Poštnina plačana v gotovini. Leto 2. Štev. 8.
Maribor, 1. XI. 1938.
Posamezna številka stane 3 Din.

oOSPOlÄE""”....................
Uredništvo in uprawa Mortoor, SIomšHo?<rg $t20	S ¥ #1^lili l№ ZÄBÄÜO
IZÜÄIÄ ¥SÄME@Ä i»HWE©Ä ¥ ^aESECIj
Cena mseraieni p® 6®g©w@ru
СЕИД: im Pin lein®, inozemstvo 2@®
Praznile varčnosti.
Varčnost — naša narodna dolžnost.
31. oktober je svetovni praznik varčnosti. Vsaj en dan v letu naj bo posebno posvečen delu za širjenje varčevanja.
Med narodi sveta se bije hud boj. Ta boj je v prvi vrsti gospodarski. In ta boj se bo odločil na fronti varčevanja. Zato moramo Slovenci ne samo zaradi ljudskega blagostanja, ne samo radi gospodarskega napredka, ampak zlasti tudi radi svoje narodne zavesti poskrbeti, da varčnost postane naša narodna lastnost.
Nebroj je razlogov, ki nas silijo k varčnosti. Ni to le skrb za naše živlije-nje v sedanjosti in bodočnosti. Ni tukaj le socijalni obzir, da moramo skrbeti in varčevati, da ne bomo v breme občnosti. Ni tukaj le gospodarski smisel, da imamo veselje pridobivati in u-stvarjati nove dobrine potom varčevanja.
1.	Varčnost — skrb za bodočnost.
Varčevanje je predvsem skrb za bodočnost. Kdor varčuje, ta je pameten, je previden, ker misli na bodoče dni, na bodoča leta, na svoja stara leta. — Zgodba starega testamenta o sanjah egiptovskega faraona nam je še vsem znana. Njegove sanije o sedmih debelih kravah in o sedmih suhih kravah je egiptovski Jožef razložil tako, da bo najprej sedem rodovitnih let, katerim bo sledilo sedem hudih let. Tn faraon je modrega Jožefa postavil za žitnega komisarja cele države. Jožef je postal vrhovni vodja za varčevanje naroda in vrhovni upravitelj zalog, ki jih je narod v sedmih letih nakopičil. V sledečih letih nerodovitnosti pa je Jožef te razdeljeval. Tako je bil Jožef rešitelj celega naroda pred lakoto in poginom. Ta zgodba je za nas vse poučna, poučna zlasti za kmeta in obrtnika, ki živita od dohodkov svojega zemljišča, oz. svoje obrti. V dobrih letih, kadar je bogata žetev, kadar je dosti zaslužka, je treba misliti na huda leta. Zato pa moramo del izkupička, oziroma zasluž ka, devati na stran za huda leta! To načelo naj velja zlasti tudi za mladino. Mlada leta so leta priprave, ko si je treba nabirati zaklade za starost, so leta moči, ko s pridnim delom lahko toliko zaslužimo, da denemo marsikaj
na stran. Mlada leta so leta vzgoje, ko se odloča, ali se bomo navadili varčevanja in postali dobri gospodarji in dobri družinski očetje, ali pa se ga ne bomo navadili in bomo iz lahkomiselnih mladeničev postali še bolj lahko-mišljeni zapravljivi gospodarji, nesposobni skrbeti za svojo družino.
2.	Varčevanje — pogoj napredka v kmetijstvu.
Varčevanje je pa tudi pogoj napredka v gospodarstvu. Vsevprek dandanes zdihujemo pod težko gospodarsko krizo. Pripovedujejo nam, da je naše gospodarstvo treba izboljšati tako, da bomo več pridelali, pridelali boljše kakovosti pridelek in pridelovali tudi ceneje. Toda vse to je nemogoče, ako nimamo kapitala. Vsako izboljšanje in napredek kmetijskega gospodarstva je strogo vezan na en poglavitni pogoj: na kapital. Kapital, ki naj bo kmetu poceni na razpolago za izboljšanje njegovega gospodarstva, pa mora kmet privarčevati. V tem je ravno veliki pomen naših hranilnic in posojilnic, da mladino in odrasle — k varčnosti in te navajajo vse ljudstvo, vse stanove — prihranke potem po nizki obrestni meri posojajo za izboljšanje gospodarstva ali za pomoč v nesreči.
