki ga tov. V o g 1 a r priporoča, komur sredstva dopu* ščajo. 7. Dopis pov. UJU v zadevi projekta šolskega zakona. Tov. Dimnik pojasni, da je zadeva še vedno aktualna in celo ruj* na, ker se dela na projektu tudi s strani poslancev. 8. Dopis nadzornika tov. Drnovška, da naj članstvo prilaga znamke, kadar želi odgovora na privatna pisma, ker ta preveč obremenjujejo poedinca pri obili kores« pondenci. 9. Dopis tov. Elize Kukovčeve, ki je bila neosnovano žaljena, ko ie prišla na zadnje zborovanje kot gost predavati. (Isto se je dogodilo sedaj članom ožjega so« sveta, kar si pač dotičniki ne morejo šteti v čast. Pa bodi pozabljeno!) 10. Dopisa pov. UJU glede pevskega zbora predsednik ni imel pri roki Tajniško poročilo je bilo dokaj kratko. Blagajniško poročilo je podal tovariš V o g 1 a r. Po pregledu računov je bil spre« jet absolutorij. Naš sedanji položaj. Predsednik V a d« n j a 1 prečita »Okrožnico obveznico«, ki je krožila med članstvom društva in je propagirala izstop iz UJU. Obžalovati je, da se je hotelo na član« stvo vplivati z gotovimi podpisi oseb, katere stoje uradnim osebam blizu in se je podpise teh oseb na okrožnici podčrtavalo. Vendar tudi to ni zaleglo in so večinoma oni, ki so okrožnico podpisali, ostali doma. Prav so imeli, da so na ta način pokazali, da se ne dajo terorizirati. Sedaj je teror strt in jim je prosta pot nazaj, ker so bile ovržene vse trditve iz »Okrožnice«obveznice« kot ne* osnovane. Struja »edinašev« se je na to točko dnevnega reda skrbno pripravljala. Vsi pod* pisani so se morali obvezati, da pristopijo k organizaciji »Edinstvo«. Edinaši pa so se bali navzočnosti zastopnikov poverjeništva, zato so z dopisnico obvestili pov., da na* vzočnost zastopnikov ne more ničesar več izpremeniti — prestop društva v »Edinstvo« je že sklenjena stvar. Bali so se resnice, ki bi jo iznesli zastopniki poverjeništva in ob« jektivne sodbe članstva. Vsled neparlamentarnega postopanja je prišlo do burnih scen, ker priglašenim niso pustili do besede. Celo pov. tov. S k u 1 j u se ni dovolilo govoriti, da bi branil neosno« vane očitke proti njegovi osebi. Na splošno ogorčenje so bil edinaši prisiljeni popustiti. Iz bojazni, da bi katerega od podpisanih pod težo dokazov ne izgubili, so se odstra« nili iz zborovalne dvorane. Izmed 64 navzo« čih jih je odšlo 24, pozneje so se vrnili v dvorano štirje, tako da je ostalo v dvorani še 44 članov in članic. Zborovanje se je sedaj nadaljevalo v pra« vem tovarištvu. Za predsednika je bil na predlog tov. čopiča soglasno izvoljen pover. tovariš Skulj, za zapisnikarja pa tov. Reich« man. Tov. predsednik konstatira, da so se kršila pravila — vršil se je teror nad dru« gomišljeniki. Za tem nas opozarja na refe« rat tov. Vadnjala, ki podtika deklara« šem komunistične ideje. Najprej so se po« služevali nasprotniki nacionalnega momen« ta, za tem naprednjaštva, potem svobodo« miselstva, in ko to ni več vleklo, so se za« tekli h komunizmu. A tudi to bomo znali odbiti. Dokazali bomo, da smo v resnici napred« ni in svobodoljubni, da ljubimo našo ujedi« njeno domovino nad vse in smo mi širitelji pravega edinstva. V dobrobit te ujedinjene domovine je morala priti celjska deklaraci« ja, ki nas popelje po poti zakonitosti, pošte« nja ni bratske ljubezni k resničnemu ujedi« njen.ju vsega našega stanu. Tov. Čopič naglaša podlost podtika* nja komunizma, posebno še, ako se ve, kak* šne posledice ima lahko tako sumničenje za državnega uradnika. Višek podlosti je, ako se komunizem in antidržavnost podtika srbskemu učiteljstvu, ki je s svojo albansko Golgato pokazalo svoje iskreno svobodo* ljubje in ljubezen do naroda. Naglaša, da je na Hrvatskem vseobči pokret