gfcgr 3 nć. 76. številka. Izdanje za nedeljo 27. jun^a 1897, (▼ Trstu, Y soboto zvečer dne 26 junija 1897.) Tečaj XXII. „UDIMOBT11 Uhaja po trikrat na teden ▼ ieatlh tadanjih ob torkih, čatotklh In aobotnb. Zjutranje isdanje izhaja oh A. uri zjutraj, vedemo pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje atane : ■k Jedec mesec , f. 1.—, izven Avstrija (. 1.50 M tri mesec . . „ 3.— . s ■a pol let« . , „ a.— , , * »__ s* v« teto . . » 12.— . , r 1K.— Ntraiala« Je plačevati naprej aa aaraoha krat pritožen« naročnina m uprava aa •zlra. Foi:>-viir.o Številke se dobivajo t pio-dfcj-.iulofi-u tobaka v 'Iratu po a nvč. izven Trsta po 4 nvŽ. Oglasi ae račune po tarifa v petitu; ca naslove s debelimi Črkami ae plačaj« proator, kolikor obsega navadnih vratio. Poslana, osmrtnice in javne zahvalo, domači oglasi itd. ae računajo po pogci dhi. Vni dopisi naj bo pošiljajo urodnl^a olioa Cauerma it. 13. Vaako pumo »ora biti frankovano, ker nefrankovana so aa sprejemajo. Rokopisi se ce vračajo. Naročnino, reklamacije in cglaa« spvo-jem« upravniitvo ulica Mollno ptc-colo hftt. 3, II. nadat. Naročnino in oglase je plačovati loco Trat. Odprte feklLUt» oije »o proste poStniuf.. IVSn&iJn oUvenakega potitlftnegs dpui^j mm Primorsko, , f «,/i«o«t; je on;«' Friderik Baraga. K proslavljanju stoletnice njegovoga rojstva. Kdo bi meni to povedni, Sam ne bi bil to verjel, Da Amoril-o bom gledal, Tam slovensko pesmi pel? Prihodnji torek. v prazni* Sv. Petra iti odVrijpjo v Dobrnrab na Dolenjskem spomenik Friderika Barag -, prvega slovenskega apostolskega misijonaija in škofa ameriških Iudijanov. Spomenik, t. j. doprsni kip imenovanega „apostola I»'li|unovu, je izklesal od kararskega mnunorja Alojzij Progar, akademični kipar v Celovcu, dotični epitafi;, t. j. ozadje z dolbino in postamentom za kip pa je izdelal od rumenkastega mramor j a istrskega F. To-man, umetnostni in stavbeni kamenosek v Ljubljani. Friderik Baraga se je narodil dne 29. junija 1797. v grajščini Malavas ter je bil krščen isti dan v župni cerkvi v Dobrničah, in sicer na ime Irenej Friderik. Ker je oče Janez Nep. Baraga imenovano grajščino prodal pokojnemu Santu Treotu, bivšemu poslancu v deželnem zbor« kranjskem, ki je bil oče g. dra. Dragotina Treota, naivnega odvetnika v Postojni, kupil je grajščino Trcbno, ki je še zdaj last Baragove rodovine ter te je preselil tjakaj, ko je imel naš Friderik dve leti svoje dobe. Vrla in bogoljubna mati Katarina, rojena Jeničeva, vzgojila je sinka v družbi dveh sester: Amalije in Antonije, v pravem krščanskem duhu, vcepljaje njim v nežna detinska srca Čnt žive vere in dobrotljivosti do ubožnih ljudij. Ko je umrl oče v jeseni 1. 1812., namenil je sina Friderika svojim naslednikom v posestvu tre-benjske grajščioe. In s početka je bilo videti, da se namerava sin podvreči določilu očetovemu. Po dovrSenih študijah na ljubljanskem gimnaziji ae je bil dal upisati namreč v pravoslovno fakultbto na dunajskem vseučilišču, kjer se je poleg strokovnih naukov, marljivo vadil v leposlovju ter v angleščini. V:hu teh se je že na gimnaziji vežbal v lepih znanostih: v godbi in risanju ter ae je učil zajedno francoščine in laščine, Na zvršetku tretjega leta vseučiliščnih študij pa se mu je vzbudila želja: posvetiti se duhovskemu stanu. Prijavil se je za vsprejetje v semenišče nadvladikovine dunajske, a na prigovarjanje tačasnega ljubljanskega škofa A. Gruberja, ustopil je v bogoslovnico svoje domače (ljubljanske) škofije. Posvečen v mašnika, nastopil je službo duhovnega pomočnika jeseni 1. 