3.	Vzgoja k varčnosti v družini.
Če hočemo, da bo varčnost postala naša narodna lastnost, moramo z vzgo jo k varčnosti začeti pri mladini. Najuspešnejše se more vzgoja k varčnosti vršiti v družini. Družinsko življenje in družinsko gospodarstvo nudi na tisoče prilik, da otroke z vzgledom in z besedo navajamo k varčnosti. K varčnosti jih navajajmo pri jedi, da ne propadajo ostanki jedil. K varčnosti jih navajamo pri obleki in obutvi, da se luknja zakrpa, še predno je ves rokav raztrgan in da se na ta način varujemo pred nepotrebnimi in prezgodnimi velikimi izdatki za novo obleko, za novo perilo, novo obutev. K varčnosti jih navajamo pri delu na polju, v vinogradu, v hlevu, da ne propade noben, tudi ne najmanjši del pridelka, ki ga nam je rodila zemlja, obdelovana s stroški in s potom.
Zlasti pa naj se vzgoja mladine k varčnosti vrši v tem, da se ne navadi
denar lahkomišljeno izdajati, temveč da se bo mladina nasprotno navadila trikrat dinar v roki obrniti in dobro premisliti, predno dinar izda. Koliko tisočev, lahko trdimo:	milijonov slo-
venskega narodnega kapitala bi bilo rešenih, ako bi povsod v pravem času začeli s tako vzgojo k varčnosti, ako bi po načrtu in premišljeno začeli loviti v mrežo vse tiste dinarje in kovače, ki jih mladina po nepotrebnem izdaja za sladkarije, za igrače, za igro, za lišp, za modno obleko, za pijačo, za kajenje, za veselice itd. itd. Zato bi bilo pravilno, da poleg navajanja k varčnosti pri jedi, obleki in pri delu itd. začnemo v družinah pri otrokih, pri fantih in dekletih reševati dinarje in kovače, ki gredo za ravnokar navedene nepotrebne izdatke.
4.	Domači hranilniki (šparovčki).
In najprikladnejši način proti vsem bližnjim priložnostim za zapravljanje je ta, da v vsaki družini za vsakega o-troka, za vsakega fanta in za vsako dekle ustvarimo bližnjo priložnost za varčevanje. Taka bližnja priložnost so domači hranilniki, ki naj bi res prodrli v vse družine, tako da bi bližnja priložnost za varčevanje postala močnejša od bližnje priložnosti za zapravljanje. Ne gre pri tem samo za gospodarski uspeh, da rešimo vsako leto tiste milijone dinarjev, ki bi sicer šli za nepotrebne izdatke. Gre nam pri tem predvsem za vzgojo teh fantov in deklet, za njih življenjsko srečo! Življenjska sreča pač obstoji v tem, da nismo igrača v rokah svojih navad in razvad, ki izviraijo iz zapravljivosti -temveč da s pametjo in previdnostjo vodimo svoje gospodarstvo, da kot dobri gospodarji, dobre gospodinje moremo družini nuditi ne le vzrejo, ampak tudi vzgojo. Za vzrejo in za vzgojo dru žine so dandanes potrebni prihranki, ki jih ustvarja varčnost.
Zato bi vsaj eno stvar skušali vsevprek izpeljati za praznik varčnosti še tekom te zime, da si namreč v domači hranilnici in posojilnici nabavimo domače hranilnike in jih kot najlepše da rilo damo naši mladini! To na<j skušajo izvesti vse družine, pa bodo gotovo najbolj učinkovito proslavile — dan varčnosti!
Domači hranilniki so res najpriklad-nejše sredstvo za vzgojo k varčnosti v družini. To je prav dobro razloženo v današnjem članku: »Praznik varčnosti«. Vprašate se, kje pa naj dobimo take domače hranilnike? Pojdite v hranilnico in posojilnico in zahtevajte jih. Radi vam jih bodo dali, če jih nimajo, jih bodo pa takaj naročili pri Zadružni zvezi v Ljubljani.
