ZA IZBOLJŠANJE USTA niiti -6UiN»r«4t-aii|B iv«m miki. it :i T KLK P11 ON E: CHei«e* 3— 124 J GLAS NAR List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OlAIHJE OPOZARJAM, dft pitvoimo obnore naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še ^ niste naročnik, pošljite en dollar s& dvomesečno poskušajo. Catered mm H*rmu4 cum Matter »rptmbcr Zlat, IMS at the Pest Office M New \orU. N. V.. Act ef CaogreM ef Marck 3rd. 187» AnmtKSS; 216 W. 18th ST., NEW YORK No 26. — Stev. 26. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY !, I 939-SREDA, l. FEBRUARJA, 1939 Volume XLVI1. — Letnik XLVI1. VOJNA SE BO NADAUEVALA V OSREDNJI ŠPANIJI STRAHOVITA BEDA ŠPANSKIH BEGUNCEV - OTROCI UMIRAJO V SNEGU V OBCESTNIH JARKIH Na francosko mejo prihaja na tisoče raztrganih in lačnih beguncev. — Republikanski ministrski predsednik Negrin se neprestano posvetuje s svojimi ministri. — V španski državljanski vojni je padlo nad sedemnajst tisoč Italijanov. — Gen. Miaja ima še skoro pol milijona vojakov. PERPIGNAN, Francija, 31. januarja. — Na tisoče raztrganih beguncev, ki so že skoro napol poblazneli vsled lakote in trpljenja, neprestano pri-iiaja na francosko mejo, da zbeže pred prodirajoče fašistično armado. Na napornem potovanju čez zamrznjene Pirene-je begunce napadajo razne bolezni. Stariši puščajo svoje otroke, da umirajo v snegu v obcestnih jarkih. Bežeči moški in ženske in otroci se morajo po-!ega tega še boriti proti mrzlemu dežju. Francoske obmejne oblasti naznanjajo, da je prišlo čez mejo samo včeraj popoldne nad 35,000 beguncev. Ker se med begunci širijo bolezni, so oblasti zelo previdne in mobilno vojaštvo loči starejše in bolne ljudi od mlajših in zdravih. Nekateri so vsled orestalega trpljenja umrli, ko so prišli na mejo. Štiri tisoč dezerterjev je bilo zavrnjenih, nakar nedaleč od meje organizirali ter so skušali pre- so bit i francosko stražo. Utrdili so se v nekem hlevu, od koder pa jih je mobilno vojaštvo pregnalo. Iz Orientales departmenta v Franciji je bila poslana čez mejo na Špansko karavana tovornih avtomobilov z mesom in kruhom za begunce. PERPIGNAN. Francija, 31. januarja. — Španska republikanska vlada, ki se je po padcu Barcelone preselila v Figueras, je sklenila poslati svoje najboljše katalonske čete v Valencijo. Ministrski predsednik dr. Juan Negrin ima neprestane seje s svojimi ministri in so se odločili za prevoz armade, ker so se prepričali, da imajo dovolj ladij, da prepelje 20,000 vojakov skozi fašistično blokado. BARCELONA. Španska, 31. januarja. — Fašistična armada prodira proti severu, sicer polagoma, ker se boji, da bi zašla v kako republikansko past, in zadeva na le .majhen odpor. Poročila z meje pravijo, da so se republikanci postavili v novo obrambno črto okoli Figueras in je razteza do Vicha. Ako pade Vich, bo mogel general Franco obkoliti in zajeti celo republikansko armado na severu. RIM, Italija, 31. januarja. — Vrhovni poveljnik italijanske armade na Španskem, general Gamba-ra, navaja natančne podatke o vlogi, katero je igrala italijanaka armada v katalonski ofenzivi od 23. decembra, pa do 27. januarja. Kot pravi general Gambara, so nad polovico vseh izgub v tej ofenzivi trpeli kalijani. Ubitih je bilo 70 italijanskih častnikov in 620 vojakov, ranjenih pa 350 častnikov in 4000 vojakov. V celi španiski državljanski vojni pa so imeli Italijani ! 7,000 mrtvih. PERPIGNAN. Francija, 31. jan. — Španska lo-jalistična vlada se pripravlja zapustiti Katalonijo ter nadaljevati civilno vojno iz novega glavnega stana, ki bo nekje v osrednjem delu Španske. Zdaj je republikanska fronta severno od Barcelone ter je dolga kakšnih štirideset milj. Vojaške operacije zelo ovira slabo vremene. Ob obali so Maročani, ki so v službi generala Franca, zavzeli San Pol de Mar, Arenys de Mar Nobenega sodelovanja med CIO in AFL DOLGOTRAJNA VOJNA NA KITAJSKEM Vojni minister napoveduje dolgo okupacijo. Močne garnizije bodo nastanjene po celem zavzetem ozemlju. TOKIU, Jaredni in -»-verni Kitajski. V kitajskih vodah boomski častniki na Kitajskem priznavajo, da Ik» imela japonska armada velike teža\e, da obdrži zavzete provinco in v njih vzdržuje red. Razširjene so bile tudi govorice, da nekateri starejši jr pom-ki častniki priporočajo, da bi Ja|K)iiska prišla do kakega sporazuma z Anglijo glede južne Kitajske in zlasti ]>okraji-ue okoli Jangcea, in da bi se Ja(>onska trdno držala samo v severni Kitajski. General Ita-gaki in admiral Jonaj teh govoric nista naravnost zanikala, pač pa sta rekla, da so bila poročila o nagibanju k zmernejši politiki na Kitajskem pretirana. Nek poslanec je vprašal, al:o vlada ne namerava na Kitajskem i>ostaviti začasnih vojašnic in pričeti obdelovati zemlje, da se bodo mogle zavzete province same preživljati. Itagaki je odgovoril, da je vojaštvo nastanjeno na raznih krajih, da vzdržuje red in da je pripravljeno odhiti kak nepriča kovan napad. "Vendar pa sedaj razmišlja-mo o tem, da nastanimo vojaštvo na prostranem ozemlju za dologo dobo,*' je rekel general Itagaki," in se pripravljamo na to. Na nekaterih kra jih že tudi gradimo vojašnice. J_______' _ "niiiiiiiiiiMiitiuiiiiiiiH-ii. Hi»'iiiiii,liiiiiiiiii lUH'M|«tlnii|ll'!"H|<„„,|,'l)1||||||t||(«li„||||t|t ' ' !!■■■■«■ —— ^ M II I I.. f** ali ste že naročili Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939? PREISKAVA GLEDE LETAL Senat hoče imeti natančno podatke o obsežnosti produkcije aeropla-nov. — Visokoiolce bodo vežbali za pilote. WASHINGTON, l>. ('., 31. januarja. — Vojaški odl>or senata se je odloči*, da ]>okli<-«' vse izdelovalce aeroplanov, da mu pre« 1 lože natančne podatke o tem, koliko je mogoče zgraditi aeroplanov v Združenih državah in koliko jih /.grad«' druge države. Do tega sklepa j«' senatni od-bor prišel po končanem zaslišanju G. firanta Masona, ki j< poročal tehnično stran raznovrstnih aeroplanov in o številu aeroplanov, ki jih grade dni ge države in o tem, o«l kod dobivajo potrebni materjal za aeroplane. Mason je tn«li govoril o načrtu predsednika Roo.