1824. v Šmartnim pri Kranju. Oudu ae je izkazal gorečega dušnega pastirja, prizanesljivega spovednika ter neutrudnega tolažitelja bolnikov; zlasti pa so je odlikoval po izredui zagovornosti svoji ter je zaslovel daleč na okolo kakor nenavaden, duhovit propovednik. Iz Šmartna pri Kranju je premestil razborni škof W o 1 f premarljivega kapelana Friderika doli v zapuščeno Belo Krajino, v Metliko, da bi oudu privel izgubljene ovce do pravega krščauskega življenja. In prav tu doli v zanemarjenem .vinogradu Gospodovem" ga je prešinolo spoznanje, da je poklican: iti med divje malikovalce oznanjevat sv. evangelji"... In v to se mu je ponudila prav takrat ugodna prilika 1 Leta 1829. se je ustanovila na Dunaju „Leopoldinska družba', z glavnim namenom : podpirati katoliške misijone v severni Ameriki. Friderik Baraga se je takoj oglasil za misijonarja ter se oktobra meseca leta 1830. na* potil v Ameriko... Koliko je ondu storil za spreobrnjenje divjih Indijanov od paganskega malikovalstva na kr- ščansko vero ; koliko jo prebil težav na trudapol f nih potovanjih po pragozdnih puščavah; koliko je prestradal in pretrpel vsakovrstnih nadlog med on-dotnirai divjaki — vBe to nam pripoveduje njega življenjepis, ki ga je spisal prof. dr. Leon Vončina po ganljivih pismih nsidjonarja Friderika Barage do njegove sestre Amalije, pozneje oaožene Gre-seljeve. Ta življenjepis, ki je izšel prvič 1. 1869. med knjigami „Družbe sv. Mohorja" in ima spredaj Baragovo podobo, dala je imenovana družba luni natisuiti v drugo „proslavljenje njegovega rojstva stoletnice*. Mimo svojega misijonskega poklica, izvršil je Friderik Baraga v teku 38. let svojega bivanja med ameriškimi Indijanci vebuspešno — kulturno deh ! Kakor moderni sv. Ciril, je ustanovil pisavo in jezikovna pravila ter spisal slovnico in slovar indijanskega narečja. Razun tega j in je spisal mnogo molitvenih, pesemskih, versko podučljivih knjig v indijanskem in traucoske s jeziku. Poučeval je svoje vernike tudi v p .ljedeljstvu in v raznovrstnih obrtnih opravilih ter jim dal s zidati cerkev, šol in zasebnih hiš. Učila sta jih pisati in čitati — on in njegova sestra Antonija, katera mu je i pomagala ustanovljati različna učne in vzgojovalue zavode itd. Po vsej pravici ga imenujejo torej apostolom Indijanov*. Dvakrat je bil prišel Friderik Baraga v Evropo, in sicer : 1. 1836. kakor preprost misijonar in 1. 1854. kakor Škof Amlconski (in partibus), kakoršnjim ga je bil imenoval dne 29. julija 1853. \ papež Pij IX. In kolikor prvič, toliko v drugo : se je vrnil k indijanskim svojim spreobrnjencem obdarovan z obilnim denarjem v gotovini in z različnimi, dragocenimi darili. Da je bil naš Baraga dobro poznan in jako čislan, dokarujejo ljubeznjivi sprejemi, katerimi so ga odlikovali: takratni naš cesar, stara cesarica Avgusta Karolina, razni nadvojvode, mogočni knez Metternich, cesar Ferdinand I., ki mu je podaril 1000 gl. in pa bavarski kralj Lndovik I., katerega in že davno želel videti ter ga je takrat bogato obdaril. Tudi papež Pij IX., kateremu je poklonil o drugem prihodu v Rim slovnico in slovarje indijanskega jezika, ga je sprejel kaj milostljivo ter se živo zanimal za misijonsko delovanje njegovo med indijanskimi divjaki, kateri so ga visoko spoštovali in ljubili kakor svojega duševnega „očeta". Da je „dostojno in pravedno", da se slavni „apostol Iudijanov" proslavi in uvekoveči tudi v niega domovini, zlasti v rojstnem kraju, to je čutil sedanji župnik v Dobrničah, č. g. Karol J a n č i-g a r ter je naročil omenjeni spomenik, odnosno doprsni kip Friderika Barage. Ta kip je posnet, po izvrstnem, povsem umetniški uaslikauem portretu v oljnatih barvali na platno naravne velikosti od J. Langa iz 1. 1855. Cinoinati Ohio. Portret nam predstavlja Barago v 58. letu njegove dobe. Njegova glava, katero di-čijo bujui, v valovite kodre zasukani lasje, je jako plastična in klasično obrisana kolikor en face, toliko tudi en profil. Njegovo čelo je kaj divno obokano, nad očmi zaokroženo v konveksne loke; njega smoli, orlov nos priča o značajni odločnosti, dočim mirno sklenjena usta kaj zgovorno izpovedujejo trpkost vseh duševuih muk in naporov, ki jih je prebil v samoti pragozdov ameriških. Posebno pa so njega bistre oči polne iskrečega dušnega ognja, ki mu odseva iz njih še v poznih letih starosti! Kipar, dobivši toli izvrsten uzor e v roke uglobil se je z umetniškim oduševljenjem v častitljivo glavo ; modeloval jo je povsem naravn > po naslikanem portretu in kdor je primerjal ta kiparski posnetek s slikarskim