Leto I. - Štev. 9.
ioriški list« izide vsako sredo in soboto zjutraj. — Uprava in uredništvo v Gorici, Corso Verdi štev. 47. Telefon štev. 292.
Gorica, dne 3. junija 1944.
Oglasi se zaračunavajo po ceniku. Bančni konto pri Cassa di Risparmio Gorica.
Cena Cent. 50
Glas iz Trsta
Trst, 30. maja.
V	vsaki številki Goriškega lista beremo o pozdravih, ki jih dežela pošilja novemu časopisu. Trst se dosedaj št, ni oglasil. Vzrok temu je morda, da redki dobijo list v roke, ker je razprodaja skrajno slabo urejena in pomanjkljiva. Nočemo verjeti, da bi vzrok tičal drugje, ker bi to bilo najhujše znamenje. Res je. da je Trst dosedaj bil ne kako izločen iz težke borbe, ki jo prestaja dežela in zatt> ne more biti prežet s tisto politično strastjo, ki izvira vedno le iz bojnega razpoloženja, (•asi na tudi ne dovoljujejo politične apatije in brezčutnosti Zato zamoremo smatra-ti tržaško molčanje kot dokaz, da Prst še ni dobro iz-pregledal in da se še naslanja na prevaro. Tudi to zamore i-meti svoje opravičilo. Tmcii smo Vilfana, ki nam ga je celi svet zavidal, verjeli smo Gradniku, čitali Bevka ... Izvedeli smo, da so tam v gozdovih, pri »onih« in tako je prišla kriva vera v nas. Kdo nas bi zamogel poučiti o nasprotnem? Nimamo časopisa, nimamo možnosti skupnosti in tako žge dvom vse naše duše, naša vest ne najde miru. Čutimo, da politično še nismo mrtvi, da še obstojamo kot edinice tržaških Slovencev, da smo šo vredni pelitič nega življenja in vsakdo izmed nas išče v sebi resnice. Ni nas sicer malo, ki smo že
zdavnaj spregledali in vidimo v tebi, Goriški list, bakljono-sca naše ideje in pozdravljamo tvoj pojav, kot so pastirji v Betlehemu pozdravili zvezdo, ki je naznanjala prihod Odrešenika. A nismo vsi —. še so med nami tisti, ki čakajo povratka Vilfana in njegovih časov, ki ne morejo verjeti v izprijenost ljudi, ki so nam včeraj svetili na poti prosvete. Ne morejo razumeti, da v .o jc Vilfan bil naš najbolj-S1>naš simbol, je danes Vilfan nasa smrt. Oče — simbol, sin svarilo! Tako vsi drugi, oiali bi vedeti, da ako je i an —. oče vstrajal na svo-511 mestu do skrajne možni s. .nas je njegov nadebud-tr™n+i zaPustil v najhujšem » m tako zai^ra] vsa‘ Težkn ;	vodstvu,
pokopati pr^šlostTinl0VCnCem ti več v Wvše sv'je ,“diC7t
to je tem večja krivda’ teh
' -V ! S°„hw-,npcl,ari'i naše
proslosti, oblatih naše simbo le, uničili našo vero v poštenost naših bivših odličnjakov Danes je spoznanje žgoče a notrebno in Tebi, Goriški list. ie danes začasno poverjena ta sveta naloga, da zdrobiš prestole teh svoječasnih slo-Vcnskih malikov in pokažeš našemu ljudstvu pot, ki edina se vodi v mogočo prihodnjost. ^ačasno — ker tudi tu nola-fiorna kliče cvetka domobran s va. Domobranstvo, ki naj nt. °n sovraštva in razdora, ki *li nam zonet vzbudi ljube-a J1 •? naših domov in naše-in , slovenskega iezika virpaSv^pet uvrsti med pra <1p p .j’ne evropske naro-P .vf. javljamo torei tebe, r,ski list« in pozdravlja
Močni napadi se nadaljujejo
pred albanskimi griči in Frosincne * Na ruski fronti napadajo Nemci z vidnim uspehom - Majniške pomorske izgube zaveznikov
Iz Fuhrerjevega glavnega stana, dne 1. junija 1944.
Vrhovno poveljstvo oboroženih vojnih sil poroča:
Sovražnik je tudi včeraj nadaljeval svoje mogočne napade proti našim postojankam ob obronkih južnih albanskih gričev in v predelju mesta Frosinone. Zapadno mesta Velletri smo odbili po težkih bojih sovražne napade, pri katerih je sodelovala velika množina oklopnikov. U-ničemh je bilo 23 oklopnikov. Vzhodno Velietrija se nadaljuje boj s sovražnimi silami, ki so vdrle v naše postojanke. V tem boju se izkazuje posebno regiment pa-padalcev pod vodstvom majorja Tiarn-a. Pri Frosinonu in bližini so se izjalovi,i močni neprijateljski napadi.
Nočna, bojna letala so tekom zadnje noči napadla področje Aprilije in tam nahajajoče se topništvo in vo-jažtvo. Uspeh dober.
Na vzhodnim fronti so naše čete prešle v uapau ntver-no od Jassy-a. V teških bojih je bilo s pomočjo bojnega letalstva uničenih 87 sovražnih oklopnikov. Lovska letala, bojne in izvidniške formacije in protiletalsko topništvo je sestrelilo v tem področju 88 sovražnih letal. Tudi v Karpatskem predzemlju in jugovzhodno lirodija so krajevni napadi nemških in ogrskih čet bili uspešni.
Letalstvo je noč in dan napadalo sovjetski zeležniski promet z vidnim uspehom. U-
Izgube tolp na Balkanu
Berlin, 2. junija. Pri čistilnih nastopih v srednji Hrva-ški in na Balkanu na področju med Plitviškimi jezeri in pogorjem Velebit so zaplenile nemške čete tudi v prejšnjem tednu velika skladišča živil in streliva. V bojih so izgubili komunistični banditi 681 mrtvih in 220 ujetnikov in pre-bežnikov.
Berlin, 2. junija. Na področju Garške ob hercegovsko-črnogorski meji so se skušali zopet zbrati razbiti deli ko-munističnih tolp. Ti deli so bili ponovno zapleteni v boj ter izgubili pri tem 61 mrtvih, med temi nekega poveljnika brigade. Ujetniki so izpove-
i-i' ull.so komunisti v teh bitkah imeli najmanj 180 ranjencev.
ničene so bile želežniške naprave in dva vlaka petroleja.
Na pleskauskem jezeru je bilo uničenih nekaj sovjetskih oboroženih postojank.
Angloameri kansko letalstvo je bombardiralo zapadno in jugozapadno nemško ozemlje. Osnabriick in Hamm sta bila poškodovana in imela tudi človeške žrtve. Nad nemškim ozemljem in zasedenimi pokrajinami je bilo sestreljenih 18 sovražnih letal. Tudi Ploe-sti v Rumuniji je utrpel precejšnjo škodo in imel človeške žrtve. Nemška in rumunska zračna hramba je uničila 28 napadalčevih letal.
Nemška brza vojna letala so v pretekli noči napadla posamezne kraje v jugovzhodni Angliji.
V	mesecu maju je naša vojna mornarica in naše letalstvo potopilo 24 svražnih trgovskih in prevoznih ladij s približno 1 BI.000 tonami in poškodovalo 38 ladij s 169.000 tonami. Razen tega
je bilo uničenih 17 rušilcev, dve podmornici, osem brzih vojnih edinic in tri zaščitne ladje in poškodovanih več lahkih in drugih vojnih edinic.
Gorica, 1. junija. Kakor razvidno iz poročila, bi lahko zapisali mirno - nič novega, ako bi to zamoglo biti v skladu s hudimi boji na vseh predelih fronte. Nič novega, torej, kar se tiče premenjave fronte. Navzlic vsemu se i-talijanska fronta še zamore označiti za pozorišče polževe ofenzive. Na vzhodni fronti napapajo Nemci. To je pač novost, kajti po mnenju sovražne propagande bi tam Nemci že sploh bili potolčeni.
Dejstvo je le, da se boji nadaljujejo in dokler se boji nadaljujejo ima besedo orožje in človeštvo še ni tako brihtno postalo, da bi zamoglo te besede tolmačiti. Treba čakati in čakanje Nemcev prav nič ne vznemirja.
Znamenje, da vedo pri čem da so.	V,	R.
Francoski prelati proti zračnemu terorju
mo tvojo nalogo. Upati mor;« mo, da ta naš pozdrav ne o-stane osamljen — da bo kmalu zrastel pogum tudi tistim, d danes se ne vedo, da pravzaprav čutijo s teboj, da mislijo, kakor ti in imajo iste želje in hrepenenje ... — Kk.
Pariz, 2. junija. Visoki cerkveni dostojanstveniki so pri pogrebnih slovesnostih na binkoštni ponedeljek znova zavzeli svoje stališče k anglo-ameriškemu letalskemu tero rizmu, ki so ga pred vsem svetom ožigosali. To so storili že 14 dni po tem, ko so bili svojim angleškim in ameriškim duhovnim bratom naslovili poslanico o groznih posledicah te letalske vojne. Kardinal Gerlier iz Lyona je pri pokopu 500 smrtnih žrtev ugotovil, da je zelo boleče, da oni krogi, ki bi lahko ugodno rešili to vprašanje, doslej sploh še ničesar niso hoteli slišati o vseh pozivih in protestih. Pomožni škof iz St. E-tienna je izjavil v svojem pastirskem pismu: »Ker povzroča ta vojna tako grozna opustošenja, ker mori in pobija tisoče starcev, žena in otrok, ali pa jih preganja iz njihovih skrivališč, potem pač ne moremo reči drugega, kot da je nečloveška ter da je vsem ljudem v sramoto. Na svetu ni človeka, ki ne bi vsled teh dejanj občutil v sebi nekega notranjega upora. Najraje bt človek na glas izrazil svoje ogorčenje tem ljudem, ki so odgovorni za te grozote in vse to v obraz povedal. Bombardiranje tesno skupaj stanujočega prebivalstva je pač zelo bedna strategija.«
ŠE EN PROTEST
Pariz. Marseilleski nadškof je naslovil duhovnikom in vernikom svoje škofi ie pastirsko pismo, v katerem najostreje obsoja letalski napad na mesto ter sploh vsa bombardiranja. Dejal je, da pred-
stavlja to neodpustljivo zločinstvo nad nedolžnim in mirnim prebivalstvom, ki ga povzročajo oni, katere množica vsled tega preklinja.
Berlin. Šest ameriških lovcev tipa «Lightning« je na binkoštni ponedeljek nad Hrvaško, zapadno od Prijcdora sestrelilo dve neoborožen! nemški sanitetni letali tipa »Fieseler-Storch«. Letali sta bili vidno označeni kot letali Rdečega križa.
V	1 REH DNEH 4000 mrtvih
Vichy. Francoski radio je v ponedeljek zjutraj objavit zadnjo bilanco angloameriš-kih strahovalnih napadov na brancijo, izvršenih v petek, soboto in nedeljo. Prebivalstvo objokuje okrog 4000 mrtvih, 5 tisoč ljudi pa je bilo ranjenih. Radio je opozoril, da so zlasti mladinske organizacije povsod odlično pomagale pri reševalnih in očiščevalnih delih.
Poziv Slovencem!
Slovensko ljudstvo je skozi stoletja obdelovalo goriško zemljo in si s svojim znojem prislužilo pravico bivati na njej. Zato gredo goriškim Slovencem iste pravice kot dru-gorodnim prebivalcem pokra-jine. Priznavamo italijansko suvereniteto. V našem programu je glavna smernica mirno sožitje.
Zavedamo se važnosti tre« notka, ki ga preživljamo. Pozivamo vse Slovence, naj z resnim in neiizzivnlnim obnašanjem pokažejo svojo politično zrelost.
..tiorlSki list".
Terenci
Kadarkoli pridejo naši domobranci v kako goriško vas, v kako samotno naselje ob cesti, vedno nalete na osuple in bojazljive obraze. Pri natančnem razgovoru spoznajo naše narodne straže, da se ljudje prav za prav ne boje naših pogumnih fantov, tem-voč, da se boje takozvanih terencev, ki vohunijo izza vogla, bojazljivo seveda, kakor jim pristoja, katero naše dekle bo postreglo domobrancem s čašo vode. Tako dekle si ,,terenec“ zapomni in ako domobranei oddidejo iz vasi, potem gorje ji...
V	resnici so ti „terenci“ prav tako huda nesreča za naše ljudstvo, kakor so nesreča pravi hostarji, pravi kamunistični tolovaji, ki se skrivajo v gozdovih ali pa se čaz dan delajo solidne delavce in skrbne može, ponoči pa izginjajo in ropajo domovanja svojih sosedov. Terenci, namreč taki, ki ne gredo v gozd in ki ostanejo na svojih domovih in v varni sobi, so še bolj nevarni, kakor tisti, ki so kar odkrito povedali, da gredo v gozd in pustili na rediln svoje družine, svoje žene, dekleta, svoje otroke, svoje stariše. Terenec more še vedno uživati blagodati civilizacije, sme hoditi celo v cerkev, kar po navadi največkrat markira, sme zabavljati po tihem čez domobrance in čez druge vojaške oblasti, nihče se ga ne upa naznaniti. Tak terenec je po navadi najbolj ugledna in zaradi svojega jezika in -še prej zaradi svojega nagrabljenega premoženja tudi najbolj spoštovana osoba v vasi. Vsa vas ve o njem, da ima vpliv tu in tam, da more danes ali jutri odrediti likvidacijo" nepriljubljene mu ženske, ki se morda kdaj v mladosti ni zmenila zanj, da se utegne maščevali nad u-bogim kočarjem, ki mu pred nekaj leti ni hotel pod ceno prodati svojega zadnjega zelj-nika in se je celo upal z njim - vaškim mogotcem -spustiti v tožbo. Tak vaški j.terenec’4, zaupnik komunističnih roparjev, ni pozabil ničesar, nad vsakomer se hoče sedaj maščevati in ker sam tega ne more, sestavlja sezname neljubih mu oseb, te sezname pa pošilja v gozd. Tam so njegovi bivši hlapci, od njega odvisni ljudje, ki potem prihajajo in hočejo „li-kvidirati“, - seveda, če ne bi bilo naših domobrancev, ki se upajo tako proti teren-cem, kakor tudi proti „ho-starjem-“ „grmarjem“, ali kratko rečeno proti komunističnim tolovajem braniti naše domove.
Stran 2.
»GORIŠKI LIS'J«
Štev. 9.
Preuredba oskrbe z maščobami
Izvleček iz članka gosp. Antona Kiihnela, referenta za industrijo mleka in maščob pri Vrhovnem Komisarju
Po čem najhitreje spoznamo terenca? Najprej po njegovi osebni zgodovini. Kadar je šlo za pravo korist naroda, vedno je bil on na nasprotni strani, vedno je držal z oderuhi in s tlačitelji našega ljudstva. Za vsakega, prav Zd vsakega nam sedaj znanega terenca velja to in ako tega ne ve sedanja gori-ška slovenska mladina, naj vpraša starejše! Drugo zanesljivo znamenje za terence pa je prav tako, kakor v sosednji Ljubljanski pokrajini ali na Gorenjskem: Terencu, naj bo še tako bogat, naj i-ma še toliko živine, še toliko blaga v kašči, temu se ne pripeti nič, njega komunistični tolovaji ,,pardonira-jo“ in raje zaplenijo očetu desetih otrok edino molzno kozo, kakor takemu terencu enega izmed več volov! Kličemo vse goriško kmetsko prebivalstvo za pričo, da je tako in o tem bo pričala pravična zgodovina, ki se bo pisala v kratkem!
Seveda niso vsi terenci tega kova. Imamo tudi terence, ki
Med sodobnimi slovenskimi pisatelji in leposlovci zavzema prav ugledno mesto nas gori-ški, pravzaprav kraševski rojak Narte Velikonja, ki živi sicer že skoraj trideset let v Liubljani, vendar pa še ni pozabil svoje ožje domovine, svoje Goriške in svojega Krasa. Sedaj je višji uradnik pri Pokrajinski vladi v Ljubljani, hkrati pa vrši izredno važno nalogo. Je namreč predsednik Zimske, oziroma sedaj Socialne pomoči. Njegovemu izre-demu organizatoričnemu talentu se je posrečilo, da je zbral vse razpoložljive sile in vsa možna sredstva za resnično socialno pomoč in je tako ublažil v Ljubljanski pokrajini bedo neštetih tisočev.
Narte Velikonja pa uživa še v drugem oziru v slovenski javnosti velik ugled. Je namreč eden izmed redkih slovenskih satirikov in humoristov. Njegova šaljiva, pa včasih tudi bridko žgoča beseda zaležeta včasih več, kakor še tako učene razprave in dolgi članki. Toda tudi kot pisatelj resnih povesti in črtic je Narte Velikonja znan. Njegova povest "Višarska polena,, je vzbudila svoj čas med slovenskim
se niso mogli kljub svojemu brezobzirnemu značaju povzpeti do kakega blagostanja. Pri roparjih je že tako, da se nekomu posreči upleniti bogatstvo, drugi pa okrade berače. Tako imamo tudi male terence, ki od daleč zavidajo večje, ki zmorejo več nuditi onim iz grmovja in gozda. Ti mali terenci pričakujejo sedaj za svoje usluge, ki jo dajejo z ovadbami gozdnim roparjem od bodoče ,,zmage osvobodilne fronte“ seveda tudi svojo nagrado. Ako bi kak gozdni komunist takemu duševnemu revežu ponudil za nagrado „po zmagi“ vladno palačo v Gorici, bi tak revček najbrže to sprejel resno in zato pridno ovajal svoje sosede in zavedne Slovence v gozd, da bi jih ti prišli po noči morit.
Bridka bo usoda v kratkem teh terencev. Preiskava bo kratka, čeprav pravična. Naše ljudstvo zahteva najprej konec terencev, potem bo kmalu tudi konec onih v grmovju in pod smreko.
-Ir
občinstvom ogromen odmev ter je morala iziti v ponatisu.
Podlistki izpod peresa Narte Velikonje pa so sploh znani med slovensko javnostjo. Pred kratkim sta izšli dve knjigi njegovih “Anekdot,,, ki niso zanimive samo po svojem izvirnem načinu pripovedovanja, temveč tudi po bogastvu zgodovinskih spominov.
Sedaj pa je Narte Velikonja izdal v Ljubljani novo knjižico, ki obsega le 30 strani in ki ji je naslov: »Malikovanje zločina,,.
Narte Velikonja je eden izmed tistih slovenskih pisateljev, ki so prvi stopili v fronto narodno zavednih Slovencev, ko se je pri nas začelo širiti mednarodno to-lovajstvo.
Sedanja knjiga Narteja Velikonje »Malikovanje zločina" vsebuje več imenitnih člankov o tolovajstvu in njegovi agitaciji. Ti članki so pisani že tako du-kovito, da jih je brati kot užitek, kot zabavo in hrati tudi -kot resem opomin nam vsem in onim, ki še tavajo v meglah nevednosti in zapeljanosti. Knjigo "Malikovanje zločina,, toplo priporočamo" in jo more sleher« ni za mal denar naročiti pri “Ljudski tiskarni, v Ljubljani ali pri pisatelju samem. -Ir
V Italiji je bilo olje ena glavnih maščob in ima še danes prvo mesto; rabi se za cvrtje, pečenje in zabelo, dočim imata maslo in mast dosti manjšo vlogo, Nemčija je pred vojno rabila sedemkrat toliko masla, kot ga navadno porabi Italija, toda olje je pri tem dosegalo šele polovično mero v primeru uporabe za vsakega prebivalca.
Maščobni položaj Italije se je poslabšal, ko so kot glavni dobavitelji odpadli nasadi oljko Sicilje, južne Italija in Sar-denje, ki so šteli nad milijon oljk. Radi tega ni zamogla republikanska Italija vzdržati oskrbo prebivalstva na višini 400 gramov mesečno za osebo in je precej znižala to mero. Seveda ima to znižanje svoj vpliv na oskrbo maščob v področju Jadrana.
Da pa ne pride do znižanja dodelitev maščob v Jadranskem področju radi pomanjkanja olja, je Nemčija poskrbela za začasno dobavo pitanih prašičev, ki bodo v-peljani v uporabo v obliki mastnega mesa brez kosti.
Da se je Nemčija odločila za to dobavo v trenutku, ko ima komaj za lastne potrebe dovolj maščob, je pač hvalevredno. Razen teh dobav, se je kolikor mogoče pospešila produkcija olja z obligat-nirn nasajevanjetn oljnatih rastlin na Jadranskem področju in z naredbami, ki naj prisilijo proizvodnike mleka, da ga oddajo pristojnim oblastem. Mleko je najboljši znan dobavitelj maščob.
Z dobavo prašičev iz Nemčije je postala možna preu-
Nadaljnje uničevanje italijanskih umetnin
V Milanu so anglosaški teroristični letalci uničili številna dela renesančnega arhitekta Bramanteja, med njimi cerkev in samostan Santa Marija delle Grazie, pri čemei pa je slavna slika »poslednje* večerje« ostala kakor po čudežu nepoškodovana. Dalje je bilo razrušenih 11 palač ix
15.	in 16. stoletja z dragocenimi opremami. Samo v Palaz zu del Semenario je zgorelo 80 dragocenih slik. V palazzo Dugnami je bila uničena dragocena freska slavnega beneškega slikarja Tiepola.
V Vicenzi, ki je doživela hudo razdejanje, je bilo možno pravočasno rešiti freske slikarja Tiepola iz vile Val-marana. V 'Previsu, ki spada med najbolj prizadete kraje Italije, so bila uničena značilna stanovanjska poslopja i& 13., 14., 15. in 16. stoletja, nadalje mestno obzidje, ki je bi-
lo	zgrajeno v zgodnjem srednjem veku. Hudo prizadeta je bila tudi stolnica, dalje knjižnica in muzej Ballo. V Palaz-zu della Regione so bile razdejane freske učencev Ciotta. Izredno zgodovinsko umetniško izgubo pomeni razdejanje padovanske cerkve degli Ere-mitani, v kateri so bile uniče ne renesančne freske Andreja Mantegne.
, Med uničenimi umetninami mesta Firenc iz dobe renesan ce in prejšnjih stoletij je tudi
reditev oskrbe z maščobami v Jadranskem področju. Imeli bomo nekatera nadomestila. Dočim je doslej vsakdo prejel skoro vse maščobe v obliki olja, mu bo sedaj nakazana le mala množina istega, ostanek pa bo dobil v obliki mastnega svinjskega mesa. Mesečna porcija bo zvišana in upati je da se bo navada u-porabe masti mesto olja kaj kmalu udomačila Dodehtvene mere bodo določene po delu pozamezmka, tako da bodo težki delavci bolje oskrbljeni. Seveda bo maščoba v obliki mastnega svinjskega mesa delala gospodinjam nekaj preglavic v porazdelitvi, ako bi ne bdo mogoče pripraviti to meso, da traja ves mesec To pa se doseže s kuhanjem. Pri tem nastanejo iz mesa ocvirki, katere se morajo pustiti v masti, ali pa posebej uporabiti. Pri toplenju je najbolje, da mastno svinjsko meso mečkamo z vilicami, da ga vsega izžmemo. Tako mastno svinjsko meso traja ves mesec, ne da bi se pokvarilo.
Nove mere dobave in povrnitev k oskrbi z oljem od-visijo v prvi vrsti od discipline kmetov in konsumentov v Jadranskem področju. Ako bodo kmetje redno dobavlja-
li	mleko in izpolnjevali na-redbe o pridelovanju olinatih rastlin in pridelke tudi oddajali na pristojna mesta in ako se bodo istočasno potrudili, da se pospeši rejenje prašičev, se bo oskrba z maščobami še izboljšala. Toda tudi maščobe, ki se nahajajo na črni borzi, morajo preiti v normalno uporabo.
tabernakelj velikega slikarja Filipina Lippija iz 15. stoletja in cerkcv sv. Jakoba s floren. tinskimi slikarijami iz 15. in 16. stoletja. V Arezzu so bile hudo poškodovane tri palače iz zgodnjega 14. stoletja. V tamkajšnjem muzeju je bilo uničenih mnogo slik in umetnin iz 14. in 19. stoletja. Pra\ tako sta bili popolnoma uničeni hiša velikega pesnika Pe-trarce in knjižnica akademije. Med razdejane zgradbe v Rimu spada cerkev sv. Lovren za iz bizantinske dobe, eru sedmih velikih papeževih bazilik v Rimu.
V	poročilu ministrstva je popisanih tudi mnogo stavb, ki so jih porušili anglosaški strahovalni letalci v južni Italiji.
Vesti z vsega sveta
Rim. - Pri prenosu trupla leta 1914 umrlega papeža Pija X., ki so ga izvršili te dni z običajnimi obredi, so pokojniku odvzeli nekaj krbtenič-nih vretenc, ki bodo služila kot relikvije.
Pariz. - Tukajšnji tisk sporoča, da je De Gaulle po vesti v Casablanci izhajajočega »Petit Marocaina« zahteval od portugalske vlade izročitev generale Noguesa in bivšega guvernerja Chatela.
Stockholm. - Reuter javlja iz Washingtona, da je ameriški podpredsednik Henrv Wallace odpotoval v Čung-king.
Partizanski lioni Hm
Enemu izmed italjanskih partizanskih oddelkov, ki se klatijo v briško benečanskem področju in ki pripadajo sestavu Garibaldijeve brigade, poveljuje Slovencem znani, žal predobro znani tenente Weiss.
Kdo ne pozna te umazane figure iz Gonarsu? Od 20. marca 1942. leta do jeseni istega leta je bil tržaški Jud Weiss poveljnik taborišča c in pozneje tudi taborišča d, v katerem so bili internirani jugoslovanski podoficirji in okrog 3000 civilnih internirancev.
Vsak dan so sestradani interniranci trepetali pred tem sadistom. Obešal jih je za najmanjši prestopek ob največji vročini za steber in to tako, da so imeli roke zvezane na hrbtu a z nogami so se jedva dotikali tal. Fantje so padali v nezavest in ta zverina jih je nato tepel tako dolgo, da so prišli k zavesti.
Z zverinstvom seje družila korupcija V živilskem' skladišču je kradel makarone, iz taboriščne delavnice je odnašal podplate, denarne pošiljke pa je zadrževal po mesec dni.
Pakete z živili, ki so jih interniranci tako željno pričakovali, je tiščal v pisarni, da so se živila pokvarila.
Pisem pa tudi po par mesecev ni izročil internirancem.
Bil je eden listih grdih ljudi, ki jih človek nikdar ne pozabi, ampak kadar oo jih spomni, mu uzbujajo grozo in gnus.
Tenente Weiss! Še se bomo srečali in pravična kazen vara ne bo ušla!
Ženeva. - Reuter poroča, da je komunistična stranka v Združenih državah, ki obstoja že 25 let, baje sprejela »soglasen« sklep, da se bo kot politična stranka razšla.
Amsterdam. - Britanska poročevalska služba poroča, da je kanadski ministrski predsednik Maekenzie King na povratku iz Londona prispel v Ottawo. Pri svojem prihodu ie izjavil, da ne more ničesar novedati o vtisih iz Londona. Pripomnil je, da je imela im perialna konferenca na programu svojih razgovorov tudi mnogo vprašanj, ki niso bila v neposredni zvezi z vojno.
Milan. - Z Ducejevim dekretom, ki je bil objavljen v italijanskem uradnem listu, je bila določena zastava italijanske socialne republike. Zastava obstoja iz dosedanje trobojke, savojski križ pa je iz nje izpadel. Na vrhu zastavnega droga se bo nahajal znak liktorskega svežnja, fa-šij. Vojna zastava italijanskcs vojske ima v sredi črnega orla z raprostrtimi perotmi, ki stoji na vodoravno položenem fašističnem liktorskem snopu.
Berlin, 2. junija. Na nekem bojnem odseku ob Drini so izgubili te dni komunistični tolovaji znova 243 mrtvih in 93 ujetnikov. Poleg tega je bi-
lo	zaplenjenega precej orožja in gradiva.
Ml DOMOBRANCI
Mi Ingijonarji, mi domobranci mi se borimo za svojd zemljo, je pila kri pradedov, je pila znoj očetov, škropimo jo še mi s srčno krvjo.
Mi legijonarji, mi domobranci mi se borimo za svojd zemljo, v stoletjih je obstala, a zdaj naj bi propala, se uničila za revolucijo.
Mi legijonarji, mi domobranci mi se borimo za svojo zemljo, vse upe vanjo smo dali, se v domobrance zbrali, in zdaj jo s puško v roki branimo.
Mi legijonarji, mi domobranci mi se borimo za svojd zemljo, brez rdečih komunistov, brez opreznih karieristov, v bodočnost lepšo jo popeljemo.
Mi legijonarji ml domobranci mi se borimo z a svojd zemljd, strnimo se v entto, v kamenito gmoto, sovrag ob njej razbil si bo glavd.
I
IN
Kapelica Sv. Duha na Gradu
Pred približno šeststo leti Goričani niso imeli take izbire kot jo imamo mi danes, da bi obiskovali cerkve po svoji volji. Hoteč zadostiti svojim verskim dolžnostim, so morali prav v solkansko župno cerkev, kamor so bili pristojni tudi v župnijskem o-žiru. V tej cerkvi so krščevali tudi svoje novorojenčke. 1 a-ko so morali Goričani kaj pogosto v Solkan. Pot ni bila kratka, poleg tega pa so jim povzročale veliko težav in zahtevale od njih veliko žrtev vremenske neprilike, predvsem dež in burja, ki je v zimskih mesecih pela po Solkanu svojo rezko ostro pesem.
Po poročilu zgodovinskega pisatelja barona Josipa For-mentinija, sta se zavzela za Goričane dva brata, Mihael in Ivan di Rabatta. Poslala sta Sv. Stolici prošnjo za dovoljenje zidanja javne kapele in jo utemeljila z razložitvijo vseh žrtev in težav, ki jih na. laga oziroma zahteva od gori-ških vernikov pot v solkansko župno cerkev.
Papež Bonifacij VIII. jo prošnjo uslišal m jima dal dovoljenje zidanja kapele, ki naj bi bila posvečena sv. Du-hu. v nji naj bi duhovnik noč in dan opravljal sveta opravila. i oda dovoljenje je poslal pod pogojem, da bo cerkveni predstojnik omenjene kapele pravično delil s solkanskim župnikom vse darove in vse miloščine, ki jih bosta prejemala od zvestih vernikov.
Kapelico so začeli graditi \ letu 1298., dokončana pa je bila šele v 1. 1338. Zgrajena je v gotskem slogu. Nad vhodom je portir, zgrajen iz dveh podstavkov, na katerih so trije angeli, ki nosijo ščit, na levem je grb bratov Rabatta. Preden je bil portir dovršen, je bila obrnjena cerkvica pro-ti severu in ne proti zahodu, kot je danes.
Ob straneh nad portirjem je v skalo upodobljeno Oznanjenje. V vdolbini, ki jo tvori portir, je bila še pred svetovno vojno vidna »freska beneške šole iz 16. stoletja, predstavljajoča kronanje Device Marije. Krona cele zgradbe pa je zvonik na jadra, z dvema gotskima stolpičema.
Na svojem desnem boku i-naa kapela tri štrleče apside. Iz tega sklepamo, da je imela prvotno drugo lego z ozirom
na vhod. Vse tri apside so pokrite s škrlastimi ploščami, s kakršnimi je bila pokrita prvotno vsa ostala zgradba.
Glavna apsida je večja od ostalih dveh stranskih, ki sta viseči in jih podpirata kamnita podstavka. V spodnjem delu sta apsidi polkrožni, v zgornjem pa tvorita polovico še-sterokotnika. Kapela ima re-
tromb in slavnostno grmenje topov. Ceremonija se je zaključila z lepim petjem in slavnostnimi večerjami.
Kapelica 13. stoletja je dočakala skoraj nedotaknjena 20. stoletje. Pred njo je zra-stel velik kostanj, čigar korenine so se polastile prostora j pred cerkvico, v senci košatih I vej pa so grajski otroci igrali
Ifr
Razglas
! brast obok, v čigar središču | še enkrat vidimo grb Rabat- I ta-Castel Pagano. Imela je tri koničastousločena okna. Njena notranjost meri v širino 6.5 m, v dolžino pa 9.9 m. Glavni oltar je nasproti vhoda, izdelan iz belega in črnega marmorja, dobrega izdelka 16. stoletja.
V	starih časih se je vršila pred cerkvico investitura vitezov goriškega grofovstva v navzočnosti duhovščine, plemičev, meščanov in kmetov, ki so jih privabili veseli zvoki
v slavnostnih dneh tombolo.
V času svetovne vojne pa je služila kapelica Sv. Duha pramati goriških cerkva, za shrambo municije. Izgubila je streho in podstrešne tramovje, njene stene so preluknjali, skozi luknje pa so nastavili puškine cevi, naperjene v sovražnika.
Po vojni je skrbelo za njeno obnotivev Kr. vrhovno nadzorstvo antičnih del in lepih umetnosti v Trstu.
To je kratek zgodovinski oris kapelice iz 13. stoletja.
OUja pnlieOtlskili limiti sredstev
Pomanjkljivo razpolaganje sredstev, namenjenih napredku poljedelskih proizvodov, ukazuje strogo disciplino pri nakazovanju in razdeljevanju. Po normalnem redu se nakazujejo poljedelcem z dvigalnimi boni. Ti boni se ne smejo prodati tretji osebi, i Produktivna sredstva bodo ! odslej naprej izročena le ose-j bi, ki je napisana na bone, ali i pa njenemu pooblaščencu, ki mora imeti še seveda pooblastilo dotične osebe. Zato se j morajo poljedelci, ki dobivajo
1	tekoča goriva, ravnati po zgoraj omenjenih navodilih.
f Dr. POLEC
Nenadoma je umrl g. dr. Polec, sodnik v Gorici. Žalu-| j očim domačim iskreno sožalje!
Z prefektovim odlokom 5^ dne 16. maja 1944 štev. 617 je bilo določeno sledeče:
1) Vsi hišni najemniki, ki nameravajo dati v podnajem svoja stanovanja ali del istih, bodisi opremljena s pohištvom ali prazna, morajo naznaniti županu pogoje podna jemnin, da dobe dovoljenje, preden se zaključijo dotične pogodbe.
2) Podnajemniki so dolžni, preden zasedejo stanovanje ali del istega, prepričati se da je bil izpolnjen predpis naveden v prejšnjem členu.
3) Vse podnajemnine v teku se bodo prijavile županu v treh dneh od dneva objave tega odloka. Prijavo so dolžni izvršiti najemniki, če so prisotni in v slučaju njih odsotnosti podnajemniki.
4) Pogodbe podnajemnine, sklenjene brez dovoljenja predvidenega v prejšnjih členih, so pravno neveljavne in prestopnikom se bodo naložile po zakonu določene kazni.
5) Ta odlok stopi v veljavo na dan njegove objave.
Zahteve dovoljenj in prijave predvidene v prefektovem odloku morajo biti predložene občinskemu zveznemu u-radu (ufficio collegamento) Via Garibaldi 18-1 nadstr. Prijave nanašajoče se na podnajemnine v teku, predvidene pod številko 3, morajo biti izvršena do 10. junija t. 1.
Oddajalci sob so izvzeti od teh dolžnosti.
Župan.
PREPOVED IZHODA IN VHODA V GORICO
Goriška prefektura javlja: Ker so se dnevi zdaljšali, je sedaj dovoljeno priti v mesto ali zapustiti mesto med 6. uro zjutraj in 21. (9.) uro zvečer. Kdor izven določenega časa zapusti ali pride v mesto tvega svoje življenje, ker zamo-rejo, varnostni organi streljati nanj.
Pritožbe zaradi cen
Pokrajinski urad za nadzorstvo cen javlja :
Kadar se čuti konsument prizadetega z ozirom na cene, se mora v lastnem interesu obrniti na pokrajinski urad za nadzorstvo cen, Via Mamelli št. 5, kjer bo našel oporo in razumevanje.
UKINJENA DOBAVA ELEKTRIČNEGA TOKA
V	smislu odloka goriškega prefekta z dne 5. marca t. 1. je bila nekemu goriškemu združenju do 30. julija ukinjena dobava električnega toka, ker niso bili društveni prostori ob predpisanem času zatemnitve zadostno zatemnjeni.
Ljudsko gibanje
Goriški magistrat javlja: Rojeni so: Vignola Marile-na, Marega Clara, Grani Al-fredo, Mlakar Marko, Plessi-ni Radovan, Salsini Franko, Bressan Roberto, Di Marino Sandra, Bensa Antonija, Bensa Mario, Srednik Katja, Ve-nica Boris, Freddolini Neri-na, Bidali Marina, Prak Bruno, Kacin Adolfo, Stajeri Marija, Colaut Santino.
Umrli so: Knego vd. Kogoj Marija, 82 let, gospodinja, Velikonja por. Černigoj Katerimi, 69 let, gospodinja; Zigliot-to Girolamo, 56 let, mehanik; Dean por. Rosin Arles, 21 .let, gospodinja; Mosetič Anton, 37 let, težak; Devetak vd. Batič, 71 let, branjevka; LJgf Kristina, 5 let; Collini in Pa-tat Katerina, 39 let. gospodinja; Gabrijelčič vd. Medvešček Marija, 71 let. gospodinja; Pagoben vd. Batič Aloj' zija, 73 let, gospodinja; Bosco Eugen 36 let, delavec; Mervič Vincenc, 74 let, v ubožnici.
Oklici: Venuti Peter, študent - Godeas .Tole, gospodinja; Bonzano Amilcare, knjigovodja - Montemezzo Bruna, učiteljica; Doktorič Bruno, prodajalec - Černič A-na Marija, prodajalka; Men-aini Ivan, profesor - Cella Kristina, zasebnica.
ALARMNI ZNAK Z ZVONJENJEM
Prefektovni pokrajinski odbor protiletalske zaščite v Gorici opozarja, da je zvone-nje dovoljeno le v znak letalskega alarma. Zvonenje bo trajalo pet minut. Konec alarma bo označen z raztegnjenim zvonjenjem, ki bo traja-
lo	dve minuti. To velja za kraje, ki jim je bilo izdano neposredno dovoljenje. Vsako drugo zvonjenje je naj-strožje prepovedano v vseh krajih pokrajine. Župniki so osebno odgovorni za najstrožje izvajanje teh navodil.
ZAŠČITA UMETNIN V ZASEBNI LASTI
V	smislu posebne akcije, ki je namenjena ohranitvi dragocenih umetnin, ki so pri zasebnih lastninah, se vabijo tudi goriški lastniki umetnin, da se zglasijo na sedežu zadevnega odbora v MorellijevI ulici 37 v prostorih Zveze svobodnih poklicev in umetnikov. Občinstvo dobi tukaj potrebna pojasnila.
1'redale predalnikov, omar, miz itd. namaži ob spodnjih straneh z milom, da se bodo lahko in gladko odpirala.
■Rodbina gorišfuh Coroninijev
Gorica, junija. Za novega župana mesta Gorice je bil pred dnevi imenovan grof A-leksij Coronini. S tem imenovanjem se je Goričanom zopet zbudil spomin na staro in ugledno goriško plemeni-taško rodbino, katere kratko zgodovino podajamo v naslednjem:
Družina Coroninijev spada
2	Attemsi in Strassoldi med najstarejše in najvplivnejše goriške plemenitaške rodovine. Dala je Goriški lepo število vojakov, upravnih funkcionarjev in politikov. Do napoleonskih vojn so bili Coro-niniji glavarji in gospodje t olminske in so kot taki pre-šli tudi v slovensko slovstvo. Pregelj jih je vpletel v svoja dela o tolminskem kmečkem
puntu, a tudi drugi jih omenjajo v svojih povestih in pesmih.
Prostor nam ne dopušča, da bi našteli vse vidnejše člane družine Coroninijev, ki so v teku štirih stoletij posegali v goriško življenje. Omenimo samo nekatere, ki so živeli v novejših časih. Grof Rudolf Coronini je 1. 1780. z drugimi plemenitaši vred ustanovil goriško podružnico literarne a-kademije Arcadia. Grof Janez Krstnik, ki je umrl 1880., je bil avstrijski feldmaršal in vojaški guverner Hrvaške in Slavonije. Dva Coroninija sta bila goriška župana, eden v
16.	stoletju, drugi (Karl Coronini) pa je 1. 1872. in 1873. Ta se je bavil tudi s pisateljevanjem in pesnikovanjem. Prej-
šnja leta je bil v politični službi v Dalmaciji, Trstu, Milanu in kot deželni predsednik v Salzburgu. Umrl je 1. 1910. > visok\ starosti 92 let.
V	preteklem stoletju pa sta važna posebno dva člana te družine, namreč grof Franc in grof Alfred. Prvi se je rodil 18. novembra 185^.. v Gorici. Njegov oče je bil med vzgojitelji poznejšega cesarja Franca Jožefa; Franc pa je bil cesarjev mladostni tovariš. Cesar mu je vedno popolnoma zaupal. Franc Coronini si je izbral vojaško življenjsko pot. Dosegel je stopnjo^ polkovnika. V bitki pri Kraljevem gradcu 1. 1866. je bil ra-nip.n. Naslednje leto je šel pokoj ter je prevzel posestvo v Št. Petru, kjer je dolgo vrsto let tudi županoval. Kmalu so ga izvolili za deželnega poslanca. L. 1870. je postal deželni glavar goriški. \ o službo je opravljal do 1. 1877. in drugič od 1. 1883. do 1899. Izvo-
ljen je bil tudi v državni zbor; dve leti je drž. zboru tudi predsedoval. V Gorici so ga izbrali tudi v občinski zastop; postal je predsednik Kmetijske družbe in predsednik komisije za pogozdovanje Krasa. Poleg vsega tega dela pa je še našel čas za pisateljevanje. Napisal je v italijanščini delo »Na grobovih oglejskih patriarhov«. Grof Franc Coro nini je bil zelo objektiven in prijazen mož, ki je vsakomur rad pomagal ne glede na narodnost. Več slovenskih občin ga je imenovalo za častnega občana.
Grof Alfred Coronini pa pripada kronberški veji. Rodil se je 1. 1846., umrl je 12. dec. 1921. v Gorici. Bil je večkrat državni poslanec — voli-
li	so ga Slovenci — in tudi v deželnem zboru je igral važno vlogo. V deželnem zboru ie bil član slovenskega kluba; mnogo let je bil odbornik slovenskega političnega društva
»Sloga«. Veliko je delal skupaj z dr. Gregorčičem. Zanimal se je zlasti za gospodarska vprašanja, za vinogradništvo, železnice in ceste. Zavzemal se je posebno za graditev vipavske železnice ter je bil njen prvi predsednik. Pomagal je ustanoviti »Centralno posojilnico« v Gorici in denarno je podpisal »Šolski dom«.
V	parlamentu se je potegoval za slovensko ljudsko in obrtno šolstvo in za jezikovno enakopravnost. I udi grof Alfred je bil delaven in nepristranski človek in politik; Slovencem je njegovo delo prineslo mnogo koristi.
Če je bil v našem času imenovan eden izmed Coroninijev za goriškega župana, pomeni to, da življenska sila te stare plemenite družine še ni usahnila, da marveč lahko še veliko koristi deželi in ljudstvu, med katerimi živi.
Vesli iz Trsta in okolice
Nove živilske nakaznice
S 1. junijem so bile uvedene v Trstu nove živilske nakaznice, ki jih prejmejo pri-padnki nemške in italijanske vojske.
ČAS ZAPORE OB 22.
V smislu oblastvenega razglasa je od 28. maja t. 1. dalje veljaven čas zapore v krajih Opčine, Bane, Prošek, Trebče, Padriče, Gropada in Orle ob 22. uri.
IZ TRŽAŠKEGA GLEDALIŠKEGA ŽIVLJENJA
Na odru Rossettijevega gledališča uprizarjajo te dni Verdijevo opero »Traviata«, na odru Verdijevega gledališča pa znamenito Shakespeareje-vo žaloigro »Kralj Lear«.
NOVA POLICIJSKA URA NA OPČINAH
V smislu odredbe Vrhovnega Komisarja operacijskega področja Jadransko Primorje je bila za kraj Opčine določena z veljavnostjo 30. maja policijska ura od 22. do 5. Zatemnitev bo tudi od 22. do 5.
V	ZADNJEM HIPU REŠENA
17.	letna Elza Comenti iz u-lice Farneto 2 je hotela stopiti na tramvaj proge št, 3. Toda pri tem je padla in bi bila nedvomno končala pod
Sp ort
GORIŠKO MOŠTVO PROTI TRŽAŠKI REPREZENTANCI
V	nedeljo se bo vršila na goriškem nogometnem igrišču zanimiva tekma med goriš-kim moštvom in iz dobrih tržaških igralcev sestavljeno četo. V tržaški četi igrajo Scar-pa, Valcaroggi, Scapin, Ca-valieri, Trevisan, Kovačič, Prešel, Kenda, Gerini, Ksver-lica, Pierini, Merlak in Zanel-lato. Goriška četa bo kompletna.
JULIJSKA BENEČIJA -PIEMONT
Po končanih predfinalah italijanskega prvenstva se bosta pomerili reprezentativni moštvi Julijske Benečije in Piemonta. Ker se predfinall Piemonta in Lombardije končajo 25. junija, se bo brez-dvomno ta tekma odigrala prvo nedeljo v juliju. - V. R.
tramvajskim kolesjem, da je ni v zadnjem trenutku zajel mestni stražnik Gabrijel Co-solini in jo potegnil na vozilo. Comentijeva sc je potolkla po obeh kolenih. Prvo pomoč je dobila v bližnji lekarni.
DOBROTA JE SIROTA
54 letna Marija Peško i2 Poljane sv. Alojzija št. 3 je vzela na prenočišče 18 letno Ano Grancevič, ki se je zatekla v Trst iz nekega kraja Julijske Krajine. Granceviče-va si je pridobila zaupanje svoje dobrotnice, ki je pa o-pažala v zadnjem času, da ji izginjajo razni odrezki živi 1-i skih nakaznic za maščobe, kruh in testenine. Marija Peško je skušala na prijazen način izvedeti od Grancevičeve, če je morebiti ona pomotoma vzela odrezke. Grancevičeva je tajila. Ko pa je Peskova preiskala stvari Ane Grancevičeve, je našla med njimi tudi svoje odrezke. Grancevičeve pa ni bilo več na spregled. Ovadena je policiji zaradi tatvine.
RAZBURLJIV DOGODEK
V	DOLINI
V	Dolini sta se srečala 70-letni kmet Ivan Kralj in neki njegov znanec. Sporekla sta sc in se spopadla. Dotičnik je zgrabil za nož in ranil Kralja na levi rami. Ranjenega Kralja so prepeljali v tržaško bol- , nišnico. Zadeva se bo verjetno končala pred sodiščem.
Narava, brazplečn zdravnik
Z visokega sinjega neba nas pozdravlja vroče sonce in nas vabi v najnavo. Vrtovi so polni cvetja in zelenja, v gozdovih se (izgublja ščebeta nje ptičic, ki spletajo gnezdeca. Vse je polno novega življenja. Zakaj se ne bi prebudili še mi? Zavreči moramo moreče skrbi puste vsakdanjosti in se veseliti z naravo. Cernu bi so jezili doma, če ne gre vse po naši volji, ko zunaj tako lahko pozabimo vse neprijetnosti? Namesto, da bi šle k zdravniku po nasvete za utrujene živce, hitimo na sprehod. Ozirajmo si na levo in desno, poglejmo kaj zori in kaj raste, poslušajmo gozdni orkester drobnih pevčic in dihajmo s polnimi pljuči. Ko bomo prišle domov bodo živci odpočiti, namesto da bi se jezile bomo popevale in se z veseljem lotile našega dela.
Poglejte otroke, kako so veseli, kadar lahko skačejo po njih volji v prosti naravi! Poglejte zdravo rdečico njihovih ličk, gibčnost njihovih kre. tenj! In kakšni smo mi? Kako vzdihujemo, če moramo pobrati predmet, ki nam je padel na tla. Kolikokrat smo razdražljive, ker nimamo apetita- Namesto da bi si kvarile organizem z raznimi kemičnimi pripomočki, pohitimo ven, izprehodimo se dobre pol ure in znova bomo občutile tek do preprostih jedi.
Zdaj je skrajni čas, da začnemo t jutranjo in večerno telovadbo. Mrazu ni več, da bi z njim zagovarjali svojo lenobo.	Živa-
Kmetijstvo
Tudi topla greda
nudi ugodno zavetje piščancem. V ta namen uporabimo manjše tople grede, v veliko sti 1.50 m. krat 1.50 m kar zadošča za 40 piščancev, za do. bo 6 tednov, 5 dni pred prihodom piščancev pripravimo gredo. Gnoj vložimo rahlo do višine oken. Tudi obod zunaj obložimo z gnojem. Na najnižji strani oboda napravimo vratca za izhod. Ob straneh oboda napravimo dve majhni odprtini za zračenje, ki jih reguliramo z deskama-potiskal-kama. Potrebno je da je taka greda razdeljena v dva oddelka. Kadar čistimo, spravimo piščance v en oddelek, medtem ko drugega osnaži-mo. Tla tople grede so pokrita s strešno lepnko na katero natresemo suhe mivke. Toplina v gredi naj znaša 25 do 28 stopinj. Ponoči pokrijemo okna tople grede s slamnjača-mi. Ob lepem vremenu spuščamo živalce na prosto zunaj tople grede.
V kalečem krompirju
je strup, ki se imenuje sola- ( nin. Zato na spomlad ni vatno krmiti perutnine, četudi s kuhanimi krompirjevimi olupki. Vsekako je treba poprej odstraniti vse poganjke.
Nesnost kokoši povečamo
če dodamo mehki krmi praženo laneno seme ali seme ko-nriv. Seveda praženo šema najprej zmeljemo v prah in Ca dodajamo v majhnih obrokih mehki krmi.
Pri kozličkih in jagnjetih
opazimo včasih drisko, posebno tedaj, ko mladiči ne dobivajo več materinega mleka. Drugi vzrok je tudi navadno prehlad. Obolelim mladičem hitro pomagamo, če jim damo samo dvakrat na dan po pet kapljic opijeve tinkture na veliki žlici mleka.
Mnogo deževnikov najdemo
ko obdelujemo vrt. To so izvrstna krmila za kokoši, še bolj pa za race in gosi. Pri prekopavanju vrta imamo kokoši kar poleg, da seme počistijo in pospravijo okusne mesne pridelke. V času, ko se gliste plode, to je v maju in juniju, so škodljive zdravju perutnine.
Sirite ..GORIŠKI LIST"!
Razdeljevanje trtnih zaščitnih sredstev
Pokrajinska kmetska zveza opominja vinogradnike, da dne 5. junija zapade rok za prijave zahtev za trtno zaščitna sredstva in žveplo. Vinogradniki, ki ne bodo predloži-
li	zahtev do tega časa pri centralnih ali okrajnih uradih i-menovane zveze, ne bodo dobili tozadevnih nakazil.
Prijave obdelanih površin
Pokrajinski urad za kmetske ugotovitve je v mnogih slučajih dognal, da tozadevne prijave ne odgovarjajo resnici. V nekaterih slučajih so bile prijavljene večje površine
v	drugih manjše, kakor so v resnici. Dočim je za drugi slučaj razvidno, da se je v prijavo manjše površine hotelo izogniti dolžnosti oddaje dela pridelka, je v prvem slučaju netočna prijava le v škodo kmeta samega, ker bo mora* oddati na pristojno mesto vsaj najmanjšo določeno množino, ki odgovarja površini, ki je bila prijavljena.
Imenovani urad poživlja vse prizadete, naj bodo v prijavah točni in naj zahtevajo popravek prijave, ako so jo bili kakorsibodi pogrešili.
Dopisi
IZ GORICE
Članek v »Goriškem listu« | pod naslovom »Srednje linije ■ ni« je zopet resen opomin go-riški inteligenci, ki hoče sede-
ti med dvema stoloma. Razveseljivo je dejstvo, da je del naše inteligence že začel hoditi po novi poti, ki bode privedla naš bičani narod do prave svobode, kot so jo že želeli naši pradedje in kakršno želimo vsi zdravo misleči Slovenci. Oni pa, ki sedijo med dvema stoloma, naj bodo le prepričani, ko bo čas dajati račune, — da se bodo znašli na tleh. Tedaj bodo bridko spoznali, da niso nič storili za blagor domovine. Vest pa jim bode očitala: Mea culpa, mea culpa. Skrajni čas jc za odločitev.
GRAHOVO OB BAČI
Iz Grahovega smo prejeli obširnejši dopis, ki ga zaradi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti v celoti. Navajamo iz njega glavne misli:
Z velrkim zadoščenjem smo prejeli vaš časopis, manjkajo nam ! še nekatere številke, da bi si izpolnili svojo zbirko. V našem zadnjem dopisu naj se glasi, da je umrl v Grahovem g. Matevž Trojer, ne Brajer (dopisniku : piši čitljivo, pa ne bo takih napak. Uredništo). — S tolažili sv. vere previden je umrl po kratki in mučni bolezni 36 letni Anton Bravc iz Koritnice. Pogrebu in sv. maši zadušnici, ki jo je daroval domači župnik g. otefan Tokli, je prisostvovalo mnogo vernikov. Mesto venca so njego-
vi	sodelavci, uslužbeni prj podjetju Sitter in Comoli zbrali primeren znesek in ga kot prvo pomoč poklonili družini pokojnika. Družina se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.
Odgovorni urednik:	Dr.	Milan	Komar	-	Gorica
Vam je izšla nooa izdaja časopisa
ADRIA- IIMIERTE
Jerzy Žula^ski:
Jia
sre6rni o6li
Poomer na našem vozu kaže, da smo prevozili že 167 kilometrov; če vračunamo čas, je to kilometer na uro. In vendar smo se pomikali sorazmerno jako hitro.
Odšli smo štiri ure po solnčnem vzhodu naravnost proti zahodu. Ker smo mislili, da smo na Sinus Medii, smo hoteli priti na planoto med gorama Sommering in Schroter, odtam pa obkrožiti Sommering in Schroter od severo-zahoda, približati se ekvatorju ter se pomikati ob njem naravnost v smeri gorovja Gambart in vi-šjega, dalje proti zahodu na ekvatorju ležečega ladsberga.
Tla so bila navadno ravna, skoraj brez razpok In voz se je urno pomikal naprej. Upanje nam je znova na-polaila srca; bilo nam je toplo in lahko, samo spomin na 0’Tamora nam je na hipe zastiral veselje. Tomažu je bilo bolje in Marta je kar sijaila od radosti. Spet smo snovali načrte- Pot se nam ni zdela dolga, težkočc ne
1 preveč velike. Občudovali smo divio, | v svoji omrtvelosti prelepo pokrajino ali pa smo ob razgrnjenem lunovidu skušali že v naprej ugibati, kakšne fantastične podobe nas še čakajo. Va-radol je jel govoriti o 0’Tamorovih domnevah, da je na oni strani Lune pokrajina, ki je nad vse zanimiva in I prekrasna in kjer je dovolj pogojev za življenje, in res — smo si zatrjevali — če so tam takšne gore kako* te tukaj, ki sc bleščijo zdaj pred na. mi na obzorju, vrhu tega pa še zele. nje in voda, je vredno prepotovati 384 tisoč kilometrov! Živo smo se pogo. varjali. Tomaž in Marta sta se kakor po navadi z vsem telesom privijala drug k drugemu- Snovala sta že rožnate načrte o življenju v itstem raju. Celo Selena je veselo zalajala, ko je slišala naše oživljene glasove, in s«, jela po vsem vozu igrati z razposaja. nima mladičema.
Tako so nam prešle ure. Pot je postajala težavnejša. Tla so se polagoma dvigala; tu in tam smo naleteli na razpoke, katerim smo se morah izogniti, pa spet na cela polja iz žive skale. Pomikali smo se čedalje počav neje. Na nekaterih mestih smo mora. li stopiti iz voza, odvaliti skale, ki so nas ovirale in si tako krčiti pot. Tedaj smo blagoslavljali Lunino majhni* privlačno silo, zaradi katere smo brez I posebnega napora premikali in od- I
stranjevali velike kose skal. Od kraja nas je to delo zabavalo. Celo Mat. ta nam je pomagala. Samo Tomaž je ostal v vozu pri krmilu, ker je bil še preveč slaboten. Bolečina v ramah mu je odlegla, toda mrzlica se mu jt» vedno znova vračala-
Tako smo se pomaknili nekaj kilo-metrov dalje. Nai levi strani nas je še vedno spremljala vrsta drobnih in nenavadno strmih grebenov, izza katerih so štrleli velikanski ostri vrhovi z neverjetnimi prepadi. Pred nami so sc tla neprestano dvigala, iz sredine ogromnega skalnega nasipa pa je sr. šel proti nebu oster vrh. Na. desni proti vzhodu se je raztezala veriga čedalje višjih gora.
Od sončnega vzhoda: je minilo že štiri in dvajset ur, ko smo dospeli na gladko skalnato planoto, po katert smo se lahko premikali hitreje. Sklenili smo, da se tukaj ustavimo in odpočijemo- Podoba pokrajine nas je čedalje bolj vznemirjala.
Bili smo že malone prepričani, da smo nekje drugje, ne pa na Sinus Medii. Skrajni čas je že bil, da na« tančno izmerimo, kje se nahajamo!
Po kratki južini smo se lotili dela. Peter je nastavil ast: nomske instrumente. Sredina zemeljskega koluta le bila od zenita nagnjena za 6 stopinj proti vzhodu in 2 stopinji proti seve. ru; nahajali smo se torej na 6° za-
hodne dolžine lin 2° južne iunske širine, to je na robu Sinusa Medii, poleg žrela Mostinga. O tem ni bilo nobene, ga dvoma; merili smo zelo natanko.
Odločili smo se, da krenemo dalje in ne spreminjamo smeri.
Že smo hoteli na pot, ko je Vajadok zaklical:
»A anš top! Pozabili smo top!«
Res, šele zdaj smo se spomnili, da je ostal naš top obenem s kroglo in nabojem pri OTamorovem grobu, Noegova smrt in pogreb sta nas bila tako prevzela, da smo pozabili vzeti s seboj za nas tako dragoceni top. Bila jc to nenadomestljiva izguba, sa) je bil top, odkar nismo več imeli brzojavne zveze, edina nit, ki nas je vezala z Zemljo. Na mah smo se začutili tako brezmejno osamljene, kakor da smo se v tem trenutku zopet na tisoče kilometrov oddaljali od svoje adljne domovine Zemlje.
Naša prva misel je bila, vrniti st po top. Zlasti Woodbell nas je silil k temu. Trdil je. da se moramo sporazumeti z Zemljo, kajti zadržati je treba nadaljne odprave, dokler ne sporočimo, da smo tukaj odkrili pogoj6 za življenje.
»Če moramo mi poginiti,« nam je govoril, »čemu naj poginejo še drugi? Saj veste, da se na Zemlji brata Re-mogner že pripravljata na pot. Moramo ju zadržati — vsaj še nekaj časa.*
A vrnitev je težka. .Spričo velikanskega potovanja, ki nas še čaka. jo vsaka ura dragocena. Še nekaj takšnih zamud, pa nam poidejo zalog« živeža in zraka! Vedeli smo, da nas bosta vročina in mraz itak zadrževala še mnogo ur. Sicer pa — kdo izmed nas more jamčiti, da najdmeo kraj, kjer je ostal top?
Varadol je skušal razbliniti Tomaževi' pomisleke. Saj se brata Remo-gner, je dejal, ne odpravita na pot, če ne dobita obvestil od nas. Domislili smo se tudi tega, da lahko uporabimo top samo na tistem mestu Lune, kjer imamo Zemljo v zenitu na-d seboj. Za paraboličen strel z drugega kraja Lune ne zadostuje sila naboia. Če pa bi z enim strelom zadržali na-daljne odprave, bi pozneje, ko dospemo k robu lunskega koluta, ne mogli z drugim strelom poklicati novih tovarišev — ako najdemo ugodne pogoje za življenje. Obsojeni bi bili na večno osamelost. Če pa brata Remo-gner vendarle prideta, prineseta s seboj tudi močnejši brzojavni aparat. Tako bi pridobili ne samo dva tovariša, marveč tudi sredstvo za s-ialno sporazumevanje z Zemljani.
Zaradi tega se nam je zdi L i.oljo, da ne izgubljamo časa z iskai .cm topa, ki za nas nima prevelikega pomena. Po kratki zamudi sipo krenili dalje.	(Nadaljevanje	sledi.)