*
Za zštolišanfe (ravnihov.
Travnik je mati kmetije! To vedno povdarja kmetovalec. Srečen je, ako ima mnogo dobrih travnikov. Toda za svoj travnik kmetovalec navadno malo žrtvuje in ga pusti neobdelanega. Naš kmetovalec še precej vestno obdeluje in gnoji svoje njive v jeseni, svoj travnik pa navadno pušča brez nege. Zakaj, travniki so poraščeni z zeleno rušo, ki spomladi po prvih solnčnih žarkih spet sama ozeleni. Vsled tega pa vendar ni potreba na travniku nič delati! Kajti vsako leto travnik itak sam zaželeni in seno raste. Če na travniku raste med redkimi in visokimi travami mnogo plevela, to še ni največja nesreča, kajti pokošeno seno in plevel istotako napolni kozolec in živina bo pojedla to seno, če bo lačna. Da je pa med pokošenim senom tudi mnogo — strupenega plevela, na to nikdo ne pomisli. Kmetovalci, ki tako mislijo o svojih travnikih, ne bodo daleč prišli s svojo živinorejo.
Krava pri gobcu molze! Kolikor se kravi da hrane v obliki sena, oziroma drugih poljskih pridelkov, toliko da ona mleka, oziroma pridobi na' težini. Travniki so z vsakoletno košnjo izčrpajo s precejšnjo količino rastlinske hrane, vsled tega moramo od časa do časa travnikom vrniti rudninsko hrano, ki jo v obliki sena odpeljemo domov in pokrmimo živini. Zelo dobro je, ako ima kmetovalec toliko hlevskega gnotja, ' da lahko vsako četrto leto dobro pognoji svoje travnike. Ako želi kmetovalec vsako leto imeti dobro košnjo, potem mora travnik gnojiti vsako leto. Tu mu pride na pomoč umetni gnoj. Sedaj v jeseni moramo travnike pobranati in pognojiti z Nitrofos-kalom Ruše, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij obenem. Ako so travniki vlažni, potem moramo najprej izkopati jarek, tako da se lahko voda odteka. Na mokrem travniku ne pomaga nikakš-no brananje in gnojenje. Z jesenskim obdelovanjem travnikov dosežemo prvo to, da zravnamo površino travnikov in krtine. Nadalje rušo z ostrimi zobmi brane raztrgamo in na ta način se omogočuje pristop zraka v zemljo.
Nadalje lahko travnik, ki je dobro pobranan, v mnogo večji meri upija padavine in na ta način preskrbi sebe z dovoljnimi množinami zimske vlage, tako da spomladi, oziroma poleti, ko nastane suša, lahko korenje od trav še vedno vsrkava dovoljno vlage. Zelo dobro je tudi, ako se travnik pognoji z apnenim dušikom. Seveda se mora v tem slučaju za polno gnojenje poleg apnenega dušika rabiti tudi fosfatno in kalijevo gnojilo, če hočemo doseči
popoln uspeh. Do, pred kratkim je veljalo pravilo, da se travnike ne gnoji preveč z dušikovimi gnojili, ker se na ta način zmanjša sestavina ruše v odstotkih detelje. Novejši mnogoštevilni poskusi pa so dokazali, da temu ni tako. Travnike pognojimo z apnenim dušikom in seveda tudi z vsemi ostalimi potrebnimi gnojili. Razvijajo se visoke, srednje in nizke trave, procent detelje pa nikakor ne nazaduje. Travnik, gnojen z apnenim dušikom, da mnogo dobrega sena, v katerem je procent beljakovine mnogo večji. Ravno beljakovine pa so za hrano živine velike važnosti.
Torej, kmetovalec, ako želiš pridelovati mnogo krepke hrane za tvojo živino, potem ne zamudi sedaj v jeseni svojih travnikov pobranati in jih dobro pognoji!
Ш..	.
*
Kmet, tvoj Koledar
V II. Izdaji!