modelom, priznati je moral, da se podobar ^melo postavi v jedno ter isto vrsto z dotičnim sllkarjem-umetnikom; kajti ustvaril je po njegovi kopiji živega uio.lcla povsem mojsterski doprsni kip, s katerim si je znova proslavil svoje že itak znano ime ! Ta doprsni kip Friderika Barage je bil začetkom t. m. razstavljen v prodajalni izložbi knjigo-tržca A. Ravnekarja, na glavnem trgu v Celovcu, kjer so ga ljudje pozorno ogledovali in znatiželjno povpraševali po njega izvirniku. Nemški časniki celovški so pisali o njem jako laskave ocene. Razstavljen jo bil ta Progarjev najnovejši kiparski umotvor tudi v Ljubljani, v izložnem oknu gospć Ane Hofbauerjeve. ali, žal, mnogo pi-PuizAo, da si ga ni bilo možno povoljno ogledati ter dobiti o njetn pravega utiša iu umetniškega užitka 1 V tem pogledu se je nam Slovencem še pač mnogo učit', predno se dokopljem-j do umetniške izobražbe. — V duhu navzoči n» pomeuibui slavnosti, ki se bode vršila v Dobrničah prihodnjega torka, kličemo: Slava spominu Friderika Barage, uveko-večenega „apostola Indijanov" ! V. H~z. Politiftke V TRSTIJ, due 26. junija 18S7. Deželno nli narodno avtonomijo ? „Slov. svet" piše : Na Slovenskem sta „Edinost" iu „Slovenski Narod" primerno obsodila krpanje novih programov pri „Stidsteier. Post." in oba lista povdarjata potrebo nacijonalne avtonomije, le po tej bi bilo možno sprejeti razširjenje deželne avtonomije. Na jugu so si Slovani na jasnem; zgodovina pa deluje, kakor se kaže, za njih skupino še mnogo dalje, nego vidijo današnji pravaši. Glavno pa je, da dosežejo Slovenci z istrskimi Hrvati, in, če hočemo, tudi z dalmatinskimi Slovani, jeden in isti glavni j u r i s t i š k i organ nacijonalne avtonomije; za vse drugo pride čas in obračun pozneje. V obče ne pojde Se tako kmalu za izvršenje zgodovinskih drž. jtrav, kolikor pa za razširjenje dež. avtonomije, iu pred to se mora izvršiti tako ali tako nacijonalna jezikovna jednakopravnog. Ne kurije, ne zakoni za manjšine ne vedejo k pravemu cilju, in čl. XIX. po svojem naravuem obsegu zahteva nacijonaluo avtonomijo, naj je komu pravo ali ne. Slovenci in istrski Hrvati, kakor Ma-lorusi, se držć in se bodo držali tega principa. Kar se dostaje Nemcev, oprijeoiljejo se tudi oni misli federalizma, iu nemški antisemiti spravljajo nekoliko tudi Slovence v mišljeno nemško skupino. Od teorije do prakse je pa daleč in misleči Nemec Pazelt naravnost predpolaga (Preuss. Jahr-bilcher), da je treba najprej izvesti narodno jed-nakopravnost. V državnem zboru so ^e sami Nemci izjavili za nacijonaluo avtonomijo. Ta more potem ščititi vsak narod, naj pride v obliki federalizma pod katero skupino koli. Nemcev in Ćeliov n. pr. ni možno razdeliti tako, da bi Be zemlje in obseg u.\ cijonalne avtonomije pokrivale ; več ugodnega v tem pogledu imajo Jugoslovani, (Slovenci, Hrvati in Si bi), ako poštevamo, da med njimi niti vnarodn. pogledu ni tolikih razlik, kakor med Čehi m Nemci. Sedanja večina držav, zbora je pa taka, da sama o.l sfbfi iv vsi ■•^ri niti mcijonaTne avtonomije. V to p*rh l>i d. ,:•{•'. pristopi ti Nemci iti po robu postaviti se — 1' k .u. I', t ga je ra\ri da bode treba vse drugih sil za preobrat, nego jih kaže S' d večin«. Na preobrat p'\ se trcjba pripravljati, ker s-i morajo izpremenit5 sestave v pavla mentu, • ti ker — v slučaju nadaljnja nemška obstrukcije — utegne najviša sila ukrenuii kaj, cesar ne ni*n. r > v-deti ^edaj. Nemški pritisk proti Adriji. Celjska „Wa-cht» rica* piiuaša v svojih umazanih pr slih z dnem 24 t. m članek pod nnslovotrj : „Laibach der verhren k^-s.»Tigrene etidlic'iesre deut-che Posten mu- ni hotel v svojem jernen članka h, n vati Tista „al* den siillich-j sten dent»chen Posten«, ker se me.ida ni hotel za-i meriti i\ prvi hip svojim zalepljenim italijanskim ' dobrotnikom na oluli Adrije in spraviti Nemce Trsta v zadrego pred tukaj „zapoveiujočo" itali ' jansko gospodo. Mi pa 1-hko povemo na vsa široka j oni smatrajo za „najjužnejšo* nemško po j stojanko Trst, Tmt in zopet Trst 1 Hinavci, ki mtnijo, da je kdo tako krat-! koviden 