Leto LXVI
PoSfnlna p!a?ana t gofovfnl
V CJoEljanT, V Eelrfelc, flfrc & septemfira 1938
$fev. 218 i
fiern* 1.151»
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva in sprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inseratej Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
L prav a: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Opomin iz večnega Rima
Sredi velike zmede, v kateri so evropski narodi zopet v najhujših skrbeh za svojo bodočo usodo, sredi borbe sebičnih strasti, ki puščajo za seboj razvaline, sredi skrajnih zmot o človeku in družbi, ki to borbo povzročajo ali pa so zrastle iz napačnega ravnanja, smo te dni slišali besede sv. očeta, ki jih je govoril francoski konfederaciji krščanskih sindikatov pod vodstvom najboljših socialnih delavcev francoskih dežel. Tudi te besede Pija XI. so žarek luči, ki sije v naš temni čas in ohranja upanje v končno zmago dobrih sil, ki jih zlo nikoli ne more uničiti, ampak se po hudih izkušnjah zopet uveljavijo, in sicer tem bolj, čim bolj so bile ovirane. In tudi te papeževe besede so, kakor vse njegove prejšnje, izraz krščanskega upanja in zaupanja, ki vliva človeštvu poguma, da ne obupa, ampak da vsi dobri podvoje svoje sile, da se svet reši iz položaja, v katerega je toliko duš zašlo po nekrščanskem mišljenju in življenju.
Papež je v svojem nagovoru članom krščanskih strokovnih društev dal na življenjsko pot tri navodila ali smernice, po katerih naj urejajo svoje življenje in delo v času, kakršnega beleži zgodovina samo v svojih najtežjih trenutkih in v katerem je treba, da človek upa in zaupa in ne izgubi poguma, ampak izkaže na vso moč dejavnih načel krščanske. kulture — tiste kulture, ki nam jo je prinesel božji delavec iz Nazareta
Prvo je, da se moramo držati pravega nauka o odnosu človeka do družbe. Največji krščanski mislec, sv. Tomaž Akviuski, je dejal, da je resnica in krepost v sredi in zato se moramo katoličani vedno ogibati dveh skrajnosti, ki vsaka pretiravata resnico v dve nasprotni strani, tako da nastajata dve ekstremni zmoti. Danes prevladuje na eni strani zmota kolektivizma, na drugi zmota individualizma. Prva pravi, da je občestvo vse, posameznik pa nič, druga pa, da je posameznik vse. Cerkev pa je vedno učila, da je posameznik pač v mnogem oziru bistveno odvisen od občestva, zato da živi in napreduje, toda občestvo samo je nekaj brezosebnega, ki ne more vršiti nobenega opravila brez oseb, ki ga sestavljajo in brez katerih bi bilo goli nič. Te osebe imajo spe po sebi večne in neodjemljive pravice, ki jih občestvo ne more in ne sme uničiti, če noče pTivesti samo sebe do absurda in končno prenehati. Kdor pa občestvu pripisuje absoluten značaj, neodvisen od kogarkoli, ta občestvo malikuje in tudi posameznika obožuje, kakor nekakšen del tega občega božanstva — imamo torej pred seboj neke vrste socialni panteizem, ki je nesmisel in ki je vsakokrat prinesel človeštvu nesrečo, kadar je zavladal. V resnici je veliko stvari, ki se odtegujejo oblasti občestva, najintimnejše stvari, predvsem pa moralno dostojanstvo človeka in njegovo moralno samo-izpopolnjevanje ter njegovi najgloblji osebni podvigi in njegova najplodovitejša osebna iskanja in dognanja: iz takih versko in moralno visokih osebnosti šele zajema občestvo svoje vodilne ideje in sile. In zato je neumnost govoriti o totalitarni državi, v kateri bi posameznik ne pomenil ničesar. So tudi posamezne družbe, ki morajo v gotovem krogu in obsegu biti od države neodvisne, predvsem pa je to Cerkev, ki po božji ustanovi in volji vodi človeka k Bogu zato, da se poviša in zveliča. Delavci pa se ne smejo vdajati nauku brezbožnega kolektivizma, ki je prav tako zmoten, kakor nacionalni totalitarizem, ampak se držati krščanske resnice, ki tudi v tem pogledu sledi zlati srednji poti med socializmom in pretiranim nacionalizmom.
Drugo, kar mora papež povedati delavcem, je to, da ne smemo pozabiti krščanske ljubezni. Saj je prav te ljubezni danes najbolj treba, ko vidimo, da se hoče uresničiti znani izrek, da je človek človeku volk. Danes vidimo družilo, v kateri se ljudje med seboj dejansko ne smatrajo kot bratje in se ne brigajo za najvišje duhovne dobrine in potrebe; zato jim pač ne preostane ničesar drugega, kakor da čim bolj uživajo svetne dobrine, to pa seveda ni drugače mogoče, kakor da imajo eni preveč, drugi pa premalo, oziroma skoraj nič. V borbi za tak svetski blagor in užitek pa se seveda množi sovraštvo, beda in medsebojna borba do iztrebljenja, ki ni samo borba socialnih razredov, ampak tudi borba naroda zoper narod in borba strank v enem in istem narodu Sicer pa tudi v rednih razmerah nikoli ne moremo doseči svetosti, popolnosti in tistega idealnega stanja h kateremu moramo stremeti v smislu božjega nauka. Manzoni, največji italijanski umetniški um za Dantejem, nas spominja, da je nepo polnost tudi v Cerkvi, tudi v krščanskem živ Ijenju, dokler smo na zemlji in dokler je Cerkev sestavljena tudi iz človeškega elementa. In zato vedno vidimo nepopolnost, notranji odpad, nezadostne podvige in veliko revo tudi med tistimi, ki hočejo biti dobri. In zato je neizogibno, ka.kor je sam Gospod priznal, da imamo vedno ljudi, ki se jim dobro godi, vsaj v materialnem smislu, druge pa, ki morajo samo delati in trpeti. Kaj bi bilo s temi, če bi ne bilo krščanske ljubezni, saj je ljubezen povsod potrebna in mora vladati tudi v najbolj suhih pravnih odnošajih, kaj še v socialnem življenju, kjer je vedno treba nesebične in bližnje pomočil
Nato je sv. oče zopet poudarjal važnost in potrebo Katoliška akcije ter dejal, da morajo tudi krščanski delavci svoje delovanje usmerjati po smernicah Katoliške akcije. Kakor živ-
Včeraj ob 5. ari popoldne je
Češkoslovaška vlada
sprejela „angleški načrt"
brez pridržkov• London in Pariz sta pričakovala odgovora
Prekinjeni razgovori med Chamberlainom in Hitlerjem se nadaljujejo
Praga, 21. septembra. (KTS.) Kakor smo že
poročali, je češkoslovaška vlada včeraj ob 7 zvečer po mučnih sejah in posvetovanjih na poslani »angleški načrt«, ki predlaga odcepitev sudetskih pokrajin od države brez plebiscita, odgovorila z noto, ki je bila poslana vladi v Parizu in v Londonu. V noti se je češkoslovaška vlada izrazila, da » angleški načrt« v načelu sicer sprejme, ki naj pa služi le za nadaljnja pogajanja v dosedanjem duhu popustljivosti in miroljubnosti in je v ta namen tudi izrazila željo po novih informacijah in pojasnilih k nekaterim točkam »angleškega načrta«. Nota je bila izročena angleškemu in francoskemu poslaniku v Pragi za njihovi vladi.
V pričakovanju, da bo še tekom noči treba noti kaj dostaviti ali jo podpreti — z več strani se je že večkrat poudarjalo, da je treba delati hitro — je predsednik republike dr. Beneš odredil, naj vsi člani vlade čez noč ostanejo na svojih stanovanjih, da bi jih bilo mogoče v najkrajšem času sklicati k posvetom.
Še Isti večer pa sta francoski in angleški poslanik v imenu svojih vlad sporočila, du francoska in angleška vlada češkoslovaško noto smatrata kot odklonitev predloženega »angleškega načrta« in da noti pripisujeta zavlafevalue namere. Obenem sta poslanika sporočila, da Češkoslovaška ne more računati na nobeno pomoč od strani Francije ali Anglije več, če načrta ne sprejme takega, kakor je bil predložen.
Na ponovna vprašanja češkoslovaške vlade, naslovljena na francosko in sovjetsko vlado, ali le ta v primeru oboroženega napada more pričakovati od njih oborožene pomoči glasom vojaških pogodb in zavezništev, pa je že tekom dneva prišel iz Moskve odgovor, da sovjetska Rusija z armado ne more nuditi nobene pomoči, kvečjemu bi stala ob strani z materialom, iz Pariza pa sploh ni bilo nobenega odgovora.
Spričo vsega tega je dr. Beneš ponoči spet sklical člane vlade na sejo, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur.
Praga, 21. septembra, c. Havas poroča, da je češkoslovaška vlada odgovorila nocoj ob 17. uri in sicer je bil odgovor izročen hkrati francoskemu in angleškemu poslaniku.
Ta odgovor obsega izjavo češkoslovaške vlade, da sprejema angleške in francoske predloge in sicer sedaj brez rezerv.
Praga, 21. septembra, c. Ves dan je danes potekel v silnem nasprotovanju vesti o tem, ali je češkoslovaška vlada že odgovorila na francosko-angleško noto in kako je odgovorila Vlada je na Hradčanih zasedala vso noč in zadnja seja vlade se je končala ob 6 zjutraj. Kmalu nato pa se je sestal odbor dvajsetih, to je odbor članov političnega odbora ministrov in voditeljev vladnih strank. Rečeno je bilo, da bo ta odbor na tej seji sestavil odgovor češkoslovaške vlade.
Zjutraj ob 2.15 je Beneš sprejel francoskega in angleškega poslanika v Pragi, ki sta mu svetovala, naj sprejme načrt tako, kakor je bil predložen, in sicer zelo hitro.
Ko sta francoski in angleški poslanik ob 3.30 odšla, je bila sklicana seja političnega odbora ministrov, ki se je ob 6 zjutraj razširila na plenarno sejo vlade.
Praga, 21. septembra. AA. (Havas) Francoski poslanik v Pragi Delacroix je danes dopoldne ob devetih obiskal predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša, da iz njegovih rok sprejme pismeni odgovor češkoslovaške vlade.
Kmalu nato nekako ob pol 10 je Havas tudi že javil kot izredno nujno vest, da je češkoslovaška vlada sprejela načrt zapadnih dveh velesil v celoti. Vse radijske postaje so ponovile to vest v svojih opoldanskih oddajah, ČTK pa je kmalu nato izjavil, da vest ni točna, ker odgovor še ni bil izročen. Obenem se je v Pragi izvedelo, da težave niso več v tem, ali naj se načrt sprejme ali ne, ampak v neki podrobnosti tega načrta. Najbrž je šlo za poroštva za nove češkoslovaške meje.
Ves ta čas je vlada stalno zasedala skupno z voditelji strank. Težave so morale biti zelo velike, ker sta ob 2 popoldne francoski in angleški poslanik znova intervenirala in sicer četrtič v 24 urah. Tokrat so obema diplomatoma izjavili, da bo odgovor izročen zvečer.
Ob 17 je bil nato izročen odgovor, o čemer poročamo v prejšnji vesti. Vsebina odgovora pa še ni objavljena.
Jutri ob 9 dopoldne se sestane ustavni odbor, ki je predviden po ČL 54 ustave.
Odločilna seja
Angleški načrt" sprejel
Praga, 21. septembra, c. Nocoj je čeSki radio objavil, da je češkoslovaška vlada v celoti sprejela a n gl e š k i i n francoski načrt. Napovedovalec je izjavil, da se je češkoslovaška vlada zastonj trudila, da bi zadevo spravila pred mednarodno razsodišče. Francija in Anglija sta namreč jasno izjavili, da se ne marata vojskovati. Ob koncu je Se izjavil, da bosta predsednik republike BeneS in vlada v novih okoliščinah vodila državo.
Po Pragi v teh dneh
Praga, 21. septembra. »United Press« poroča: Razočaranje češkega prebivalstva nad angleško-Irancoskim načrtom je ogromno. Proti obema velesilama, ki ju je prebivalstvo smatralo za prijateljski državi, vlada silno ogorčenje. Neki uradnik nemškega poslaništva se je izjavil: »Mislim, da Nemci nismo sedaj manj priljubljeni v Pragi kakor Angleži.« Prebivalstvo je s trdno vero pričakovalo angleške in Irancoske pomoči, posebno še zaradi tega, ker zaradi cenzurnih odlokov ni bilo pravočasno poučeno, kako zelo se je razvoj dogodkov obrnil.
Časopisje, ki je strogo cenzurirano, po možnosti prikriva globoko razočaranje češkega naroda nad svojimi zapadnimi zevezniki. Komentarji v tisku se navadno konča vajo s stavkom: »Naj pride kar hoče. mi se bomo branili.« Več listov piše, da Češkoslovaška iz dveh razlogo-' ne more odstopili obmejnega ozemlja: 1. so sedanje meje naravne in predstavljajo naravno obrambo češkoslovaške države. Poleg tega je v tem ozemlju Češkoslovaška zgradila zelo drage utrdbe, katerim se ne more odpovedati; 2. pa je na obrambnem ozemlju osredotočena najbogatejša industrija. Brez teh pokrajin Češkoslovaška ne more obstojati.
Moratorij denarnih zavodov
Praga, 21. septembra, c. Vlada je danes razpisala delni moratorij za vloge v hranilnicah in zavarovalnicah. Moratorij velja en mesec in omejuje dvig in izplačevanje vlog.
Po vladnem odloku je bila zaprta praška borza.
Med sosedi Češkoslovaške
Poljsko, Madžarsko in Nemčijo
se snujejo nove zveze
VarSava, 21. septembra AA. (Pat.) Na Hitlerjevo vabilo je poljski veleposlanik v Berlinu Lipski prišel včeraj z letalom v Berchtesgaden. Hitler ga je sprejel v navzočnosti v. Ribbentropa.
V dobro poučenih krogih izjavljajo, da je zelo verjetno, da je maršal Goring povabil predsednika poljske republike Moscickega na lov v Riminten. Poročilo pa uradno še ni potrjeno.
Beck je včeraj popoldne sprejel francoskega veleposlanika, kmalu za njim pa italijanskega veleposlanika Valentinija in madžarskega poslanika Horija.
Časopisje, posebno vladno, poziva poljski narod, da se strne okoli vlade, ki se bori proti nevarnostim iz Češkoslovaške. Na vsak način je treba računati na to, da jamstva od strani Velike Britanije in Francije ne postanejo znova le kos papirja.
Snoči je na velikem trgu v Tešinu 30.000 glava množica manifestirala za pravice Poljakov na Češkoslovaškem. Geslo teh demonstracij je bilo »Za naše brate v tešinski Šleziji«. Vsi govorniki so poudarjali zgodovinsko pravico Poljske do omenjenega ozemlja,
S poljsko-češke meje pa poročajo, da je z ozemlja šleskega Tešina pobegnilo v zadnjih dneh mnogo Poljakov čez mejo. Poljske oblasti so te begunce nastanile v posebnih taboriščih ob češkoslovaški meji. Med begunci, ki so pribežali na poljsko ozemlje, je tudi mno-
Anglija se brani jamstev
za meje nove CSR
London, 21. septembra. KTS. Vse angleško časopisje, celo Čehom prijazni »New Cronicle«, smatra angleški predlog za odcepitev sudetskih pokrajin k Nemčiji kot edino možno rešitev. »Daily Mail« poroča, da so zdaj vsi uvideli, da je bila umetna tvorba Češkoslovaške napačna, pa da bi bil tudi zločin to napako vzdrževati s pomočjo vojne. Najzanimivejše je poročanje levičarskega »Daily Heralda«. Ta list, ki je glasilo delavske stranke, prav tako priznava, da je stališče angleške vlade dobro in edino pametno.
Včeraj je bilo opaziti še drug važen preobrat v angleškem časopisju. To je preobrat glede jamstev, ki bi jih Anglija prevzela za vzdrževanje novih češkoslovaških meja. »Daily Express« piše, da je treba na vsak način podpreti Chamberlainov predlog ter da Angleži nočejo prevzeti nikakih garancij za meje nove Češkoslovaške »Mi ph nočemo prevzeti zaradi tega, ker jih ne bomo mogli izpolniti«, pravijo Angleži glede teh jamstev.
Večerno časopisje, levičarsko in desničarsko, med drugimi tudi »Evening Standard«, poudarja, da je ne-
ljenje ni pravo življenje brez akcije, tako tudi katoliška Cerkev ne more biti brez Katoliške akcije, in zato ne sme nihče katoliške Cerkve ločiti od Katoliške akcije. Sv. oče je svoj nagovor zaključil z željo, naj bi Francija, najstarejša hčerka Cerkve, uživala mir in blagostanje, katerega jc dragi francoski narod tako zelo vreden.
mogoče, da bi Anglija prevzela jamstvo za nove češkoslovaške meje, ko ni mogla jamčiti niti za prejšnje, ki so bile v strategičnem oziru mnogo boljše, kakor pa bodo bodoče.
Se bolj zanimivo pa je pismo, ki ga je poslal vodja levičarske opozicije major Attlee ministrskemu predsedniku Chamberlainu. V njem Attlee obžaluje, da parlament ni bil sklican že pred štirimi dnevi, ter zahteva, da bi bil sklican čimprej. Pravi, da je sklicanje parlamenta potrebno zaradi predloga, ki ga je angleška vlada poslala praški vladi, ter zaradi namere, da bi Angleška sprejela jamstvo za nove meje na evropski celini. Ta jamstva bi pomenila, da odstopa od svojih načeL To so tako važna vprašanja, da zahtevajo nujno sklicanje parlamenta
V zvezi s potovanjem Winstona Churchila z letalom v Pariz dobro obveščeni krogi poudarjajo, da je Churchila poslala tja angleška vlada, da stopi v stik z levičarskimi ministri v Parizu, ki niso ravno najbolj navdušeni nad sprejetjem francosko-angleškega načrta.
Krogi, ki so blizu vlade, ugotavljajo, da sta Francija in Anglija res prepustili vse sudetske okraje veliki Nemčiji in to tam, kjer je nad 50% nemškega prebivalstva. Pravijo, da jc to bila edina pot, da zadovoljijo zahteve večje narodnosti v sudetskem ozemlju in da bo na temelju tega prišlo do urejevanja še nadaljnjih treh vprašanj:
1.	Da ugode madžarsko-poljskim zahtevam.
2.	Da doseJejn izmenjavo nemikegs is češkoslovaškega prebivalstva na sudetskem ozemlju.
3.	Da določijo mednarodno varstvo za razkosano češkoslovaško državo.
go Nemcev, ki so jih poljske oblasti tudi vzele v zaščito.
Časopisje objavlja poročilo o večjem številu mitingov, ki so bili včeraj prirejeni po vsej Poljski kot manifestacija za priključitev šleskega Tešina k Poljski. Na prvih straneh prinašajo pod velikimi naslovi vse podrobnosti iz teh mitingov. Organ pojskih vojaških krogov »Poljska Zbrojna« objavlja poročilo o manifestacijah ter mu je dala naslov >Vsa Pol jska zahteva priključitev tega kraja«. »Gazeta Poiskat piše: šleski Tješin se m.ira vrniti k Poljski. »Dj en Dobri« piše: Ne bomo prej odnehali, dokler ne dobimo šleskega Tešina.
»Wiedsor Warszawsky« analizira globoko evolucijo v mednarodni politiki, in ugotavlja, da je ženevska politika dokončno propadla. Evropa se mora lotiti velikanske naloge: vzpostave novih načel mednarodne politike. Bodočnost gre narodom, ki imajo dinamiko akcije. Tudi Poljska mora zdaj reorganizirati notranje sile naroda.
Ostali poljski listi prihajajo do istega spoznanja in apelirajo na slogo naroda.
V Parizu se je poljski poslanik Lukasiewicz razgovarjal s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom. Smatrajo, da je on poklican, da svoji vladi raztolmači željo glede priključitve po.ljskih delov Češkoslovaške poljski državi. Bonnet je sporočil poljskemu poslaniku, da njegova vlada ne moire sprejeti njegovega predloga tako dolgo, dokler ne bo nemško stališče povsem jasno.
ČSR kliče svoje državljane iz Poljske
Varšava, 21. sept. AA. Časopisi poročajo, da je o,koli 500 češkoslovaških državljanov, ki bivajo v Varšavi in od katerih je gotovo število Poljakov iz šlezkega Tešina, dobilo poziv od čeških vojaških oblasti, da se takoj vrnejo na Češkoslovaško. V poljski prestolnici biva okoli 10.000 češkoslovaških rodbin.
Berlin, 21. sept. AA (DNB.) Nemški listi ni-šejo, da ie z zahtevami za samoodločbo madžarske in poljske manjšine v ČSR nastopil nov moment, ki bo Se pospešil razvoj češkoslovaške krize. Če je res, da je dr. Beneš le pristal na londonske predloge, pravi »Borsen Zeitung«, je tTeba dodati, da je dr. Beneš predolgo premišljeval o svojem odgovoru in da so ti prvotni predlogi dejansko po svoji vsebini že zastareli, kajti med tem sla stopili na pozorišče še Madžarska in Poljska.