za ujedi« njenje učiteljskih vrst, med tem ko se pri nas skuša z vsemi silami in sredstvi raz« dirati. Nadalje zavrača tov. Dimnik očitke in trditve, ki jih iznašajo novi smeri na» sprotni tovariši. Padali so predsodki in vstajalo je spoznanje, kako slabih argumen« tov se poslužujejo nasprotniki stanovske sloge in edinstva. Da uživamo zaupanje in ugled tudi v Beogradu, dokazuje to, da so v načrt pravil skoraj dobesedno sprejeli od pov. Ljubljana predlagano besedilo o smo« tru in sredstvih organizacije, popolnoma v duhu deklaracije in nova pravila bodo ovrg« la tudi vse očitke nasprotnikov enotne sta* novske organizacije kot neosnovane. Zanimivo je bilo poročilo tov. P 1 a v « a k a o seji širšega sosveta pov. Ljubljana v Celju dne 2. februarja t. 1. Pred tem po« ročilom pa je poverjenik proglasil to zadevo za tajno. Soglasno se je sprejela od tov. Čopi < ča predlagana resolucija, ki se glasi: »Uči5 teljsfvo brežiško«sevniškega sreza. zbrano na svojem občnem zboru dne 5. februarja t. 1. v Brežicah, vzame poročilo o gospodarskem stanju UJU pov. Ljubljana, podano po tov. Plavšaku z obsojanjem na znanje, ker se v letih 1923., 1924. in 1925. od bivšega poverjeništva nikdar ni podalo članstvu pravega stanja, temveč se ga je hotelo celo v zadnjem času zavajati s fiktivnimi podat« ki. Pridružujemo se meram, ki iih je za« vzel širši sosvet pov. UJU Ljubljana z dne 2. februarja t. 1. v Celju.« Jako simpatično se je sprejelo poročilo tov. Skulja in Dimnika o zaščiti uči* teljskih pravic v slučaju Moderndorferje« vem in petih nadzornikov, da se vsaka pre« meščanja, odnosno odstavitve izvrše samo po dokazanih krivicah. Tu je ideja deklara« cije pokazala svojo moč, ko je branila z isto vnemo svoje nasprotnike in pristaše. Številni pritrjevalni medklici, živahno aplavdiranje in izredna razpoloženost vseh navzočih, je dokaz, da so nam vsi govorniki govorili, iz srca, da so nam povedali, kar nam je že dolgo ležalo na duši. Otresli smo se dvomov in prerojeni hočemo na novo delo. V odbor so bili soglasno izvoljeni tova« rici(ice): Jakopec, Kokot, Ferluga, Gomil* škova, Gajšek; nam.: Radejeva, Arnškova in Bohinčeva; nadz.: tov. Hofbek in Peter» lin; razsod.: tov. Bohinc, Jereb in Reich« man; pevovodja: tov. Bernetič Franc. K sklepu nas tov. preds. S k u 1 j oporni« nja k složnemu tovariškemu delu v dobro« bit nas vseh, da imejmo vedno v vidu našo celokupno domovino in narod, da postanejo naše vrste čim gostejše, da z ljubeznijo pri« dobivamo vse, ki so nas mogoče i z trenot« nih nesporazumljenj zapustili. Vsem gostom, posebno še tov. S k u l'j u in Dimniku, se je tov. čopič v imenu vseh navzočih zahvalil za iskreno tovari« štvo, ki sta ga pokazala v vseh njunih na« stopih in besedah. + Sresko društvo UJU za šmarsko«ros gaški okraj je imelo ustanovni občni zbor dne 1. februarja 1927 ob % 10. uri v Rogatcu v prostorih osnovne šole. Navzočih je bilo 25 (pristopivših 29). Nagovor sklicatelja: Sklicatelj oriše na kratko potek deklaracijskega gibanja v šmarsko«rogaškem učiteljskem društvu, na« to pa razpravlja o pomenu deklaracije za stanovsko organizaciio. Odobritev pravil: Nato so se odobrila in sprejela pravila, ki se predlože sreskemu poglavarstvu. Kot članarino se je sklenilo pobirati za poverjeništvo mesečni prispevek a 12.20 Din, (in sicer 4*50 Din za »Učit. Tov.«, 4 Din za »Popotnika«, 0'50 Din za poverjeni« štvo, 1 Din za osrednjo upravo UJU, 1 Din za stanovski naraščaj in 1*20 Din za »Zve« zo državnih nameščencev« ter 1*8 Din za sresko društvo, torej skupno mesečno 14 Din, plačujoče v šolskih mesecih od sep« tembra do junija. Učiteljice poročene z državnimi uradniki ne plačujejo prispevka za »Učit. Tov.