-evelta za vežbanje 20,000 civilnih pilotov na višjih šolah in vseučiliščih. Na tajni seji je pre«lse«lnik odbora Sheppard rekel, da je armada predložila nov načrt, po katerem se bodo ivseučilišč-niki vežbali za pilote, «la jih bo v času potre I »e mogoče takoj porabiti. Sheppard je tudi rekel, da bodo o«1 meseca novembra do decembra pa se je zajmslenje povečalo za tri desetine odstotka. FRANCOSKE FINANCE SO PRECEJ DOBRE Finančni minister zagovarja vlade ukrepe glede financ. — Samo s tem je postala Francija zopet močna. '•PARIZ, Francija, (i0. jan — Francoski finančni minister Paul Rcvnaud je v svojem govoru po radiju naslikal lepo sliko francoskega finančnega izboljšanja, odkar je vlada izdala stroge in drastične odred-he ter j«* nato vprašal narod, ako ni vesel, da je prinesel velike žrtve, za katere ga j«* prosil. Francija se nahaja sredi evropske krize, — jc rekel Rev-liaud, — toda njene finance so sedaj tako ligo«lile, «la more stopiti proti vsaki nemarnosti. Rekel je, da je državna zakladnica v popolnem redu in da i-ma dovolj denarja, da v inozemstvu kupi 5000 aeroplanov in jih plača v gotovini. "Ako midva z l)ala«Herom ne bi imela prav," je rekel Rev-naud, 4 * ali mislite, oste pregnali pogum nespametni pretnji. Francija ima mirno vest: ne sovraži nikogar, ne boji se nikogar." ' "Trdno upajmo, da bo z mirno in o«lločno Francijo vsakdc v Evropi spoznal, da je boljše kaj drugega «lelati, kot pa vojno." Dalje je rekel Revna ud, da francoska državna banka fvsnk dan prejema zlato, s katerim more v inozemstvu kupiti 5000 j aeroplanov. NA KONVENCIJI NE BO IMELO DELAVSTVO SKUPNIH DELEGACIJ MIAMI, Fla., 31. jan. — Razkol med Ameriško delavsko federacijo in Lewisovim Kongresom za industrijalno organizacijo, postaja čedalje večji. Da bi se nasprotujoči si stranki združili, ni zaenkrat niti misliti. Pomilovanja vredno dejstvo pa je, da nočeta obe veliki ameriški delavski organizaciji sodelovati niti v zadevah, ki bi bile velike važnosti za dobrobit ameriškega delavstva. Prihodnje leto se bo vršila narodna konvencija demokratične stranke. Konvencija bo izredne važnosti, kajti na nji se bo odločilo, če bo predsednik Roosevelt nadaljna štiri leta vodil sodo ameriškega naroda. Niti pri reševanju tega važnega, vprašanja ne bo ameriško delavstvo edinstveno zastopano. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je rekel danes: — Vseh petnajst podpredsednikov Federacije mi je naročilo, «la Federacija ne sme po« 1 pirati leta 1940 političnega programa Johna L. Lewisa. Green je voje mi š i jen je s sovjetsko vlado v vseh niednaro«Inih problemih. Politični krogi v tem zagotovilu vidijo veliko važnost, zlasti z ozirom na trgovska pogajanja med Rusijo in Nemčijo. Ta pogajanja, ki so se pričela na pobudo Nemčije in imajo namen povečati nakup ruskega lesa in mangana, niso vojaškega pomena. FRANCOZI PROTESTIRAJO PROTI ITALUI MODANE, Francija, 30. ja nuarja. — V M oda ni, ki se nahaja samo 15 milj od italijanske meje, je več tisoč Francozov korakalo |>o mestu v protest proti italijanskim zahtevam o«l Francije. Nosili so zastave z napisi: 4'Tukaj se pričenja zemlja bvo-bode," in 4 * Francosko koloni-jalno cesarstvo bo ostalo francosko." Vse cesfte, vodeče proti francoski meji, so polne beguncev. Braniti ostali del Katalonije bi bilo nesmiselno, kajti lojalisti bi ne mogli vzdržati pritiska fašistov, k so dobro opremljeni z laškimi in nemškimi letali, tanki in topovi. Vrhovni poveljnik lojalistične armade, general Jose* Miaja, ima na razpolago še kakšnih 400i000 vojakov. Fronto namerava razviti nekje severno od Madrida. Žrtve potresa v Chile. CHILL AN, Chile, 30. jan.— Število človeških žrtev v po-j tresu v Chile nraŠča z vsakim j dnem. ko so manjša me>'ta zopet oobila zvezo z ostalim sve-' tom. Po dosedanjih poročilih je bilo v potresu v torek po celi državi ubitih 25 do 30 tisoč ljudi. Po posameznih mestih znaša število mrtvih: Chilian 15,000; Concepcion ' 2500; Bulnes 2500; Cauqoene* 2000; Parral in Linares okoli 2000; po raztresenih farmskih krajih pa okoli 2000. V Concepcion je bilo do sinoči pokopanih 1040 mrličev; v malem mestu Bulnes, ki je štelo 5000 prebivalcev, pa 2001. V Chillanu je bilo ustreljenih 8 ljudi, ki so pienili po razvalinah. - ADVERTISE IN "GLAS NAHODAr S tem, da je poslanik Seeds rekel, da je Anglija pripravljena sodelovati z Rusijo, Anglija najbrže skuša preprečiti, porazunui bilo poslanih iv Združene države $219, 2.'i2,000. Ta denar j,- bil deloma naložen v raznih bankah, ali pa so bili ž njim kupljeni ameriški bondi. aii delnice. V prvih štirih tednih -po Monakovem je bilo samo iz Kvrope poslanih $196,,(XM). Največ denarja je prišlo iz Anglije, kjer je bil največji strah pred vojno katastrofo. Iz Daljnega Iztoka je prišlo samo $1,000,000. Nad iK)lovic«> j »g si a nega denarja jc bilo naloženega po raznih bankah, za ostali denar pa so bili kupljeni ameriški bondi. ŽRTVE DINAM1TNE EKSPLOZIJE FORT COLLINS, Colo., 30. jan. — V neki garaži še>t milj >mvi je prižgal cigareto. Petrolej je vnel, in Wade je zgorel do smrti. POZOR! Rojake opozarjamo, da lah-*-o, ko naročijo posamezne ko-nade Slovensko-Amerikanske ja Koledarja za 1939, namesto, da pošljejo svoto — 50c v gotovini ali Money Odru — priložijo k naročilu znamke pc • oziroma po 2 centa. NOV POTRES V CHILE SANTIAGO, Chile, 31. jan. — Znanstveniki so napovedali, da se bo potres, ki je v torek razdejal mnogo mest in je zahteval okoli 50,tHX) človeških žrtev, i>omcion in drugih, so prestrašeni zbežali iz svojih stanovanj. Spočetka je bil potre« lahek, nato močnejši in pod zemljo je bombne!o kcA grom v daljavi mvmn n b o D A^—N«W T oboroženi, kol *•» niiidcško- frarnoska aotanta. Poročilo je f »odpisal