Zanimanje za koledar KZ je toliko, da je prva izdaja pošla. Bilo je treba novo izdajo prirediti. In ta je sedaj že na razpolago. Ker pa ni bilo mogoče ugotoviti, koliko bi še bilo kupcev za ta koledar, je ta druga izdaja izšla v manjšem številu. Kdor torej hoče dobiti žepni koledar KZ z varstveno sliko, naj se požuri! Cena koledarja je 11 Din (10 Din in 1 Din za poštnino). Koledar dobiš pri krajevnih kmetskih zvezah, ali ga pa naročiš sam, oziroma z drugimi skupaj, tako, da pošlješ 11 Din za izvod naprej
Tiskarni sv Cirila v Mariboru.
*
Cene in setmsha poročila.
Kolje za sadna drevesa in vsake vrste rezan les prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova lili ca 25.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 25. oktobra 1930 so pripeljali Špeharji na 56 vozeh 126 komadov zaklanih svinj; kmetje 23 voz krompirja, 2 voza čebule, 46 zelja, sena in slame ni bilo. Svinjsko meso je bilo po 15
—27, Špeh 17—20, krompir 0.75—1.50, čebula 2—2.50, zelje 0.75—1, pšenica 2—2.50, rž 1.75, ječmen 1.75, oves 1.25—1.50, koruza 2, ajda
1.50,	ajdovo pšeno 5, proso 2.50, kokoš 30—40, piščanci 25—70, raca 25—40, gos 60—70, puran 55—80, divji zajec 30—40, surovi kostanj 2—
2.50,	pečeni kostanj 6, jabolka 3—6, hruške 5 —10, grozdje 5—12, mleko 2—3, smetana 12— 14, surovo maslo 36, jajca 1.25—1.75, med 15—• 18 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 4. oktobra 1930 se je pripeljalo 299 svinj, cene sc bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari eden po 90—100 Din, 7—9 tednov stari po 150—200 Din. 3—4 mesece stari po 250 —300 Din, 5—7 mesecev stari po 400—450 Din, 8—10 mesecev stari po 540—650 Din, 1 leto po 900—1000 Din, 1 kg žive teže 10—13 Din, 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Prodalo se je 216 komadov.
not vezni red
velj'aven od 5. oktobra 1930, obsega tudi zimski vozni red avtobusnih prog.
—	Cena 2 Din (po pošti 2.50 Din, denar poslati naprej). — Trgovci popust.
—	Naročila sprejema Tiskarna sv. Ci-
rila v Mariboru.

Raznoterosti.
ZBIRČNO VINO PROSTO
občinske in banovinske trošarine. —
Kakor smo poročali v eni zadnjih številk, je zbirčno vino prosto občinska trošarine. Naknadno opozarjamo, da je vinski mošt in vino, ki ga duhovniki, samostani in organisti ter druge osebe prejemajo pri obvezni ali prosto voljni zbirci, oproščeno tudi plačevanja banovinske trošarine. Tako se glasi odredba kraljevske banske uprave dravske banovine VII, No. 15097 z dne 26. septembra 1930. Državna trošarina pa se od zbirčnega vina mora plačati.
Agrarna posvetovanja v Bukarešti.
Posvetovanja osmih agrarnih držav v Bukarešti so bila zaključena dne 22. t. m. Na tej konferenci je bilo urejeno sodelovanje osmih držav:	Bolgarske,
Estonske, Madžarske, Betonske, Poljske, Rumunske, Cehoslovaške in Jugoslovanske, ki so se že enkrat posvetovale v Varšavi glede objaženja gospodarske krize. V Bukarešti je bil izdelan pravilnik stalnega odbora za proučavanje kmetijstva in odobrena sredstva, s pomočjo katerih bi se mogla u-blažiti gospodarska kriza.