1 „Adriaticn-* pe tolaži sicer, da je nemški ■ živelj v Ljubljani zopet dvignil svojo glavo, da so ; se Nemci ondi zopet jeli udeleževati političnega j življenja, da so isti o zadnjih občinskih volitvah j priborili znatno število svojih itd. itd. Sancta sira-i plicitas 1 Ali ne veste, da ugled, kolikor ste si ga j res pridobili v zadnjih časih v mestu ljubljanskem, ni posledica Vaše butne moči, ampak le posledica slovenske onemoglosti, nastavše po — domačem j prepiru. Na rojakih naših samih je torej, da preprečijo nevarnost nemškega »Drang nach Osten\ I Zato se nam vidi potrebno, da z nova opozorimo ■ merodajne rojake v Ljubljani, da združevanje z | Nemci v nobenem pogledu ne more biti dobro za j nas, paC pa da taka družitev več ali manj le i služi nemški stvari. Ko imamo tacega protivnika { j mej seboj, treba, da pozabimo na domače, v primeri z nemško nevarnostjo res malenkostne diference, dokler ne izgine definitivno od nas 1 rečena nevarnost. No, dobro bi bilo, da bi se pokazalo na jutr-' šnji slavnosti v Ljubljani na sijajen način, da je j trhel ljubljanski steber — nemškega mosta do ' Adrije. , Dopolnilna državnozborska volitev. V l Zvvettlu, v Nižji Avstriji, se je vršila včeraj do-I polnina voltev za državni zbor. Izvoljen je bil : krščanski socijalist Eichhorn proti nemškemn ; nacijonalcu Dotzu. Agrarna kriza na Ogrskem. Poročali smo že, da dela najnovejše agrarno vprašanje velike preglavice kompetentnim činiteljem na Ogerskem. Ogerska je kar čez noč stopila pred krizo, ki utegne protresti vso državo v njenih temeljih. To je kriza delavskega vprašanja mej poljskimi delavci razsežne poljedelske dežele. Vzroki krize j tiče v letošiyi slabi letini. Setev na Ogerskem ni 1 letos še kar nič razvita mej tem, ko se je druga leta o sv. Petru že spravljalo s po^ja. Druga leta i se je naželo žita v vrednosti do 500 milijonov goldinarjev, letos bode pridelka morda komaj za i 300 milijonov goldinarjev. To je velikanski raz-j loček, s katerim mora računati Ogrska kakor j agrarna država. Ker pa ogrski delavec na polju i ni težak v našem smislu, marveč le nekak s o-! u d e 1 e ž n i k posestnikov, ki dobiva v I plačilo za svoje delo vsak jednajsti snop, l se je stvar plačevanja letos predrugačila. Ker se i letina izredno slaba in to radi vednega deževja, tirjajo ljudje plačilo v denarji. Denarja pa 1 ogrski posestnik nima prej, dokler ne proda pridelka. Zato se ustavljajo delavci. Ker pa zaustavljanje dela na polju ob času žetve v par dneh zamore i imeti najzlejih posledic, radi tega je Ogerska » vsled te krize v nevarnosti, da bode trpela škodo i do 200 milijonov narodnega premoženja. Kako se [ Ogerska izmota iz te zadrege, pokazati se mora v kratkem, ker rešiti se mora vprašanje tako ali ! tako. Kriza v Nemčiji. Mi smo že zabeležili go vorico, da je sedanji nemški poslanik v Rimu, Bii- ■ low, določen bodočim državnim tajnikom v mini-I sterstvu za vnauje stvari. Biilow je dospel v Kiel f predstaviti se nemškemu cesarju. To bi kazalo, da \ je bila osnovana ona govorica. O volitvah v srbski cerkveni kongres ji pravi »Obzor", da je na teh volitvah narodna za-, vest sijajno vspela in zmagala. Poraz avtonomne stranae (ki je podpirateljica zistema), je popoln, j In potem pravi zagrebški list: „Mi se veselimo, na j tej zmagi narodne zavesti srbske ob volitvah v r narodno cerkveni zbor, kakor se veselimo da so narodni borilci, pozabivši na vse ono, kar jih deli, 't stopili v volitve zložni in združeni proti ukupnemu • nasprotniku. Nič novega ni, ako rečemo, da smo j mi najodločneji prijatelji avtonomije pravoslavne cerkve in da so vsi zavedni Hrvatje .pripravljeni ponuditi roko pravoslavnim bratom v obrambi njih prav a". Ali se res smemo nadejati svitle zore v. razmerju med Hrvati in Srbi ? Bog blagoslovi one, ki delajo na to! Različne vesti. Praznik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. I)ne 4. julija bode slavila katoliška cerkev praznik sv. solunskih bratov, slovanskih blagoveatnikov sv. Cirila in Metoda. Naših blagovestnikov nimamo