stotnik von Zeska. In ker je bilo poročilo obavljeno v urajnem listu, jo razvidno, da vlada objavo o«lobruje in da poročilo sloni na dognanjih vojaške po izvedovalne službe. Po torn poročilu ima angleška zračna sila T.000 aeropla-nov, francoska okoli :*, sovjetska Rusija [»a okoli tHHM> ae roplanov. < lanok v gori omenjenem listu na-veja vojaško silo teli treh držav naslednje: Anglija l!,< M M M H l, Francija 4,(i()0,tMH» in polet; tega najmanj l,."i(MM>00 vojakov i/, kolonij, Rusija pa o-koli 11,000,000 vojakov. Tudi o vojaškem inaterjaln je podano poročilo in sieei : Anglija — Pt,tHM> lahkih strojnic, 4200 težkih strojnic, 1!MNI lahkih poljskih topov, 1000 težkih topov in okoli 000 tan - kov. — Francija — Okoli 1(1,000 lahkih strojnic, lK,.r>ija — Okoli .TO,000 lahkih strojnic, 2:!,000 težfcsi« strojnic, 9000 lahkih poljskih topov, 2000 topov majhnega kalibra IfiOO težkrli topov in nad fiOOO tankov. GLAVNI ODBOR ORG ANZACIJE AVTNIH DELAVCEV po kaiteri (bo moči i>z premoga in rieinovega »olja n aro jat i svilene nogavice, ki bodo po kakovosti prav ti'ko. kakor nogavice r/. drugih sirovi « « ^ %.- ("'lani izvršilnega odbora Fnited Automobile Workers of Ameriea, katore j«- nnijski predsednik Homer Martin siispeiidi ral, uprava CIO jih jo pa priznala kol »-eljaivue z» stopnike liniji*. WPA projekti pomagajo znanstveni raziskavi. i\ova- VELIKA KUHARICA dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma. kar pomeni za slovenske razmere več kako* še tako gostobesedna reklama. \a te* kak ar ?M atranefc je strnila odlična in priznana avtorica vaa stara In aajaavejia dofnanja kahlnjake lindili, Za ts* to ji bo najboljša Todnica in učiteljica to SLOVENSKA KUHARICA fata« Je knjiga t radi mtritt na aaaaa racbinako, aat-ad raeh daaadnnJOi ladaj. Ja cena knjifff ii zmzana. V#||a Naročite pri- $5. K\M(.\BVI: MJIEMC FI BLISHMG Mi) 216 Wdt 18th Street - New York, N. Y. . « i r " " I_ • '_—_i_:_:__ Ver ko i'ooo raziskovalnih projektov (WPA pmle javlja 0 nadzirani in upravljeni od varnih pokroviteljev dotiencga projekta in WPA delavei izvršujejo podiobno in rutinsko tlelo, za katero drugjiee ne l»i bilo denarja. Vseueilišua raziskava 7. VYPA p' 1 nor jo udarja Mr. C ill. Mesta se piMllŽlljejo \vi\r\ raziskovalnih projektov v mnoge Hvrhe. V porabi jajtni pronret, naprnvljajo in ven t ji rje o šolskih prih»žfi«tstih in izvajajo študije o imele mnogo let težavo vsled pomanjkanja dejjinskih informaeij. kot 12."»*I mest j<* analiziralo svoje prometne tožkoee in tako jim je bila dana možnost pohitrili- «voj cestni promet in preprečiti nezgode. Prva ve]ikr»p<»t<*zna sistema t i en a Študija o stanovanjskem \-prašiinju je bila izvedena o:l. WPA delaveev v 04 velikih; mestih pod vodstvom federal-j nega departmenta za trgovino. Za njo je sledilo 250 lokalnih) obe in sk Mi stanovanjskih razi — ' kav, ki so prinesla «*no znan jej ki je neobhodno 'putrehno za' planiranje novih stanovanj-1 .škili ralcupin. •Pfwl vodstvom federalnega zdravstvenega urada so WPA nedavno izvedli raziskavo o; narodnem zclravj'u, kakršne po. i prej nismo imeli, "m ta je nam je dala natanvne pinlaike o bo leziiih in zdravniški oskrbi za eetrt milijciia družin. Važnost te raziskave se smatra yji nrproecnljivo radi njenrira ličinka na poflipevitev novih javno zdravstvenih akcij. V sodelovanju z raznimi vsa- ueilišei \\'I*A vod; Veen a rod no raziskavo o iiadonn šeenjn delavcev po strojih v raznih ameriških inihir-tii jali. Dosi-daj! je 'hilo izdanih ver kot poro«" i ]. . lii-tveni projekti k eh^veške-11111 znanju se napravijajo - j»u-moejo nezaposlenih helo-ovr:it nizkih delavcev, — pravi Mr. 0 i II, — kr doda je: " WPA s-ne prilašea za-lune za vsenei- 1 i št" ne r;iziskav<* iti ohein-ke študij«1, ki jim p maga. Ponosna ]»a je. da je zmožna pomagati n' tako velikem delu." I);i ni t«'li projektov, mnogi delavci bi bili postavljeni na roeno ali neizurjeno' delo, za •katero nimajo ni veži m* ni zmožnosti. K110 izmed ? snovnih na eel za \VPA je dajati delo n<*z;bpos|eneeni, Iki v kolikor mogoei odgovarja njihovi izurjenosti in izkušnji, tako da se njihova sposo-lmirvst v pora h i eim uspešneje. Federalni pro-j«'kli za orkestre, umetnost, gledališke in ]nsateljstvo so drhro znani za ilohro delo. so vtonl]. l?ayi«kovalni jirojekti sti ma-uj zri 'ni sph»š nema oheinstAii, ali so primer ne važnosti. W I*A zahteva vseh p«>d-jetnikov W.PA raziskovalnih jir<»jektov, da objavijo svoje izide, tako da hod o povsem na razp« I ago drugim «h*la vcem na teh poljih znanstva. Seznam raziskovalnih projektov, ravnokar izdan f>il WPA, bo od velike vrednosti mnogim u-eenjakom. na švedskem je vsako leto 35.000 otrok premalo. Po podatkih švedskega statističnega urada je š\ed>ki narod jako ogrožen. Predsednik oiM^ora za narodno hlagmjo. Wohli, je izjavil, da bi r^e moralo na Švedskem roditi vsako leto o5.(MK) otrok vee. ee hoee narod še obstati. To se pravi, da mora na Švedskem namesto 85,000 otrok, priti na svet 120,-000 otrok. Vsaka družina morn imeti vsaj 4 otroke. Zdaj je na Švedskem zmeraj vee starih »ljudi, in zmeraj manj družin z otroki. Wohli je pripomnil, da je enako kot na Šved skeni sploh v vseh državah "belega plemena. svilene nogavice iz ricinovega olja. .V« k-i ameriški kemik si je la! patentirati svojo iznajdbo. Iz Jugoslavije. Dvakrat je premagal 20 napadalcev. V okoliici Petrinje uživa mlinar Anto'n Market sloves najmočnejšega moža v vsem o-kra.j'i*. Tako je moean, da •sam sname in s|»et natakne mlinski kamen. Njegova slava pa ni \tšci<" imiji vitim vaškim •fantom. Oni dan jih jo ribralo 20 v .namenu, da I a i m v-nega mlinarja, ki se je mudil v vaški gostilni, pretepli. Za oo-rajžo so se precej napili, a ko so se lotili mlinarja, je bilo presenečenje veliko in tudi hri l ko oheut 110. Mlinar j.* fante kar po vrsti jKunetal iz go-til-ne. Zvečer, ko se je vračal dr.