Budimpešta. 21. septembra. MTI poroča: Po vrnitvi iz Berchtesgadena je predsednik vlade Iniredyi Izjavil, da se je v Obersalzburgu skupno z zunanji mministrom Kanyo podrobno pogovoril s Hitlerjem in zunanjim ministrom v. Ribbentro-poin. Pomen tega sestanka je Se važnejši, ker se bodo le dni nadaljevali razgovori med Anglijo in Nemčijo. Včerajšnji razgovori so se nanašali izključno samo na češkoslovaško vprašanje. Pred nekaj dnevi so madžarski pooblaščeni zastopniki v CSR zahtevali pravico samoodločbe za Madžara
Nadaljevanje na 2. strani
(Nadaljevanje s I. strani)
v ČSR. Ta njihov sklep je po vsej Madžarski močno odjeknil. Madžarska vlada se zaveda svoje odgovornosti, to je, da z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, podpre to zahtevo po samoodločbi in da ji pomaga do zmage. V teh časih zgodovinske važnosti mora vsak Madžar poznati samo eno dolžnost: edinstvo in disciplino.
Diplomatski sotTudnik madžarske brzojavne agencije objavlja, da so madžarski krogi zelo zadovoljni z uspehi razgovorov v Berchtesgadenu. V Budimpešti spremljijo razvoj dogodkov z velikimi nadami. Madžarska bo uporabila vsa sredstva in vse možnosti, ki so ji na razjiolago, da bi madžarske manjšine dobile provico samoodločbe.
Madžarski kraljevski namestnik Horthy bo na vabilo maršala Oiiringa dva dni ostal na lo v vzhodni Pruski.
Nocoj ob 18.30 bo na Trgu herojev v Budimpešti velik shod vseh rodoljubnih društev za samoodločbo vseh narodnosti na Slovaškem. Pričakujejo, da se bo shoda udeležilo nad 100.000 ljudi. Glavni govornik bo stari vojaški škof Zadravec, ki je znan kot ognjevit ljudski govornik. Vsa društva bodo prišla z zastavami in godbami na čelu.
Se a gjavnega odbora slovaške ljudske stranke
Praga. 211 septembra. A A. (Havas) Zastopnika slovaške1 ljudske stranke podpredsednik iu
sedanji voditelj stranke Tiszo in strankin tajnik sta bila sprejeta pri predsedniku republike dr. Benešu in predsedniku vlade dr. Hodži.
Bratislava. 21. septembra, c. Danes se je v
Bratislavi sestal glavni odbor slovaške Hlinkove stranke. Seji je predsedoval dr. Tiszo. Po seji je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da je izvršilni odbor obravnavni Tiszovo poročilo o njegovih pogajanjih z Benešem in Hodžo. Odbor je sprejel več sklepov, ki so v zvezi z mednarodnim in notranjim položajem.
Glavni odbor poudarja, da so vesti, da stranka misli iti v vlado pretirane. Stranka se ne pogaja za vstop v vlado, ampak za pravice Slovakov. Stran hoče tudi v bodoče varovati koristi Slovakov. Glavni odbor opozarja slovaški narod, naj ohrani mirno kri in zaupa vodstvu stranke.
Nemško poročilo z monallovskega letališča
Miinchen, 21. septembra. AA. (DNB.) Zadnje dni je bil na miinehenskem letališču v Obervviesen-feldu živahen letalski promet med Prago in Cu-rihom. Veliko število letal je pristalo na letališču v Obervviesenfeldu ter takoj nadaljevalo pot. Opaziti je bilo, da se s temi letali vozijo številni češkoslovaški industrijci v svojimi družinami ter nosijo s seboj velike vsote denarja. Nekaj letal so naročili nalašč v ta namen iz Švice. Med potniki . je tudi znani industrijalec Pacek iz Brna.
Mussolini v Trbižu
„o mali oazi velike slovanske skupnosti" — poročilo agencije „At>ala"
V	Godesbergu bodo govorili samo
V	V •	(	v •	v	•
Se O načinu — kako naj se „angleškt načrt" izvede
Ztirich, 21. septembra. Dopisnik »Neue Zii-richer Zeitung« iz Berlina poroča: Vse, kar je bilo tukaj že pred tremi ali štirimi dnevi predvideno, se je zgodilo. Ako stvari gledamo po njihovem smislu, je treba ugotoviti, da je odločitev v resnici že padla v tistem trenutku, ko je Chamberlain s pristankom Daladiera in v sporazumu z njim stopil v letalo, da se popelje v Berchtesga-dcn. Odločna sila Nemčije, ki se ne plaši pred nobenim rizikom in ki izrabi sleherno slabost svojega nasprotnika, je morala odnesti zmago nad drugo .stranjo, ki ima pomisleke glede humanitete in ki nima dovolj zaupanja v svojo lastno moč in v moč svoje armade, ki se plaši pred skrajnostjo. Tako se je uveljavil »nemški mir«. Dan, ko sc Chamberlain sestane v Godesbergu s Hitler jem, je zadnji dan, ko je Nemčija šo pripravljena čakati s svojimi armadami na češkoslovaški meji. .Medtem se angleško-francoski pritisk nadaljuje v Pragi za odstopitev sudetsko-nemškega ozemlja. V Godesbergu se o načelu odstopitve ne bo več razpravljalo, ampak le še o metodah in o načinu, kako naj se stvar izvede. Francija jc zelo nujno zahtevala v Londonu, da Anglija prevzame garancije za meje nove češkoslovaške države. Toda končnega odgovora vendar še ni dobila, ker je treba počakati, kaj ho rekel Hitler, oziroma če bi bila tudi Nemčija pripravljena prevzeti vso garancijo za meje nove Češkoslovaške. V Berlinu smatrajo, da bo med glavnimi zahtevami Hitlerja v Godesbergu odpoved zvezne pogodbe Češkoslovaške s Francijo in s Sovjetijo. Celoten program razgovora še ni znan. Misli pa se, da bo Hitler s Chamberlairtom'Tazpravtjal tudi o onem- oaemlju,. na katerem prebiva poljska in madžarska manjšina. .. ...	...	..vi. . /s,
Danes zjutraj Chamberlain odpotuje
London, 21. septembra. (KTS.) Za popoldne je sklicana seja angleške vlade. Na njej bodo ministri obveščeni o zadnjih fazah mednarodnega položaja. Vse je že pripravljeno za pot Chamberlaina, ki bo odšel v Nemčijo v četrtek zjutraj. Spremljala ga bosta sir Horaee Wilson in William Strang iz Fo-reigen Offica. Kdaj točno bo odpotoval, do zdaj še ni določeno, vendar bo letalo, s katerim bo Chamberlain potoval, pripravljeno o polnoči.
S Chamberlainom se pripelje iz Londona še 13 njegovih sodelavcev. Med njimi bodo britanski berlinski poslanik Henderson, britanski generalni konzul v Kolnu, dva člana tajništva britanskega poslaništva v Berlinu, dva tehniška uradnika iz londonskega zunanjega urada, dva uradnika za dešifriranje in dva sluga iz Londona.
Chamberlain pred odhodom pri kralju
London, 21. sept. c. Seja angleške vlade se je začela ob 15 popoldne in je trajala do 17.10. Po seji se je Chamberlain razgovarjal dolgo z vojnim ministrom Horom Belisho, nakar je sprejel oba voditelja delavske stranke Atleeja in Green-vvooda, s katerima se je pogovarjal poj ure. Ob 18 je odšel na dvor h kralju.
Hitler pride danes dopoldne
Miinchen, 21. sept. Kancler Hitler in zunanji minister v. Ribbertrop sta se ob 23.15 iz Mttnche-na odpeljala v Godesberg.
V zvezi s preložitvijo sestanka med Hitlerjem in Chamberlainom od srede na četrtek politični
krogi v Nemčiji smatrajo, da |e ta odgoditev razumljiva ter da ima Chamberlain pravico določiti dan za sestanek ter nadaljevanje razgovorov, ki so se začeli v Berchtesgadenu.
V malem mestecu Godesberg je že vse pripravljeno za sprejem kanclerja Hitlerja in predsednika angleške vlade. Postaja, kamor bo v četrtek dopoidne prispel Hitler, je že zdaj vsa v angleških' in hitlerjevskih zastavah in vsa okrašena. Angleška gosta Chamberlain in veleposlanik v Berlinu Henderson bosta s svojim spremstvom stanovala v nekem hotelu na Petersburgu, od koder je krasen razgled na reko Ren in okolico vse do Kolna. Kancler Hitler bo s svojim spremstvom stanoval v hotelu Dresden, kjer bo imel sestanek z angleškim ministrskim predsednikom. V spremstvu Fiihrerja sta med drugim tudi zunanji minister v. Ribbentrop in general Keitel. Hotel, v katerem bodo konference, je že popolnoma pripravljen. V Godesbergu je že zdaj veliko število do-iuačih in tujih časnikarjev. Pripravljeno je tudi že vse potrebno za oddajanje poročil po radiu.
Preselitev kakor med Turki in Grki
Berlin, 21. sept. c. V Berlinu se govori nocoj, da misli nemška vlada zahtevati novo razmejitev v ČSR tako, da bi sudetske pokrajine popolnoma odcepili. Ker pa je prebivalstvo zelo pomešano,, se naj to zgodi z izmenjavo prebivalstva raznih narodnosti, kakor se je to po turško-grški vojni zgodilo med Turčijo in Grčijo.
Trbiž, 21. septembra. AA. (Štefani). Danes popoldne ob 16 je imel predsednik vlade Mussolini s tribune na žitnem trgu krajši nagovor pred velikansko množico, V začetku svojega govora je Mussolini izjavil, da s tem svojim le prekratkim obiskom v tako ponosnem Trbižu končuje prvi del svojega potovanja po Beneški krajini. Iz Trbiža in iz teh krajev, ki so imeli srečo videti, kako so italijanske armade izvojevale eno izmed največjih zmag v zgodovini sveta, bi želel povabiti vse Italijane, ki ga ta trenutek poslušajo, da ne glede na 20 letnico bitke poromajo od bregov Piave do pobočij Krasa. Italijani bodo tamkaj v prvi vrsti videli spomenike, postavljene v spomin na naše mrtve, spomenike orjaške arhitekture, matere naših herojev bodo pa videle imena svojih mrtvih in dragih izklesana v bron, ki bo kljuboval stoletjem in stoletjem. Dalje bodo videli, kaj je Italija v osvobojenih krajih ustvarila v 20 letih. Povsod v teh krajih utripa krepko življenje. Od Trsta do Gorice stoje tovarne, ladjedelnice in električne centrale, kakršnih nima svet. Razen tega bomo videli, da tudi prebivalci drugega jezika, male oaze velike slovanske množice, ki so nekoč prišle v te hribe, v celoti sodelujejo v življenju italijanskega naroda.
Nikogar izmed prebivalcev drugega jezika v soški dolini niso prisilili, da me pozdravi. Pred menoj jc v Trstu na trgu Gdinstva defiliral bataljon črnih srajc, sestavljen izključno iz miličnikov tega porekla, in sicer je defiliral na veličasten način. To prebivalstvo se čuti
ponosno, da sodeluje v našem cesarskem nacionalnem življenju. Zato lahko nekim žolčnim in zlobnim polemikam z druge Strani Alp pripomnimo, da je za ureditev nekaterih problemov treba ugotoviti zgodovinske okoliščine. Problemi niorajo dobiti določene razsežnosti. Zakaj preživlja danes Češkoslovaška ure, ki bi jih mogli imenovati kočljive? Zato, ker ni bila Češkoslovaška. Povedal vam bom, zakaj ni bila: ker je bila 'češko-nemško-poljsko-inadžarsko-romunsko-rusko« malorusko-slovaška. Jaz pa vztrajam na tem, da se ta problem, ko smo že prišli k njemu, popolnoma uredi. Ta trenutek je britanski ministrski predsednik, ki je prevzel politično pobudo, na poti, da spravi malo ladjo v pristanišče miru. Po poročilu francoske uradne agencije je češka vlada po posvetovanjih, trajajočih vso noč, (lavi pristala na francosko-britanske predloge, določene na londonskem sestanku.
Na koncu svojega govora je Mussolini Izjavil, da so vsi nepristranski tujci morali ugotoviti — čeprav morda zoper svojo voljo — da je med vsemi narodi Evrope italijanski narod ostal v tej krizi najmirnejiš. Zahvala za to gre fašistični revoluciji, ki je uresničila popolno edinost vseh Italijanov. Italijani pod znamenjem svežnja so zmerom pripravljeni boriti se in zmagati.
Konec Mjissolinijevega govora je sprejelo dolgo in navdušeno Vzklikanje.
Drobne domače in tuje
Nemški protest Pragi
Amerika ne bo posegla v ..evropske zadeve"
Washington, 21. septembra. KTS. V Washing-ton se zmeraj bo.lj poudarja, da morajo USA ostati ob strani evropske krize. Uradni krogi so' v skrbeh in menijo, da se je položaj zaradi italijanskih, madžarskih, poljskih in nemških zahtev, da se mora Češkoslovaška razdeliti, poslabšal. Dasi v Washingtonu obsojajo take napade na državo, katere neodvisnost je bila potrjena s slovesno izjavo, je ameriško javno mnenje vendarle proti temu, da bi Amerika posegla v te zadeve,
Litvinov vali odgovornost na Francijo in Anglijo
Ženeva, 21, septembra, c. Danes se je na zasedanju skupščine Zveze narodov nadaljevala splošna razprava. Govoril je sovjetski zunanji komisar Litvinov, ki je ostro kritiziral francosko in angleško politiko.
Med drugim je rekel, da je ČSR pred nekaj dnevi vprašala rusko vlado, če bo Rusija izvršila svojo dolžnost iz pogodbe, če bo Francija izpolnila svoje obveze iz svoje pogodbe s ČSR. Na to vprašanje je sovjetska vlada odgovorila takoj in čisto jasno, to je pritrdilno.
Sovjetsko sodelovanje pa je bilo odvisno od stališča Francije. Sedanja politika Francije in Anglije pa vodi naravnost v katastrgfo, .	.,
Streli na Ljotičevem shodu
tiča opomnil, da tako ne sme govoriti, toda Ljo-tič je svoj govor nadaljeval v enakem duhu. Uradnik je nato prepovedal Ljotiču takšno govorjenje, a ker ga Ljotič ni poslušal, mu je zapove-dal, da gre z njim na občinsko sodišče.
Na poti do občinskega sodišča so ju spremljali vsi zborovalci. Ko je Ljotič stopil na občinsko sodišče, je množica vrgla več kamnov v službujoče orožnike. Eden izmed orožnikov je ranjen na glavi. Orožniki so nato pozvali prisotne, da se razidejo, ker pa se niso hoteli pokoravati ukazu in tudi ne prenehali z napadi, so orožniki po določilih svoje službe in v silobranu nekajkrat ustrelili iz pušk, nakar so se vsi prisotni razbežali. Pri tem je kmet Radosav Torlakovič iz Selovca dobil strel v želodec in je po izvršeni operaciji umrl v smederevski bolnišnici. Uvedena je preiskava, eta se ugotovi, kdo je začel napadati in izzivati, da je prišlo do nemilega Incidenta.
Belgrad, 21. sept. AA. Danes dopoldne se je pripetil v vasi Selevcu, kraj jaseniški, nemil incident, ki ga je povzročil Dimitrije Ljotič, odvetnik iz Smedereva. Ob 10 je prišel Ljotič v to vas, da se sestane s svojimi pristaši, kakor je to prej sporočil oblastvom, Čeprav ni prijavil shoda, so njegovi ljudje raznesli letake, da bo dane- shod najprej v Selovcu, nato pa v Blibovcu in Grlo-boku. V Selevcu se je zbralo okoli 250 ljudi. Ker je bilo očitno, da bo Ljotič imel shod, je odposlanec oblastev opozoril najprej K. Majstoroviča, po-. pa iz Azanje in predsednika krajevne organizacije »Zbora*, nato pa trdi I •' ta samega, da shoda ne more biti, ker ni po zakonu prijavljen in tudi nc rdoL. en. LjVič >e odgovoril, da bj st ad in da bo govoril, oblast naj pa svoje stori. Takoj nato je Ljotič vstal in začel govoriti. Njegove prve besede so bile težka žalitev in klevete najvišjih državnih funkcionarjev. Prisotni uradnik je Ljo-
Bilanca DHB
Drž. hipotekama banka izkazuje za 31. avgust ' naslednje stanje (vse v milij. din, v oklepajih stanje dne 31. julija):
Aktiva : gotovina in blagajniški zapiski Narodne banke 695.6 (746.2), posojila: hipotekama 1.907.4 (1.096.5), na dohodke in doklade 1.472.54 (1.402.25), vodnim zadrugam 72.3 (72.2), lombard-na 80.76 (80.46), meničnohipotekarna 82.3 (83.34), menična 52.4 (51.1), tek. račun fin. ministrstva 608.8 (769.07), razni tek. računi 423.7 (389.35),
Konferenca v kmetijskem ministrstvu
Belgrad, 2t. septembra, m. V kmetijskem ministrstvu je danes pričela zasedati konferenca, na katero je ministrstvo povabilo vse veterinarske šefe banskih uprav in vse šefe bakterioloških zavodov o trenutno najvažnejšem vprašanju veterinarske stroke. Na programu je razpravljanje o cepljenju proti slinavki in parkljevki, svinjski kugi, proti steklini. Danes je bila končana razprava o cepljenju živine proti slinavki in parkljevki, ter se je začela razprava o konjačijah.
Nesreča pri delu
Danes popoldne ob petih se Je zgodila nesreča na Domobranski cesti 15 v Ljubljani. Zidarskemu delavcu Rafaelu Rojcu, ki stanuje na Viču, Cesta na Brdo, je pri delu padla opeka na hrbet. Prebila mu je hrbtcnico. Poklican je bil reševalni avto, ki je ponesrečenega Rojca prepeljal v ljubljansko bolnišnico.
Trgovinski sporazum s Švico
Belgrad, 21. sept. m. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Švico so bila danes uspešno zaključena. Po tem sporazumu bo Švica kupila v Jugoslaviji 20.000 ton pšenice. Pšenica se bo v Švico izvažala šele v mesecih marec, april, maj, junij prihodnje leto. Dalje bo Švica prevzela večje količine koruze v zameno za švicarsko plemensko živino. Sporazum bo obsegal tudi plačilni promet, kolikor so se v tem pogledu pojavili spori po ukinitvi jugoslovansk-švicarskega kliringa 1. avgusta tega leta.
Zastopstvo ZZD v Belgradu
Belgrad, 21. sept. m. Včeraj in danes se je /nudila v Belgradu deputacija Zveze združenih delavcev iz Ljubljane V deputaciji so bili predsednik zveze France Prcželj, urednik »Slovenskega delavca« Andrej Križman, predsednik društva zasebnih trgovskih nameščencev iz Slovenije Rudolf Smersu. Deputacija je bila sprejeta pri notranjem ministru dr. Korošcu, ministru za socialno politiko dr Cvetkoviču, pri ministru dr. Kreku in senatorju Smodeju. Vsi ministri so deputaciji obljubili vso nadaljnjo podporo. Deputacija je ob tej priliki uspešno posredovala v vseh tekočih zadevah.
O telefonskem kablu
Belgrad — Maribor
Belgrad, 21. sept. m. Komisija, ki je proučevala vprašanje položitve kabla na progi Belgrad-Maribor-nemška meja, je izdelala svoje poročilo, v katerem se zavzema za ločeno rešitev glede imenovanega kabla in za vprašanje ustanovitve tovarne kablov v državi. Komisija je mnenja, da nova tovarna nc bi mogla v potrebnem času izdelati kablov za omenjeno linijo. Zato jc pričakovati v kratkem ponovnega razpisa za licitacijo na osnovi že izdane uredbe.
Belgrad, 21. septembra. AA. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je sprejel včeraj popoldne v svojem kabinetu v predsedništvu vlade zastopnike lianovinskih odborov mladine JRZ iz savske banovine na čelu z gg. Bogunovičem, predsednikom banovinskega odbora, ter podpredsednikom dr. Ivom Lasičem.
efekti rezervnega sklada 269.75 (269.75), efekti sklada za amortizacijo bančn. zgradb 12.66 (12.66), efekti sklada za zavarovanje bančnih zgradb 1.2 (1.2), vrednostni papirji 851.5 (818.54), nepremičnine 258.45 (249.04), razna aktiva 213.66 (210.77), bilančna vsota 7.092.0 (7.062.65), kavcije i. t. d. 3.377.27 (3.409.4).
Pasiva: samostojni skladi 583.15 (597.5), razni skladi 1.608.5 (1.580.85), kapitali javnih ustanov 464.9 (462.3), hranilne vloge 1.489.84 (1.495.4), tek. račun fin. ministrstva 86.3 (84.0), razni tekoči računi 1.215.97 (1.219.7). zastavni listi in obveznice v obtoku 663.14 (665.7), predujmi in depoji bank 152.1 (153.7), rezervni sklad 211.8 (209.65), sklad za amortizacijo bančnih zgradb 60.75 (60.65), sklad za zavarovanje bančnih zgradb 1.5 (1.5), razna pasiva 555.0 (531.7) milij. din.
Osebne vesti
Belgrad, 21. septembra. Pri državnem rudniku v Ljubini je napredoval Janko Cuderman za nadzornika v sedmi položajni skupini.
Za preiskovalnega sodnika pri državnem sodišču za zaščito države v Belgradu je imenovan dr. Josip Dobrovšek, sodnik okrožnega sodiča v Novem mestu.
= Iz banovinske službe. Dr. Toplak Lojze, zdravnik iz Središča ob Dravi, je postavljen za uradniškega pripravnika pri združeni zdravstveni občini v Ločah. Dr. Pucelj Franc, zdravnik v Kamniku, je postavljen za banovinskega uradniškega pripravnika pri združeni zdravstveni občini v Kamniku. Za uradniškega pripravnika pri kralj, banski upravi v Ljubljani so postavljeni: inž. Gregorič Rudolf, inž. Avanzo Stane, inž. Grein Josip, Mastnak Maks in Nučič Črtomir, dipl. filozof, kemik. Zcleznik Maksimiljan je postavljen za služitelja II. polož. skupine na drž. tehnični srednji šoli v Ljubljani. Premeščen je po službeni potrebi dr. Tominšek Viktor, uradniški pripravnik pri splošni bolnišnici v Mariboru, k banovinski bolnišnici v Celju. Vorslner Leopold, služitelj II. polož skupine banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini, je premeščen v banovinsko bolnišnico v Mariboru Upokojena je Sodja-Slanovec Anica, upravno-pis. uradnica pri kralj banski upravi v Ljubljani. Podgornik Mihael, policijski stražnik I. razreda, zvaničnik I. polož. skupine pri upravi policije v Ljubljani, je upokojen.