zahvaliti le na tem, da sta prekrstila naše pradede in da sta v naše kraje prinesla luč resnice, ampak tudi na tem, da je veliki papež Hadrijau II proglasil slovanski jezik cerkvenim jezikom, podavši s tem nam Slovanom redko svoboščino v cerkvi katoliški. Radi tega poživljamo rodoljube naše, da se dne 4. julija zateko do sv. bratov z vročo prošnjo, da nas branita in varujeta od vsakega zla, duševnega in telesnega; nadalje, da se spominjajo naše plemenite družbe, stoječe pod varstvom sv. bratov, družbe sv. Cirila in Metoda. A naše Ijuatvo sirom mile domovine slovenske poživljamo, naj prižiga kresove v predvečer prainika v spomin svetnikov, ki sta donesi a Slovanom luč vere in pro-svete! Po istrski. Istra je brezdvomno pokrajina najneverjetniših volilnih mahinacij. Sredstvi, v katera absolutno ne more verjeti nepoznavatelj razmer in katerim se mora čuditi tudi oni, ki je že navajen vsemu temn, potiskajo se tu ogromne večine T manjšine, in manjšine, slične po svojem številu zakotnim klikam, se pretvarjajo v večine. Vse to se dogaja po Istri dan za dnem, leto za letom, od volitva do volitve 1 Tako falzifikovanje javnega menenja, tako eskamotovanje narodue volje se vrši t&ko virtuoznostjo v drznosti in cinizmu, da nam — priznati moramo to — kar imponuje! Italijanska goipSda niso le iznajdljivi v proglašanju svojih parol, ampak tudi mojstri v praktičnem izvrševanju istih. Gospdda znajo držati besedo: oni ne groze samo, ampak tudi izvršujejo, s čemer so zagrozili. So-sebno v volitvenih stvareh so dosledni do neizprosnosti t Zgodovina volitev istrskih je zabeležena najtemnišimi slovi na najžalostneji strani tužne zgodovine mučeništva našega naroda-trpina v naši Istri. Kar se dogaja po Istri povodom raznih volitev, to pač ui dostojno civilizovane človeške družbe, ni dostojno pravne države. Da, v kričečem s nasprotstvu je tudi z zakoni najprimitivnejega — Slo* j vekoljubja. Pred vsem pa je v nečast onim, ki na i taki način vzdržujojo sramotno politiško ekzisten-j cijo svojo: svoje nadvladje v deželi 1 Sramotno ? Kaj se oni brigajo za to ? Pojma „sramote" nimajo gospoda v svojem slovarji! Že davno so zbrisali ta pojm iz pravil za življenje svoje. Zbrisali so ga in pogazili v blato. Na mesto tega pojma je stopilo geslo: „osar tutto!" Porabite vsako sredstvo t Jezuvitom podtkajo liberalna gospdda devizo: Namen posvečuje sredstva 1 A nikdo se v praktičnem življenju ne drži tako strogo tega gesla, nego ravno — liberalna gospdda laška. Vsako sredstvo jim je dobro I To načelo so izvajali o zadnjih dr-žavnozborskih volitvah v velikem zlogu! Vspelo jim je izborno: nikdo ne ve tega bolje, nego g. — Bartoli I Mandat tega gospoda je vzklil na ruševinah javnega menenja, iz mlake, v katero so nasilno potopili narodno voljo, na ruševinah rodbinske sreče mnogih družin in osebne svobode ne vemo koliko oseb. Žalostne provenijence so taki mandati! Gosp. Bartoli se ne zmeni za to, marveč je šel na Dunaj mirno vestjo, a njegovi tovariši so jeli tam gori propo vedo vati o — mordli 111 — Drugim se je sicer gnusilo tako hinavstvo, ali gospoda se ne menijo za to. Prav vidimo jih, kako se smejejo med seboj: imejte vi svoje mor&lno ogorčenje, mi pa obdržimo svoje mandate 1 In kar je najžalostneje na teh tužnih razmerah : d o s e-d a j u i s m o m o g 1 i u a j t i 1 ek a zoper ta madeži Razprava o razmerah na Primorskem je razkrila to ljuto rano na bolnem telesu naše Istre. Kdor hoče videti, vidi, da so naše razmere jako bolne. No, morda vendar ne bode škodilo, ako podamo zopet tu malo ilustracijo volilnih mahinacij po 1 Istri. Vemo, da ne povemo s tem ničesar novega; Dalje v prilogi. Priloga „Edinosti" St. 76, več. izdanje. t da, eel6 veliko hujših stvari srno že doživeli. Dobro pa je vendar, da beležimo v.se ; saj se ne nore vedeti, da-li ne pride to prav danes ali jutri. V Oprtlju so se pripravljali za občinske vo litve. Star običaj je po Istri, da občinski sluge kličejo pred cerkvijo ali kjer sibodi, da so razložene volilne liste in do kedaj. Temn je navajeno ljudstvo in