-mov, so ga napao ga v spanju prašiči ogrizli po vsem telesu. Po nesreči ga je ustrelil. Somboru se je pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal 24-letni Kosta Ivkov. Po starem običaju je vzel staro dvoce\Hko in odšel k svojemu prijatelju, Stevu.no Radosav-lj<'vu. Prijatelj ga je prosil, naj mu da puškV>, da bi na Sveti večer streljal. Dal mu jo je in Radosavljev je puško nalbasal. Slučajno se mu je pa sprožila in naboj j<* raznesel Tvikovo glavo. Biidosavljev je planil v hišo, kjer .je kriknil. TTbil sem Kosto, petem se je pa nezavesteai zgrudil. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: ? li.45 $ 4.75 * 7.Ua $U.(M» f4 J ,rM> I lin. 1U0 Din. LH>> Dili. 300 Din. .*MH) Diu. UXKl Din. 'J000 V Italijo: Za f 6..J0 $ 11'.— $ Lil . — $ 57,-9112.50 $167.— Ur 100 Ur 1*00 IJh »10 Ur 1000 Ur 'J000 Ur 3000 KKR SE ČRNK SEDAJ HITRO MKNJAJO SO NAVEDENE CE NE PrtliVRŽENE SPKEMEMKI GO KI ALI DOLI Za izplačilo vHfjib zneskov kot zguraj bavhimm, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo &e boljše pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVBSU-SJKMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO f1 S L O V E N I C PUBLISHING C O M P A N Y tTRAVEL BUREAU) 216 W. 18th ST., NEW YORK o - a ko wmkbavatf: obiskati s v k ti) v \ f i n\/>ta\<) wm ik ta /kmi.uvin nkiihiih. l) ,\ o l'jj t ju% h tjn. - OGROMNOST SVETOVNE RAZSTAVE V NEW VORKU BO SLEHER NECA PRESENETILA Slovensko-Amerikanski KOLEDAR 1939 t POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPOimiSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTE&tiSn NAVODILA v. poštnino 'te Slovenic 2is West iam Porot n i-ki so s«* posvetoval' l*ri ainoriski (>oroti je tnko. dn se inonijo vlu-eaju. Knajst porotnikov j<* l>il<> preprieiuiili, da ji* obtožence neilolžen, iKnnajsti je pa tnti! in se zaklinjal, da ni. (Id poldne do veeera je tre jala ta m urna debata. Knajst jili ni tu ni nioijto preprirai. dvanajstega. Ol) šestih zvečer stoj>i \ posvetovalnico sluga in vpra-.i porotnike, <"e bodo večerjali in kaj žele za večerjo. — Da, — odvrne načelnik porote. — Prinesite nam ennj^i steakov m kup sena. \i-koli ne poskušaj poboljšati kakšnega moškega. <*'e to ni uspelo njegovi materi, ne ho niti tebi. Hvali ženske in moške vedno za lastnosti, ki jih nimajo, kajti ibaš o t«*li si domišljajo, tla jih imajo. eCVp Mož in žena -e od*pmvljarn v nedeljo popoldne z doni.v Pred hišo vpraša žena moža, ali je zaklenil vrata. "Seveda," pravi mož. "Kakšen seveda 1 Olovek takšne reči pozabi in tudi teb? bi se utegnilo ka i takega primeriti." "Prav dobro vem, da sem zaklenil." "Prav dobro? Dobro!" Na drugem oglu se žena n-sta vi. "Ali si res prepričan, da -i zaklenil 44T, seveda som!*' "Možje niste preveč za no si ji vi. Xe vem, ali naj bi ti verjela t" "Kar verjemi mi! Vrata so dobro zaklenjena.'7 "Upam." "Jaz tndi," meni mož. "Kaj praviš.' Samo upaš/ Torej nisi prepričan, da si dobro aa kloni I "Prepričan sem." Žena ga prime za roko. "Mož, meni se tako čudno zdi. Kaj, če si >e zmotil?" "Pojdi no! Kaj ti je dane> ? Saj nisem prvič zaklepal! ' "To je lahko reel. Takšna lahkomiselnost je že dostikrat napravila hude reči." "Zdaj pa molči!" Mož in žena gresta dalje, on premišljuje -svoje, ona pa svoje. Tedaj pa žena spet obstane in reče skoraj jezr.o: "Reci karkoli, jaz se hočem prepričati. Vrniva se!" Mož je jezen. "Ali misliš, da znaš samo ti vrata zaklepati?" Začneta se pričkati, potem pa se le pomenita in vrneta proti doma, da se prepričat«, kdo ima prav. Ko sta pred vrati stanovanja, žena poizkusi s ključem. Vrata so bila zaklenjena, da bolje biti niso mocrla. (Mož zari Oil škodoželjnosti. Ženi jpridejo skoraj solze v oči, toko je osramočena in jezna, ker je mož zmagal. Naro se v drugo odpravita na hr prehod. Čez dve uri reče žena svojo mu možu, tako mimo grede: "Vrni mi ključe, ki si jili prej vtaknil v žep." "Ključe? Saj jih moraš sama imeti !'* Zena išče in išče, premišljuje, potem pa vzklikne: "Ježeš, v vratih sem jih pozabila!" "G LA S NAHOD A"—New Yorit WecJnesday, February 1, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY K. H K.NS: LU2A IN VOISKOVODJA Ko Piliippo Maria Vis- 1>i ii^e j* «» jo v velikom loku izogni! luž. milt i rikltnil, flu 1m> z vojsko na path I Btkhrtk<', je začel iskn-1 i novega vojskovodjo, Nje-gt)V «lvor sf jt* kar tresel, kn-«lar se je vojt'oda za kaj veli kfga odločil. Okrutnost tirana hi la prav tolikšna, ka-kor njegova modrost. Strahotni« stvari so" se priše[>eta-valf t» njem, govorili so o gro ži tnih umorih, ki so jih izvrševali v njegovem imenu. Tistega «lm\ ko so se mu morali piedrtaviti novi poveljniki in vojskovodje, <1u hi med njimi izbiral, je hil {>ose4>ej slabe volje. Slugi, iki mtali v sprejemni dvorani in >o st* komaj upali spregovori t i. Slednjič r*e je pojavil Filiip-po in je ko j, kot je bila to njo-urova navada, pristopil k veli kemu <4cmi. Ulo je ko \r. škafa, in ^o-ptnlje svetniki, ki >o i-' vljudno postavili za kne za, >o to|to in plašno zrli na velikansko lužo, ki je bila natekla na dvori-ču. '•Potrebujem/* je dejal vojvoda, 41 moža. jeklenega človeka, ki bi imel kaj v glavi in v , * M «11. Tak<>j so začeli svetniki navajati imena. Imenovali *o: I'iccitiinna, liraccia in še več drugih, a Filip|>o je molčal. Vsi st i r-e oddahnili ko jt» he-rohl zatrobil v rog in je nazna n H prihod vojskovodij. Filipino je -t;il ;pri oknu, irle-• Itil. kako so prišli na dvorišče in je dejal: 41 Novi vojskovodja je Oolle-ani." ni sprejel, kar je bilo neznan- Nato je prišel Braecio, kot ste sko nevljutlno, a ta človek se ni j videli, iMiiajsal si 4je čevlje, in nikoli dosti zmenil za eertnno-jkoj je odstopil, da (bi si izbral diugo pot do vrat. In slednjič je prišel ta Colleani. Dfolgih »i i je. Ko je vstt>pil Colleani. velik plečat mož, planiteerh, črnili' okorn'rh korakov oči, je vojvoda ž njim jarko pri srčno gov<.ril, iprosil ga je, naj >e kar pti domače uredi in ga je rdednjič odslovil s takim prijaznim smehljajem, kakršnega ni bil še nrkoli nihče tleležen. Dvorjani'ki, ki >»> se bili d<>->lej komaj upali č Hi niti besedico, so vojvod i čestitali, da je izbral takšnega vojskovo-d jo. Jecljajo so izgovarjali razno vljudnosti, a Fil'wppo jim je na kratko odrezal besedo, rekoč: "Nikar ne čvekajte! Vi bi mi bili čestitali tudi, če bi si bil svojega dvome-g" norčka izbral za vojskovodjo.