Belgrad. 21. sept. m. Minister za gozdove in rudnike je izdal splošne rudarsko-policijske predpise.
Berlin, 21. septembra. AA. (DNB.) Nemško poslaništvo v Pragi je prejelo ukaz, da pri praški vladi vloži najostrejši protest zaradi napada na obmejni kraj Seidenberg in zaradi kršitve meje pri Grenzbaudenu blizu Schmiedsberga.
i
Zakaj je Mussolini še govoril o plebiscitu
London, 21. septembra. Veliko pozornost ]e vzbudil tržaški govor Mussolinija zaradi tega, ker je polagal izrecno važnost na izvedbo plebiscita, čeprav je vedel, da je Hitler šel že korak dalje in zahteval odstopitev sudetsko-nemških pokrajin. Mussolinijevo taktiko razumejo v Londonu tako, da je duce hotel tudi Poljakom in zlastL Madžarom nuditi iste možnosti, kakor so si jih pridobili sudetski Nemci.
Hitler o češki
samostojnosti
Berlin, 21. septembra. Ves nemški tisk ponavlja izjavo, ki jo jo Hitler dal znanemu dopis-i niku »Daily Maila« Wardu Priceu. Hitler pravi r tejjoi«javi,"dai jtviCešlMr prav za prav imeraj pripadala k »svetemu rimskemu cesarstvu nemškega« parada« in ,da sik bili Čehi, samostojni le mimogrede, za časa husitskih bojev. Vsa Češka je torej v bistvu nemška dežela.
Znižane voznine
Belgrad, 21. sept. AA. Odobrena je polovična voznina za vse one, ki se bodo udeležili 25. septembra odkritja spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru Zedinitelju v Vrnjački Banji. Vozna olajšava velja za odhod od 21. do 25., za vrnitev pa 25. do 30. septembra. Dovoljena je tudi polovična voznina banovinskim zvezam lovskih združenj, kako.r tudi tekmovalcem v streljanju Z lovskimi puškami, ki se bodo udeležili strelskih tekem pd 6. do 10. oktobra v Mariboru. Ta olajšava velja od 5. do 13. oktobra.
Havana, 21. sept. AA. (Havas.) V vzhodni pokrajini je neki farmer ubil svojo mater, 6trica in sedem bratov na ta način, da iim je po vrsti odsekal glave. Ko je izvršil ta zločin, je zažgal hišo. Poi-.cija lovi morilca.
Zadnje vesti
London, 21. sept. AA. (Reuter) Po najnovejšem programu se odpelje Chamberlain z letalom jutri ob 10 in bo v Kolnu malo pred 12. Razen Wilsona in Stranga bosta spremljala Chamberlaina tudi AVillia-m Malkin, pravni svetovalec zunanjega urada in II. Daviš, njegov tovalc zunanjega urada, in II. Daviš, njegov avdienco kralj, nato pa se bo sestal tudi še z Attleejcm in Greenwoodom.
Poljaki in Madžari svoje zahteve sporočili Londonu
London, 21. sept. AA. (Reuter) V Londonu rrdijo, da je britanska vlada dobila od poljske in madžarske vlade informacijo, da želita ti dve državi za svoje manjšino v ČSR iste pravice, kakor jih dobe sudetski Ncmci pri ureditvi svojega vprašanja na podlagi angleš.ko-francoskih predlogov.
London, 21. sept. AA. (Reuter) Diplomatski urednik Reuterja je zvedel, da je poljski poslanik na svojih zadnjih obiskih v zununjem uradu orisal stališče svoje vlade, da je treba v zvezi z odstopom Sudctov Nemčiji, kukor določajo angleško-francoski predlogi, zavzeti enako stališče tudi do poljskih zahtev glede Tje-šina in Karvina. Izvedelo se je, da so enako stališče zavzeli tudi poljski poslaniki v Parizu, Berlinu in Rimu. Prav tako se je zvedelo, da je včeraj obiskal madžarski londonski poslanik lorda IIalifaxa in ga seznanil s stališčem madžarske vlade, da se ima z vsemi češkoslovaškimi
manjšinami ravnati enako kukor z nemško. *
Varšava, 21. sept. A A. Poljski manevri v Vo-liniji so se zaključili včeraj s slovesno parado pred maršalom Rydz-Smiglyjem, Mimohod čet je trajal 6edem ur in mu je prisostvoval tudi vojni minister. Zatem so maršalu Rydz-Smiglyju izročili diplomo častnega meščanstva Volinija.
S poljsko-češkoslovaške meje poročajo, da neprestano beže s češkoslovaškega ozemlja begunci na Poljsko. Ti begunci se zbirajo v posebnih taboriščih.
Zaradi razburjenja, ki je nastalo zaradi medna-fodnega položaja, stražijo češkoslovaško poslaništvo močni oddelki vojakov. Tu 6ta dva oddelka policistov na konjih, poleg tega pa sta vedno pripravljena dva avtomobila. Večje število tajnih policistov onemogoča dostop do poslaništva iz stranskih ulic.
Zdravilišče na Golniku bo povečano
Ljubljana, 20. septembra.
Ne samo v Sloveniji, ampak po vsej državi je dobro znano sodobno urejeno zdravilišče na Golniku, v katerega se leto za letom zatekajo bolniki, ki jih je napadla sušica. Po svoji ugodni legi ob vznožju planin, v kar najbolj prečiščenem zraku, v premnogih primerih omogoča ob vestni skrbi zdravnikov zboljšanje zdravstvenega stanja večini bolnikov. Zaradi tega je razumljiv vedno večji naval bolnikov v zdravilišče, ki je že skoraj pretesno. Glede na to je zdravilišče v zadnjih treh letih doživelo že več važnih sprememb in modernizacij, ki so vse služile zboljšanju celotne uprave in gospodarstva zdravilišča. Hkrati pa so tudi še ustvarile nekaj novega prostora. Tako je bila modernizirana in na novo urejena kuhinja, obednica je bila preurejena v zimski vrt in je bila zgrajena nova sodobna pralnica. Prezida-na in popravljena so bila tudi nekatera gospodarska poslopja, pred kratkim pa so bile postavljene nove garaže. Vse te preureditve pa še niso načele najvažnejšega vprašanja, namreč razširitve pravih bolniških prostorov, ki bi bili nujno potrebni, in preureditev operacijske dvorane, ordinacije in rentgenskih prostorov, ki v sedanjem stanju ne ustrezajo več velikemu obisku Golnika.
Banska uprava, H upravlja zdravilišče Golnik, je zato pripravila potrebne načrte za preureditev operacijske dvorane, ordinacijskih prostorov, ambulante in rentgenskih preisko-valnic, ki so za sedaj nameščene v vznodnem prizidku glavnega zdraviliškega poslopja. Istočasno z načrti za povečanje in modernizacijo teh prostorov pa je dozorel drug načrt, ki bo omogočil, da se bo zdravilišču prizidalo veliko poslopje za bolnike, s čimer bo glavno zdravilišče deloma razbremenjeno. Oblastna uprava bolniških fondov za državno-prometno osebje se je namreč odločila, da bo na Golniku postavila razsežen paviljon za bolno prometno osebje in ga _ dala v upravo vodstvu zdravilišča, pod pogojem, da bodo železničarji mogli biti sprejeti v ta paviljon po režijskih cenah. Podrobne načrte za novi prizidek, v katerem bosta našla prostora operacijska dvorana, rentgenske naprave in drugo, je izdelal do podrobnosti tehnični odelek banske uprave. Načrte za paviljon bolniškega fonda za državno prometno osebje pa je po osnutku tehničnega oddelka izdelal inž. arch. Kham. Te dni je g. ban dr. Marko Natlačen potrdil načrte prizidka in no-
vega paviljona ter bo v kratkem že razpisana licitacija za ta gradbena dela.
Prizidek in paviljon se bosta priključila na vzhodni strani na glavno zdraviliško poslopje ter bosta tako podaljšala' glavno fasado poslopja Glede na nagnjenost zemljišča bosta oba prizidka v lahkem loku priključena na glavno stavbo. V celoti bosta obe prizidani zgradbi dolgi IV) m. Prizidek zdravilišča b« pritličen in bo dolg 30 m, širok pa 14 m. Ker se svet na tem kraju niža, bo klet glavnega poslopja pod prizidkom podaljšana na južni strani v promenoir, na severu pa bodo zdravniški prostori, ambulanta in preiskovalnice. V pri-zemlju prizidka bodo na južni strani ležalnice za bolniike, na severu pa zdravniške preiskovalnice. V visokem pritličju prizidka bodo na jugu pisarne zdravnikov, na severu pa moderna operacijska dvorana z vsemi pritiklinami. V zvezj s tem prizidkom pa bo preurejen ves stari prizidek, v katerem sta sedaj operacijska dvorana in rentgen. V starem prizidku bo v visokem pritličju urejenih nekaj sodobnih rentgenskih preiskovalnic, za katere so že naročene najmodernejše rentgenske naprave, ki bodo stale okrog pol milijona dinarjev. Na ta prizidek bo priključen z zveznim poslopjem železniški paviljon. V zveznem poslopju bo v višini kleti podaljšan promenoir, v ostalih treh etažah pa bodo ležalnice, obrnjene vse proti jugu seveda. Na severni strani zveznega poslopja pa bodo v vseh etažah hodniki. Zvezno poslopje do dolgo 23 m. Na to poslopje bo priključen 56 m dolg glavni trakt železničarskega bolniškega poslopja, ki bo širok 12 m. V sredi poslopja bo šel _ zvezni hodnik, na jugu pa bodo v treh etažah bolniške sobe. V vsakem nadstropju bo 6 bolniških sob in ena dnevna soba. Paviljon bo imel prostora za 60 bolnikov. Na severni strani paviljona pa bodo stranski prostori in pritikline. Paviljon bo imel tudi še prizidek, obrnjen na severno stran, v katerem bodo zdravniške preiskovalnice in manjša rentgenska naprava, ki bo služila za hitre preglede bolnikov iz paviljona. V nadaljnjih nadstropjih tega prizidka pa bodo terase Na ta glavni paviljon bo s 7 m dolgim stopniščem priključeno stanovanjsko poslopje, ki bo v treh etažah v visokem pritličju imelo stanovanja za sestre in zdravnike. Stanovanjsko poslopje bo 12 m široko in 12 m dolgo.
Celotna ureditev zdravilišča bo z zgraditvijo obeh prizidkov nad vse ugodna. Prizidek za operacijsko dvorano in rentgenske preiskave
bo ležal med glavnim zdraviliškim poslopjem in novim paviljonom, s čimer bo ugodno dostopen z oteli poslopij. Pritličnost prizidka bo dopuščala tudi dovolj zraka med obema visokima zgradbama, kar je glede na zdravje bolnikov le pozdraviti. Če bo licitacija uspela, je prav verjetno, da bo mogoče spraviti obe novi zgradbi še letos pod streho.
Predilnica v Litiji deta s polno paro
Litija, 20. septembra.
Litijska predilnica, ki je pred meseci slabo obratovala zaradi nedostajan ia naročil, je zadnje čase prejela toliko naročil, da je vzpostavila celoten obrat na dva šihta. Obratno ravnateljstvo pa namerava v kratkem pričeti z vpeljavo tretje nočne posade ter bi vsi brezposelni delavci sprejeli to kot izvršeno dejstvo, da pridejo pozimi do stalnega zaslužka.
Tomb i	ola v Kranju 1 2. oktobra
Dva	avtomobila
Dve motorni kolesi	
Gospa Maistrova na zadnji poti
Čebele usmrtite 2 konja
V vasi Razboj, _ okraj Bosanska Gradiška, živi bogat kmet, ki je imel dva lepa konja. Dne 19. t. m. zvečer je oba konja privezal zunaj hleva poleg čebelnjaka, da bi se tam ponoči pasla. Eden izmed konj pa je prevrnil en panj, nakar so se razsrjene čebele zagnale v oba konja, ki sta hotela pobegniti. Ker pa sta bila privezana k deblu, sta se vrtala v krogu in pri tem prevrnila še druge panje; -Sedaj So na konja planile še druge čebele in ju t oko opikale, da sta konja kmalu poginila. Kmet ima 12.000 dinarjev škode.
Pridite na
Koroški narodni tabor
na Prevaljah, v nedeljo, dne 25. septembra 1938 *
Na tabora govori voditelj slovenskega naroda gospod minister dr. Anton Korošec minister dr. Krek, in odlični koroški rojaki
A. Spored:
V	soboto na predvečer: kresovi
Y	nedeljo:
ob 8 sprejem gostov na kolodvoru do 9 prihod skupin na zbirališče ob 9.30 sprevod na zborovališče ob 10.15 cerkven govor (inf. prošt dravograjski Matija Munda) »b 10.30 sveta maša pred cerkvijo
Med sv. mašo pojejo združeni cerkveni pevski zbori sledeče pesmi: .Kraljevo znamenje križ stoji.« »Lepa si, lepa, roža Marija.« «Prldi molit o kristjan.« •Angel Gospodov.« — Petju cerkvenih pevskih zborov se priključimo vsi! —
ob fl tabor:
Pozdrav (prev. župan Kugovnik)
Državna himna
Govori:
1.	minister dr. Anton Korošee
2.	minister dr. Miha Krek
3.	senator Franc Smodej
4.	senator dr. Franc Schaubach
5.	Alojzij Kuhar
6.	Franc Snoj
Zaključek: Skupna pesem »Hej Slovenci« in razhod v organiziranih skupinah.
B. Spored sprevoda na zborovališče
1. Jezdeci, 2. šolska mladina, 3 narodne noše, 4 Fantovski odseki, 5. Dekl. krožki, 6. gasilci, 7. skupine po župnijah z napisnimi tablicami. 8. sprevod zaključijo vozovi in alegorične skupine.
V sprevodu naj vsaka župnijska skupina pokaže kako posebnost svoje tare
C. Vabimo
na koroški narodni tabor poleg JRZ vsa društva, včlanjena v Narodnem odboru: Rafaelova družba Ljubljana, Rafaelova družba Maribor, Rafaelova družba Prekmurje, Slovenska straža, Sedejeva družina, Prosvetna zveza Ljubljana, Prosvetna zveza Maribor, Zveza fantovskih odsekov, Zveza dekliških krožkov, Slovensko katoliško akademsko starešinstvo, Kmetska zveza, Zveza združenih delavcev, Slovenska krščanska ženska zveza (SI. K. Z. Z.), Dijaška zveza, Zadružna zveza, Mohorjeva družba.
Zadnji ostanek
litijske topilnice
^	Litija, 20. septembra.
Zadnji ostanek demontirane topilnice svinca in srebra v Gradcu, dimnik ob železniškem tiru, je pričel podirati kleparski mojster g. Martin Kajtna. Dimnik je visok 64 m ter je bilo v njem zazidanih okrog 90 vagonov opeke, katere so svoječasno dobili iz Nemčije. — Litijska predilnica, ki je te. dni ves ta prostor odkupila od dunajske tvrdke »Continental«, je dimnik zastonj prepustila g. Kajtni, samo da ga na svoj riziko podere. Opeko mečejo z vrha na tla tako, da se je nad polovico razbije, ostalo dobro opeko pa bo g. Kajtna uporabil za zidavo svoje hiše. Podjetniku želimo pri podiranju mnogo uspeha, da reši čimveč cele dobre opeke.
Maribor, 21. septembra.
Danes popoldne smo položili k večnemu počitku plemenito gospo Marijo Maistrovo. To je bil pogreb, kakršnega ni imela v Mariboru še nobena žena. Na tisoče ljudi se je zgrnilo na Pobrežju, da ni bilo prostora za toliko množico med grobovi. Bil je zbran ve6 slovenski Maribor. Men-
V Ljubljano prihaja jesen
Ljubljana, 21. septembra.
Vroči poletni dnevi so pri kraju in mesto je epet sprejelo v svoje zatohle ulice in urade kopico ljudi, ki so bili čez poletje odšli na zrak in sonce. Znova so oživele šole in ceste in človek, ki je vse poletje prebival med mestnimi zidovi, kar z nekim zadoščenjem spet srečuje znane obraze, ki so se bili čez počitnice porazgubili na vse kraje naše zemlje. Dnevi so vedno krajši in jutri bo že jesenski kres, ko bosta dan in noč enako dolga. Večeri so hladni, vsako jutro pa leži nad mestom megla, ki človeka neprijetno strese po životu. Prijetno popoldansko 6once, ki že zdavnaj več nima prave moči, pa marsikaterega Ljubljančana izvabi na daljši 6prehod iz mesta, kjer po travnikih že nekaj časa cvete jesenski podlesek, ki človeka nehote spominja, da prihaja je6en.
Njive pred mestom so polne sadov: med rja" večimi stebli koruze se smejejo buče, zoreča ajda se boji slane in ljudje pobirajo krompir iz zemlje. Po sadovnjakih zunai mesta in po vrtovih okro,g mestnih vil dozoreva sadje in se poredno smeje izza listja. Tako premeteno se hoče vtihotapiti med nas radodarna starka jesen, a ljudje jo vendar vedno določneje čutijo. Kamor človek stopi, bodisi v park, na trg ali drugam, na vsak korak ga srečuje jesensko razpoloženje.
Tivoli je ob popoldanskih urah poln ljudi, ki posedajo na klopcah in se grejejo v prijetnem soncu. Bolj kot kdaj prej je prijetno posedeti v parku in gledati, kako cvetje počasi zamira pa
gTedicah in rumeni listje po drevju, Ptički in veverice, ki so bili vse poletje tako domači, da so 6e svojim prijateljem dali pitati iz rok, so se zdaj kar nekam odtujili: v naravi je po,lno hrane in preobjedle so se celo živalce. Nekaterih ptičk pa se je polastil tudi čuden nemir: pripravljajo se na jug. V Tivoliju bo iz dneva v dan bolj žalostno: še bo nekaj časa cvetelo jesensko cvetje, a kmalu bo po peščenih poteh začelo plesati odpadlo listje v vetru in nenadoma bo drevje go,Io in klopce ob stezicah bodo izginile. Pa to bo šele tedaj, kose bo začelo neprestano deževje in bo pozna jesen.
Bolj ko kje drugje v mestu pa se čuti dih jeseni na živilskem trgu. Vse, kar je dozorelo na deželi, nosijo branjevke ob tržnih dneh v mesto. Karkoli kdo čuti, da bo mogel spraviti v denar, to prinese na trg, pa naj bo še tako brezpomembno. Največ je seveda sadja in grozdja, ki ga zlasti kmetice od hrvaških krajev v vedno večjih množinah prinašajo na trg. Seveda: skoraj bo zima in kmet mora odšteti davke in preskrbeti družino z obutvijo in obleko, pa se peha in muči, da bi čim več denarja spravil skupaj. Poleg branjevk pa v mesto vedno pogosteje prihajajo drvarji, ki v tem času dobro kupčujejo. Vsak, kdor količkaj premore, se namreč že zdaj rad preskrbi 6 kurivom, kajti Bog vedi, kdaj bo zima potrkala na vrata. Po dvoriščih in pred hišami oglušujoče pojo cir-kularke. Oni, ki nimajo še za najpotrebnejše stvari, pa s strahom gledajo, kako beži čas in kako bodo pretolkli zimo, na katero se vse marljivo pripravlja in ki bo le prehitro prišla.
I
KINO UNION
Tel. 22 21. Predstave ob 16. 19.15 in 21.15
Film izredne lepote in nežnih čustev z lepo DoKy Haasovo v elavm vlogi
ODTRGANI CVET |
—— ■——I«— II—IfllMIHI i lil ■ DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! H
Drzen vlom v župnišče na Čatežu
Ropar Koder rokovnjači baje po dolenjskih hribih
.	Čatež, 20. septembra.
Ni se dolgo tega, ko smo poročali, da je bilo vlomljeno v trgovino Maksa Kotarja in v hišo Janeza Brandsteterja, kjer so naredili tatovi precej škode Danes imamo zopet nov vlom.
To pot so se vlomilci spravili nad župnišče. /Najprej so v pritličju strgali z okna železno mrežo in skozi vinsko klet prišli še v druse spodnje prostore. V kleti so popili nekaj vina, vzeli tn hlebe kruha in še nekt.j drugih reči. Nato pa so skušali priti po stopnicah v prvo nadstropje. Ker pa je bila pisarna znotraj zaklenjena. Jim to ni bilo mogoče. Zato so pristavili od zunaj dolgo lestvo k oknu pisarne, na katerem so štrli šipo in okno odprli.
. Žven ket razbite šipe pat je prebudil kuha-t?b	si*a'a * so"' P°'eg pisarne. Brž jo
poklicala na pomoč župnikovega nečaka Jo-
žeta Povšeta in gospoda župnika, nakar so z orožjem prepodili talove. V pisarni poleg okna stoji jeklena blagajna, v kateri jc shranjen denar in druge vrednostne listine, last cerkve in hranilnice.