tega se drži. Tako je mislilo ljudstvo tudi v Oprtlju. Ali čujte, kaj se je zgodilo! Dne 25. aprila je razglasil občinski sluga, da so volilne liste razložene na ogled skozi 4 tedue, počenši z istim dnem 25. aprila. V resnici pa so bile izložena že 20. aprila. Naši so uložili neštevilo reklamacij, ali ne čudite se temu, da — prepozno I! I Odsek za reklamacije je odbil vse pritožbe naših, sklicevaje se na dejstvo, da je bilo razglašeno službenim proglasom, nabitim na zid, da rok za reklamacije začne z dne 20. aprila. O tem razglasil ni niti slutila nobeua duša uied vnanjimi ob činarji. Ali razumete to mabinacijo ? Na običajen, javen način so razglasili, da prične rok s 25, na ueuaveden, zavraten način pa so določili za to dan 20. aprila. Veljal je seveda poslednji proglasi Velika večina občiuarjev je bila prevaljena. Čitatelji naj sodijo sami, kako ime bi bilo primerno za tako postopanje t Tako se dela — po istrski I Naši so se pritožili na upravno sodišče in brzojavili so tudi mi-nisterskemu predsedniku s prošnjo, naj zaustavi volitve. Ako bi pa to ne bilo možno, pa naj vsaj dopusti, da bedo imeli v volilno dvorano zaupniki naše stranke. In veste, kakov odgovor so dobili iz Poreča ? I Da se ustreže prošnji glede zaupnikov, ako bode to — potrebno II1 (se sar& necessario.) V Oprtalj so odposlali vojakov za vzdržanje miru io reda! — Zato je zaprosila italijanska stranka, da bode mogla izvesti volitve po — istrski 11 Nočemo pisati dalje, ker bi se utegnili raz* greti. Pripomujeno bodi le še to, da je naša stranka uložila ovadbo na državno pravdništvo radi opisane prevare volilcevl Bog pomagaj 1 Pozdrav udsložencsm slavja v Ljubljani. Jutri zjutraj tečno ob štirih odpelje se tržaški posebni vlak na slavje v Ljubljano. Udeležba slovanskega Primorja kaže biti častna. Kličemo torej srčen pozdrav vsem rojakom slovenskim, ki si podajo jutri bratsko roko v kulturnem središči našem, v beli Ljubljani. Dal Bog, da se jutršnje slavje razvij« v slavje — bratoljubja, v vspodbujo nam, ki se borimo po pokrajinah, in v blagor vseukupcega naroda uašega 1 Odkritja Praprotnikova spominska ploićs se bode vršilo v nedeljo, dne 4. julija 1897 v Pod-brezju na Gorenjskem. „Slov. učit. društvo v Ljub-•'janiM, ki priredi slavnost, se nadeja, da se te slavnosti mnogoštevilno adeleže častilci prezaslnž-uega Praprotnika. Kdor se udeleži slavnosti, naj to naznani „Slov. učit. druitvu v Ljubljani* vsaj do 1. julija, da se bode vedelo natančno število udeležencev, kar je potrebuo zaradi skupnega obeda, ki bode pri g. A. Pavlinu. Natanjčen vspored se objavi v kratkom. Za Sežansko Žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda sti nabrali gospa Bemingerjeva in gospodičina Lozejeva na veselici „Tržaškega podpornega in bralnega društva" v Tomaju 13 kron 57 stotink. Velika navarnost na gospodarskom polju preti primorskim Slovauom sploh, posebno pa istrskim in tržaškim. V Trstu se je namreč ustanovila laška banka, ki se imenuje „B a n c a a g r i c o 1 a" za sedaj s 500.000 gld. glavnice, katera se more povišati na 1,500.000 gld. Ta bauka ima očitno nevaren namen — tako vsaj odprto pišejo laški časopisi za Slovence, katerim misli posojevati denar, da bodo odvisni do slovanskih posojilnic. Ta banka bo imela sedež v Trstu, a delovanje raztegne na Trst , Istro in na Goriško. Pravila so Že predložena oblastni jam in se pričakujo dnevoma njih potrditev. Ker je danes denar sveta vladar, to nimamo pričakovati ničesar dobrega, pač pa veliko nevarnost, ki nam preti od laške strani. Radi tega, ako mi-Mimo ostati popolnoma neodvisni v naši deželi, u sta n ovijajmo slovenske posojilnice po vseh k r a j i h, k j e r j e 1 e tu o g o Č e, da se tako pride pravočasno v okom preteči nevarnosti. Lahi imajo se svojo banko očiten političui smoter, oni hočejo doseči le to, da s izpoaojevanjem deuarja Slovanom, iuti postanejo od njih odvisni. Pozor rodoljubi! Nekaj čožotskih gostov je dospelo včeraj v Trst. Ogledali so si znamenitosti mosta in so odpotovali zopet s paruikom sino.v: o polnoči. Spoštovani gostje i/. Italije so imeli na ladiji elektriki redaktor, ki je čarobno razsvitljal pomol sv. Karla, ko je odhajala ladij«. Na pomolu je bila zbrana velika množica, ki je v elektriškem svitu burno vsklikala „evviva*. „Gostje" so se odzivali z „Evviva la gentile Triastu* ! Hm! Hm ! Rojak, ki dola čast svojemu narodu, je gotovo g. Alojzij Progar, akademični kipar v Ce lovcu. G. Progar se je ravnokar proslavil se svojim umotvorom : kipom škofi Friderika Barage. (Glej spis ua prvem mestu tega lista 1) Alojzij Progar — kakor smo že poročali nedavno — si je ustanovil domaČe ognjišče ter si priredil prostoren i o svetel atelier v samostanu oo. Benediktincev v Celovcu. On ima obilo iaznovrstuili naročil, ne treba mn torej jadikovati: „Slovenec nima sreće t", kar tudi ni njegova navada, namreč on dela mirno, marljivo in ztrajno ter zre zaupno bodočnosti v obraz. Taki rojaki delajo res čast. svoj-mu rodu! Iz Gorico nam pišejo dne 26. junija: Danes so imeli v Gaberščekovi tiskarni budo uro. 01 7. ure zjutraj do 1. popoludne je bila preiskava v uredništvu, v tiskarni, v Gabrščekovem zasebnem stanovanju, da zaplenijo rok* pis notice proti Priu-c gu, ki je bla v 24. številki „Soče". Preiskovalni sodnik je preiskal vse prostore in slednjič zapečatil stanovanje Gabiščekovo, ker se je uprl vodja tiskarne, da bi ho preiskava vršila nadalje v ne-navzočnosti Gaberščekovi. .Sočo" so zaplenili dvakrat in sicer prvič in drugič za članke, ki .so bili že v izdaji za Gorico. Konliskovali so 12 rokopisov, ki so bili določeni za današnjo številko iu sicer prej, nego li je izšla „Soča". Čudni časi so uastopili za primorske Slovane. Iz Barkovolj nam pišejo: Minole nedelje se je tu vršila običaju in sijajem procesija sv. Rešujega Telesa. Ljudje so trdili, da že dolgo ni bilo toli lepe cerkvene slovesnosti. Vsa vas je bila v zastavah v narodnih barvah in tVstouib ; pobožnega ljudstva se je kar trlo. Le znanih odpadnikov in denuuci-jantov lii bilo videti nikjer. Kaj brigajo njih cerkvene slavnosti ? 1 Kaj briga njih versko čutstvovanje ljudstva? ! — Posebno nas je ve>elilo, da so naša dekleta v nenavadno velikem številu došla v ua-rodnih nošah. Mimo tega so imela dekleta trakove v narodnih barvah na prsih. Sploh je bilo opaziti neko posebno samoza\e*t, nenavaden duh odločnosti. V sprevodu je pel pomnožen mešani zbor pevskega društ/a „Adrija" in svirala j^ vojaška godba. — Tudi ob tej priliki se je pokazalo torej, da že živi v nas pravi krščanski in narodni duh. A lavnoto je bilo, ki je bodlo v oči uekaternike, da so na glas kazali svojo nevoljo. Naj se le jeze, mi pa ostanemo kakor smo b'li. Iz Prage poročajo 25. t. m.: Včeraj zvečer ob 8. uri je bil v „mešl unski besedi- prvi občni zbor češke podružnice „Slovenskega planinskega društva" v navzočnosti petdesetih članov. Zborovanje se je vršilo ob velikem navdušenju iu vsi govorniki so slavili energično in vspešuo delovanje »Slovenskega planinskega društva". Praški župan Podlipny je prav simpatično pozdravil novo podmžuico v imenu kraljeve Prage. V imenu ljubljanskega osrednjega društva govoril je nadiu-žener Touiiič, v imenu kluba čeških turistov pa njega predsednik Sasovski. V odbor so voljeni: vseučiliški profesor Dr. Cbudounsky, Dr. Franta Mareš in Dr. Prahensky. Radi volilnih izgredov. Povodom zadnjih dr-žavnozborskih volitev so bili veliki izgredi v Crno vil, v Galiciji. Zaprtih je bilo več oseb. Včeraj se je na sodišču v Lvovu vršila glavua razprava proti izgrednikom. Sodišče je vse izgrednike — rešilo obtožbe. Vabilo na CXI. odborovo sejo .Slovenske Matice", katera bode v sredo dnć 30. junija 1898 t. m. točno ob šestih zvečer v društvenih pisarniških prostorih. Nevarnega anarhista so doveli včeraj iz Zadra v Trst. Tsti se zove Natale Naaella iu mu je 34 let. Doma je iz Anuone ua Beneškem. Zaprli so ga v Zadru dne 2. t. m., ker je na sumu, da je nevaren anarhist,. Sumijo tudi, da je bil Nosella v zvezi z nekim budim dogodkom v Rimu. (Na- padom na kralja Umberta ?) Takoj po prispevku v Trst odveli so Nosello z močnim spremstvom v zapore v ulici Tigor. Danes pa ga je več po* licijskih agentov odvelo do italijanske meje, kjer so g izročili karabinierom. Vipavsko povsko druitvo. V Vipavi se je ustonovilo .Vipavsko pevsko društvo". To društvo piiredi dne 29. t. m. svojo prvo veselico v prostorih gospe Viktorije Uršič nastopnim vsporedom: 1. D. Jenko .Molitev". 2. H. Volarič: .Slovenski svet ti si krasau". 3. A Nedvel: „Dekleta". 4. Pozdrav predseduika. 3. J. Aljaš: ,.Občutki8. 6. A. Nedved: „Pomlad in ljubezen". 7. T. Košat: .Avstrija moja*. 8. Ples. K plesu bode svirala veteranska godba iz PrvaČine. Začetek «b 8. uri zvečer. Ustopnina 20 nvč., sedeži 20 nvč. Za uboge rodbina radi volilnih izgradov za* prtih okoličanov prejeli smo naslednje nadaljne darove : Blagi ljudje zložili so mi za frakelj vina darovavši vsak 1 krajcar, pre-ostajal je pa 1 krajcar. Apeliral sem zopet na nje, naj bi ta krajcar donesel sto teren sad za družine zaprtih okoličanov. To ni ostalo brez-vspešno, kajti preostajajoči kajcar rodil je dvestoterni sad v gornji blagi namen.......... 2 gld. — Muha Anton nabral v gostilni Ipavske Zadruge Piazza Cordaiuoli .... 4 „ 10 I. Z. . ............. 1 . - Skupaj . . 7 gld. 10 Prej izkazanih . . 1649 . 82 Skupaj . .1656 gld. 92 Izlet „TrJfaiksga podpornega in bralnega društva" v Tomaj. Družtveno vodstvo je lahko zadovoljno, kajti doseglo je se svojim izletom v Tomaj popoln vspeh. Iz Trsta se je odpeljalo do 150 oseb, dasi vreme ni bilo ravno vabljivo. Ko se je dolga vrsta vozov bližala Tomaju, jeli so pokati topiči in videli smo že od daleč vibraja-joče zastave. Tikom pred vasjo sma stopili z vozov, kjer nas je najprisrčneje pozdravil gosp. župan Anton C r u e v imenu vse občine. Rekel je med drugim: „Ne pričakujemo vas sicer kruhom In soljo po stari slovanski navadi, ali pričakujemo vas odprtimi rodoljubnimi srci I" Zaključil je z zahvalo podp. društvu, da je danes počastilo občino tomajsko. Na tem lepem pozdravu se je istotako iskreno zahvalil predsednik društva, g. Andrej Kalan. Vstopivši v vas smo bili iznenadjeni po množini vihrajočih zastav. Sredi vasi je stal ne vemo koliko metrov visok mlaj. Nižje doli pred prostori pevskega društva .Tomaj" je bil prirejen velik in ukusno sestavljen slavolok z napisom: „Bratje 1 Ne udajmo sel" Tu se je vršil drugi pozdrav. Gospod vaški načelnik & o n c je pozdravil izletnike v imenu vasi tomajske. Po odgovoru se strani predsednika Kalana je zapel močan zbor društva .Tomaj* naš divui „Naprej 1" Ko je od-zvenela ta pesem, oiili so živio-klici na vsa strani. Žal le, da je jel padati dež. No, toliko milostljivo je bilo vendar nebo, da se je mogla vršiti veselica ua dvorišču gospoda Pupisa. Na tej veselici so povsem pohvalno sodelovali: pevsko društvo „Tomaj", kraška godba ua lok, tamburaši „Tr-žažkega Sokola", diletantje „Trž. podp. in bral-uega društva", dve deklamovalki in jeden dekla-inovalec. Škoda, da je neugodno vreme mnogo kvarilo efekt. Nekaj pa moramo grajati: program je bil odločno predolg; 17 točak je preveč za veselice na izletih. A čestitati moramo Tomajcem, ki so ustanovljenjem svojega pevskega društva toli hitro ugodili želji, izrečeni na lanskem izletu Slov. pevskega društva. Le tiko uaprej gosp. Beuingar t — Izleta se je udeležilo tudi nekoliko pevcev društva .Kolo*, ki so poveličevali slovesnost svojim petjem. Obžalovali smo, da po veselici nismo mogli vsi ostati skupaj, ker nas je bilo preveč. Prostori so bili premajhni, a na planem nismo mogli ostati radi slabega vremena, kajti bilo je gostov iz bližnjih krajev Krasa. Nekaj jih je ostalo v gostilni g. Pupisa, drugi so šli v gostilno g. Nabergoja. Tu sem so došli tndi tamburaši in je bilo čuti nekoliko iskrenih zdravije. Tu in tam pa je plaval nad nami — angelj slovenskega rodoljubja! Sličice iz Italije. V „Naši Slogi" čitamo: Poznano e, kako izveslui ljudje hrepene po lačni Italiji, kako zavajajo tudi Istro in Trst v to hrepenenje, kako naše pokrajine že sedaj imenujejo italijanske in kako je celo uaSih ljudij, ki se dajejo zavajali