** Eden od teh strahopetcev, ki je moral zmera j kakšno pove dati. tla se je razlikoval od drugih, je spregovoril z irlolm-kini oriklonom: "čestitamo ti, vojvotla, čeprav ne razumemo tvoje izbire, in naše čestitke so le po-klon tvoji modrosti. Povej nam vendar, kaj te je napotilo, da si si izbral vprav tega Co -leanija, tega kmctavzarja iz Bergana ?** "Povedal ti bom-,** je reke) vojvrtda, 44čeprav si samo priskuten čvekač, le tla si malo bolj drzen kot drugi.** Xato je vojvoda spet povzel: 44Videl nem jih, kako so pri- je stopal preko dvorišča do lužo. In tre ščil je kar v sredo luže, ta kmetavzar, ves se je umaznl kot slo videli, pa so niti z;i hip ni zmenil za obleko, še p »gledal so ni. Prvič je govoiil vojvoda dalje, 44 ki so je luž izognil, bo storil isto, ko ho zapazil prvo oviro na bojišču in st bo dal,potkupLti po Benečanih. Drugi, ki jo šel nazaj, bo pr: prvi priliki zbežal. Tale kla da iz Bergana pa pozna eno samo pot —.najkrajšo. Kakoi jo pljusknil v tole lužo, praov, a še vedno izkopava 'kmetovalcem plnjr iz zemlje s|*ominke na ti sto strašno boje i a tisoči ljudi so še vedno na dolu, tla bi s Piccinnnno in opica, oblečen ipo španski modi, vos v žiimo-tu In svili. Stopil jo s konja, ko da ibi imel 'krono na glavi tU ko jo šel preko dvorišča •p- Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organiz&cijft v Združenih Državah Ameriških, je: * KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA w Hatanovljeoa 1!. aprila 1894.. liikorporIrana 12. januarja 1898 * državi Illinois, a sedetom v mestu Jollet, Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Glavni arui * taHM 4mmi MS na M, MIK. lllinala. KKITNO PREMOŽENJE ZNANA NAD H^MN H*H.VEVTJIOKT K. H. K JE1WUTE Z.\A*A mki pmi *tf.vim» KKAJrvMii i»uiti:v is- ti i h ostankov* se ne raztega glot>je nego 4 m, ker granate, ki ležijo še globljo, ne ogrožajo obdelovalcev polj. Iskalci >o ol »o rožen i z dolgimi drogovi, ki jih zabadajo v zemljo. Ce zadene drog oh trd predmet, to mesto z v>o previdnostjo iprekopl jejo. Tako se jo razvila eel a in-tlmstrija z mnogimi delovnimi močmi'in z omrežjem prevažajo goro streliva, nabojev, ?.i-co in podkev do določenih skladišč. Granate naj\ ečjega Italt-bra, « katerimi je delo še podobno nevarno, zakopavajo v globoko jame in tam jih pripravijo «do eksplozije. Stotino ženske iapraznjuji jo naboje z,i puško in strojnico. Našli so cele artilerijsko parke s stotinami topov, ki jih jo bila svojčas zasula zemlja. V dolgih vrstah čakajo sedaj na, JO J/JOJ/ MIŠICE V KRIŽU J ME TAKO \ BOLE, OA KOMAJ ( \\ STOJIM to, da jih spravijo v topilnico. Puške, ki jih najdejo, ipa morajo po obstoječih zakonih u ničiti na nie.-tii. •Pospravljanje ostankov svetovno vojne po postaja od leta do leta bolj nevarno, ker vžinalne kapice rjavijo in jih i jo čedalje težje odstranjevati j Plinsko bombe in plinske gra-' nate zahtevajo spet drugačen način uničevanja. Posebna moštva, ki so zavarovana s plinskimi maskami, jih izprazuje jo tla loč od človeških bivališč. .... .... . , , , ... 0 i, . • , - bojnih poljih. V teku lel so jih Seveda |>a pri izkopavanju ne , . . v J 1 ■ • . . ,. j eksplodira |oce granate tlobivajo samo vojnega orod " nT , ,. zo nad pot sto. 1 o dovolj zgo , vorno kaže, kako nevarno je to lelo. počakaj, oa te dobro in naglo namaž€m S PA»N-£XPELLERJim.(^ TO BO NAGLO / ^ O OPRAVILO . J TRGANJE IN T BOLEČINE Uporabljajo ga po vsem svetu izza 1867 varno tlelo, so po vojni vzeli v ,deželo tisoče Poljakov, 'ki jih •. še danes mnogo dela na bi\ in temveč tmK najnizlične jš.« druge predmete, ki jih je ne ktlanje bom^iart lira njo spran i-lo v zemljo, kipe, križe, pohi štvo, ceh) konico zvonikov. Ker Francozi sami no kažejo dosti vesolja, da bi -ami o-pravljali lo donosno, toda ne- Računajo s tem, da treba A«' pet let uela, prt*don btne.i stara bojišča ob Sommi, Aisui in Sampnnji temeljito oči ščona. Vprašanje pa j'1, ali 'i<» tii doba zatlo-tov ila, kajti vre- iii<|H>ke lieprilik.* opravljajo tudi granat**, ki ležijo globljo, čedalj bolj na |k>\ ršje in v^ako ,J.V' let«» oljanah, •» katerih menijo, kaue. Pt» nekih ct»-nit vali je *^loU«»ko po«l zemljo >c najmanj t«*lik%» •, ojneira materiala, kolikor so '4a i/kop-di doslej. iiiHtii||,jl|iiiniii£| -nittiiuiij..IIIIIUIII,,..,1111111111,,;iiitimii|jui|iiitttit||t ,|iitaitii|| l|iiifiiti||..,|ti«?•Iiiiiiitit|ti*iiiiiiiiii|1iiiiitiitir|| ,1(111(1111!..1tii(iiiii1| ,.iiiiitiit|, tiiuniiii, .Itiiiiiiii, Miiii liimil"' ''»MIIIIIH« l|»i»inHl'>',|'liiiiiiiMliMiiHl»»liyh;,,,,,()(;.mit^^ Romani... Povesti - iS i Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na vite.štvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada m«*d mojstrovine'svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. krvjo prepojeno zemljo vrnili hajali. Najprej je f>rlšel mali njenemu .pilotnemu namenu. Pica rdi jsko fronto, na kateri so se »borili Angleži, so sedaj dokončno očistili. Obno vit vena tlela so vršijo ta čas v glavnem ob Somnii, Aisni in v Šampanji. Takoj po siklepn miru je odšla francoska niada z milijoni beguncev, ki so se vračali na delo obnove, ki so jo raztezalo | od Severnega morja do Voge-zo»v. Po osmih letih jo bila glavna stvar opravljena, veči no polj so v toliko očistili, da je bilo zopetiio obdelovanje brez nevarnosti mogoče. Od tedaj so vddila obnovitvena dela s pristanTtoni vlade zasebna podjetja, ki smejo ves kovinski material, ki ga najdejo, po mili volji prodati, samo eksplozivne snovi morajo izroča ti oblastvom. Vel ?ka n s ko množine granat, liomh, praznih nal>ojcv, bodeče žiee, topov in lafet, pušk in podkev >o nabrati že oil tedaj. Še vedno najdejo vsako leto tisoče uer;iz|io-•Vnili irranal in njib pobiranj«* zahteva ve«lm> -m rt ne žrtve. Včasih <>ilkrij«'j3 *vla tnuni eij-fca -kladiva, ki leže glob«>-ko [mmi zemljo in .