Ljud je so v velikem strahu, ker se ti vlomi kar po vrsti ponavljajo, in sicer po načrtu teden za tednom. Toda glavnih krivcev oblast doslej še ni mogla dobiti. — V ponedeljek so pa baje videli ljudje razbojnika Kodra, ki je pobegnil iz mariborske kaznilnice, da se je klatil v tej okolici.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj _ na prazen želodec kozarec naravne »rranz-josef« grcnčice.
da ni slovenske organizacije v Mariboru, ki ne bi bila poslala svojih zastopnikov na pogreb. Posebno v častnem številu so bili udeleženi Maistrovi borci. Kdor je mogel, je prišel, da izkaže zadnjo čast ženi svojega velikega poveljnika. Prevzvišenega knezoškofa je zastopal stolni prošt Maks Vraber, ki je ob asistenci frančiškanskega gvar-dijana p. Planinška in župnika frančiškanske župnije p. Landergotta vodil pogrebne obrede.
Bana dr. Natlačena je zastopal okrajni glavar dr. Šiška. Navzoči so bili mestni župan dr. Juvan, predsednik okrožnega sodišča Hudmk, komisar obmejne policije Krajnovič, prvi državni pravdnik dr. Zorjan in šefi skoro vseh mariborskih uradov z uradništvom. Zelo častno so bili zastopani častniki mariborske gar-nizije. Izredno pa je bilo število ženstva, ki so spremile prvo damo Maribora k pogrebu.
Pogrebne svečanosti so se začele ob 5 popoldne, ko je jesensko sonce z zlatimi žarki zlatilo grobove. Dolgi sprevod se je pomikal od kapele, kjer je ležala pokojnica med brezštevilnimi venci, okrog pokopališča proti grobnici, v kateri spi osvoboditelj severne meje general Maister. Danes se mu je pridružila njegova zvesta življenjska družica. Ob odprtem grobu je izpregovoril v imenu lavantinskega vladike stolni prošt dr. Vraber, ki je uvodoma izjavil iskreno sožalje v imenu knezoškofa sinovoma in sorodnikom. Govoril je o veliki plemenitosti in vrlinah, ki so dičile pokojnico. Bila je dobra žena svojemu možu, močna in skrbna ter mu je ves čas v vseh prilikah stala ob strani.
Velika je bila njena delavnost. Neumorno je vodila številne organizacije in posvečala svoje moči dobrodelnim društvom. Bila je verna žena, ki je umrla dobro spravljena z Bogom. Ga. Levstikova je govorila v imenu Slov. ženskega društva v Mariboru, ga. Engelmanova, predsednica banovinske ženske zveze v Ljubljani je govorila v imenu Ju-goslov. ženske zveze ter je poudarjala, da je bila pokojnica vzor narodne slovenske dame, ki se ni ponašala samo z imenom, temveč tudi z bremeni, ki jih je prinašalo javno delovanje. Nadučitelj Viktor Grčar je orisal zasluge jx>kojnice za društvo za zdravstveno zaščito otrok. Njeno najlepše delo je krasen počitniški dom kraljice Marije na Pohorju. Za Maistrove borce je govorjl predsednik dr. Dolar. Za francoski krožek, katerega je pokojnica ustanovila in ga vodila ves čas do svoje smrti, pa je govoril prof. Gasparin.
Elementarne nezgode — pomoč oškodovanim
V	nekaterih okrajih dravske banovine so v letošnjem letu povzročile vremenske nezgode veliko škodo. Nastopali so hudi nalivi in povodnji, padala je toča, a spomladi je mraz ponekod uničil skoraj vso mlado brst na sadnem drevju.
Največja škoda je nastala po povodnjih v okrajih Ljutomer, Dolnja Lendava in Murska Sobota. Reka Mura je preplavila v teh okrajih ozemlje v dolžini 70 km po 3 do 5 km na široko. Na poplavljenem ozemlju so uničeni vsi pridelki in živinska krma. Podrlo se je tudi več hiš. Skoda se ceni skupno nad 10 mi-liiooov dinarjev. Prizadeti so v glavnem kraji, kjer je naseljeno najrevnejše prebivalstvo. Ljudje nimajo že sedaj skoraj nikake hrane zase in za živino.
V	več okrajih je napravila ogromno škodo toča, Največja je škoda v okraju Brežice, kjer je v občinah Bizeljsko, Sromlje in Pišece popolnoma uničila vse nasade in posevke. Prav tako škodo je napravila toča v občini Sv. Peter pod Sv. Gorami v okraju Šmarje pri Jelšah.
Po prizadetih krajih vlada med prebivalstvom veliko pomanjkanje in beda. Ti kraji so po večini že v ugodnih letih pasivni in so navezani na nakupavanje živeža. Zato je pomanjkanje sedaj še dosti večje, posebno ker je ponekod že lansko leto povzročila toča veliko škodo.
Kraljevska banska uprava je ukrenila vse potrebno. da vsaj deloma odpomore prizadetemu prebivalstvu. Razpoložljiva sredstva pa niti od daleč ne bodo zadostovala za kritje vseh najnujnejših potreb. Zato je nujno potrebno, da pomaga pri podpiranju oškodovancev vse prebivalstvo dravske banovine. To je tem potrebnejše, ker bo nastopilo pomanjkanje zlasti v zimskih časih. Mestno poglavarstvo zbira za pomoč po ujmah oškodovanim prispevke, ki jih bo izročalo banovinskemu skladu za podpiranje po ujmi oškodovanih krajev. Zato vabi svoje občane, da prispevajo v ta fond. Položnice so na razpolago pri mestnem so-cialno-političnem uradu v Mestnem domu. _ Predsednik: dr. J. Adlešič s. r.
Velik požar
Marija Snežna, 21. sept.
V noči 21. t. m. je požar do tal uničil hlev in stiskalnico posestnika Janeza Graha na Spodnji veliki pri Mariji Snežni. Poleg poslopja je zgorelo tudi par volov, dve kravi in dve telici. Nemogoče je bilo rešiti voz, slamoreznico, plug in druge premičnine, ker se je ogenj pojavil okrog dveh po polnoči. Zaradi precejšnjega vetra so bile v budi nevarnosti tudi sosedne hiše. Nesreča jc tem večja, ker je škoda le deloma krita z zavarovalnino in trpi Grah znatno izgubo. Kdo je nesrečo zakrivil, še ni nikomur znano. Malo pa je manjkalo, da nista zgorela tudi dva Grahova sinova. ki sta spala na hlevu in se šele v zadnjem trenutku prebudila ter se koinaj rešila skozi hud ogenj.
j pravite?
Nikogar ni, ki ne bi pritrjeval Angliji in Franciji, ko pravita, cla je ohranitev miru njun najvišji smoter. Mir je o resnici vreden vseh žrtev.
Vendar pa se človeku zdi, da so se Angleži in Francozi nekoliko pozno tako absolutno in brezpogojno opredelili za mir za vsako ceno. Nekoliko ppzno, mislimo, z ozironi na usodo Češkoslovaške. Ko bi namreč gopodje Francozi in gospodje Angleži in gospodje ruski boljševiki že pred leti Čehom rekli: Mi smo vaši najiskrenejši in najtrdnejši zavezniki — v miru in dokler prihajajo v poštev mirna sredstva mednarodnega uveljavljanja. V slučaju pa, da vam bi grozila vojna, za primer, cla bi Hifler prišel tolči po mizi, potem pa se mi vaši zavezniki seveda umaknemo... Ko bi gospodje zavezniki to povedali Čehom iz vsega začetka, potem bi verjetno Čehi pravočasno in že davno uredili vprašanja svojih narodnih manjšin, pa naj bi stalo karkoli, in ne bi o slepem zaupanju na »velike demokracije« pustili, da se stvari razvijajo do takšnega stanja, da jim sedaj grozi razkosanje države.
In še ena misel se poraja ob razmišljanju sedanjih dogodkov o Evropi. Naši Ijudsko-fron-taški levičarji in naša JNS so vsa leta sedanjega režima v Jugoslaviji najhuje kritizirali zunanjo politiko sedanje vlade ravno v tej točki, da se ni brezpogojno in izključno dala voditi od > Velike zapadne demokracije«.
Kaj ti možje pravijo sedaj, ob tem tragičnem razpletu stvari, ki je prava žaloigra češkega in slovaškega naroda?
I
Kino notico
ob 16., IU'15 jn
21-24 21-15
Greta Garbo Id Charles Buyer v nepozabnem zgodovinskem veluUlinu
Grofico Wolewsho
(V nemškem
jeziku)
1
si ogiejte tudi novo zgrajeno Valvazorjevo kočo pod Stolom, ki bo odprta in oskrbovana tudi poaimi.
—	Ko je pobiral med divjih čebel, ga je drevo ubilo. Iz hrvaške Koprivnice poročajo, da je tamkaj v gozdu imovne občine Džurdževac 34 letni kmet šel v gozd nabirat med divjih čebel, ki zbirajo med v duplih trhlega drevja. Kmet je od spodaj izpodžagal trhlo drevo, da bi padlo in da bi potem lahko kar jemal med. Ker pa 6e ni dovolj umaknil, ga je padajoče deblo zadelo in ubilo;
—	Natečaj za osnutek spomenika padlim vojakom na zagrebškem Mirogoju razpisuje zagrebška mestna občina. Natečaja se lahko udeleže vsi jugoslovanski kiparji. Za osnutek so določene tri nagrade, in sicer 15.000 din, 8000 din in 5000 din. Dela je treba vložiti mestnemu poglavarstvu v Zagrebu do 1. decemhra t. 1.
—	Lovcem na znanje! Letni zbor Osrednje zveze lovskih društev Ik> 15—17. oktobra v Mariboru. Istočasno bo tamkaj državna propagandna strelska tekma z lovskim orožjem. Delegati in tekmovalci imajo polovično voznino z legitimacijo, ki jo kupijo na odhodni postaji ter jo dajo žigosati na zboru. Polovična voznina velja od 12. do 20. oktobra.
—	Konferenca mednarodnih potovalnih pisarn na Bledu. Mednarodna zveza potovalnih pisarn »Agot«, ki so v njej združene potovalne pisarne vseh evropskih držav, se danes snide na Bledu na konferenco, ki bo trajala do sobote. Te konference se bodo udeležili tile uradi, ki so priglašeni: Avstrijski prometni urad 0. V. B., italijanski »Cit«, madžarski, češki, poljski, bolgarski, rumunski in švicarski. Delovna seja bo
1
Film kakor nepozabni Frankenstein! Grozno, napeto, samo za ljudi močnih živcev! KINO S10HA Tel. 27-80 Ob 16, 19.15 in 21.15
Žena vampir 8
Koledar
Četrtek, 22. septembra: Tomaž Vil., škof; Mavricij in tovariši.
Tekla. Mlaj ob 21.34. Herschel napoveduje lepo vreme.
Petek, 23. septembra. Kvatre. Linus, papež;
Novi grobovi
+ Ljubljančan dr. Ludvik Debeljak umrl v Vara-
ždinu. Od kapi zadet je umrl v Varaždinu dr. Ludvik Debeljak, upokojeni sanitetni podpolkovnik, 6tar 60 let. Pokojni Debeljak je prišel v Varaždin obiskat svojega brata Ignacija, ki je tamkaj kanonik. Na obisku pa ga je zadela kap. Pokopali so ga v Varaždinu. Naj počiva v miru!
-f" V Šmartnem pri Litiji je v torek, 20. t. m. zjutraj, po dolgem trpljenju umrla zasebnica N e ž k a Golob v starosti 80 let. Pogreb bo v četrtek, 22 t. m. ob 7 zjutraj na pokopališče v Šmartnem pri Litiji, — Naj počiva v miru!
KASTEL D.D.ZAGREB
dobiva se LEKARNA« ReQ.br.15426/38*-
—	G. Mussolini v Planini O tem dogodku smo prinesli obširno poročilo uradne Avale. Ugotoviti pa moramo, da je bilo to poročilo v zadnjem delu, ko je g, Mussolini govoril o dr. Korošcu, stilistično nerodno podano. G. Mussolini je v pogovoru z g. banom ugotovil, da je dr. Korošec notranji minister Jugoslavije, pa ne vprašal.
—	Kolektivna pogodba z Misijonsko tiskarno v Grobljah. Naša katoliška slovenska strokovna organizacija Zveza združenih delavcev razvija živahno delavnost in ima zaradi tega zabeležiti tudi več pomembnih uspehov. Pred kratkim je ZZD uspešno zaključila pogajanja za kolektivno pogodbo grafičnega delavstva, ki je zaposleno v Misijonski tiskarni v Grobljah in včlanjeno v ZZD. Pravkar sklenjena kolektivna pogodba je dosti boljša od splošne grafične pogodbe. Predvsem predvideva višje plače. Po novi pogodbi dobivajo kvalificirani delavci po 556 din na teden (do sedaj po 500 din). Pomožnim delavcem se zviša tedenska plača od 225 din na 320 din. Dobro plačani bodo tudi vajenci, ki dobivajo v četrtem letu učenja po 200 din na teden. Navadni delavci bodo dobivali od 200 din do 270 din tedensko. Kolektivna pogodb* določa tudi se-demtedensko bolniško podporo in plačani dopust od 5 do 14 dni. na leto. Poleg tega se plačajo tudi vsi cerkveni prazniki, čeprav se ti dnevi praznujejo.
—	Kdor išče primerne pisarniške službe in želi izboljšati svoj položaj ali pa hoče izpopolniti svoje strokovno pisarniško znanje in prakso, naj obiskuje večerni trgovski tečaj na drž. prizn. trgovskem učilišču »Christoiov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Informacije daje vodstvo osebno ali pismeno. Tel, 48-43. ičtajte današnji razglas ravnateljstva.
—	Teden Rdečega križa se je pričel v nedeljo, 18. t. m., tudi v dravski banovini z raznimi prireditvami, nabiralnimi akcijami itd. Pridni nabiralci(ke) nabirajo pa tudi še v teku tedna razne prispevke za to prepotrebno človekoljubno organizacijo in upamo, da ne bo nikogar, ki bi odklonil skromni prispevek za Rdeči križ v teh resnih časih.
Ali se narava moti?
""" jih je tudi manj dovolj ? Gotovo ne! Dobro delovanje našega žvečilnega aparata je odločilnega pomena za naše splošno_ zdravstveno stanje. Vsi zobje so nam potrebni. Zato ne pozabimo, da smo tudi mi njim potrebni: negovati jih moramo. Stalna nega s ('hlorodontom, zanesljivo zobno pasto, ohrani zobe zdrave do pozne starosti. Dober sloves pa gre Chlorodontu zaradi visoke kvalitete. Domači proizvod.
—	Slovenski zdravnik na mednarodnem kongresu kopališč. Na povabilo predsedstva tega kongresa od 22. do 28. t. m. v Berlinu in Neuheimu bo predaval tudi znani balneolog dr. L. Trauner z zagrebške klinike, in sicer o temi: »Dieta pri kopališkem zdravljenju revmatizma«.
—	Večina delavstva, ki se je dalo zavesti v marksistične vode, misli, da mora stati v opreki s Kristusom in njegovo Cerkvijo. Kdor pa s treznim preudarkom prebere knjižico »Kristus in delavec«, bo uvidel, da ni nihče toliko storil za blagor delavca kot Kristus po svoji Cerkvi. — Dobi se na Rakovniku v Ljubljani in velja 1 dinar.
—	Rudarska nadaljevalna šola v Trbovljah razglaša: S 1. oktobrom 1938 se začne zopet redni pouk na rudarski nadaljevalni šoli v Trbovljah. Pouk je brezplačen in tudi vsa učila so brezplačna. Vpisovanje v I. in II. letnik bo v četrtek, dne 29., in v petek, dne 30. septembra t. 1., od pol 4 do pol 6 na ljudski šoli v Trbovljah. Priglašenci naj prineso s seboj svoje zadnje šolsko »pričevalo.
—	Prešernova koča na Stolu se zatire čez zimo dne 26. septembra t 1. Planinci, izkoristite zadnje jesenske dneve in 6e poslovite od Stola! Pri tej priliki
v petek. Vmes pa bodo izleti po raznih krajih Slovenije. V soboto bodo udeleženci skozi Ljubljano in Ribnico z avtobusom odpotovali na Sušak.
—	V Gorico—Trst ali v Padovo—Benetke, romarski avtoizlet po Vipavski dolini na Sveto goro in na grob sv. Antona v Padovo, za 2 ali 3 dni, do koder komu ugaja, dne 8. oktobra. — V Rim in Neapelj in v druge zanimive kraje Italije; 9 dnevno potovanje z brzovlakom od 21. do 29. oktobra. — Na novo mašo v sončno Dalmacijo, z avtomobilom preko Plitvic v Split, Trogir, Šibenik; preko Velebita v Senj in Crik-venico; z ladjo na prekrasni otok Hvar, Romanje k Gospe Sinjski in ogled vseh zanimivih krajev; od 12, do 18. oktobra. — Priglasite se takoj za brezplačna navodila skrbno pripravljenih in prijetnih romarskih izletov na naslov: »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Večerni trgovsko-pisarniški izobraževalni tečaj. Ravnateljstvo drž. prizn. trgovskega učilišča »Christoiov učni zavod«, Ljubljana, objavlja: Kakor vsako leto se tudi letos začetkom oktobra otvori večerni trgovski tečaj za izobrazbo pisarniških moči Ta tečaj je namenjen onim, ki iščejo primerne zaposlitve v pisarnah in onim, ki žele izpopolniti svoje strokovno znanje, to je raznim nameščencem, uradnikom itd., priporoča pa se tudi trgovcem, obrtnikom in vsem ostalim, ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati trgovskih šol. Poučuje se: knjigovodstvo, korespondenca, slovenska in nemška, trgovsko računstvo, trgovinstvo, in pravo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, nemščina. Poseben tečaj za srbohrvatsko korespondenco, italijanščino z italijansko korespondenco, nemško stenografijo itd. Udeleženci lahko obiskujejo celotni trgovski tečaj ali samo posemezne predmete. Večerni trgovski tečaj tukajšnjega zavoda je po svoji organizaciji najpopolnejši in je odobren glasom pravilnika, ki ga je za ta zavod še posebej potrdilo ministrstvo trgovine in industrije. Ob zaključku lahko slušatelji polagajo zaključni izpit in dobe završno izpričevalo. Šolnina je primerno nizka, da je obisk vsakomur omogočen. Tukajšnji zavod 'e največji te vrste in najmoderneje opremljen. Edinstvena strojepisnica s 40 pisalnimi stroji, računski stroji. Specialne učilnice za knjigovodske in pisarniške vaje. — Vsa pojasnila, ustna in pismena ter brezplačne nove prospekte daje ravnateljstvo. Informacije in vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne, in zvečer do 8. Točen naslov: Trgovsko učilišče »Christoiov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska št. 15. Tel. 48-43._____
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
—	Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih po osnutku dr. Ivana Preglja priredil dr. France Tomšič. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1938, 163 strani, nevezana 32 din. — Ker je dr. Grafenauerjeva Zgodovina slovenskega slovstva že razprodana, kake nove knjige o tem predmetu pa najbrže ne bomo še kmalu dobili, se je založnica odločila, da za silo nadomesti to vrzel s pomožno knjigo, ki naj poda glavno snov slovenske in tudi srbohrvatske slovstvene zgodovine v vrsti neprisiljenih in preglednih vprašanj in odgovorov. Snov je razdeljena po dobah slovenske slovstvene zgodovine. Na koncu vsakega poglavja pa so v drobnejšem tisku vprašanja in odgovori iz srbohrvatskega slovstva, kolikor časovno spadajo v to razdobje.
—	Zapadlost plačilnih nalogov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja p. n, delodajalce, da poravnajo zapadle plačilne naloge v zakonitem roku. Urad ne opominja k plačilu, tudi ne pošilja izvlečkov, ker mora svoje upravne stroške znižati. Likvidnost urada mora biti brezpogojno varovana, zato se uvede prisilna izterjava, čim plačilni nalog ni poravnan v zakonitem roku. Ugovori proti predpisu ne odlagajo dolžnosti plačila.
—	Enoletni učni tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole), prične s poukom 1. oktobra Šolnina mesečno 110 din. — Vpisovanje in informacije dnevno med običajnimi uradnimi urami v pisarni zavoda.
—	Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg (prostori Dopisne trgovske šole). Vpisovanje in informacije dnevno med običajnimi uradnimi uraini v pisarni zavoda.
—	Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje dnevno. Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati ustnega pouka, si more pridobiti s poukom d o m a v Dopisni trgovski šoli potrebnega znanja in izobrazbe. Zato šolo vsetn slojem najtopleje priporočamo Vse informacije in prospekte daje zavod interesentom brezplačno na razpolago.
Gledalce
Ljubljana
Četrtek, 22: sept.: »Car Fjodorc. Premiera. Premierski abonma. Otvoritevena predstava. — Petek, 23. sept.: Zaprto. — Sobota, 24. septembra: »Verige«. Premiera. Prem. abonma. — Nedelja, 25. sept.: »Car Fjodorc. Izven. — Ponedeljek, 26. sept.: Zaprto. — Torek, 27. septembra: »Žene na Niskavuoriju«. Premiera. Premierski abonma.
Sestanki
Fantovski odsek Sv. Peter ima drevi ob 8 redni fantovski sestanek. Udeležba obvezna. Vabljeni so tudi novi člani.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Poizvedovanja
Na ljubljanskem gradu je nekdo našel Finžgarjev molitvenik »Bogu, kar je božjega«, vezan v belo usnje z zlato obrezo. Podpisana je Ana H. Lastnica ga dobi v uredništvu »Slovenca«.
V soboto, 17. septembra, pred odhodom opoldanskega vlaka proti Ljubljani, je bil na žel. postaji v Litiji pozabljen majhen kovčeg, v katerem je bil godbeni inštrument, vreden čez 1000 din. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči »Fant. Ods.< na Dolih pri Litiji. Kdor ga vrne, dobi primerno nagrado.