Rusija in svetovna trgovina. Smo že poročali obširno, da izvaža Rusija žito, doma pa je pomanjkanje kruha. Sovjeti nadaljujejo izvoz žita ter lesa, ki ju prodajajo na svetovnem trgu po neverjetno nizkih cenah. V prihodnjih tednih bo vrgla Rusija na svetovni trg še 2 milijona ton žita in do spomladi še nadaljnih 6 milijonov ton. Z denarjem, katerega prejmejo sovjeti za prodano žito, krijejo komaj prevozne in trgovske stroške. Kljub nizkim cenam
jim je izvoz v korist, ker so pobili konkurenčno možnost vseh poljedelskih držav. Kakor pri žitu je tudi glede izvoza ruskega lesa. Sovjeti so organizirali v severni Rusiji ogromna lesna podjetja za izkoriščanje gozdnega bogastva, ki imajo na razpolago vsa sred stva. Da so pomnožili število gozdnih delavcev, je bila izvršena mobilizacija kmetov, ki morajo sekati in obdelovati les zastonj. Cene ruskemu lesu so tako nizke, da je vsaka konkurenca nemogoča. Rusija je znižala lesne cene za 20% pod svetovno ceno. — V onih državah, ki hočejo radi zgoraj omenjene sovjetske izvozne politike bojkotirati rusko blago, bodo ukinili boljševik! prodajo vojaških predmetov. Nadalje bodo ukinili ali zelo znižali uporabo pristanišč, železniških prog in prevoza. Posebno pa še bodo sovjeti uvedli o-mejitev izvoznih predmetov, ki je namenjen tem državam. Nadzorstvo nad rusko trgovino doma in v inozemstvu vodi čeka (tajna policija), za koje raz-množitev so žrtvovali boljševiki v zadnjem času 60 milijonov rubljev.
Cvetoče vijolice z vrta je poslal u-redništvu »Slovenskega Gospodarja« naš gospodarski sotrudnik g. Jože Vezjak od Sv. Petra pid Mariboru.
Vurberg. Naš šolski upravitelj gospod Majer Srečko je bil odlikovan z Jugoslovansko krono V. reda. Čestitamo! — Kakor smo zvedeli, se namerava v našem kraju uvesti kme-tijsko-nadaljevalna šola, kar bi bilo pač zelo priporočljivo. Za udeležence bo pouk, ki se začne meseca novembra, brezplačen. Uvideli smo posebno letos, ko nas je Bog obdaril z bogato letino, da se bo treba malo več pobrigati in zanimati za gospodarstvo, kar posebno velja za vas, mlajše fante, kot bodoče gospodarje!
Sv. Jurij ob južni žel. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva vabi vse svoje člane in druge interesente na sestanek, ki se vrši v. nedeljo dne 2. novembra ob 9. uri dopoldne v osnovni šoli. Na dnevnem redu je določitev ožjega sadnega izbora za njen okoliš. Ker je to vprašanje velike važnosti za napredek v sadjarstvu, se prosi za obilno udeležbo!
Hajdina pri Ptuju. Vpisovanje v kmetijsko nadaljevalno šolo za občini Hajdina in Slo-venjavas se vrši prvi tri dni meseca novembra v pisarn: šolskega upravitelja na Hajdinu od 9 do 12. ure dopoldne.
Gospodarji, gospodinje, pozor! Kakor vsako leto, tako si morate tudi letos nabaviti topla oblačila. Da pa dobite po znižani ceni, se o-glasite v trgovini Mira Penič, Maribor, Vetrinjska ulica 9 (preje pri zadrugi). — Tam dobite dobro kmečka blago, kakor: vseh vrst štofe. močno hlačevino, različno platno, blago za ženske plašče in obleke, močne parhan-te in flanele, štrikane robce (freče), moške, ženske in otročje jopice, najnovejše svilene robce, posteljne odeje, koce. — Nadalje dobite najmočnejše podplate, nepremočljivo usnje in prima boks. kakor tudi špecerijsko blago in umetna gnojila.	1320
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseže radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Jo-sefova« voda že pri malih največ težko za-gatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah
Molitve po maši z novim besedilom, kakor ga določa novi katekizem, so izšle v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena dosedanja.
Samo 17Z Din
močno izdelani boks čevlji!