-o pokia š«» uftoriHmega materiala. To s«« dogaja najčešče v bivših brit *kih otlM>kih, kjer >o v zadnjih vojnih easnli ure«lili |ioommi našli de^et tik») ........................................-............. 15« .Vi JI,I JUNAK um DENARJA, spisal C. Phillips OpprnbriB. Htrani. Cena ---------------- 75 l>o skrajnosti na|>et roman Iz inuUfrurga življeuja. U|i|ifubeiiu je uiaul turški ro-auu|4ar<' |«»ziiau |K> i-fleoi Hrtu. MIMO ŽIVLJENJA. C *^ ;»u Cankar. S3« str. irtia MED PADAKJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Ka(. 11» at rani. Ona....... .«« MOŽJE, apital Emerson Hugh 2t»» atraui. Crtial.M Zanimivo dekt. ki bo ugajalo vsakemu ^ila-telju. Prev«Nl i»rw» uit1 ne zaostaja za originalom. MRTVI tJOSTAČ _________________________________________________M« SAL.JIVI SLOVENEC (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratknčasnic v >' e h stanov —2112 strani...... iz ,f>0 AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena $1.00 Kersnik je i>oleg Jurflfa naS naj»K)13 pi»lju-den pisatelj. Vaf del, ki jih Jurčič vsled bolezni in smrti ni mogel zavrSiti. je Kersnik usjtefino dovrftil. "AgitiU^r" iited rogo- va najboljša dela. M ANDREJ HOFER .........................................-........We BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena...................-........... Kratke povesti 12 tlvljenjepls pieateUa. To so prva književna dela stavnega ruakesa romanopisca. BEATIN DNEVNIK, spisala Lulia Fesjmkova. — 164 strani. Cena ........................................... Poleg Pavline Pajkove Je Lulza Pesjakova takorekoč edina ienska. ki se je koncem prej-Sojega stoletja mlejstvovala v Blovenskt književnosti. Njeni spisi ra«'»devaJo tfute/'o ien-sko dušo. BELGRAJSKI BISER ---------------------------------86« ROJ IN ZMAGA -------------------------------------------------- CVET1NA BOROGRAJSKA ...............................— 45e CVETKE (pravljice za stare In mlade)-------------30e DEDEK JE PRAVIL (pravljice) .....................40e DEKLE ELIZA, spisal EdiaenA de Conceurt. 112 stranL Cena ....---------------------------—----------— Goncourtova dela so polna fine« in zanimivosti. slasti v risanju snafajev, fljlli nekateri so mojstrsko podani ln Ima tlov»k med branjem vtia, da posamezne osebe sedijo araj njega in kramljajo f nJim. DKY1CA ORLEANSKA _________ DVE SLIKI, spisal Ksaver Hcifca 193 Dve »rlH enega naHb aajboljHh pisateljev vartmje ta knjiga. -Njiva" ln 'Starka". Otoe ata anfstenko aavrifenl. kot jlk mmre snvriiti edla«ile aai aefno^uteH Metko ELIZABETA. Btl »II nu DIAVOLO G08P0D VmiDOUN ŽOLNA. Splaal rraa MU Mnslrl. radanodra husornke, 73 KMBfMt PUNT. epM Am*, šmm Zgodovina aaaega kmeta Je zgodovina etanib bojev. Bojev a Turki la graJWaki. — "Zataji kmečki pnat" Je MjMmko opisal •lavni hrvatakl pisatelj ftenen. Krasen *»> bo sleherni a nth kom pre«ta». Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, x>oskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najl>olj-ših ruskih pisateljev. — Upis> mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa* lien in no utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 V\I»K2NA NIKOLAJ A VNA Spisal V. M. tiaršm. 112 strani. Cen* ......... .SI J lion k* I roniftiiM ItitHlijo In I«1««' »kozi 1hiu«> življenju. Vz|ienj:iJo s«> kvišku, a sr»*dl I h.i a «>iiiat:aj«>. NASA I.ETA, spisal Milan Pugrlj. 125 strani. — C ena *e*..............7« Bra6............. M Kiiji^u vsebuje dvaiiaj-»t |iovestl jilsalel]« l'n-glja, ki jt- iHiznnl iluibi dolerij^kega kinMa kot le iioilokdo. N ADKŽN A NI KOLA J A V NA Spisal V. M. tiarSln. 1VJ strani. Ona.....59 Junaki tt>£« nnuHiia blodijo in iavnj«» temo življenja. v/.|*'qjhj«» se kvišku, a sredi pota oiiiUKajo. NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................M« NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40» NOVA KROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo ve- zana. 113 strani. Cena ................................— Knjigsi vsebuje 44misli, ki so §e rodile v Človeku v prvlb letib svetovne vojne". .7« I'KS.MI V PROZI, splsai Ctaas. Baudelaire. 112 strani. Cena ......................................................... Verna slika pestrega vellkomeatnega življenja ln spominov nanj. PINUVINSKI OTOK, spisal Anatole Prane«. 282 strani. Cena ....................................................... ••• To Je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen ln brezobziren v svoji zabavljlcl. FLAT ZIDNA, spisal Leonid Andrejev, 131 str* Cena Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, naareC *'Misel v megli" ln "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR __________________________________________ POŽIOALEC _________________________________________ POSLEDNJI MOHIKANEC _____________________ PATRI A (povest Iz irske zgodovine)-------- POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver MeAka. — 7» strani. Cena___________ Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubije-n»-ga pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov »K« je Ixraxir. njecove misli so globoke In mehke. Posebno icn*ke ao v nei e sa njegova dela. t PRAVLJICE. Spisal II. Hajar. lzl»rnni la pro-ttega naroda. Cena .........*........... P KAPKECANOYE ZbODBR---------- PKlt.OI>UKt KBELICK MAJ K. tri .4« 55« 25« 3* KRALJEVIČ IN BERAČ__I KRVNA 08VETA (pava* la ahraMA gara) — I LA BOHEME. Hptaa: H. Mnrger. 