-k
1 Narodni odbor vabi narodne noie, dalje člane fantovskih odsekav in članice dekliških krožkov, da se udeleže tabora na Prevaljah v nedeljo 25. septembra. Odhod iz Ljubljane s posebnim avtobusom oib 5 zjutraj, dohod v Prevalje ob 9, vožnja 6tane za osebo sem in tja 80 din. Priglasiti se je treba pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7 do petka 23. t. m. zvečer.
i Zanimiv gost v Ljubljani. V ponedeljek popoldne se je pred hotelom Union ustavil eleganten avto, iz katerega je izstopil nenavaden gost in odšel v kavarno. Gosta, ki se mu je na obrazu poznalo da je iz eksotičnih krajev, je spremljal njegov tajnik. Nenavadni gost je bil maharadža Ru-sten Deen Vadja iz Bombaja v Indiji. Maharadža je bil oblečen v običajno evropsko športno obleko
ter Je star kakšnih 60 let. V kavarni je naročil ljutomerskega vina, ki mu Je zelo ugajalo. Govoril je bolj šepavo nemščino. G. plačilnemu natakarju Bonaču je razodel, kdo je, pripomnil pa je, da potuje skozi Slovenijo strogo ineognito. Povedal je, da je prišel iz Madžarske, priznal pa je, da ga je lepota slovenskih krajev naravnost očarala, prav tako pa prijaznost njihovih prebivalcev. Še isto pojioldne je maharadža, če je bil res maharadža, odpotoval z avtomobilom v Turin.
1 Izlet slovenskih obrtnikov v Belgrad. Zveza slovenskih obrtnikov v Ljubljani priredi skupni izlet na I. drž. obrtno razstavo v Belgrad. Odhod iz Ljubljane bo dne 14 oktobra ob 20 z brzovlakom. Vožnja tja in nazaj stane samo 100 din. Priglase sprejema Zveza do 1. oktobra v Kolodvorski ulici 25. Obrtniki, ne zamudite ugodne prilike in se priglasite pravočasno. Program bomo še objavili.
1 Živinski selem slabo obiskan. Zaradi parkljevke in slinavke v Ljubljani prepovedani živinski sejmi, ki so drugače že nad sto let vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, so bili zopet te dni odprti. Mestno poglavarstvo je žal v zadnjem času objavilo uradno poročilo, da je zopet v Ljubljani običajen živinski sejem dovoljen. Poročilo ni doseglo vseh krajev, odkoder naši kmetje gonijo živina na ljubljanski sejem. Včerajšnja slika na sejmu je bila prav žalostna. Zbralo se je mnogo mešetarjev in tudi mesarjev, ki so ogledovali pripeljano govejo živino. Prostori za živino pa so bili skoraj popolnoma prazni. Vse je bilo nekam pod pritiskom. Mešetarji 6e skoraj niso spoznali za cene. Prignanih je bilo na sejem včeraj 5 volov, prodana sta bila samo 2. Na sejmu so bile lepe krave, 9 po številu in bilo jih je pra-danih 8. Prodanih je bilo več telet, V oddelku za prašiče je bilo večje zanimanje. Neka kmetica, ki je na navadnem vozičku pripeljala napradaj štiri mesece starega prašička, lepo rejenega, ga je ponujala za 470 din. Ni bila mnogo zanimanja. Naprodaj je bilo 82 prašičkov, od teh je bilo prodanih samo 26. Cene so bile po starosti ad 120 do 500 din. Na konjskem sejmu tudi ni bilo one stare živahnosti, kakor jo člavek opazuje pri drugih sejmih. Pripeljanih je bilo 28 konj in 6 žrebet. Konjski mešetarji so klavrno gledali okrog, da bi našli kakega kupca. Prodanih je bila 6 lepih konj in 3 žrebeta. Inozemski konjski prekupčevalci so kupili 5 konj in žrebe na Dunaj.
1 Neupravičeno izvrševanje obrti desinfekclje. Uprava policije razglaša, da Lipovšek Andrej, zavod za desinfekcijo, ni upravičen izvrševati desinfekcij stanovanj, ker za to nima niti oblastnega dovoljenja, niti ni specializiran za ta posel. Osebe, katerim bi ta zavod poslal svoje ponudbe, naj ga naznanijo najbližji policijski oblasti ali orožniški postaji.
Mariborsko stolnico
bodo temeljito popravili
Maribor, 20. septembra.
Včeraj popoldne je bila na mestnem kon-skripcijskem uradu in na licu mesta pri mariborski stolnici in mestni župnijski cerkvi konkurenčna obravnava o popravilu stolnice in o kritju stroškov, ki bodo za popravila potrebni. Obravnavo je vodil ravnatelj mestnih uradov Rodošek, udeležili pa so se je vsi člani konkurenčnega odliora, zastopnik škofijskega ordinariata stolni dekan dr. Cukala, stolni in mestni župnik msgr. M. Umek, oba cerkvena ključarja, trgovec Ivan Kovačič in tovarnar Ferdo Potočnik, ter zastopnik mestnega gradbenega urada inž. Baran.
Obravnava je soglasno ugotovila, da Je cerkev v takem stanju, da je njeno popravilo že skrajno nujno. Takoj je zlasti treba popraviti streho, ki že skoraj 100 let ni bila temeljito popravljena. Na velikem stolpu so med vojno odstranili bakreno streho in jo nadomestili z navadno pločevinasto, ki je bila leta 1922 pre-pleskana, sedaj pa je že toliko propadla, da je bolj podobna mreži kakor pa varovalu proti dežju. Voda teče pri najmanjšem dežju skozi streho na strešno ogrodje. Če bi to trajalo še nekaj časa, bi se utegnilo zgoditi, da bi se stolpna streha lepega dne znašla na tleh Stolnega trga. Streha nad ladjami je tudi tako slaba, da teče voda že po zidovju v notranjosti cerkve. Streho so temeljito popravili 1. 1859 pred prihodom škofa Slomška v Maribor. Takrat so cerkev tudi zunaj in znotraj prenovili, 1. 1883 pa so jo regotizirali, vendar zelo površno. Tako so n. pr. gotska rebra na strtopu napravili iz lesa, kar so še danes. Zadnjič so stolnico popravljali 1. 1883. Bila je v tako slabem stanju, da so jo nameravali celo podreti in na njenem mestu postaviti novo. Tega leta so zunanje stene tudi obmetali. Ta omet pa je sedaj tudi že tako slab, da jc začel odpadati. Po mnenju strokovnjakov je ta omet zidovju bolj škodil kot koristil. Zidovje je iz rezanega kamna, zaenkrat pa še ni mogoče ugotoviti, v kakšnem stanju je. Popravila, ki so se pričela leta
1883, so trajala skoraj dve leti, in je bila cerkev zaradi velikih popravil dalj časa celo zaprta.
Konkurenčni odbor se je pečal z vprašanjem popravila stolne cerkve že od 1.1937 ter je na podlagi mnenja spomeniškega urada in pa mnenj raznih strokovnjakov prišel do prepričanja, da je treba^ tukaj hitro ukrepati. Pri 'včerajšnji obravnavi Šo vsi navzoči nujnost tega |>opravila ponovno ugotovili in sklenili, da
Erične s popravili še letošnjo resen. Najprej o popravljena vsa streha i.n odstranjen omet na zunanjih cerkvenih zidovih. Ta popravila bodo stala 270.000 dinarjev, koliko pa bo stalo celotno popravilo, bo mogoče dognati šele, ko bo odstranjen omet in ko se bo dalo ugotoviti stanje zidovja.
Popravilo notranjosti cerkve, ki je močno propadla, se bo izvršilo pozneje. S tem v zvezi so strokovnjaki podali mnenje, da so na notranjih stenah stare freske, ki jih bo treba pod strokovnim vodstvom odkriti in ohraniti. Tudi popravilo notranjosti je že več ko potrebno in l>o povzročilo precej stroškov.
Da ne bi bila cerkvena občina preveč obremenjena, je bil med konkurenti sklenjen dogovor, da bo stroške za popravilo zunanjosti nosila cerkvena občina, za popravilo notranjosti pa patron, to je lavantinski kn. šk. ordina-riat. Župnija sama namreč nima premoženja, da bi mogla sama nositi stroške popravil. _
Cerkvena občina bo morala denar, ki je potreben, zbrati z dokladami. ki se v odstotkih naložijo na osnovne neposredne davke ter bodo znašali zneski teh doklad pri posameznih davkoplačevalcih od 1.50 do 800 din pri velikih obratih.
Mariborska javnost bo brez dvoma pozdravila uspeh včerajšnje obravnave, ker bo z njim popravljena največja mariborska cerkev in sedež lavantinskega škofa. Tudi doklade, ki so potrebne, da se zberejo potrebna sredstva, so tako majhne, da jih bodo davkoplačevalci lahko utrpeli, zlasti ker vedo, da gre za la-vantinsko stolnico, ki mora vendar enkrat dobiti dostojno zunanje lice.
m Posebni dopolnilni vlak za udeležbo koroškega narodnega tabora v nedeljo 25. t. m. na Prevaljah bo vozil iz Maribora, gl. kol., okoli 6 in bo postajal na vseh postajah do Prevalj. Cena tja in nazaj z nedeljsko karto 30 din. Dopolnilni vlak bo vozij 15 minut za rednim jutranjim vlakom.
m Ceščina za samouke je izšla. Stane 28 din, pri skupnem naročilu za člane ZFO le 24 din. Naroča se pri prof. Šedivy, Maribor, gimnazija.
m SSK Maraton priredi v nedeljo 25. t. m. ob 5 ix>j)oldne pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v dvorani Narodnegn doma težkoatletski nastop rokoborcev in boksarjev.
in Maistrovi borci se vabijo na vinsko trgatev, ki jo priredi odsek ZMB pri Sv. Jurju ob Pesnici 25. t. m. ob 3 popoldne v prostorih gostilne Re-snika Franca.
in Državna nepopolna mešana realna gimnazija ima svojo nedeljsko službo ob 7.45 v frančiškanski baziliki. Kratka pridiga in sv. maša. Najemniki cerkvenih klopi naj blagovolijo to upoštevati!
m Sklad Marije Maistrove. Žensko društvo v Mariboru je imelo žalno sejo za umrlo svojo predsednico gospo Marijo Maistrovo ter je sklenilo osnovati poseben sklad Marije Maistrove za revno deco.
m Industrije! in trgovci v letošnji gledališki sezoni ne bi smeli manjkati. To veleva narodna dolžnost do glednlišča kot prvega predstavnika naše kulture. Zahteva pa to tudi lastni interes vsakogar. da si po napornem dnevnem delu zvečer privošči najboljše in najcenejše duševno razvedrilo.
m V parterju in na galeriji čaka še nekaj prvovrstnih sedežev na nove abonente.
m 83 letni požigalec. Posestniku Alojziju ^kergetu v Ledineku jc zgorel« sušilnica za lan
in sadje Ugotovilo »e je, da jc ogenj podtaknil 83 letni občinski ubožec Anton Kocbek, ki je šele nedavno prišel i i zaporov, ker je
lansko leto na sličen način povzročil iz maščevanja požar. Kocbek je bil dosedaj že 10-krat predkaznovan, enkrat medtem že, na 6 let ječe. Dejanje prizna ter pravi, da je storil to iz maščevanja, ker ga je junija meseca Žker-getova žena okregala.
m Iz policijske službe. Policijski nadko-misar g. Stanko Kos, ki je premeščen v Ljubljano, je obenem napredoval iz 5. skupine v 4.-II. ter je dobil s tem naslov policijskega svetnika.
m Iz splošne bolnišnice. Sekundarij očesnega oddelka mariborske bolnišnice, specialist za očesne bolezni dr. Viktor Tominšek, je prestavljen v bolnišnico v Celje.
m Mednarodna fotoamaterska razstava bo odprta v Mariboru v soboto 24. septembra v veliki Unionski dvorani. Iz Ljubljane, kjer je bila te dni zaključena velika mednarodna razstava fotografske umetnosti, je prispel že razstavni material v Maribor. Mariborska razstava bo obsegala nad 300 izbranih najlepših slik svetovno znanih avtorjev ter bo za Mariborčane gotovo prvovrsten dogodek.
m Posojilo ga je spravilo v zapore. Jurij Ravnjak iz Nove vasi je posodil brivskemu mojstru Vladimirjti Severju v Studencih 12.000 din, da si l>o ta šel kupit aparat za trajne kodre v Italijo. Sever je res odpotoval, Ravnjak pa je čez nekaj dni dobil sporočilo, da Sever ni kupil aparata, temveč da samo nijančuje in zapravlja denar. Ovadil ga je zaraoi tega oblastem. Ko se je Sever zdaj vrnil nazaj v državo, so ga orožniki v Planini aretirali. Našli so pri njem še 3000 din. Obenem je prišla proti Severju druga prijava: od trgovca Ivana Magda-lenca je kupi! kolo za 16S0 din na obroke. Plačal je prvi obrok v znesku IDO din. potem pa jc kolo takoj zastavil nekemu gostilničarju zu 300 din. Ta je kolo zopet prodal naprej za 600 din. Severja so izročili sodišču.
Dr, Grampovčan Janko
Ob 20 letnici
Z današnjim člankom zaključujemo serijo člankov g. Grampovčana o naiih železnicah po vojni. Pisec primerja razmere v povojni Turčiji in pri nas ter navaja avoje zaključke iz tega,
Turčija se je znašla v avojem položaju. Sama je začela misliti na svojo gospodarsko neodvisnost. V Turčiji rastejo tovarne kot gobe po dežju. Sko-rai	pa dela z mednarodno zamenjavo bla-
ga. Življenjski pogoji se dvigajo; borba sil za prestiž je skrajno napeta. V tem pa živi turški uradnik, delavec, meščan in kmet. Turški železničar (uradnik) zasluži mesečno od 80—380 turških lir (ena lira = 30 dinarjev) po izobrazbi, uporabnosti in dobi službe, Za vsak tuji jezik, ki ga obvlada, dobi mesečno 20 turških lir (600 din) do-
Vlf v

. _ i dohodki r»« ob/hm

Tj)
J®
2KO
Sto M tooo
500
n

£
w mu «n m »■»«
datka. Cene življenjskih potrebščin so zmerne. V srednjem hotelu se plača za stanovanje 1.50—2 liri, hrana v boljši restavraciji pa dnevno od 3—4 lire. Stanovanja v središčih 6 4—5 sobami stanejo 60—80 lir mesečno, manjša z 2—3 sobami pa 20 do 30 lir. Srednji delavec zasluži od 1.5—2 lire dnevno. Delavska stanovanja (družinska z dvema sobama) stanejo 10—15 lir, hrana za štiričlansko družino z lastnim gospodinjstvom 20—50 lir mesečno (Turki zelo skromno žive). Obleka ima približno isto ceno kot ipri nas (preračunjeno v dinarje). Turke je prevzela neka »aziatska« mrzlica, da rušijo vse, kar spominja na staro Turčijo, V Turčiji ne najdete več orienta. Turčija je na zunaj evropska. No, ne popolnoma. Na ulicah so žene še vedno v manjšini, v gostilnah in kavarnah pa bele vrane. V gostilnah ne vidite alkoholnih pijač. Mošeje so dobro obiskane. Fes je izginil, vendar pa nosi v žepu turško čepico še redar na ulici, da stopi cib prvi priliki v bližnjo mošejo in zamenja svojo vojaško čepico s predpisano versko. Notranja preobrazba je nekaj drugega kot pa zunanja sprememba. Prva se ne more narekovati. Orient bo težko sprejel evropsko kulturo, čeprav bo sprejel evropsko civilizacijo. V Ankari, v sredini puščave najdete marmornato palačo, »ljudsko univerzo«, v kateri se nahaja bogata knjižnica z deli svetovne književnosti. Te prostore po posečajo bolj tujci in višje uradništvo turške prestolnice kot pa narod. Ljudsko šolstvo sicer vidno napreduje, vendar pa to šolstvo ni takega značaja kot pri nas v Evropi. Cele ure se vozite z ekspresom, a nikjer ni videti večje na-Belbine, tu pa tam kaka karavana, vojaški šotori pa na zelo mnogih mestih. Zemlja je neobdelana, pusta in suha, stotine kilometrov vožnje z vlakom. Preredko naseljena zemlja izključuje uspešnejše delo na prosvetnem in sploh na kulturnem polju« Turški narod je v splošnem dobro razumel stremljenje svojega voditelja, ali. razmere so mnogo premočne, da bi se dali' detAčr Čudeži. In vendar je narodni dohodek kljub vsemu zrastel daleč nad predvojno višino in njihova valuta (turška lira), ki je zelo stabilna, ima višjo vrednost, kot pa }o je imela pred vojno.
Iz gornjega primera, ki je za nas dovolj poučen, se nam vsiljuje vprašanje, zakaj je na primer pri nas narodni dohodek nižji, kot pa je bil pred vojno, zakaj je pri nas davčna obremenitev relativno večja kot pa v Turčiji, zakaj je naš di-
nar več kot desetkrat manj vreden kakor pred vojno? Medtem ne smemo pozabiti, da je naša država uživala dolgo let mnoge prednosti, ki so jih bile deležne države zmagovalke v svetovni vojni. Na to vprašanje je težko odgovoriti naravnost. V mednarodno-političnem pogledu uživa naša država podoben ugled kot Turčija. Ali tega ni bilo vedno. Mi smo bili priprega za vse mogoče tuje interese, za katere smo se izčrpali. Naša zemlja je postala eldorado tujcev, za katere smo tvegali že skoraj svojo državno samostojnost. Na našo javno upravo in javne finance je imel
železnic
vpliv tujec, in tujec je imel pri nu dolgo vrsto let prednost pri državnih dobavah, pri javnih delih in v državni službi. Bogastvo naie zemlje so izkoriščali tujci, ki «o izvlekli iz države milijarde dinarjev v tujino, Naš narod je stradal, medtem ko je tujec bogatel in ae šopiril v naii lastni hiši. Špekulacije tujcev so presegale 2e vse mej«. Oni so imeli v svojih rokah posredno ali neposredno našo mednarodno trgovino in s tem tudi monopol v prodaji na inozemskih trgih in propol v izvestni važnejši proizvodnji. Diktirali so cene našim poljedelskim proizvodom, v notranjosti pa so 9e znali zavarovati s carinskimi zidovi. To je edino mogoč odgovor, kajti mi si ne moremo predstavljati, da bi bila naša državna uprava sama dostopna za korupcije, s katerimi bi naša država zagazila v tako težak socialno-ekonomski položaj.
Pri nas se vse premalo vodi račun o tem, kaj se more brez škode in težjih posledic za narodno gospodarstvo in kaj se ne sme. Tudi železniški stavki bi morali računati s skupno močjo naroda, katere merilo je narodni dohodek. V Nemčiji znaša narodni dohodek trikrat toliko kot pri nas (2800 dinarjev letno na glava pri nas) in vendar so njihove tarife relativno cenejše od naših, ker imajq nepregledno število izjemnih stavkov, ki 60, preračunjeni v našo vrednoist, na enaki višini kot naši. Pobrana vsota železniških dohodkov v Nemčiji predstavlja za leto 1937 5.7% narodnega dohodka, pri nas 5.3%, to pa je ogromna razlika, ker Nemcu ostane na glavo za druge svrhe še 7921 dinarjev, pri nas pa 2651 din; 90% denarja se pobere doma in obremenjuje naše gospodarstvo. To bi morali imeti pred očmi. In tudi to, da ni mogoče voditi komercialne politike železnic z istimi merili za vse pokrajine. Vsaka pokrajina ima svoje
feosociološko okolje, svoje potrebe in zahteve, eh ni mogoče zadovoljevati na isti način. Komercialna železniška politika ne more biti nikdar dobra, ako ne postopa edinstveno za vso državo in z enakimi merili. Za razdelitev vodstva komercialne politike železnic po geosocioloških okoljih pa je potrebna upravna reorganizacija, ki bi prinesla brezpogojno boljše rezultate, kot pa jih prinaša sedanja organizacija komercialne službe.
Ako bi hoteli ob 20 letnici naših železnic ob tem kratkem splošnem pregledu dodati še našo domnevo za prihodnjih deset let, tedaj bi izčrpali gradivo. Kajti finančni izdatki naših železnic ne spadajo v obseg našega dela. Finančni izdatki so več ali manj državnopolitičnega značaja in te številke nas ne zanimajo z našega stališča.
Pri postavljanju konjunkturne prognoze moramo imeti pred očmi gospodarski barometer. Glavna naloga proučevanja konjunkture je simptomatika, Tej nalogi pa se more zadostiti tudi brez eksaktne matematike v toliki meri, da je rezultat v glavnem dosežen. Pri postavljanju prognoze konjunkture prihajajo v poštev znana tri tržišča: efektno, blagovno in denarno. Poleg tega prihajajo v poštev sociološki in drugi činitelji: prebivalstvo in njegovo množenje, napredek v industrializaciji vojske, elementarne nesreče, slaba rodnost itd. Če bi čisto na kratko hoteli izraziti svojo domnevo, upoštevajoč sedanj© stanje našega gospodarstva in njegov normalni razvoj (v današnjih nenormalnih razmerah) brez izrednih še večjih pretresljajev doma in na tujem, potem, je s pomočjo poštevanke vsakemu račun popolnoma jasen. Naš narodni dohodek se sicer aritmetično povečava, vendar pa postaja delež na glavo stalno vse manjši. Čez 10 let se bo dvignilo

ScYmcW° SchtcW<* pf\doV>«°
fcnCA
jss&S^
<Jo\9° C

število našega prebivalstva na okoli 17 in pol milijona duš in če narodni dohodek raste do tedaj v enaki meri kot zadnjih pet let, tedaj se bo dvignil na isto višino, kot je bil v prvih letih konjunkture po vojni (70—75 milijard dinarjev), seveda bo ostalo socialno stanje našega prebivalstva na Isti višini kot danes, ker se bo njegovo število pomnožilo približno za 16%. Železniška mreža se bo povečala za približno 10% in železniški dohodki bodo narasli z ozirom na industrializacijo zemlje in povečanje prebivalstva ter železniške mreže pri sedanjih tarifnih razmerah na okoli 3 milijarde dinarjev letno, dočim se bo dvignilo število potnikov na 60 milijonov, prevoženo blago
pa na okoli 25 milijonov ton.
* * •
Kdor dodobra pozna brezprimerno pridnost našega ljudstva, njegovo veliko skromnost in odpornost, s katero je prenašalo vdano vse gospodarske krize povojnih let, temu se ne more ob gornji sliki vzbuditi pesimizem. Na vrhu prvih 20. let stojimo, brišemo znoj raz čelo in gledamo nazaj na prehojeno pot. Pot je bila težka, strma, neizhojena. Nihče še ni ho,dil po njej v enakih razmerah. Zato imajo tudi ljudje, ki so napravili vso to pot od prvega začetka pa do danes, svoje zadoščenje. Sedaj pa je pot utrta, bližnjice so poznane, steze so odkrite in markacija je izvršena. Obogačeni z izkušnjami prvih 20 let moremo iti dalje v globino in širino, podprti s širšimi pogledi na znanost in prakso.

Druga licitacija za gradbo proge Črnomelj-Vr-
bovsko. Ker prva licitacija za gradbo dveh odsekov proge Črnomelj-Vrbovsko ni uspela, je sedaj oddelek za gradbo železnic razpisal drugo licitacijo in sicer bo licitacija za prvi odsek: od km 0.0 do 8.840 12. oktobra, za peti odsek od km 40.939 do 47.660 14. oktobra v Belgradu. Za obe licitaciji ostanejo tehnični pogoji ter tudi splošni pogoji isti kot pri prvi licitaciji. Tudi načrti so ostali ne-izpremenjeni, izpremembe so le v predmetu del.
Kaj je z unsko progo. Iz Belgrada poročajo, da niso resnične vesti o ustavitvi dela na unski progi. Gre samo za zmanjšanje obsega dela zaradi bližajoče se zime.
Likvidacija: Martinušič in drug, tovarna usnja, družba z. o. z. v Ljutomeru.
Potrjeni poravnavi: BeraniS Jožko, trgovec v Litiji, Zupane Leopold, usnjar v Kranju.
Borza
Dne 21. septembra 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt ne-
izpremenjen na 237.20—238.80.
Nemški čeki so izkazovali danes zelo neenotno sliko tečajev: v Ljubljani so popustili na 13.95 do
14.15, v Zagrebu so se okrepili na 14.00—14.20, dočim so v Belgradu ostali neizpremenjeni na 13.90 do 14.10. Nadalje so beležili v Zagrebu za sredo novembra 13.90—14.10.
Grški boni so beležili v Zagrebu 30.40—31.10, v Belgradu 30.65—31.35.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 279.912 dinarjev, v Belgradu 7.097.000 dinarjev.
Ljubljana — tečaji s prlmom!
Amsterdam 100 h. gold..........2377.66—2392.25
Berlin 100 mark „.,,..	1758.03-1771.91
Bruselj 100 belg............741.70— 746.76
Curih 100 frankov............996.45—1003.52
London 1 funt.......211.76— 213.82
Newyork 100 dolarjev . , . ,	4371.00—4407.31
Pariz 100 frankov ......	118.61— 120.05
Praga 100 kron ......	151.33— 152.43
Trst 100 lir......... 230- 234.03
Curih, 21. septembra: Belgrad 10, Pariz 11.935, London 21.2825, Newyork (ob 9) 441.75, (ob 10.30) 442, Bruselj 74.54, Milan 23.25, Amsterdam 238.55, Berlin 176.65, Stockholm 109.72, Oslo 106.95, Ko-penhagen 95.025, Praga 15.19, Varšava 83.10, Atene 2.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.385, Buenos-Aires 112.
Vrednostni papirji
Čeprav so tečaji državnih papirjev danes Izkazovali nagibnost navzdol, je bil vendra trg prijaznejši in tudi promet je bil večji. Tako izkazuje Belgrad prometa 1,632.000 din. V delnicah je le malo tečajev.
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. pos. 96—98, agr. 58.50—60.50, vojna škoda promptna 457—462, begi. obvez. 85—87, dalm. agrarji 84—86, 8% Bler. pos. 98—09, 7% Bler. pos. 84—85, 7% pos. DHB 98.50—99.50. — Delnico: Nar. banka 7100—7300. Trboveljska 170—175.
Zagreb: Državid papirji: 7% Investicijsko posojilo 98-99 (99), agrarji 59.19-61, vojna škoda promptna 456-460 (459, 460), begluške obveznice 86—89 (88.50), dalm. agrarji 85—88, 4% sev. agrarji 57.50-60 (60), 8% Blerovo posojilo 90 denar, 7% Blerovo posojilo 86 denar, 7% stab. posojilo 95—97 (95). — Delnice: Priv. agrarna banka 212—215 (215), Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osješka livarna 170 denar.
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—99, vojna škoda promptna 458—459 (460, 459), begluške obveznice 87—87.50 (87, 86), dalm. agrarji 86—86.50 (86, 86.50), 7% BlorOvo-posojilo 8« denar. — Delnice: Narodna banka 7.220—7.300, Priv. agrarna banka 217 denar.
Hmelj
„ „ „	Žalec, 21. sept 1938.
Hmeljarska zadruga poroča, da je bilo nakupovanje letošnjega pridelka tudi danes prav živahno. Pri vsestranskem zanimanju in povpraševanju so se cene nadalje dvignile ter se je plačevalo danes za boljše in najboljše blago že splošno 27—28 din, izjemoma z napitnino vred pa sem-tertja tudi že do 29 din za kg. Ker je presoja kakovosti blaga nadalje popustila in so hmeljarji vedno bolj rezervirani, izpod 26 din za kg sploh skoro ni dobiti nobenega blaga več. Sicer pa so še neprodane zaloge letošnjega pridelka že zelo pičle in večinoma Ie še v bolj čvrstih rokah.
Iz Beškoslovaške poročajo, da je po daljšem zatišju v kupčiji, ki je nastalo zaradi zunanje političnih napetosti, sedaj kupčija zopet oživela. Pri precej živahnem povpraševanju so ostale cene v glavnem nespremenjene ter se za ltošnji žaleškie pridelek plačuje 15—22 Kč, to je 22-33 din za kg. Najboljš ter zlasti v barvi čim boljše blago je že močno razprodano in le še v pnr čvrstih rokah. Sicer pa je v žateškem okolišu prodanih doslej iz prve roke žo 40% letošnjega pridelka.
Živina '
Živinski sejem v Gradcu, okr. Črnomelj, 10.
t. m. Dogon: 8 telet, 104 juncev, 128 volov in 50 krav. Prodanih domačim kupcem: 1 tele, 20 juncev, 28 volov in 38 krav. Cene: teleta 5—fi.50, junci 3, voli 4.50, krave 2.50—8,50 din kg žive teže.
Kulturni obzornik
Dr. L. Trnjegorski t
Jugoslovanske manjšine u inostranstvu
Dr. Trnjegorski: Jugoslovanske manjšine u inostranstvu. Beograd 1938, str. 139. — Založba »Narod i država« v Belgradu je v latinici založila prepotrebno delo dr. L. Trnjegorskega o naših narodnih manjšinah v zamejstvu. Zlasti v današnjem času, ko nacionalna ekspanzivnost nekaterih narodov dosega svoj višek in preti s popolnim iztrebljenjem vsem manjšinam, moramo zlasti mi, mali narodi, biti pozorni na naše rojake, katere je usoda pognala ali pustila izven meja našo domovine. Pri nas se v tem oziru še vse premalo vodi evidenca o našem življu v tujini in o njegovi gospodarski in kulturni stopnji in potrebi. V tem oziru nam morajo biti zgled resnično Nemci, ki imaju v Stuttgartu svojo veliko organizacijo za svoje manjšine ter v Vratislavi in Mtlnchenu posebne znanstvene zavode za študij stanja 6vojih rojakov v svetu. Prav tako imajo Italijani, pa tudi Poljaki odlično organizirano skrb za svoje manjšine, dočim mi skoraj pozabljamo, da krvavimo kot narodno telo na vseh straneh. Če ne drugače, vsaj s poudarjanjem in poročevanjem naših manjšin v zamejstvu moremo in moramo vzgajati v narodnem smislu našo mladino ter zainteresirati ves narod, da se bo čutil eno vsaj v duhovni zvezi s svojimi brati ter iz tega izvajal tudi posledice. Danes se manjšinsko vprašanje rešuje navadno recipročno, lo je, kakor se posoja eni manjšini tam, tako se vrača drugi tu. Zato pa moramo najprej natančno poznati svoj položaj, da vemo zahtevali svoje pravice in biti v oporo svojim odcepljenim udom. Zato je taka knjiga, kot jo je napisal dr. L. Trnjegorski, naravnost potrebna vsem Sloven-
cem, še posebej pa našim šolam, ki morajo skrbeti za narodno vzgojo bodočih rodov. 35 strani je posvečenih samo Jugoslovanom v Italiji (o Slovencih se posebej ne govoril), kjer je na podlagi statistik dokazano pravilno razmerje med posameznimi narodnostmi, obenem pa opisan ves razvoj od pive delitve 1. 1866, ko so beneški Slovenci ostali pod Italijo, do zadnjih let, ko je prenehalo vsako kulturno delovanje ter je celo cerkev pod vplivom političnega nasilja. Nadaljnjih 2 8strani je posvečenih koroškim Slovencem, njihovi kulturni zgodovini in pomenu v slovenski zgodovini ter njihovemu sedanjemu položaju. Obenem z usodo te naše manjšine, ki je prikazana v statistiki in grafični razpredelnici, je obrazložen tudi položaj Nemcev na Kočevskem. Ker je jugoslovanska manjšina v Italiji in na KorOSkem pač največja, zato je prav, da je njima posvečeno pol knjige. Ostali del pa obravnava manjšine pod Madžarsko, Gradiščanske Hrvate, manjšine v Romuniji in Grčiji, v Albaniji in Turčiji. Tako je v tej priročni knjiž ici obdelano strokovno in pregledno celotno stanje naših manjšin v zamejstvu ter njihova prava zgodovinsko-kulturna podoba v preteklosti in sedanjosti, toda žalostni sedanjosti. Tiskana je na lep papir ter stane samo 12.50 din, kar je prav, kajti pri taki knjigi se ne sme gledati na dobiček, temveč gre za stvar, ki je vredna največje popularnosti. Naj sežejo po njej vse šole, vsa naša društva, privatniki, da bomo zrasli v eno z našimi narodnimi manjšinami v tujem svetu ter da bomo kot njihova matica v svobodni državi znali dvigniti svoj glas v primeru, da bomo z njim mogli kaj pomagati njihovemu življenju in jim dati novih moči.
r t J**"1?™ neenak« knjige r Trgovskem domu. Uredniki, ki organizirajo posamezne stroke na razstavi, so naprošeni, da pregledajo knjige na podlagi seznamov v dneh 23. in 24. «eptembra v Trgovskem domu dopoldne od 9 do 12 in popoldne dm 15 do 18. — Društvo slovenskih književnikov,
.Almanah kraljevine Jugoslavije. — Geopolitični pregled. V. zvezek, oddelek 1. (geografija, geofizika, geologija, demografija, antropologija, etnografija, arheologija, umetnost, naučni zavodi, muzeji in bibliografija). — Glavni urednik Viktor Manakin. — V Zagrebu v komisionalni založbi Nadbiskupske tiskarne izhaja že dalje časa »Almanah kraljevine Jugosla-v i j e«, nekaka priročna enciklopedija o vseh področjih jugoslovanskega življenja. Peti zvezek ima naslov »Naša zemlja« ter obsega polja, kakor smo jih navedli v naslovu. I. Geopolitični pregled kraljevine Jugoslavije prinaša statistiko in glavna dejstva, ki se tičejo geografskega pregleda, geofizike, geodezije, geologije, mineralogije in petrografije. II. Demografija poda znanstvene izsledke o antropologiji, prebivalstvu in etnografiji, III. Arheologija o predzgo-dovinskih najdiščih, o grški in rimski dobi ter o muzejih m njihovih zbirkah ter upravnikih. IV. in V. del Umetnost govori o razvoju in tipih arhitekture, likovne in dekorativne umetnosti, glasbe in o umetniških zavodih v državi. V knjigi se tako človek lahko naglo orientira o položaju države in o mejah, o administrativni razdelitvi države in posameznih banovinskih podatkih, o ureditvi naših meja po vojni ter glavnih datih naših mednarodnih pogodb, razvoju etnografije in etnologije v Jugoslaviji, o Olševi itd. Gotovo najbolje pa je obdelan oddelek o umetnosti, kjer so najprej razložene tudi splošno evropske umetniške dobe in slogi srednjega in novega veka do modernega impresionizma, nakar sledi šele splošni pregled umetnosti v Jugoslaviji, najprej arhitekture in slikarstva, potem pa še umetniške obrti in glasbe, kjer je dodan tudi alfabetični imenik vseh živih glasbenikov, ki sedaj ustvarjajo na področju naše države. V vseh teh pregledih je najnovejša slovenska znanstvena literatura
natančno izčrpana ter tako resnično predstavlja dobro informacijo o naših umetniških spomenikih. Popolnosti pa seveda ni mogoče nikjer, in tudi mimogrede za-
i —------ —-~~ —	i	iuui IIIKHU^I cuc f.tx
čutimo vrzeli, ki pa niso usodne. Na koncu sledi pregled umetniških zavodov po posameznih mestih, muzejev, arheoloških zblik, giH-tliemu zavodov, akademij itd. z navedbo njihovih zbirk in voditeljev. Ker je knjiga delana po najnovejši znanstveni literaturi, ki
je na koncu posameznih oddelkov tudi navedena, ter po statističnih podatkih ministrstev, banovin in državnega statističnega urada, predstavlja dobro enciklopedijo, ki bo prišla prav tistim, ki bi se na hitro roko radi informirali o vsem, kar tvori naše narodne vede, tako šolam kakor tudi državnim uradom. Drugi del bo obsegal pregled »našega državnega življenja« (letopis kraljevine Jugoslavije za 1. 1930—37, državno zakonodajo, sodski in verski ustroj ter mednarodna razmerja naše kraljevine: poslaništva in konzulati, mednarodne pogodbe ter narodne manjšine.) Tretji del bo predstavljal državni shematizem (državno ureditev, narodno predstavništvo, vrhovno državno upravo ter državno hrambo), četrti del pa pregled notranje uprave (zakoni, uprava Belgrada, shematizem posameznih banovin ter alfabetski register vseh upravnih in samoupravnih oblasti). Vsa ta štiri dela predstavljajo peti zvezek tega Almanaha kraljevine Jugoslavije ter znaša naročnina za vse štiri dele 300 din, za prvi in druiJi del skupaj pa 175 din.
Das Palaolithikum in Jugoslawten je naslov razpravi prof. Srečka BrocTarja, našega znanega odknvatelia najstare|še zgodovine naše zemlje, ki je izšla kot poseben odtisk iz svetovne arheološke revije »Quart&r« v Berlinu 1. 1938 (str, 140—172). Razprava obravnava vsa paleolitična najdišča v Jugoslaviji posebej pa se še ozira na slovenska paleolitična izkopališča v Olševi (Potočka zijalka), ki jo je odkril pisatelj sam ter je ena najpomembnejših in najstarejših najdišč v Jugoslaviji sploh, s katero se da primer-lati samo Kraninska najdba, dalje tudi najdbe v jami Spehovka m Mornovs, ki predstavljajo to dobo pri nas Brodar omenja tudi druge jugoslovanske izkopanine ter njihovo pomembnost. Ker so izkopanine prof! Bro-darja za vso slovensko javnost izrednega pomena, odkrivajoč najstarejše obličje naše zemlje iz časa, ko je tu živel še jamski medved in človek sam kot divja žival, poznavajoč samo še kameno kulturo, bomo v eni naših prihodnjih nedeljskih kulturnih strani posvetili tem izkopaninam posebno stran. Čutimo namreč ?vniQ dolžnost, da zainteresiramo najširše sloje našega naroda za delo, ki ga opravlja prof. Brodar ter sploh is najstarejšo zgodovino človeka na naših tleh.
Ali bo šlo
tudi brez bencina?
Spet jo divjal tajfun na Japonskem Tajfunova pot v )okoliamskcm pristanišču; slika je posneta kmalu po nesreči 1. sept 1938
Mussolini je govoril v Trstu, kamor je bil nedavno prišel na obisk.
se začne z glasnim ropotom pomikati naprej. Vozilo ni zgrajeno samo za pogon na bencin, ampak tudi na pouon — na les.
Slika bodočnosti? V tej obliki je še sen bodočnosti. Kajti nemška tehnika, ki se trudi, da za težka vozila ne uporablja bencina, zdaj še ni tako daleč, da bi mogla graditi sposobne in lepe osebne avtomobile na pogon z lesom, niti ne more še zvezati v samem vozu priprav pogona na les in bencin. Toda za težka tovorna vozila so že lesni plin kot pogonsko snov mnogokrat uporabljali. Pa ne samo lesni plin, ampak tudi jamski in ogljeni plin. Pa tudi druge nadomestilne snovi izpodrivajo bencin, zlasti špirit, metanol in ogljeni prah. Kot najstarejši nasprotnik težkih voz se"-po]rrvtta 'lokomotiva -in- skuša z vsakovrstnimi novimi napravami svojemu nasprotniku pripraviti sporno mesto. Vsa ta prizadevanja, da bi se za težke vozove uporabljal les, ogljeni prah i. t. d. kot gonilna sila, imajo en izvor: pomanjkanje surovin v Nemčiji. Zanimivi poizkusi izvirajo iz iznajdb, ki jih sedaj uporabljamo, in niso današnje, ampak iz časov, ko je bilo še vsega v izobilju, torej iz predvojne dobe in iz let 1925—30, ko o pomanjkanju bencina še ni bilo govora. Nobenega teh motorjev nišo zavrgli, da bi se Nemčija osvobodila uvoza bencina bolj zato, da bi se gonilna snov za težke vozove pocenila. Šele današnja Nemčija se je oprijela starih načrtov in je surovine v veliki meri ipkoristila.
Deljena radost voznika
Prvi poskus, ki so ga napravili, ni bil izffk, ampak raztezanje bencina. Kot najprimernejši se je izkazal špirit, potem pa metanol »umetni metil-ni alkohol«. Špirit se lahko prideluje skoro iz vseh vrst sadja, kakor tudi iz koruze, sladkorne pese, lesa in krompirja. Surovine bi bilo moči doma dosti pridobivati. Kot nadaljnja korist je še ta, da ni pri motor ju nobene spremembe, ako primešamo bencinu špirit. Že 1. 1925 so ustanovili družbo, ki je prodajala novo pogonsko snov »ma-ropolin«. Ta vsebuje na 100 delov bencina 25 delov špirita. Za one, ki s tem niso bili zadovoljni, pa je bil »Esser-Manopolin«, ki vsebuje poleg bencina in špirita še 10% bencola. Za vsakega uvoznika, ki je uvažal tekoče gorilne snovi, je bilo vrh tega z zakonom odrejeno, da mora biti mešanica najprej 2'A%, pozneje 6% od uvoženih pogonskih snovi z domačim špiritom. Pa tudi devizni prihranek ni bil velik. Cisti špirit pa kot nado-mestilna snov ne pride v poštev.
Najcenejši dobavitelj ^ p riroda
V nemških rudokopih" se letno Izgubi ogromna množina jamskega plina, ker ga premalo izrabljajo. Tukaj priroda brezplačno nudi surovino. Tudi pridobivanje mestnega plina iz premogove destilacije je bilo poceni, ravno tako se da iz lesa in vseh celuloznih snovi lahko pridobivati gorljive pline. Prestava bencinskega motorja na tak motor
Daladier in Bonnet v Londonu Oba francoska državnika v Londonu, kjer ju pozdravljata angleški ministrski predsednik Oiamher-lain in zunanji minister lord Haiifax. Od ieve: lord Haiiiax, neki pilo«, Chamberlain, »rane. poslanik Corbin, Iranc. ministr. preds. Daladier in lun. min. Bonnet,
Nemčija hoče svoj uvoz omejiti, ne da bi pri tem trpela njena industrija. Trudijo se, da bi dobili nadomestilo za vse surovine, ki jih morajo uvažati iz tujine. Zlasti pa si prizadevajo, kako bi dobili nadomestilo za bencin.
Slika bodočnosti
Svetovni kongres brezbožnikov
Medtem ko se ni angleško dnevno časopisje skoraj nič zmenilo za brezbožniški svetovni kongres, pa so katoliški londonski tedniki poročali razne posameznosti o kongresu, ki se je razvijal in končal brez vsake udeležbe javnosti.
Predsednik kongresa je bil belgijski svobodo-mislec dr. T o r w a g n e. Najbolj čudno je bilo to, ker na kongres ni bilo nobenega sovjetsko-ruskega zastopnika Zveze bojujočih se brezbožni-kov, ki jim angleške oblasti niso dovolile vstopa
Navzlic temu, da so se svobodomiselna združenja pred kongresom zaobljubila, da ne bo imel kongres »protiverskega značaja,« je prvi poglavitni govornik, Henri Lorulot, pisec svetoskrunske knjige »Vie comique de Jesus« (»Smešno življenje Jezusovo«), predaval o »grožnjah vatikanske podgane«. Vendar so se med kongresom večkrat slišali ugovori proti takim izvajanjem.
Po poročilu govornika Jožefa Mc Caboa je, razen v sovjetski Rusiji, največ brezbožnikov na
Sredi široke ceste, ki vodi skozi gozd, stoji avtomobil. Zmanjkalo mu je netiva, motor je utihnil. Voznik izstopi, gre v gozd in začne nabirati odpadlo listje in veje. Ko je nabral, se vrne k vozilu, obrne ročico na pokrovu motorja ter stlači nabrane veje in listje v posodo na prednjem delu vozila. Potem pritisne na gumb in vozilo, ki je odpovedalo poslušnost zaradi pomanjkanja goriva,
je bila preprosta. Namesto da bi bili pustili bencin kapljati, so vzeli v voz nekaj napolnjenih steklenic. Tu se je pojavila prva težava. Steklenica iz jekla, ki vsebuje tj kub. metrov plina — kar ustreza sedmim litrom bencina — tehta 76 kg. Rezervoar običajnega težkega voza sprejme 35—40 1 gorilne snovi. To zadostuje za 300—400 kin. Voznik bi moral za odgovarjajočo množino gonilnega plina vzeti s seboj 5 jeklenih steklenic, kar bi znašalo 380 kg. Za osebni avto to ne pride v poštev. Tudi za težke vozove je bilo znatno, in upravljanje s težkimi steklenicami voznika ni posebno veselilo. Z iznajdbo steklenic iz lahkega materiala se je teža tega bremena zmanjšala na polovico. Taka steklenica tehta 38 kg in ima 7 m'; večja teža spričo enake množine bencina je torej samo še približno 150 kg. Za težak tovorni voz to ni prevelika teža. V Nemčiji imajo že osem takih postaj v obratu, osem in dvajset jih pa še gradijo. Prihranki na gonilni sili, ki znašajo 25—30%, so za avtomobilski promet, ki bojuje z železnico hud boj, velika spodbuda za prehod k plinskim motorjem.
Motor na kavo
Švedski kralj Gustav v glavnem stanu manevrov Sedanjim jesenskim manevrom švedske armade je prisostvoval tudi kralj Gustav, ki ga je videti na sliki, ko z balkona svojega glavnega stana od-zdravlja prebivalstvu.
Windsorjeva
iščeta stanovanje
Edvard, windsorski vojvoda, prejšnji angleški kralj, biva v teh dneh s svojo soprogo v Parizu. Zimo bosta preživela v prestolnici ob Seim in iščeta primerno stanovanje. To je pa v Parizu prav tako težavno kakor v drugih velemestih. Zdaj ni prilična velikost, zdaj ti lega ni všeč, zdaj spet razgled ni primeren, tako da ima pač sleherno stanovanje kaj slabega. Vojvodski par vsako dopoldne išče stanovanje. Zadnjič sta že skoraj našla nekaj primernega, majhno, lično vilo na cesti Henri Martin. Upraviteljica, ki jima je razkazovala vilo in ki se ji seveda še sanjalo ni, s kom ima opraviti, je bila kaj ponosna na lepo stavbo. Toda vojvoda se ni mogel odločiti, da bi najel vilo. »Rad bi imel dva, tri prostore več,« je dejal. »Tu bi mi bilo nekam pretesno.« Upraviteljica ga je vsa ogorčena zavrnila: »Kaj, premajhen vam je ta gradiček?« je rekla z glasom, s kakršnim govori trgovec kupcu, ko vidi, da itak ne bo nič s kupčijo. »Da je pretesno za vaju dva sama? Potem vama pač ne bo drugega kazalo, ko da si najameta razkošen grad.« — »Saj to sva spočetka tudi mislila,« je z nasmehom dejal vojvoda in stisnil oskrbnici funtovski bankovec v roko. Nato sta a soprogo smeje se odšla iz vile.
Še večji prihranek izkazuje uporaba motorja na lesni plin. Gonilna snov velja tu samo osmino cene bencing. Toda lesni plin se ne daje v jeklene ali iz lahke snovi narejene steklenice. Tu si mora voznik sam pomagati s pomočjo generatorja na lesni plin, ki je vdelan v vozu. Množina plina, ki se pridobiva iz 2 kg na zraku posušenega lesa, je enak delovanju 1 kg bencina. In namesto lesa bi mogli uporabljati listje, slamo, kokosove lupine in kavina zrna. Brazilija bi mogla tako vso svojo kavino žetev spraviti v pristanišča na tovornih avtomobilih, pri katerih bi uporabljali plin, ki bi ga pridobili iz odvišnih kavinih zrn. V praksi je ves postopek še nekoliko obširen in za osebne vozove neprikladen. Toda za pogon poljedelskih strojev, zlasti v krajih, kjer je mnogo lesa, bi bilo to izvedljivo.
Prah iz oglja in gospodarstvo
Tehnična redkost je motor na oglje, ki ga je iznašel Pavvlikovski, Dieselov učenec. Eksplozivni motor, ki je bil zvezan z meglenim bencinskim
Priprave za protiletalsko obrambo v Marseilllu V velikih tankih prevažajo pesek na kraj, kjer bodo vaje za letalsko obrambo.
Kralj Boris v Parizu
Slika je iz parka gradu Rambouilleta. Od leve: predsednik Lebrun, bolgarska kraljica Ivana, bolg. kralj Boris in ministrski predsednik Daladier v pogovoru z Lebrunovima vnočkoma.
Češkoslovaškem, in sicer jih je od 15 milijonov prebivalcev 1 milijon.
Posebni pozdravni nagovor je imel dr. Tor-wagne na delegacijo rdeče Španije, kjer da so prvi bojevniki za svobodo vsega sveta. Dodal je, da ni nikjer tako vzornih brezbožnikov kot v Španiji...
Belgijski delegat Paul Braun je hudo napadal krščanske cerkve. Prav resno je poudarjal, da krščanska vera oropa človeka vseh človeških pravic, in da so vse cerkve uajzagrizenejše sovražnice demokracije.
zrakom ali s plinom, je nadomestil ogljeni prah. Pavvlikovski je moral premagati velike težkoče, da je iznašel uporabljiv stroj. Največja ovira so bili univerzalni zaostanki, ki so se pojavljali pri izgorevanju prahu. Z novimi pripravami so pa mogli ta zaostanek znižati na 1% in neprestani metalur-gični poizkusi so dovedli do zmesi, ki zmore 10.000 obratovalnih ur. To je precej več kot more zdržali jermenje in podobno pri današnjih bencinskih motorjih.
Konjska sila stane na uro približno 0.50 din. Voz, ki prevozi 60 km, bi s to pogonsko silo porabil dosti manj kot na bencinski pogon. Seveda, kar se prihrani pri gonilni snovi, za toliko je pa motor dražji, tako da ima prizadevanje za nado-mestilno snov za bencin le ta smisel, da zmaga gospodarstvo po načrtu, kakor ga hočejo zmagati Nemci.
Med tovariši
Gospod Sant-Quentin, francoski poslanik v Združenih ameriških državah, se je pretekli teden peljal z »Normandijo« v Newyork. Na isti ladji je bila tudi svetovna umetnica na ledu in sedanja filmska igralka Sonja Henie. Poslanik je z lepo Sonjo otvoril prvi ples na ladji in jo je nagovoril kot »gospa tovarišica«. Ko ga je vprašala, zakaj da ji tako reče, ji je poslanik odvrnil: »Ali si nista najina poklica podobna? Vi plešete po ledu, in mi, diplomati, po vrvi, ki je napeta nad prepadom. Oba pa to delava na ljubo ljudem.«
v državo, kar je brez dvoma uspeli učinkovite protestne propagande krščanskih krogov v Angliji.
Predsednik je najprej prebral poslanico načelnika sovjetsko-ruskili brezbožnikov, kjer je označena zahteva, da naj brezbožniški delavski krogi pripravljajo podlago, na kateri naj bi oživelo skupno delovanje z intelektualnimi kristjani. Različne nacionalne brezbožniške zveze si morajo zastaviti smoter, da vprežejo vse nevtralne kulturne in poklicne organizacije za enotno delovanje zoper krščanske cerkve.
moderna higijena ust CENEJŠE Kupite še danes propagandni zavoj
1 VADEMECUM ZCO UStCO[4WVZ4UASms ZCUkH ) 1 VADEMECUM fuzsta, zco z&Sc, v^Aa, *
(Ti zavoji bodo v prodaji samo omejen časi)
BARNANGEN — STOCKHOLM
Zaloga: COSMOCHEMIA, ZAGREB, Smičiklasova ulica 23
Roparski napad
Sv. Katarino pojasnjen
pod
V lentvIŠkem hribu nad Dravljaml Je votlina, kjer so domačini zapazili zalogo ukradenega blaga in to naznanili mestni policiji v Ljubljani. Ta je kraj zastražila. Pojavil se je Kolman Ludovik, zloglasni tat z Gorenjskega, vodja vlomilske in roparske tolpe. V notranjem žepu njegovega telovnika so našli sreberno uro z verižico, skrbna zavito v cunjo. Vprašali so ga, odkod ima to uro. Izprva se je izgovarjal, da jo je že pred meseci kupil od nekega delavca. Po daljšem prerekanju mu je dejal komisar: »Čemu tajite? Kar po pravici povejte!« Kupljene ure pač nihče ne bo skrival pod telovttikom. Nato vj«.,4ejal Kolman: »Prav po eesnici bom povedal; vzel sem jo nekemu duhovniku.« Rabil je seveda krepkejši izraz. Pravil je, da je z nekim B6«'ariČeAf hodil i>tf";#etokata-rinskem hribu, Bosanci so namreč zelo dobri posredovalci za ukradene obleke, da jih spravijo v Bosno in tamkaj prodajo. Ko ie mene zagledal, fe rekel Bosancu: »Tamle je neki župnik; pri njem bova dobila denar.« Pričakala sta me na kolovozu, ravno na sredi turistovske poti med Borme-som in Sv. Katarino, kjer strma pot prehaja v vodoravno, izprehajalno, ob ostrem ovinku, in me oropala. Kolman mi je s strokovnjaškim gibom odpel verižico in dvignil iz žepa srebrno uro, nato pa še iz hlačnega žepa denarnico, hitro jo je izpraznil; bil je notri 6amo kovani denar. Prav mirno sem mu rekel: »Denarnice itak ne rabiš, daj mi jo nazaj.« Vrgel mi jo je pred noge; v njej so stale še 4 krone »za berače«; ugrabil pa mi je 82.50 din. Med tem časom je Bosanec izpraznil žepe moje salonske suknje. Vzel mi je listnico, kjer ni bilo nikakega denarja; vse legitimacije
(železniško, planinsko, tramvajsko) je izmetal iz nje, misleč da 60 bankovci skriti v zadnjih predalih.
Klicali so me na policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. Na hodniku pred komisariatom je sedel Kolman; policist ga je stražil. Ko je Kolman zagledal mene, je dejal stražniku: »Je že pravil« Jaz sem ga seveda tudi prepoznal. Na komisari-jatu sem opisal uro in verižico; ko so mi jo pokazali, sem jo takoj spoznal za svojo, saj sem jo 33 let nosil s seboj. Posebnost je pa tale: Leta 1929. sem bil na svetovni razstavi v Barceloni. Mudil sem se v mestu 4 dni. V Španiji ee mi je pokvarila žepna ura: pero je počilo, V Barceloni sem jo dal popraviti, Urar je pa na znotranjo stran pokrova vtisnil svoje znake s pristavkom: »Barcelona«.
Kolman je glede mene vse priznal. Bosanec Hojdenič Čamil še taji. Našli so pri njem mojo atu sem opisal uro in verižico; ko so mi jo poka-so mi listnico, Neštetokrat sem jo imel v roki in jo izvrstno poznam po vseh njenih predalih. Seveda je prazna in je nepobiten dokaz njegovega roparstva.
Ena stvar me je pa vendarle presenetila. Ob napadu sem bil popolnoma miren in rop se je izvršil skoraj v »prijateljskem« razgovoru. Ko so pa Kolmana prijeli, so našli v žepu njegovega suknjiča navaden kuhinjski nož; ob napadu sta ga razbojnika najbrž imela pripravljenega v aktovki, ki sta jo nosila s seboj. Ko bi se bil jaz branil, bi se bila zadeva najbrž končala bolj — tragično.
Dr. Ivan Knilic, profesor škofijske gimnazije,
Št. Vid nad Ljubljano.
\mssm
'Mlad, večji obrtnik
s posestvom, Išče do 30-lfctno gospodinjo, dru-^abnico-, s premoženjem,
ki bi se zavarovalo na varrtom mestu. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »PoznejSa ženitev« St. 1S015.	(ž)
Močnejšo svetlobo
pri avtomobilu ameriSke fabrlkadle
Vam nudijo
BOSCH
reflektorski vložki
Generalno zastopstvo:
Jugoslavemko industrijsko i trgovafko d. d.
Zagreb, Gunduličeva 17. Telefoni: 22-652, 22-615 BoscK-postrežba Ljubljana ;
KralJIC Joie, Gosposvetska cesta 1
Bosch-postrežba Maribor! Alfred Marini, T.iaSka cesta 16
Nemški avtobus z izletniki je imet smolo
Zraven Dobrljina v Bosni se je 19. I. m. prevrnil nemški izletniški avtobus, ki je vozil nemške izletnike iz NUmberga iz Banjaluke v Kostajnico, kjer je bil zanje naročen obed. Cesta je precej ozka. Pred avtobusom pa je počasi vozil bosanski kmet, ki se nikakor ni hotel izogniti avtobusu, zaradi česar je moral avtobus prav počasi voziti. Tik pred Dobrljinom se cesta nekoliko razširi. Tukaj je šofer pognal in hotel _ prehiteti kmetovo vozilo. Vendar se mu to ni posrečilo. Tik kmečkega voza je avtobus zapeljal pod cesto, nakar se je prevrnil v jarek.
Izletniki so na vso moč začeli klicati na pomoč in ljudje iz bližnjih dobrijinskih hiš so res takoj prihiteli pomagat. K sreči je bil avtobus tako močno zgrajen, da ni bil uiti hudo
poškodovan, niti niso bili potniki huje ranjeni. Izvlekli so jih iz avtobusa ter jih v osebnih avtomobilih prepeljali v Kostajnico, odkoder so potem z vlakom odpotovali v Zagreb, ko so se seveda poprej še pokrepčall z naročenim obedom. Medtem so avtobus izvlekli iz jarka ter ga popravili, ko so naglo dobili nadomestne dele iz Zagreba. Nato je avtobus odpeljal v Zagreb, kjer je naložil svoje ljudi ter jih odpeljal nazaj v Niirnberg.
Temu avtobusu je v Crikvenici nekdo ukradel dve kolesi, pri Stolcu v Bosni pa so.otroci nanj metali kamenje in mu razbili šipe. Časopisi so sedaj upravičeno hudi zaradi tega. ker tako postopanje s turisti škoduje tujskemu prometu.

Celje
C Tajništvo JRZ ima uradne ure od 9. do 12. dopoldne v Prešernovi ulici 15.-I.
c Na veliko tombolo v Kranj bo vozil celjski mestni avtobus dne 2. oktobra. Odhod v nedeljo 2. oktobra opoldne izpred celjskega kolodvora, povratek ob 0. zvečer. Prijave sprejema podružnica »Slovenca« v Celju.
c Kino Union: »Za žensko čast«. (Robert Taylor.)
c Romanje k Mariji Bistrifki bo nepreklicno v soboto 24. septembra in v nedeljo 25. septembra. Odhod v soboto 6.45, izpred celjskega kolodvora, povratek v nedeljo zvečer. Romanje bo ob vsakem vremenu I
c Mestno poglavarstvo vabi obveznike obvezne telesne vzgoje, njih starše, kakor tudi vse one, ki se zanimajo za telesno vzgojo, da se udeleže strokovnega predavanja dne 27. septembra ob 8 zvečer v telovadnici okoliške osnovno šole.
c Po evidenci Javne borze dela je bilo 10. septembra 202, 20. septembra pa 220 brezposelnih.
c Klub roverjev v Celju ima v nedeljo 25. septembra v novem društvenem lokalu pri Pertinaču svoj redni, strogo obvezni članski sestanek.
c Tri kolesarske nesreče. Ko so je peljal 36-letni najemnik posestva Blazinšek Gregor iz Rup pri Šmartnem v Rožni dolini v Dobrni, je padel s kolesa in si zlomil levo roko v ramenu. Planinšek Rernard, 16 letni ključavničarski vajenec iz Trnovelj, je včeraj dopoldne tako nesrečno padci v Gabcrju s kolesa, da si je zlomil levo roko y laktu. S kolesom se je istega dne ponesrečil
32 letni tovarniški delavec v tovarni Westen Led-nik Ivan iz Dobrave pri Celju. Pri padcu si je zlomil levo ključnico.
c Krava jc naliodla 8 letnega posestniškega sina Dolinar.ja Milka iz Migojnic pri Grižah in mu razmesarila obraz. Dečka so morali pripeljati v celjsko bolnišnico.
Trbovlje
Kino Društveni dom predvaja prihodnjo nedeljo velik film »Predstraža v Maroku«.
SK Orient (Sušah ) v Ljubljan
V	nedeljo gostuje proti našemu ligašu odlično moštvo iz Sušaka. SK Orijent je v zadnjem času zelo napredoval, kar dokazujejo njegovi rezultati proti Fiumani in Hajduku, ki jih je premagal z rezultatom 1:0. V Ljubljani bo nastopil v svoji najmočnejši postavi, ker bo pač skušal ponoviti rezultat 4:2, ki ga je pred 14 dnevi dosegel proti belo-zeleflim.
V	predtekml bosta igrala za točke Svoboda in Hermes; tudi pri tej tekmi se o.beta ogorčena in lepa borba, tako da bo,do ljubitelji nogometne igre prišli pri dvpjnem programu povsem na svoj Jaicun.
Po šporfnem svetu
Japonski športniki se kljub temu, da se ]e .Japonska odrekla izvedbi prihodnje olimpiade, dobro pripravljajo za Helsinki. Njihovi najboljši
Rečica ob Savinji
Občinska ubožnica. Občina je kupila del Mo-
krinovega posestva z gospojdarskim poslopjem v Sp, Rečici, ki ga bo preuredila v občinsko ubož-nico. Nakup je ugoden, zlasti ker je poslopje zelo prikladno v ta namen in se bo z razmeroma malimi stroški dobro preuredilo. Občani pozdravljajo to socialno prizadevanje občinskega odbora.
Akcija za elektrifikacijo gornjegrajskega okraja dobro napreduje. Vse zainteresirane občine so izjavile, da prevzamejo jamstvo za najetje posojila, ki ga bo v ta namen treba najeti pri podružnici banovinske hranilnice v Celju. Splo,šna želja prebivalstva je, da bi tudi v naši dolini že letos zasvetila banovinska elektrika.
Smarfno ob Paki
Tukajšnja Vrtnarska in sadjarska podružnica priredi v šolskih prostorih v nedeljo 25. t. m. veliko sadjarsko razstavo ob 15 letnici svojega plo-donosnega delovanja. Vsi sadjarji od blizu in daleč, zlasti pa trgovci s sadjem, ste najvljudneje vabljeni, da, si to bogato razstavo ogledate v čim obilnejšem številul
Dobrepolje
Tatvina. Pretekli teden je bila ukradena posestniku g. Grmu v Mali vasi večja količina suhih gob. Prizadeti . trpi znatno škodo.
Državna razredna loterija
,	. Vsem cenj. interesentom vljudno priporočamo,
da si čimprej nabavijo oziroma rezervirajo srečke za I. razred 37. kola pri
Glavni holehturi ŠAGRfiV dr. z o. z., Ljubljana, Frančiškanska 5
Srečke za I. razred stanejo: Cela 200 din, polovična lOO din, četrtin k a 50 din
Dobitki v tekočem sedem in tridesetem kolu ostanejo po načrtu isti, kot so bili v 36. kolu, in bo že v I. razredu premija 300.000 din
Žrebanje I. razreda se vrši 12. oktobra 1938
Svoje stalne odjemalce srečk, kateri žele imeti v tekočem 37. kolu iste srečke, katere so imeli v 36. kolu, vljudno prosimo, da nam to čimprej ustno ali pismeno sporoče, da njihove srečke rezerviramo, ker je za tekoče 37. kolo zelo veliko povpraševali je po srečkah iz naše kolekture
plavalci dosegajo stalno čase, Jtaferlm so Itos edino svetovni mojstri, V Tokiu je preplaval Ama-no, svetovni rekorder, na 1500 m pri prvih izločilnih tekmah v času 19:19.2; Arat je porabil za 200 m progo v prostem plavnju 2:10.6 min., med tem ko je Hamuro porabil za 200 m v prostem plavanju 2:42.2 min.
Nov svetovni (absolutni) rekord v hitrostni avtomobilski vožnji je postavil Anglež Cobb Z vožnjo 563.57 km na uro.
Viviane Hulter, slavna Švedska drsalka V umetnem drsanju na ledu, se bo poročila v oktobru 6 vojim rojakom, milijonarjem Nijo Tholan-dom. Po poroki bo poskusila svoj srečo še pri filmu, ki je zanj baje nadarjena.
FIS-ine tekme bodo v februarju L 1939 v Zakopanih na Poljskem, kjer so priprave že v polnem teku. Veliko skakalnico, ki bo dopuščala skoke do 80 m, r>reurejajo. Tudi progo za smuk že pripravljajo. Poleg tega pa gradijo velik in moderen hotel.
Matti Jarvinen — trener za Kitajsko. Odlični metalec kopja Finec Matti Jirvinen je prejel ponudbo za trenerja na Kitajskem, kjer na bi ostal pet let. Toda Jarvinen se še ni definitivno odločil za prevzem tega mesta, četudi 60 finančni pogoji taki, da bi skoraj vsakega zapeljali.
Tommy Farr se hoče le z Louisom boriti. Bivši prvak v težki kategoriji Tommy Farr, ki se 'že celo leto nahaja v Ameriki, je dobil povabilo, da se bori v težki kategoriji v izločilni tekmi, katere zmagovalec ima pravico spoprijeti se z Joe Louisem za naslov svetovnega prvaka. Toda Farr je ponudbo gladko odklonil, češ, da mu niti na misel ne pride, da bi 6c boril v izločilnih tekmah, ker mu je bila obljubljena takoj po prvi borbi z Lo,uisom, katero je svetovni prvak po točkah prav tesno izvojeval v svojo korist, rc-vanžna borba za najvišji naslov v boksu. Prireditelj Mike Jakobs pa vztraja pri izločilnem tekmovanju in Farr bi se moral že prihodnji mesec boriti s Fincem Gunnar Barlundom. Farr, ki tega seveda noče, je sprejel ponudbo, da se v novembru spoprime z nekim italijanskim Amerikancem, v marcu prihodnjega leta pa z Maksom Schmc-lingom(7). O tem seveda še nihče ničesar ne ve.
Lepi rezultati ob zaključku lahkoatletske sezone. Po vseh delih Evrope in ostalih krajih sveta zaključujejo lahkoatleti mednarodna tekmovanja in državna prvenstva. In ravno ob koncu sezone se pokažejo rezultati v pravi luči. Tako je v Oslo tekel Holandec Osendap 200 m progo v 21.2 sekundah! Ostale tekme pa so takole izpadle: 3000 m Šved Jansson (8:28.7); 200 m zapreke: Francoz Andree (25.9); 800 m: Francoz Levecque (1:52.6); skok s palico: Danec Larsen (3.9 m); kopje: Finec Nikkanen (69.72 m); skok v daljavo: Norvežan Hanscn (7.21 m); krogla: Estonec Kreek (15.56 m); 100 Holandec Osndap (10.9); 400 m Holandec Baumgarten (49.6); 500 m Anglež Emery (15:05.4); 400 zapreke: Šved Areskong (54.6); skok v viino: Šved Landquist (1.95 m); disk: Sved Bergh (50.63 m).
Vesti športnih zvez, klubov In druStev
J, jugoslovanska splošna plavalna šola Ima v kopališču SIi Ilirije, v zaprtem, ncrovnlnem zimskem bazenu tečaj za inlnJSe tekmovalci!, ki lin trajni dn 1.1. oktobra in se vrti vsak dan od 13.80 do lfi ln od lfi.HO jlo IS. V tečaj s« sprejmejo plavalci, moški lil ionsko, brez ozira nn to, če so člani knketsn športneifn druiitva nli ne. Prijave sprejema trener v kopališču, prijavnlne n i nobene.
Poletno kopališče SK Ilirije ho od 2«. t. m. daljo zaprto. Pprnva prosi obiskovalce. ki Imnjo v shrambi
Irrti.ujnn nhjak. Hn ,,-l^njn rfn	-.-u v
ostane Se nekaj čnsa zimsko (zaprto) kopališče ia tOi čajo plavalne šole.
Iz najboljšega nepremočljivega lodna
nudi jesenske športne damske in moške plašče od 240 din naprej — iste fantovske in dekliške od 150 din naprej
F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Programi Radio Ljubliana i
Četrtek, 22. septembra: 13 Orkestralna glasba (ploščo) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 18.20 Kvartet mandolin — 18 Koncert Radijskega orkestra — 18.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Hudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.80 Nael nalna ura: predavanje ministra za telesno vzgojo naroda — 19.50 Deset minut zabave (g. Fran Lipah) — U) Koncert delavskega pevskega društva »Cankar« — 20. 0 Koncert Kadilskega orkestra — 20 Napovedi poroči.a 22.15 V plesnem ritmu (plošče) — Konec ob 23.
DrugI programi i
Četrtek. 22. septembra: Belgrad: 20 Narodne pesmi, 20.30 Simfonični koncert — Zagreb: 20 Večerni koncert, 22.20 Plesna glasba — Sofija: 20 Lahka glasba, 20.30 Koncert Radijskega orkestra, 21 Koncert skladb Dimitrija Nenova, 23 Za ples — Praga: 19.25 Operna ura. Orkester in solisti — Htidimpešta: 22.30 Koncert vojaške godbe, 23.10 Jazz — Kiinigsberg: 20.10 Simfonični koncert — Pariz: 20.30 Prenos iz gledališča.
Molž oglasi
V malih oglasih velja vsaka beseda I din: tenltovanjakl
dvojno. Najmanjši tnesek ta mali oglas ti din. • Mali oglasi »e plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokolonska, S mm visoka petltoa vrstica po S din • Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti tnarako.
Jluibodobe
Mlinarja
ki zna sam mleti, sprejmem. Hetzl. mlin, Ko-šakl, p. Pesnica. (b)
Pletiljo
fino, za stroj št. 8 ln 12, Iščem za takoj. Stanovanje ln hrana v hiši. Plača dobra. — Jos. Kern, strojno pletilstvo, Slav. Brod.	(b)
izid razpisa za idejni osnutek zgradbe ministrstva zgradb v Belgradu
Po pregledu vseh del in izločenju tistih, ki niso izpolnili pogojev razpisa in programa, je ocenjevalna komisija dognala, da trud tekmovalcev sicer zasluži vso pohvalo, vendar ni niti eden svoje naloge tako zadovoljivo rešil, da bi se njegova ideja mogla popolnoma in v celoti porabiti kot temelj za izdelavo projekta.
Zaradi tega dognanja je ocenjevalna komisija odločila, da ni nikomur mogoče podeliti ne prve in ne druge nagrade.
Z ozirom na relativno vrednost posameznih osnutkov in po zaporednem pregledu najuspešnejših idej, je ocenjevalna komisija soglasno sklenila takole razdeliti razpoložljive nagradne vsote:
Tretjo nagrado v znesku 20.000 din podeliti osnutku pod znakom »Grad«, katerega avtorja sta gg. arhitekta Lorencin Ante in Gu-dovič Dragan iz Belgrada.
Odkupiti:
a)	Po 10.000 dela označena zi >67«, »MGT«, »BGD-938«, »MTM-Z«, > REMI« in >1221«.
b)	Za 4.000 din delo označeno z »MGK« (v latinici).
c)	Po 3.000 din deli z znakom: »NI-GRA« (črno) in »NOVI GRAD«.
Kuverte z imeni avtorjev odkupljenih del niso odprte, ker je treba prej dobiti njihove pismene izjave, da se strinjajo z navedenim odkupom.
Razstava del bo v dvorani »Udruženja inženjera i arhitekta«, Ulica kralja Ferdinanda 7, od 26. do zaključno 30. septembra 1938, vsak dan od 8 do 12 in od 3 do 6.
Krojiljo
za triko perlloi sprejme »Lana«, tekstilna tovarna, Ljubljana, Gregorčičeva 5.	(b)
Vež izvežbanih pletilj
na stroju št. 10 sprejmem takoj v stalno zaposlitev. Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica.	(b)
Žagarja
na kmečko žago, ki zna delati tudi z gatrom — sprejmem. - Samski ima prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Žagar 628-38 kr.«.
It^TT«FfTTPj
Kislo zelje, repo
in cele glave za sarmo, novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenčnlh cenah G. Erklavee, Ljubljana, Povšetova ul. 47, telefon 26-91.	(1)
Dežne plašče, obleke,
perilo itd. si nabavite najboljše ln najcenejše pri Presker, Sv. Petra cesta 14.	(i)
I a sveže slive
bosenske, kg 3 din fran-ko voznina, razpošilja po 60 kg liošarice G. Drech-sler, Tuzla.	(1)
Konfii Ahačičj
16
Bumček in Bunkica
Bogelc se zbudil, slon pa si poma-ne oči in vzdihne: »Bogec moj, ker si za 6tol me rabil, si name pozabil. Vendar kar mirno spi, saj se nikamor mudi, kar povejte tem angeljčkom zbranim, naj me okrase in kot s tem fazanom narede!« In res je Bog naprej zaspal in slona angeljcem v oblast dal. Angeljci pa 60 se dolgo posvetovali, kaj bi slonu v kras dali, sukali so glave, pa niso uganile prave. Kar se spomni najmlajši in zavpije: »Halo, angeljci, kdo pa tisti rep krije, ki smo ga prej prenašali sem iu tja? Slonu ga dajmo, ha-ha-haU
/ v \ i !| /A j	T
v	<■ «
® •f j
\lftg® /____**
^Tf. i
In prinesli so angeljci dolgi goli rep iz skladišča in ga obesili na oni" slonov del pri glavi, kjer se jim je zdelo, da se rep najlepše uveljavi. In ,. vsi angeljci zaženo strašen halo: »Glej ga no! Bandero stvarstva slon ima, ker mu s čela rep binglja, ha-ha-ha! Lepo smo slona okrasili, zdaj bomo še večjo pohvalo dobili! Preljubi Bogec, zbudi se, poglej, kaj angeljci naredili 60.«
In Bog odpre svoje oči, se razjezi in govori: »Oj, ti nerodni angelj ti I -' Saj pravim, je vse narobe, če Bog spi!«
Kislo zelje, repo
sarmo, prvovrstno, vsako množino, dobavlja Ho-man, LJubljana, Sv. Petra ceBta 81. tel. 86-89. Cene brezkonkurenčne. 1
Brinje in fige
nudi Sever & Komp. — Ljubljana.	(1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
iMh
cenah
Nova trgovina
Unbllam • Trrievs cesta 3«
(nasproti Gospodarske iv««»
Krompir
Ima naprodaj v večjih množinah in po ugodni ceni Kmetijsko društvo Vldem-Dobrepolje. (1)
Gostilničarji
prvovrstno, sladko Portugalko dobite pri Franc Kramar, Ljubljana, Tržaška cesta 77. Pohitite z nakupom.
Bosenske slive la
zrele, zdrave in zelo lepe Imamo danes veliko zalogo in izbiro. Pohitite! Ker jih bomo imeli samo še nekaj dni. štajerska jabolka po 2 din. Lepe hruške za vlaganje Zapomnite si, velika izbira ln najceneje samo pri »Jugosad«, Resljeva cesta 4 — Telefon 28-27.
Resnico govore, ko trdijo,
da prodajamo najboljša tn najcenejša
kolesa
rezervne dele tn
motorna kolesa.
Velika Izbira I
Splošna traovsHa dražba
B O. Z.
St Vid nad Ljubljano
Kunaver Ludvik
gradbeno • strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra St 6, telefon 37-33, tma naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih In stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
VEC
STAVBNIH PARCEL
v bližini kolodvora v St. Vidu • se pod ugodnimi poguji proda. - Poizve se: Vižmarje 59.
Zidana hiša
pritlična, z gospodarskim poslopjem, zelenjadnlm in sadnim vrtom v ljubljanski okolici, po primerni ceni naprodaj. — Prikladno za obrtnika ali upokojenca. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15024.	(p)
Parcela v Mariboru
ea. 1200 m' (ali razdeljena) naprodaj po 30 din. Lepa lega. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št 13.437.	(p)
Parcela
10.000 m«, v okolic! Rudnika, naprodaj. Cena primerna. Pripravna za zidanje vil za upokojence. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14999.	(p)
Lepo posestvo
trlčetrt ure oddaljeno od LJubljane, naprodaj. — Vzamem tudi za 60.000 dinarjev hranil, knjižice Kmečke pos. ljubljanske. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14987.	(p)
II
Vajenci
ii
Vajenca
močne postave, z dobro šolsko izobrazbo, takoj sprejmem. Alojz Krainz, trgovina z mešanim blagom, Ljutomer.	(v)

Kupimo
Vsakovrstna
zlato kupuie
po najvišjih cenah CERNE, juvellr, Ljubljana JVolIova ulica štB
itanoianja
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
išče mlad par za 1. okt. Ponudbe: škrabčeva ul. št. 7, za g. inž. šulgina.
ODDAJO:
Vež stanovanj
in trgovino pri Rimskih toplicah, ugodno oddam. Naslov v podruž. »Slovenca« v Celju.	(o)
Dvosobno stanovanje
z verando in pritiklinami (brez kopalnice)., na prostornem vrtu, blizu Glavnega trga in testnega doma, oddam s 1. oktobrom. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 15041.
Lepe starke
Poskusite ta enostaven lahek način, da boste izgledali sveža in mlada
O metana mleka in olivno olje, oboje pre-čiščeno — in pasterizirano — pomešana sta že z drugimi dragocenimi tajnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem se že dvajset let izdeluje bela nemastna krema Tokalon. Ona hitro hrani ln pomlajuje Vašo kožo. Odstranjuje gube in pege s tena. Od nje Izgleda koža sveža in mlada ter daje prijeten občutek in vonj. Dlačice ne rastejo več. Francozinje se kot celota smatrajo danes mnogo lepše, kakor so bile pred nekoliko leti. Strokovnjaki pravijo, da se mora ta nenavaden pojav pripisati zelo povečani porabi kreme Tokalon. Vsak mesec se Jo proda do milijona tub. Tudi Vam je potrebno, da jo začnete še daneg uporabljati, pa llOSta izgledali-, vssko jutro mlajša. Uspešna učinkovitost Vam je zajamčena v vsakem primeru, ali pa se Vam vrne denar.
Prostovoljna javna dražba
Dne 29. septembra 1938 ob 15 bo naprodaj na licu mesta na prostovoljni javni dražbi
enostanovanjska hiša z vrtom (vila) v LJubljani, Mišičeva ulica 2
obstoječa iz kleti, pritličja, 1. nadstropja in mansarde. V kleti, ki se nahaja pod vso hišo, je poleg drvarnice lepa pralnica. V pritličju jo velika predsoba, kuhinja, tri sobe in pritikline. V prvem nadstropju so štiri sobe in velika, moderna kopalnica. V mansardi sta dve sobi, ostalo je podstrešje. Zazidane ploskve je 178 ms, vrta 1022 m*. Na vrtu je lesena garaža.
Dražbeni pogoji in vsa pojasnila se dobe v odvetniški pisarni dr. Stanka Juga, Ljubljana, šelenburgova ulica 3/11.
Inserirajte v ,.Slovencu" I
Med kitajskimi teroristi 8
Začelo se mi je svetlikati, šuštenje, ki sem ga slišal, je najbrž prihajalo od drgnenja vrvi ob moj balkon.
Policaj je nadaljeval:
»Brž ko je bila vrv pritrjena, se je je oprijel z rokami in začel plezati. Približal se je. oknu gospoda Martina. V tem trenutku smo dobili vtis, da bo vdrl, in usrelili smo ga.«
Prijatelj si je mel roke. Smeje se je obrnil k meni:
»Mislim, da nam lahko daš kakšno pokrep-čilo, dragi. Kajti brez tega naglega posredovanja bi bil ti ob tej uri brez dvoma le pokojni gospod Martin . ..«
»Ali res misliš, da...?«
Obotavljal sem se, da bi dovršil stavek, pa ga je Leclerc namesto mene:
»Temu nočnemu Hkrobatu je bilo gotovo od «Gonga» naročeno, naj te spravi na oni svet. Teroristi ti gotovo niso odpustili, da si razkrinkal Tchenga in da si spravil v nevarnost njihovo organizacijo.«
»Toda vendar, ali si vedel za ta atentat?«
»Moj poklic je v tem, da se ukvarjam s temi stvarmi,« se je nasmehnil Leclerc. »Toda ne bi imel prav, če bi mislil, da si le od včeraj pod policijskim nadzorstvom. To varstvo se je ojačilo, a obstajalo je že. Spomni se dneva, ko sva šla na letališče, da bi gledala akrobacije ulKigcga Kwana... Med potjo si mi omenil ču-den""dogodek: spremembo kulija v ojnicah tvojega rickshawa.. Ohl «Gong» ni hotel tvoje smrti v onem trenutku — vsaj mislim tako. Toda tvoja poročevalska radovednost je poznana in teroristi so želeli, da te spravijo kar najhitreje iz mesta .. Prav zato sem se tako nenadno ustavil pred policijsko stražo, čc se
spominjaš... Telefoniral aem, naj postavijo enega nadzornika na stražo v hotelu Evropa.«
Osupnil sem, kajti nikoli nisem niti slutil o tem straženju.
»Sicer pa,« je vprašal tovariš, »kdo stanuje v oni sobi na levi, kajti napad se je začel od tam?«
»šli smo gledat, je odgovoril eden izmed policajev, »toda soba je seveda prazna. Upravitelj nam ni mogel povedati.. .«
»To se pravi,« je vpadel v besedo upravitelj, » lahko vam pokažem le listek, ki ga je napisal neki Kitajec, oblečen po evropsko. Ta je prišel včeraj popoldne, da bi vzel eno sobo v najem.«
»Ali ste ga spoznali v mrtvecu?«
Upravitelj je odkimal z glavo.
»Ni isti.«
»Da.« je zamrmral sanjavo Leclerc, »prišel je kot nesumljiv popotnik in najel sobo, da bi ga potem, ko pride ura, nadomestil ubijalec.«
»Dovolite, načelnik?« je dejal naglo eden izmed treh policajev.
»Govorite, dečko.«
»No dobro! Je nekaj, česar ne razumem in kar mi dela skrbi. Pravite, da je imel ta Kitajec nalogo ubiti gospoda Martina?«
»O tem ni govora.«
»Vendar ni imel nobenega orožja!«
Policijski načelnik je skočil pokonci:
»No??«
»Dobro sem preiskal truplo, zagotavljam vam. V obleki ni imel ne orožja, ne noža, ne ničesar...«
Policaj, ki je govoril, je bil Usti, ki sem ga videl, da je pokleknil na balkonu poleg trupla.
»Morda je bila zanka.« je ugovarjal Leclerc. »Ti ljudje znajo izvrstno zadaviti...«
»Ne,« je odvrnil policaj. »Preobrnil sem vse žepe in pregledal ves balkon.«
Leclerc je bil vidno zbegan in molče je iz-pil kozarec whiskyja s sodavieo, ki mu ga je upravitelj ravnokar prinesel.
»Ste zbrali vse, kar je bilo v žepih?« je končno vprašal.
Eden od mož je stopil ven in se vrnil z velikim robcem, v katerem je bilo zavitih mnogo predmetov.
»To je.«
Bili sta dve cigareti, ključ, obešen na lepenko, kocke za igranje in ena precej prostorna škatla — prazna,
Leclerc jo je vzel v roke. Odprl jo- je in jo obračal na vse načine.
»Čemu neki mu je to služilo,« je zagodr-njal.
Nagubal je čelo. Škatlo je dal nazaj v robec in pogledal na uro
»Pol treh. Ogledal si bom truplo, potem pa se bom vrnil domov, da si nekoliko odpočijem. Sicer je na sploh vprašanje, če bom mogel zaspati . . Na jbrž sem zgubil smisel za spanje«
Poln domislic kakor sploh stare osebe, sem pridejal:
»Zbolel boš.«
»Zboleti potem, le to prosim ...«
Ista trdna volja se je brala v Lcclereovih potezah, ki jih je razorala utrujenost. Potem? je dejal. Po svoji zmagi seveda...
»Ob kateri uri pričakujejo Č. O. Simona?«
»Proti jutru. Arnould bo odšel ob svitanju v Hangchovv. Kitajska policija nam je telefonirala. da je doseženo soglasje med njo in razbojniki. Preostaja le, da določimo mesto, kje naj se izvrši zamenjava jetnikov.«
S prijateljem sva si stisnila roki in pustil sem ga v pogovoru s svojimi možmi.
Po povratku mi je bila ta soba sovražna. Človek sc slabo počuti na kraju, kjer je komaj ušel surovi smrti.
»Od jutri naprej se bom nastanil drugod,« sem se odločil.
Prepričan sem celo, da bi se bil preselil takoj, če se ne bi bal, da bi dobil upravitelj precej slab vtis o moji srčnosti.
šel sem do balkona in ga sumljivo pogledal. Na slabo razsvetljenem tlaku je bila široka, črna Jisa, o kateri sem dobro vedel, od kod izhaja. Stresel sem se in zaprl okno.
Zopet sem bil v tišini, ki jo je motila Ie enakomerna pesem ventilatorjeva. Na mizi so bili moji papirji taki, kot sem jih pustil. Prav nič nisem bil voljan lotiti se zopet dela. Ubogi članek! Nikakor ni imel sreče...
»Oh! Atentat name, to bo začudilo očeta Blancharda,« sem si mislil, ko sem se žačel slačiti. »Ko vstanem, mu takoj odpošljem novico. Škoda, da niti sam ne morem ugotoviti, ali so me hoteli zaklati ali ustreliti z revolcer-jem... Beži, beži! Moj dragi ravnatelj pač lahko to lako uredi, da dostavi kako podrobnost po svoji zamisli!«
Vzel sem knjigo, da bi premagal svojo razburjenost med čakanjem na spanec, in prižgal nočno luč.
Na uri blizu carinarnice je odbilo tri. Listal sem knjigo, a duh mi je bil ne vem kje, lo pri njej ne.
Še me trese zona, ko pomislim, da bi se bil takrat lahko popolnoma poglobil v branje, ali celo zadremal! Priznati pa moram, da je Previdnost skrbno čuvala nad menoj...
Ko so mi trepalnice že začele lesti skupaj in ko sem začel zaspano zdehati, sem skočil zaradi silnega iznenadenja iz postelje in zde-hanje se mi je ustavilo tako naglo, da sem mislil, da se bom zadavil.
Tam na platnu se je plazila proti meni majhna kača in pozibavala trioglato glavo.
Dve vrsti živali mi vedno povzročajo grozo: kače in pajki. Celo tedaj, ko dobro vem, da so neškodljive in mirne. Tako so mi zoprne, da nisem zmožen loviti jegulj, dasi sem vnet ri. bič...
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel
Izdajatelj: Ivan Rakovec
fiednik: Viktor Cenčii