Samo M Din
močni, podkovani čevlji iz kravine I 1	___
Samo IBS Dio SÄT
pristno
Razpošilja
TrooosM dom Stermechi,Celic ал
^—
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
Zahtevajte takoj novf, veliki, ilustrirani cenik, katerega dobite zastonj I 1004/1
iiljlS. '
Dr. Ciril Potočnik: »Dobri pastir« II. Črez vse požrtvovalna založnica »Prodajalna KTD Ničman v Ljubljani je pravkar izdala drugi del dr. Potočnikovega »Dobrega pastirja«. — Vse vrline prvega zvezka, jasna, preprosta, a topla razlaga Gospodovega življenja in delovanja dajejo pečat tudi drugemu zvezku. Zdi se mi, da so meditacije tega' zvezka celo globlje in toplejše. Duhovniki vsekakor »Dobrega pastirja« ne bomo mogli pogrešati. Drugi zvezek je skoraj za dve poli obširnejši, cena ista kakor prvemu zvezku, broš. 40, vez 50 D, 2.50 Din poštnina.
$
Vprašanja In odgovori.
G. B. v O.
Ali in kako se morajo očistiti steklenice, v katerih se je preje nahajal bencin, petrolej ali različna druga olja?
Odgovor:
Te steklenice se lahko z malimi po-troški očistijo vsake nesnage. Važno je le, da vemo, kaj je bilo prej v steklenici. Ako je bil v steklenici petrolej, bencin ali katerokoli mazilno olje, se očisti steklenico na sledeči način:	V
steklenico se vlije toliko olja, bodisi bučnega, lanenega ali namiznega, kolikor ga je potrebno, da se porosi, oziroma omoči cela steklenica. Nato se prilije ravno toliko špirita in za eno kavino žličko salmijaka. To vse se dobro premeša in pretrese, potem pa se steklenica izplakne z vrelo vodo. Za slučaj, da ima steklenica še vedno duh po petroleju ali bencinu, ali da je še mastna, se razreže polovica surovega krompirja na drobne kosce in te kosce se dene v steklenico. Ta krompir se izplakne z vrelo vodo. Steklenica je potem gotovo čista in brez vsakega duha. Ako pa je steklenica onesnažena od namiznega, bučnega ali lanenega o-Ija, je čiščenje še enostavnejše in sicer:	Polovico surovega krompirja se
razreže v drobne kosce, katere se dene v steklenico. V steklenico se vlije voda in po malem pretresanju zopet izlije. Ko steklenico oplaknete z mrzlo vodo, je steklenica čista.
Z. P. v P.
Vi ste pasli vašo živino na sosedovem travniku. Jasno je, da ima sosed pravico do odškodnine. Za cenitev škode, oziroma za odmero odškodnine pa je važno sledeče: Ali ste pasli pred koš njo ali po košnji? Ali ste pasli dnevno, redno, ali vam je živina le katerikrat ušla na sosedov travnik? Ako upoštevamo vaše navedbe, je odškodninski zahtevek v znesku 500 Din vsekakor previsok in za določitev odškodnine so pač merodajni sodno, oziroma glavar-stveno zapriseženi cenilci. Pišete nam, da je višino odškodnine cenil g. župan. Ako je gospod župan obenem tudi sodni cenilec, je gotovo ravnal po svoji ^esti in ni dvoma, da je bil pri tej cenitvi popolnoma objektiven in nepristranski. Ako pa ni sodni cenilec in ste prepričani, da škoda ni tako velika, po tem pa zaprosite za sodne cenilce. Čisto samo po sebi pa se razume, da je škoda, oziroma odškodninski zahtevek za polovico manjši, ako morete dokazati, da je na tem travniku pasel tudi nekdo drugi svojo živino. To postopanje pa je zvezano z nemalimi stroški, in nosila jih bodeta pač vi sama, ako niste v pravici. Najbolje pa je, da se s svojim sosedom mirno in prijateljsko poravnate, ker naš star pregovor: Kjer pričkata se dva, tretji dobiček ima — je še vedno resničen.
A. B. v M.
V	nedeljo popoldne sem na uzdi peljal svojega dveletnega žrebička na iz-prehod. Na glavni cesti je nama pridrvel nasproti avtomobil. Konjič, začuv-ši hupo, je pričel skakati in se plašiti, in sicer tako močno, da sem ga moral držati z obema rokama in nisem avtomobilistu mogel dati znamenja, da naj avtomobil ustavi. Avtomobilist se ni zmenil za moj težaven položaj in je z nezmanjšano brzino drvel mimo naju. Ko je privozil do naju, je konj odskočil in mene z vso silo vrgel v bližnji jarek. Uzda se je odtrgala in konj je v divjem diru bežal po cesti. Avtomobilist se tudi sedaj ni zmenil za nesrečo in je vozil naprej. Jaz sem se močno potolkel. tako da že dva dni ne morem ničesar delati, konja so pa tudi še le proti večeru vsega premočenega vjeli in sedaj hudo kašlja. Jaz sem z lastnikom avtomobila, ki je tedaj slučajno sam vozil, govoril in sem zahteval od njega odškodnino. On pa mi je rekel, da sem cele nesreče sam kriv, zakaj pa nisem dvignil roke in mu dal znamenje, da se konj plaši. Prosim za nasvet, kako mi je v tem slučaju postopati?
Odgovor:
V	tem slučaju je za vso nesrečo odgovoren samo avtomobilist. Ne samo da vam mora povrniti vsako najmanjšo škodo in plačati odškodnino za vašo poškodbo, ampak on bode tudi kaznovan, ker se je pregrešil proti cestno-policijskemu redu.
M. G. B. D.
Vaše vprašanje nam je nejasno. Poš-lljite nam natančne podatke in želje, kaj z otrokom nameravate.
Ж, jđh, Jhk
4
4
4
4
4
4
4
4
nafboliše in najvarnejše pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici e Mariboru
.

Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
§äS?~ Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.


'§
Za varnost tiranilnlti vlogi famci nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
k
Г
k
r
k
r
Џ
>
►
>
'ir 'ir 'ir 'ir w 'ir W 'ir 'ir
'ir
los. Prislovšeh, pasar in srcörar,
izdelovatelj kovinskih predmetov, delavnica za cerkveno orodje in posodo. Popravila, pozlačenje in posrebrenje.
Celje, Prešernova nlica 21.	1174
Dobro to poceni blago
se kupi v Trpinovem-Tekstilnem - Buškem-ju 1043 PV** v Mariboru, Vetrinjska ulica štev. 15
Kje dobite lepe trpežne moške in damske štofe: hlačevino, platno, tiskovine, parhand, krojaške potrebščine, srajce, kravate, naramnice, nogavice, dokolenice in še veliko drugih predmetov po zelo nizkih cenah?
Pri
lian Mastnak, Celja, Kralja Petra c. 15
Istotam kupite moške štofaste obleke že od 240 Din naprej. Štofaste obleke za fante 11 do 16 let od 200 Din naprej. Moške hlače štofaste od 90 Din naprej. Moške hlače cajgaste od 47 Din naprej. Moške površnike, ovratnik iz krzna od 400 Din naprej. Nadalje dežne plašče (Trenscoat), črne zimske suknje.
Lastna izdelovalnica usnjatih sukenj itd.
Nakup neprisiljen!	1175	Solidna postrežba!
ooooooo-oo-c
zaloga:
Stekla
Porcelana
Sveliljjk
Ogledal
Okvirjev
Siik
Kipov
V sako vrstnih
šip i. t. d.
rttSTBUM
CEUE
Prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela. Najnižje cene in solidna postrežba. 23
>000000000
№o$(el|Dlna
pohištvo, preproge, linoleum, zavese, odeje, madroce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za madroce in celotne garniture za postelje itd. — najboljše in najcenejše pri	1192

1 1 M1U, BUHI IMMI , »fUtipifUMM MIIWM MM
Cenike dobite brezplačno.
Manufakturna trgovina
Franc Urch / Celje
priporoča cenjenim strankam svojo veliko zalogo raznega, vsakovrstnega manufakturnega in modnega blagi
Največja izbira! Najboljša postrežba!
Nizke cene!	975
■11118
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
= registrovani zadrugi z neomejeno zavezo	=
v novi lastni palači na vogala Kralja Petra ceste in Vodnihove ulice
stanje hranilnih vlog znaša n id Din 85,000.000*—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji, 'illlilllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli’
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
192
.illlllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiin,,
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
'Illllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllillllllllll^
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, Franc Hrastelj,
novinar, Maribor.