402 str. Cean... KAKO HM SB JAZ LIKAL, spisal Jak«* Ale- 1 ime. TRI knjige pa 15t. IM in 114 alrani Vsi IHJe.._____ 1M Knjiga opisuje življenje Knjiga *m svetovno nlkov PaH- tmTKL (Ki HALIKLATRŽ HALI LORD. Globoko zasnovana povol o otrok«, ki gaao vagoje. ki ne pavna rallk med bogatini la rorefti, pa« pa aaa razlikovati la wd dobrin Pisatelj nam v teb treU knjigah opisuje usodo la Življenje kmetakega fanta, ki so ga starl-■ poslali v Me, kjer ae je vzdrževal a lastnimi sredstvi ter adaj lažje, zdaj težje, leaet od iole do ftole ter al slednji« priboril v življenja mesta, po katerem je stremel. Knjim mm pisane živahno. Ob fltanln se bo moral *ita-telj večkrat od area nasmejati. fltlrt aanlmlve «rtlc» aatelja. MALENKOSTI, spisal I priznanega pl- 129 KAJ SI JR IZMISLIL DOKTOR OKS. splsnl M» Verna, m alranL Cena__________ Menda al bilo (daatelja na avetn. ki bi Imel j tako Sivo dom Ua j i Jo kot jo je Imel Pranooa Jules Verta In kar je glavno, akoro vaa njegov« napovedi ao se vresnKMle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero Itd. PRVIČ MED INDIJANCI. Pove« Izza «aaa odkritja Amerlkts. Cena ................... REVOLUCIJA NA POKTLtiALSKKM-- RDEČA IN BELA VRTNICA PTICE SELIVKE. Kabimdrana M stranL Črna „..—----- Prge«>vt*rl. eseji in nUll alavnegs (»dljako-ga pisatelja. student naj bo. — nas vsakdanji KRt ll. spisal K. K. Kinigar. m stranL Um NaS mojsterskl pri|*ovednik nam andl v lah dveb svojih deUb obilo duževsega užitka. PRAVLJICE. Koftutnlk, II. zvezek. Cena...... PRAVLJICE. H. Mayer. Cena ................ TURKI PRED DUNAJEM TATIČ, Na* 1 zboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvet!* -»ojl materi. TISOČ IN ENA N0C, s slikami, velika inlaja. Bros. 3 knjige. Cena......3.23 2 f 6 >JVEST ISth STREET Slovenic Publishing Company NEW YORK, N. Y. EX 8 KX B O D A™—Nt* Ydrf " " * V Wednesday, February I, 1939 ^ BLOVENB rnjGOSLXVT DAILY SI .F.l-I F.R NI SocagBvčasih greši. AMERIŠKA BOJNA LADJA "CONCORD" □ o ROMAM IZ ŽIVLJENJA ZA *'OLA8 NARODA" PRIREDIL t. H. = 44 . l>olgo se sede pri infci.. Slednjič pa mora Gunda misliti na to, o v nodeljo za kako uro prišel k njej. ker ji ima mnogo razveseljivega povedati. Ako bi ji hotel no<«"-e še nekaj opraviti in mu inmli k pisalni mrzi. Toda Ouiitor -to noč ni sam sedel vee ur. pri nekom drugem oknu je svetilka gorela se »dolgo l;nli pisem. . V eno "rzmed t* h pisem, ki ga jo naslovil na policijsko postajo, je dodal obširno priznanje svojih prestopkov ter jo oIhmi« m oblasti pon>idil na razpolago vso svojo krivično pridobljeno premoženje, da ga porabi v dobrodelno i»«nicno, ali On, da škodo, ki jo jo povzrtir i I. [»opravi. V istom pirniu ;e izjavil, da jo za uprav itelja svojega» ostalega premoženja postavil (luivterja Bertrama in da nm je dal polnomoč, da vse izvrši ipo njegovem naročilu, s činmr' želi popraviti vso„ kar je zagrešil. j V drugih pismih p« odočnost njegove ličere in Gunterja Bertrama. i Tako misli, da je napravil, kar je mislil, da mora napraviti, da bo lažje stal pred svojo vestjo, kot pa do sedaj. Oddahne ho, ko sfconča svoje zadnje pismo. Toda navzlic temu ga ne zapusti še plaha > ostalo še dovolj časa, da neovirano' pobegr.e iz svoje domovine? I'pa in prav nič. ne sluti, da jo bilo že prepolno Kajti isti večer sta Francis .Tames in Fritz Heller kriminalnega komisarja ITonipola obiskala v njegovem uradu in *ta ovadila Rmdolfa Werderja, ker je na riumu, da je izvedel ropars-ki napad, . 1 JUGOSLAVIJO Vi pol ujet« naglo in prijetno na nabili priljubljenih parnikili: BREMEN • EUROPA COLUMBUS NEW YORK • LAMBURG H ANSA • DEUTSC? r AND Izborne ielexniskfl zveze od Cherbourga. Bremena ali Hamburga POVABITE SORODNIKE V EVROPI. NAJ VAS OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno dike cene za vožnjo »z Evrope med 3. apri om in 23. aprilom ter 26. junijem in 23. Juli-jem za Štiritedensko bivanje v Ameriki. Z* |MtJii se i la vprašajte lokalnega »Renta ali 57 BROADWAY NEW YORK. N. Y. HAMBURG-AMEBICAH LIVE} oJMORTH GERMAN LLOYD i i? « -VWU ?'*■ > Mp^ia W f pluje pod Brooklynskim mo-tom v New Yorku proti jugu, kjer so bodo vršili veliki manevri ameriške mornarice. (iunter jo sestri obljubil, da bo v nedeljo dopoldne prišel po njo, da gresta na rzprehod. opolnonia privatno aadevo. Ker }>a želim i vami brez prič nekaj časa govoriti, v a* prosim, da greste z menoj na vrt. Upam da vas no nadlegujem preveč." Na Gunterja napravi srečanje za njemu skoro enako starega moža ugoden vtis in če tudi si ne more misliti, kaj hoče oo. Saj vem, kako lopo razmerje vlada med vami in vašo sestro. To sem -že opazil, ko «te odpotovali v Švico in se je va&a aestra od vas poslovila. In od tedaj se poemrva." In kratko mu p--ve, kaj se je dogodilo med njim in Gun do. Nato pa nadaljuje: "Najslabše pri tem pa je, ker se mi zdi, da misli, da je za mene vse to rgrača. Toda za mene je zelo resna zadeva, gospod Bertram. Vašo sestro ljubim — od prvega trenutka ko »<*m jo videl. To bo mogoče oprostilo mojo vsiljivost." "Toda — kar tndrem pri tem za vas atoriti?" vpraša Guntar začuden, četudi mu je bila Gondma velika izpremetn-fea takoj f-kJ- " — ' ) Kdo je umoril Viktorja Marna? in da se j.' bil poškodoval, ko J«' Vi" Zeč s t' domov, za vozil s koli som v Kovačev pod. Vik-! torjevi zaročenki Lenki .Justi-1 novi pa j,, stani mati 1'ršula izjavila tarkoj po Telovem. da sta se hr»ta ponoči hudo j-prla zaradi denarja, kar pa jo Lojze v za|K>ni tajil. V zaporu jo ostal L jze dobrih 10 mesecev. Kljub teniiu pa. da je preiskava zbrala veliko obtožil nega materiala, inn krivdo niso mogli dokazati in so ga slednjič izpustili. Zlo-|čin bi tako ostal nepojasnjen, -nogii tolovaja .Jožeta Anžiirja ua Koroškem, .se je poMeeilo vevškim orožnikom pojasniti zagonetni umor čevljarskega pomočnika in hišnei^i |>or.