« in »Popotnika«. Volitev. Nato je bil po čl. 13. in 16. pra« vil izvoljen sledeči odbor in pregledovalci računov: Predsednik Jos. Cenčič, šol. upra« vitelj v Rogatcu; predsednikov namestnik Alojzij Pucelj, šol. uprav, na Sladki gori; tajnica Eliza Kukovec, učiteljica v Stoprcah; tajnice namestnica Tilka Lecker, učiteljica v Št. Vidu pri Grobelnem; blagajničarka Cilka Cvetko, učiteljica v Rogatcu; blagaj« ničarke namestnica Jakobina Peycha, učite« ljica v Loki pri Žusmu; odbornik Miroslav Koželj, učitelj v Žetalah; odbornika na« mestnik Ljudevit Komar, učitelj v Ponik« vah; pregledovalca računov Slavko Črnigoj, šol. uprav, v Stoprcah in Franja Vošnjak, učiteljica v Ponikvi. Predavanje. Nato je referiral tov. Andr. Skulj o temi »Novi učni načrti« in »Kmetij« ski pouk v zvezi s poznavanjem prirode«. Sprejeti so bili sledeči predlogi: 1. Vsak član, ki pristopi, mora podpi« sati takoj pristopno izjavo. 2. Na podlagi teh pristopnih izjav se sestavi članski imenik po tiskovinah, ki jih je poslalo Poverjeništvo UJU — Ljubljana. 3. Določijo se zaupniki na posameznih šolah, ki bodo pobirali članarino in nabirali člane, in sicer: Št. Vid — Zidar, Ponikva — Komar, Sladka gora — Pucelj, Rogatec — Cvetko, Stoprce — Črnigoj, Zetale — Kodela, Loka in Zusem — Peycha, Lem« berg — Zidar. Končno podasta poverjenik Andrej Skulj in član ožjega sosveta Anton Hren sliko o gospodarstvu UJU pov. Ljubljana, nakar se zaključi zborovanje. Tajnica: El. Kukovec. Preds.: J. Cenčič. == Ustanovni občni zbor okrajnega uči« teljskega društva UJU za Radovljico na Je« senicah, na osnovni šoli se je vršil dne 28. januarja 1927 ob 10. uri. Zbor je otvoril poverjenik Andrej Skulj, ki je povdaril, zakaj se je ustanovilo novo učiteljsko društvo UJU za radovljiški okraj. Ker je prejšnje društvo po svojem odboru kršilo pravila ter ni čutilo potrebe, da bi svoje članstvo pravočasno obvestilo po dnevnem redu o tako važni zadevi kakor je izstop društva iz UJU pov. Ljubljana ter na ta način proti pravilom izglasovalo iz« stop društva iz UJU in pov. Ljubljana. Ker pa je kljub temu mnogo članov bivšega dru" štva, ki se ne strinja s sklepom odbora in njih smcrnicami, se je članstvo dogovorilo skupno s poverjeništvom o potrebnih ukre« pih. Razložil je namen deklaraciie in povda« ril kvarne Dosledice zadnjih let s strani političnih režimov na pravne pravice uči« teljstva, dotaknil se je vprašanja idejne smeri in gospodarskega stanja. Na koncu je pozval članstvo k vztrajnemu delu sebi v korist. Za predsednika občnega zbora je bil z vzklikom izvoljen tov. M r o v 1 j e . ki je prebral pravila, člen za členom, ki so se enoglasno sprejela. Za zapisnikarja je bil izvolien tov. H u <-] e. Članarina se je določila na 140 Din let« no. ki naj se plačuje v 10 mesečnih obrokih in ki nai se nobir;i no določenih članih na vsaki šoli. Članstvo r>!odo, da jih mi ne bomo okrnjevali na njihovem svo« bodnem mišljenju. Če jim mi dajemo svojo pomoč in krepimo njih sile, so tudi oni dolžni skrbeti za blagostanje našega stanu in du« ševno prostost, ker le na ta način vzgojimo značaje. Vsak tovariš pa je dolžan po svo« jem nravnem čutu, da ščiti vselej in po« vsod in če treba tudi proti svoji lastni stran« ki svoj stan in tovariše. Ne maramo več »Cankarjevih hlapcev«, pa tudi ne »Jerne« ja«, še manj pa »Jurčičevega Zmrzneta«, da bi repil za ostalo družbo. Za pošteno delo hočemo pošten kos kruha, a ne beraških milosti. V svobodni državi morajo biti le svobodni državljani in ne »podložniki«. + Kamniško učiteljsko društvo je ime« Io svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 20. decembra 1926 ob 10. uri v šolskem po« slopju v Kamniku. Pred začetkom običaj« nega dnevnega reda je bil g. sreski referent v pok. Matko Kante odlikovan z redom sv. Save 4. razreda. Po dokončanem odlikovanju in pred otvoritvijo občnega zbora je dal tov. predsednik Tomo Petrovec besedo bivšemu predsedniku podružnice Slomškove zveze za kamniški okraj tov. Trpinu, ki je izjavil, da je podružnica Slomškove zveze za kam« niški okraj likvidirala. Njeni člani so javili svoj pristop k LJJU. V svojem pozdravnem nagovoru je ome« nil tov. Petrovec, da si šteje v dolžnost po« zdraviti tov. Skulja, poverjenika UJU in tov. Štruklja iz Ljubljane. Izjava, ki jo je podal tov. Trpin, je radosten, znak, da je učiteljstvo premostilo prepad, ki je zijal ces lih 26 let in našlo pot k složnemu delovanju. Pozdravlja prav posebno člane bivše Slom« škove zveze, ki bodo našli v naših vrstah povsod tovarištvo in odprta srca, kar priča« kuje tudi od njih. Nadalje je omenil tovariš predsednik^ da je znano, da se ustanavlja Slomškova družba. Ker je v vrstah našega članstva vzrastel dvom, da ne bi imela ta družba kvarnega vpliva, je odbor kamniške« ga učiteljskega društva sestavil v tem smislu spomenico, ki jo je predložil UJU v Ljub« ljani. Nato je prebral tov. predsednik odgo« vor UJU v Ljubljani na spomenico. Ob« enem je prosil, naj se zadeva ne jemlje kot afront proti novovstopivšim članom. Treba pa si je biti na jasnem v vseh točkah. V debato je posegel predvsem tov. Arri« gler, ki je mnenja, da ni neobhodno potreb« no ustanavljati poleg stanovske organizacije še kulturno organizacijo, ki nas loči po poli« tičnem. prepričanju, ker to lahko izrabljajo razne politične in režimske stranke ter oma« lovažujejo našo organizacijo. Poverjenik tov. Skulj poda stvarna po« jasnila. Deklaracija je odprla pot k združit« vi, pušča pa prosto pot kulturnega in poli« tičnega udejstvovanja. Članom je zajamčena najširša svoboda. Stran«potov ne pozna. Na« stopili bomo proti vsakomur, ki bi se vmeša« val v njeno delovanje. Tov. Štrukelj pravi, da smo si edini v šolskih in stanovskih vprašanjih. Ustanav« ljajoča se Slomškova družba nima drugega namena nego gojiti pedagoško vedo na kr« ščanskih načelih. Je proti političnim klu« bom. Tov. Arrigler meni, da bodo politiki skušali izrabljati tudi kulturne organizacije. Tov. Štrukelj povdarja, da mora nevar« nost izrabljanja odbiti učiteljstvo samo, ako se dovolj zaveda svojega visokega po« slanstva. Tov. Stenovec je mnenja, naj ne bo na« ša organizacija samo stanovska, ampak tudi kulturna. Tov. Trpin pozdravlja deklaracijo, ki je vrgla med nas duha svobode in demokra« cije. V njej vidi bližati se močno učiteljsko falango, polno samozavesti in moči za ustvarjanje novih socialnih vrlin. Po govoru tov. Tomana, ki se strinja s stališčem tov. Arriglerja, povzame besedo tov. poverjenik, ki apelira na skupnost in slogo. Bodimo učitelji in zavedajmo se tega vedno in povsod! Vrzimo raz sebe hlapcev» stvo in čaka nas gotovo lepša bodočnost! Nato se je prešlo na dnevni red. Došli dopisi so se prebrali, enako tudi poslovilno pismo tov. Belina. Na znanje sta se vzeli tajniško in blagajniško poročilo. Za pregle« dovalca računov sta se določila tov. Rupni» kova in tov. Božič. Nato se je vršila volitev novega odbora po listkih. Predlogi. Tov. Primožič predlaga slede« če: Kamniško učiteljsko društvo odločno protestira proti premestitvi tov. Vinka M6« derndorferja brez predhodne disciplinske preiskave. Poverjeništvo UJU naj stori vse potrebno, da se uvede pravilno postopanje. Glede članov, ki zapuščajo zborovanje pred sklepom, se je sklenilo sledeče: Šolski upravitelji predlože predsedniku seznam udeležencev. Po zborovanju se seznami pre« čitajo. Kdor se dvakrat odstrani pred za« ključkom zborovanja, se izključi od zboro« vanja toliko časa, dokler ne poda izjave, da bo zborovanju do konca prisostvoval. Nadalje je predlagal tov. Primožič, naj postane kamniško učiteljsko društvo usta» novni član pevskega učiteljskega zbora, kar se soglasno sprejme. Pregledovalca računov sta našla račune v popolnem redu in tov. blagajničarki se je dal absolutorij. Članarina se je določila na letnih 140 Din, ki se plačuje v štirih obrokih po 35 Din, in sicer 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. V odbor so bili izvoljeni: Tomo Petro« vec, predsednik; Anton Arrigler, Ivo Hrovat, Mirko Praprotnik, Ivan Primožič, Ivan Ste« novec, Ela Tavčar, Gizela Ušeničnik; na« mestnika sta: Izidor Smole in Julij Mayer. Nazadnje se je sklenilo, da se vrši pri» hodnje zborovanje meseca marca v Domžalah. Književnost in umetnost. —k Misli i pravila za život. Nakl. BibL »Uzgajatelj«. Knjiga 5. Sarajevo 1926. Cena 20 Din. V lično — trdo vezani knjigi je zbra« nih tisoč aforizmov, tisoč zlatih zrnc. Zasto« pani so številni domači in tuji duševni ve« likani: pesniki, pisatelji, sociologi, pedagogi, filozofi (Vidovič, Kneževič, Velimirovič, Ta* gore, R. Rolland, Schoppenhauer, Emerson i. dr.) s svojimi citati. Vsak aforizem za sč krije v sebi veličino duha svojega avtorja, vsako zrnce je plodovito seme, obetajoče bujno rast in zlate plodove, vsak citat je ver« no zrcalo življenja kot vseobčega pojava ve* soljstva, toda vsi skupaj tvorijo logično eno* to, katere osnovni ton je: dobro člove« k a... N. pr.: Neka naš čitavi život, misli i djela i rad budu jetina poema više Ijepote, slika savršenstva i živi hram čovjeka«boga. (Vidovič). Neka vam bude pravilo: Imati srca u životu i života u srcu. (E. Petrovič). Vsak posamezen aforizem je pripraven za globoka razmišljanja in je obenem primeren donesek k samoizobrazbi človeka. Kdor se temeljito poglobi v vsebino in jedro v knji« žici zbranih aforizmov, temu se nehote za« hoče znanstvene poglobitve in čitanja stro« kovnih del minulih in sodobnih velikanov, ki so zastopani v knjigi. Osobito učiteljstvu bi morala vsebina knjige z božanskim zanosom polniti dušo, srce in prilivati zdravih življen* skih sokov pri vzgojnem udejstvovanju v šoli in izven nje. A. Ž, LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu Vse cenjene dopisnike prosimo potrpljenja, ker je iz današnje številke mo« ralo odpasti zelo mnogo že postavljenega gradiva. Rokotvornica tamburic I.VARDIAN SISAK, Hrv. 67 priporoča kot stara delavnica svoje najboljše tambure vseh vrst. Na željo se pošlje cenik zastonj. MULI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5 — * NOVA ŠOLSKA TABLA| UPRAVA POPOTNIKA ima več nevezanih letnikov Popotnika na prodaj do leta 25/26 a 20 Din od leta 25/26 a 50 Din. Dalje j ima posamezne številke vseh letnikov a 5 Din kom j na razpolago. dvojna, na škripcih, se ugodno proda. Ponudbe na upravo U. T. ZGODOVINSKO UČNO SNOV, ki jo predpisuje novi učni načrt, dobite v J. Nerat: „Zgodovinski čitanki", ki jo je založila Učit. tiskarna v Ljubljani. Cena je 15 Din. UPRAVA ZVONČKA ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boliše veza- ne a 60.— Din, navadno vezane a 45.— Din in nevezane a 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov a 3.— Din komad na razpolago. Z~ LAHKOTO DOSEZA-TE DOBRE USPEHE PRI POUKU. ako imate uvedene ročne zemljevide kulturnih skupin, katere je IzdaJ Učit. dom v Mariboru. Izšli so sledeči: I. Pohorje s Kozjakom, — II. Slov. gorice s ptujskim in dravskim poljem, — III. Prekmurje z Medii-murjem, — VI. Celjska kotlina s Spodnjim slov. Posavjem, — V. Ljubljanska In Mariborska oblast (Slovenija). Cene znižane.