<'st-nika V k to rja Marna s Smartin-ske ceste, ki je bil umorjen na Telovo 1. llKMi. V Šmartnu ob Savi in okoli-šlkPh vaseh je krožila takrat govorica, da je 1 »jze Main, po fioklieu zidarski delavec, ubil svojega brata Viktorja in ga zakopal jmihI pragom. O vsem t«*m so bili ž«« naslednje dni obMtiščen i orežniki v Vevčah in je Ijojzetov «s'e dal prekopati prag. trupla pa takrat nT-so našli. Pri Tihljevih so or< ž-nskii napravili tndi hišno pn»-ifckavo, nadaljevali so pozvo-dovanje in /hirali indice. Ko o hudem prepiru nekje zunaj srdita borba. Oče je namreč že leta 1032 izročil svoje (posestvo leta 1906 rojenemu sinu Lojzetu, ki se je v pogodbi zavezal na razno dajatve: da Ik) izplačal doto svojemu mlajšemu bratu Viktorju in drvema sestrama, ki sta «*e že prod leti izselili v Ameriko. Viktor se je nameraval tedaj poročiti in jo zato pritiskal na u jo nato prekinil ž njo vso zveze. Orožnikom so Loj/o kljub temu, tla so zbrali veliko obte-žilnega materiala in našli v njegovi sobi tudi krvave cunje. pa še krvave sledove zunaj, ni vdal. Brez njegovega priznanja pa so ga vendarle aretirali in ga odvedli v preiskovalni za,por ljubljanskega sodišča. Orožniki iso potem k I j učje. čano. so Ka k imel tudi Viktorjovo delavsko knjižico, v zvezi z zločinom, n njecrovi aretaciji so tarkoj po*- vse dni preiskovali okolico rrčali jugoslov. oJ>lastvom, ki Tihljeve tlomačije in tudi bro-gove Save. vendar tmpla ]m>- grešanega Viktorja niso našli. takrat se je govorilo, da jo 1 jojze truplo zabetoniral v ja-mo, a orožniikii niso mogli pojasniti zagonotnoga zločina. I)ne 17. junija je |>rispola v Šmartno tudi sodna komisija, ki -o bili v nji preiskovalni sodnik Alojz Zalokar in državni tožilec Hinko Lučovnik ter zajpiniiikar. V tspromstvu o-rožmikov si jo komisija oglodala topografsko situaei.)o Mamovega doma in bližnjo o-kolico Savo ter si zaznamvoala v načrtih splošno situaci.io. Moti preiskavo io prišlo na dan da so jo hotel T^o.rzo na podlagi finer i ranih dolžnih pisem rolastiti novoga Viktorioveira doma, svojega pa bi odstopil bratu. so zahtevale izročitev Anžuria. Ko so ga preti prazniki pro- V ZALO(iI IMAMO XO\ K PRKdLKDXK ZK.MI-IK-VI DE: Wlik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Xa njem so označene j»o-leg mest tudi ve rje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSIjAVIJE stane 25o Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 2.je Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 4S str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane .'»0.- SLOVKMC PUBLISHING CO. 2HI West 1st h Street New York polja 11 v zaporo Ijumjaiiskogn «ri-znal, slen I »jze kot, ži'lst vo, ki je otlretlilo sodjii >glt d. . zidarski delavec in ^a aretiral. Od vedel ga je v ljubljanske sotlne za])t>re. kjer ! V Šmartno je - . . ,.v komisija, ki io j^rieel -zopet zasliševati glede - .. . _ , , ? .lanski stan. Po pogrešanega brata Viktorja. 1 IVi orožnikih v Vevčah se je zglasil Lojzetov oče Fram prišla sodna ugotovila de- zlatih zobeh in deloma še < hranjeni obleki j ter po čevljih je komisija ugo-•o. * • i . tov i a. ki živi na pos N ,k" - • torJ« Mima. Ob aisti domno- not-i sanjalo o pogrešanem si- . ... »r., , -i • - - vajo ,gra.ieno Viktorjovo hi.šo v izogi'b terjatvi prejšnjo Vik-tefrjeve izvoljonke. ki ga je -tožila, (ker ji je obljubil zak m. ^■■••«t|||||Mll>"l«l|||ia|9n»ll|||liilllttlll|||ft.li|ll> iiiMiiii'^Hiimiii'-'Oiimifio-'Oiiniiiii'^Oim šo enkrait temeljito preisče.)o okolico hiše, kar so orožniki tudi storili. Orožni-ška patml'a pod vodstvom komandirja Šušnika je takoj od- da jo najbrž lizvršil samomo.r.šla v Šmartno ob Savi in prida jo fkt>čil v Savo. Glede cela natančmo preiskovati vso <\v>jih poškodb je trdil, da jo'okolico Tiluljevo hišo. Pri tem bil usodne noči res z bratom, so naleteli tudi na staro jamo ve pohlepnosti po denarju. V zvezi z zločinom so orožniki prijeli tudi nekega Ludvika Blasa, ki je bil Lojzetov prijatelj in ki naj bi mu bil pomagal po zločinu zahetonirati jamo. v kateri so zdaj našli Mar-novo truplo. l\> odredbi komisije je bilo VSE PARNIKE SLOVENIC PUBL CO. YtTCOSI.AV T It A V KI. I*K1T. SIC W. IBtb su New V«rtt. N. \ KRETAJNjK PAKNIKOX SHIPPING NEW.'5 4. februarja: Conte tli Savoia v (lenoa A<|uilauia v (.'hrrlMitirc lCnuia v t.fuua 5. februarja: llauil >ury v II:iuilxirfc 10. februarju : t^u»-t'ii .Mary v ChiTlmurg 11. februarja: Iti-x v lifima 1'iiriv v Havre l"i. februarja : SI. I^tiiis v Hamburg Sat um ia v Trst IS. februarja : Atjuitania v t'lierlMiurg 22. feltruarja: Hansa v Haiiilmrt; februarja : lie «!«• Fraiiee v Hiorn J4. februarja : lie »le Frauee v Havre -4. februarja: i^ueen Alary v ('h."-!»».iirK •Ji. februarja : VuU-Mtila v Trst Hamburg 1. marca: 1 »eutsehla n»l It. marea: Norma m lie v Havre 4. marca : Rex v (it'uia A»|iiit;uiia v l*lierlw#org s. luarea : Hamburg v Hamburz 10. luarea : t^ueeii .Mary v rher|M»urg 11. ma r«*a : Paris v Havre <'»»tite «li Sav«>ia v bruna 1.1. marca : Si. 1 -"iiis v Hamluir|( IS. marca : Huma v Cent« 11»' »!♦• Frainv v Havre 21. marca: Kur«čl v Bremen marca : I In usa v Hamliurg 24. marca : Quei'n .Mary v Cherbourg liS. marini : Rex v (ienua 25. marca: Hr»"ni»'n v Bremen 2J». marca: Heutschlaml v Hamhiirs Viktorjovo truplo prepeljano v mrtvašnico na pokopališče v Polju. plaz zasul sedjsm ljudi. V gorovju Montblanca se jo pripetila huda nesreča zaradi jHay.ov. Ravnatelj smučarsko šole v Vallorirosu in njegovi tovariši, dalje dva dijaka iz Grenobla. neki poročnik in neki Anglež so postali žrtve snež n ill iplazov. Reševalci so bili koj na mestu, vendar so našli drv=lej le pet mrtvih trupel, ti veh pa no morejo najti. BUZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c • poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Straai Hew York, H. T. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" • 1 / * Bohinjsko jexero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK