Št. 50 (1325) Leto XXV NOVO MESTO, četrtek, 12. decembra 1974 il koledar za navadno leto 1975 prilagamo danes vsem starim in novim naročnikom Dolenjskega lista — z željo, da bi jim kazal predvsem prijazne in uspešne dni. Predstavlja nam jubilejno leto, v katerem bomo slavili 30. obletnico osvoboditve in pogumno prehojeno pot. Potrudili se bomo, da bodo našli veren odraz razvoja, napredka in novih načrtov v našem tedniku od januarja do decembra 1975 tudi številni delovni kolektivi, organizacije, društva in posamezniki iz področnih domačih 9 občin, v katerih opravlja Dolenjski list službo obveščanja. S temi željami in lepimi pozdravi podaija novoletni koledar za 1. 1975 vsem svojim bralcem, naročnikom in sodelavcem Vaš DOLENJSKI LIST Mrtvim ne dajo miru Tatovr na brežiškem pokopališču Na UJV Celje so te dni zbrali podatke, kaj vse je izginilo z nekaterih grobov na brežiškem pokopališču. V času med 17. in .21. novembrom so namreč občani vsak dan prijavljali, da so našli poškodovane grobove, iz katerih so čez noč zmanjkale težke marmorne vaze s podstavki, pa tudi nekaj bakrenih in drugih dražjih svetilk. Storilcev zaenkrat še niso odkrili, domnevajo, pa, da jih je bilo več,N kajti en sam ne bi mogel prenašati oziroma odnašati tako težkega tovora. Samo ena vaza s podstavkom je tehtala več kot 150 kilogramov, Zlikovci so po do sedaj zbranih prijavah okradli in oskrunili 6 grobov in naredili za okrog 20.000 din škode. n ■ I 1_S u Bar bili smo tudi delegacije v SIS NOVOMEŠKI JE VAŠA BANKA Z visoko udeležbo na volitvah delegacij v TOZD in krajevnih skupnostih so delovni ljudje dokazali veliko zrelost in zavest Malo pred zaključkom redakcije smo dobili zadnja poročila o poteku volitev delegacij v SIS na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Volilna udeležba ni bila bistveno manjša kot spomladi na splošnih volitvah v občinske skupščine. V vseh občinah so dosegli nad 85-odstotno udeležbo. Zaposleni v ribniški in kočevski občini so glasovali 5., v dolenjski in posavski regiji v glavnem 6. decembra, volitve v krajevnih skupnostih pa so bile povsod 8. decembra. Takole so glasovali zaposleni v novomeškem Novoteksu. Podobno okrašena volišča so imeli tudi v drugih TOZD in OZD. (Foto: S. Mikulan) " NOVOLES: SPET DVE PRIZNANJI Na 12. mednarodnem beograjskem salonu pohištva je NOVOLES dobil diplomo za dober design - za elemente za opremljanje predsobe. Priznanje je dobilo posebej podjetje, posebej pa avtorica inž. arh. Marta Ra-čečičeva. Prav gotovo je spodbudno, da se dolenjsko podjetje in Novomcščanka inž. Račečiče-va tako uspešno prebijata v krog znanih mednarodnih ustvarjalcev in oblikovalcev sodobnega pohištva. PRILOGA V današnji prilogi - predzadnji v tem letu - objavljamo na 3. strani zapis, ki nosi naslov Se enkrat se okrog OZREMO, RESNICA GROZNA JE - ZDAJ GREMO! in v katerem govori Marija Jamnikova, kmetica iz Štajngroba. Konec novembra 1941 so jo z mnogimi drugimi Slovenci izselili - šla je skozi zloglasni brestaniški grad - v Nemčijo, od koder je. v domovino pisala pismo v verzih. To pismo se je ohranilo do danes in je tako svojevrsten dokaz zaupanja naših ljudi v'boljše čase" in ljubezni do domovine. Na drugi strani objavljamo zapis o boštanjskih gomilah, na šesti med čudesi sveta prinašamo mavzolej v Halikarnasu in Bajkalsko jezero, med naivci pa Antona Plemlja. Na sedmi strani gostuje Avgust Gregorčič iz Brezovice pri Mirni, intervju z njim pa nosi naslov PESEM NI PSOVKA. Na zadnji strani priloge je med gradovi na vrsti Luknja, Trdina piše o „mestija-nuhih“, za vas smo pogledali, kakšne šege in reki bodo veljali v naslednjih štirinajstih dneh v vremenu. Kot je v navadi, smo dve strani na sredini namenili domu in družini. Novi most do spomladi Sevnica: do konca leta bodo končali betoniranje Zadnje mesece za INGRA-DOVE delavce, glavne izvajalce gradnje novega sevniškega mostu, ni bilo praznikov ne prostih sobot ne nedelj. Prvotni rok predaje mostu prometu 29. november sicer ni dosežen, poglavitno delo — premostitev reke - je vendarle opravljeno. Konec minulega tedna so še z zadnjega polja na vozišču mostu sneli jeklene opaže. Kot nam je dejal vodja gradbišča Ivan Duič, ni šlo brez zastojev že od samega začetka. Gradbeno dovoljenje za novi most je ZDOLE: PRVO GLASILO Mladinski aktiv z Zdol deluje šele leto dni. V tem kratkem času pa so se mladinci in mladinke aktiva izkazali z resnim delom, ki obeta, da delo v tem kraju poslej ne bo več zaspalo. Mladi pripravljajo sedaj prvo številko svojega glasila z literarnimi, likovnimi in drugimi prispevki, ob dnevu republike pa so se predstavili z zanimivim kulturnim programom. SEMIČ: ŽENSKE* TELOVADIJO Konec novembra se je v prenovljenem Domu TVD Partizan v Semiču začela rekreacijska vadba za ženske od 18. do 40. leta. Nekatere ,so tudi starejše. Zanimanje z a rekreacijska srečanja v telovadnici pod vodstvom telovadnega učitelja .Stjepana Šoštarja je izredno. Ženske in dekleta so čutile potrebo po telovadbi, saj večina med njimi veliko sedi v službi. bilo izdano šele junija, čeprav bi to moralo biti urejeno že pred enim letom. Te skrbi jim je povzročila Vodnogospodarska skupnost Slovenije, ki je zahtevala pol metra višji most, kar je zahtevalo izdelavo novih načrtov. V 9 metrov široko vozišče in 1,80 metra široke pločnike na vsaki strani ter stebre je doslej vgrajenih 1.900 kubikov betona in 200 ton betonskega železa. Za pomožni nasip, s katerim so si krčili pot čez reko ob delih v strugi, je šlo 15.000 kubikov kamenja in gramoza. Okrog 8 do 9 tisoč kubikov jim gaje odneslo. Ce bi jim bil začetek jeseni naklonjen z vremenom, bi rok še nekako ujeli, tako pa so zaradi deževja in narasle vode stali kar dva meseca. A.ŽELEZNIK V novomeški občini se je petkovih volitev udeležilo 16.960 zaposlenih ali 86,7 odstotka vseh vpisanih. Samo v Gorjancih in Pionirju so glasovali 7. decembra. V delovnih organizacijah je bilo odprtih okoli 115 volišč. Na volitvah v krajevnih skupnostih so dosegli boljšo udeležbo, saj je na 175 voliščih glasovalo 30.974 občanov ali 93,5 odstotka vseh volilcev. Najbolje so se odrezali v Straški KS (94,3 odst.), najslabše pa v hinjski KS (79,5 odst.). V črnomaljski občini so 6. decembra, kakor poroča naša novinarka Ria Bačer, na voliščih v delovnih organizacijah dosegli 92,1-odstotno udeležbo. Med prvimi so stoodstotno volili v zdravstvenem domu, občinski upravi in pri Varnosti. V nedeljo, 8. decembra, je prišlo na 79 volišč 94,3 odst. volilnih upravičencev. Več kot polovico volišč so zaprli že ob 10. uri, ponekod so glasovanje končali ob osmih zjutraj. Med najboljšimi so bili volilci v Vukovcih in Bojancih. V metliški občini, poroča Janez Pezelj, so bile volitve dobro organizirane oba dneva. V organizacijah združenega dela jih je od 2.355 volilcev glasovalo 2.028 ali 86 odstotkov. V krajevnih skupnostih je pri-. šlo na volišča 4.481 ljudi ali 92,5 odstotka vpisanih v volilne imenike. Jože Primc poroča iz Kočevja, da so 5. decembra v kočevski občini v delovnih organizacijah izvolili 43 splošnih delegacij in tri posebne. Od 553 kandidatov je bilo izvoljenih 442. delegatov. Volitev se je udeležilo 5.658 zaposlenih ali 87,4 odst. vseh volilnih upravičencev. Na nedeljskih volitvah pa so izvolili 17 delegacij oziroma 180 delegatov izmed 206 kandidatov. Od 11.627 volilcev jih je prišlo glasovat 10.393 ali 89,4 odstotka. V ribniški občini so 5. decembra izvolili 181 delegatov izmed 244 kandidatov. Glasovalo je 2.127 upravičencev ali 88,5 odst. vpisanih. V nedeljo pa so občani izvolili izmed 199 kandidatov 154 delegatov za 14 delegacij SIS. Glasovalo je 6.569 ljudi ali približno 85 odstotkov vpisanih volilcev. V brežiški občini so zadovoljni z izidom petkovih in nedeljskih volitev, piše naša novinarka Jožica Teppey. V delovnih organizacijah je glasovalo 5.772 zaposlenih ali 94,3 odstotka vseh. V 21 kolektivih, kjer delajo samo dopoldne, so končali volitve ob 12. uri. Nedeljskih volitev se je udeležilo 16.473 volilcev ali 90,7 odstotka vpisanih. Ob tem povejmo, da je 1.322 občanov iz te občine na začasnem delu v tujini, 201 pa služi vojaški rok. PTT obljublja izboljšave „V srednjeročnem programu razvoja predvideva PTT podjetje Novo mesto popolno avtomatizacijo telefonskega prometa in sodobno ureditev poslovnih prostorov na vseh večjih poštah/4 je povedal direktor podjetja na otvoritvi povečane telefonske centrale in obnovljene pošte v Brežicah. Letos je znašala skupna vrednost PTT investicij v brežiški občini 3,5 milijona dinarjev. Za leto 1975 planirajo na tem območju za milijon dinarjev investicij. Novo končno avtomatsko centralo bodo dobili v Globokem, razširjeno pa na Bizeljskem, kjer je predvidenih 60 novih priključkov. Razveseljiva je tudi napoved, da se bodo v začetku prihodnjega leta povečale medsebojne telefonske zveze med Brežicami in Novim mestom za 50 odstotkov, do konca leta pa še za nadaljnjih 50 odstotkov. S tem bo telefonski promet za nekaj let rešen težav. Kot povzemamo iz poročila naše novinarke, so zaposleni v krški občini volili od četrtka do sobote. Glasovalo je 6.269 volilcev ali 87,5 odstotka. Udeležba je slabša zavoljo visokega bolniškega staleža. Približno enak odziv je bil na nedeljskih volitvah, ko se je glasovanja udeležilo 16.405 volilcev ali 87,2 odst. vseh. Boljšo udeležbo bi dosegli, če bi volilo tudi okoli 1.000 zdomcev. (Nadaljevanje na 4. str.) NOVO MESTO: ZAOSTRITI ODGOVORNOST Besede so dobro zastavljene, osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije pravilno nakazuje neposredne naloge v prihodnjem letu in njihov prednostni red, premalo določno pa govori o odgovornosti za izvajanje te resolucije. To sta dve poglavitni ugotovitvi iz javne razprave, ki jo je v torek, 10. decembra, v Novem mestu organiziral medobčinski svet SZDL, v njej pa je uvodne misli povedal Drago Petrovič, član republiškega izvršnega sveta in republiški sekretar za gospodarstvo. Več o tem prihodnjič. PRIPOMBE IZ POSAVJA V Posavju zavzeto razpravljajo o nadaljnjem razvoju Slovenije in iščejo svoje mesto v njenih razvojnih načrtih. V pripombah, ki jih je dal medobčinski svet SZDL Posavje k izhodiščem za družbeni razvoj Slovenije od 1976 do 1980, je izražena podpora investicijam za infrastrukturne objekte, ker Slovenija pri tem močno zaostaja. Predstavniki Posavja se zavzemajo za hitrejši razvoj nerazvitih območij in zahtevajo, da se v.ta razvoj vključijo nerazvita območja tistih občin, ki po sedanjih' merilih veljajo za razvite. Posavje je ena'tistih regij, ki imajo največ zdomcev. Prav zaradi tega se zavzemajo za zajezitev zaposlovanja na tujem. Predlagajo ukrepe, ki bodo ljudi zadržali doma in jim nudili možnost za ustrezno zaposlitev. Poudarjena je bila tudi zahteva, da bi se prihranki zdomcev stekali v regije, iz katerih so ti ljudje doma. Brigadirski »horuk« v Suhi krajini Razen na Kozjanskem in v Brkinih bo v letu 1975 zvezna mladinska delovna akcija tudi v Suhi krajini. Mladi bodo pomagali pri graditvi vodovodov, pogozdovanju, ureditvi cest in naselij. Dela bodo trajala več let; njih vrednost cenijo na 80 milijonov dinarjev. Območje, kjer bodo delale mladinske delovne brigade, se razprostira v petih občinah: novomeški, trebanjski, kočevski, ribniški in grosupeljski. Te občine so že v minulih letih pokazale pripravljenost, da Po poslabšanju vremena v noči od četrtka na petek pričakujemo izboljšanje. Tako bo ob koncu tedna suho in hladnejše vreme. skupaj urejajo vprašanja, ki so za Su-hokranjce življenjskega pomena, predvidena delovna akcija pa jih bo se bolj zbližala. Prve mladinske delovne brigade bodo prišle v Suho krajino iz pobratenih občin iz vse Jugoslavije. Najprej bodo sodelovale pri obnovi sc- 1 Zvezna mladinska delovna.akcija v tem delu Dolenjske se bo, kot vse kaže, začela že v letu 1975 -Mladi bodo gradili vodovode, pogozdovali planjave, urejali ceste in naselja danjega vodovodnega omrežja, ki ima zajetje v grosupeljski občini, potem pa gradile vodovode še v drugih delih tega manj razvitega dela Dolenjske. K pogozdovanju, ki ga' bodo izvedli v sodelovanju z novomeškim Gozdnim gospodarstvom, bodo pritegnili brigadirje iz zletnih območij. Te brigade bodo delale spomladi in jeseni, ko je čas za pogozdovanje. Brigade naj bi bile nastanjene na Prevolah. V ta namen nameravajo zgraditi poseben objekt. V času, ko brigadirjev ne bi bilo v Suhi krajini, bi prostore lahko koristno izrabili domačini. Z akcijo so že dobro seznanjeni vsi organi v' petih dolenjskih občinah, ki vključujejo Suho krajino. Republiška konferenca ZSM je že m n pred meseci poslala občinskim iz* vršnim svetom tega območja gradivo o delovni akciji s prošnjo, naj pomagajo akcijo uresničevati. Izvršni sveti so pobudo podprli, novomeški IS je imenoval tudi posebno komisijo, ki bo pripravila projekte, predvidena dela ovrednotila in poiskala vire financiranja. I. ZORAN KOMANDIR: VILJEM FORTUN 1. decembra je prevzel mesto komandirja postaje milice v Črnomlju Viljem Fortun. Prejšnji komandir Bruno Likar je odšel namreč v pokoj. V Brežicah so v soboto, 7. decembra, odprli preurejene poštne prostore, novo centralno ogrevanje v stavbi in razširjeno vozliščno avtomatsko telefonsko centralo. Število telefonskih naročnikov se bo poslej lahko povečalo od 500 na 1000. (Foto: Jožica Teppey) tedenski mozaik Vsakdo ima seveda svoje skrbi, toda večina vlad tega sveta se te dni najpogosteje ubada z 'vprašanjem, kako rešiti zadrege z naraščajočimi cenami surovin. Med surovinami je najbolj cenjena nafta, pa zato ni čudno, da se z njo tudi največ ukvarjajo. Toda mnenja o tem, kako si zagotoviti dovolj nafte in kako dobiti denar za plačilo (menijo, da bodo morali letos uvozniki nafte odšteti 60 milijard dolarjev več za nafto kot lani) so si različna. Medtem, ko si Američani prizadevajo ustanoviti nekakšno enotno „fronr to“, ki naj bi se „zoperstavila“ proizvajalcem nafte, menijo ,v Zahodni Evropi, da bi bilo najbolje, če bi se ravnali po geslu - vsak zase, pa kar bo, pa bo. Da mislijo s slednjim resno, so dokazali te dni, ko so se začeli pripravljati, da izdajo nekakšne obveznice, s katerimi bi krili narasle stroške zaradi nafte. Medtem ko se morajo nekateri ubadati s problemom kje dobiti denar in nafto, se mora predsednik ZDA z vprašanjem - kje dobiti plavalni bazen. Znano je, da je Gerald Ford navdušen plavalec, ki prebije vsak dan četrt ure v plavalnem bazenu. Toda v Beli hiši plavalnega bazena ni, pa mora drugam na ,„gostovanjaRes je, da so proizvajalci (ali graditelji, kakor hočete) plavalnih bazenov v ZDA ponudili, da zgradijo enega zastonj v Beli hiši, toda predsednik Ford je odklonil. Sedaj se mu vendarle obeta druga možnost: plavalni trenerji so predlagali, da začnejo z akcijo zbiranja denarja za plavalni bazen v Beli hiši To akcijo naj bi povezali s propagando za plavalni šport. Pravijo, da bo na to predsednik morda pristal.. . najbrž zato, ker ne diši niti malo po - podkupovanju. . . %Tačas pa bi v Združenih narodih kmalu prišlo do zadrege. Američani, ki se niso strinjali že s tem, da je lahko prišla v ZN delegacija Palestinske osvobodilne organizacije, pa so jih preglasovali, so dejali, da bodo zapustili dvorano, če bodo delegacije sprejele sklep, da naj namesto Lon Nola pride v ZN predstavnik Sihanuka.. . grožnje ... i dovolj strokovnjakov Resno se vprašajmo: zakaj - in ukrepajmo! Morda še nikoli, razen v prvih letih obnove porušene domovine in v letih informbirojevske blokade, niso bile v zgodovini mladega socialističnega gospodarstva Jugoslavije pred nami take naloge, kot bodo v letu 1975. Če kdaj, je ta čas uresničitev nalog v veliki meri odvisna od sposobnih gospodarskih organizatoijev. In teh nam v naši republiki primanjkuje. smereh. Prvič, zgornjo mejo Primanjkuje nam jih že za- najvišjega dovoljenega osebnega radi samega visokošolskega sistema, ki ob velikem vpisu daje le malo diplomantov. Zato, ker vpisi po posameznih fakultetah ne ustrezajo potrebam gospodarstva. Veliko naših strokovnjakov za nekajkrat višje osebne dohodke, kot jih imamo doma, dela raje v tujini. Ob vsem tem pa še vrsto domačih težav, ki nam nujno ali po nepotrebnem onemogočajo izkoristiti tiste strokovne kadre, ki so na voljo. Prav gotovo niti še tako sposobnemu strokovnjaku ne moremo nuditi približno takega osebnega dohodka, kot ga prejme na Zahodu. Premalo smo razviti in naš sistem, ki daje poleg osebnega standarda velik poudarek družbenemu standardu, tudi ob večji produktivnosti ne bo zagotavljal takih osebnih dohodkov kot kapitalistični. S tem dejstvom se je treba sprijazniti. Marsikaj pa lahko spremenimo. Na prvem mestu uravnilovko. Samoupravni sporazumi o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov so nam sicer zagotovili, da se osebni dohodki v glavnem gibljejo v skladu z delovno storilnostjo. Na drugi strani pa smo v teh okvirih preveč uravnilovsko delili sredstva. Predvsem i^reh So dohodka smo predolgo držali nespremenjeno. Ob vsaki revalorizaciji osebnih dohodkov glede na življenjske stroške smo navadno popravili vse osebne dohodke, le izjemoma pa-tiste, ki so že dosegali mejo 750.000 starih dinarjev. Po takih skokih pa strokovnjaki ostanejo brez prave spodbude za delo, če imajo od doseženih rezultatov vsi svoj delež, oni pa najskrom-nejšega. Drugič, ti sposobni ljudje — ne samo najbolje plačani, ampak večina delavcev z nad-poprečnim osebnim dohodkom — so prizadeti pri raznih plačilih za storitve družbenega standarda. Več morajo plačati za svoje otroke v otroških vrtcih, več pri raznih šolskih akcijah, ki niso v programih izobraževalnih skupnosti, dostikrat so zadnji na vrsti za letovanje v počitniških domovih in morajo v drage komercialne objekte itd. V bistvu pa bi morali te stvari urediti tako, da ne bi prizadele nagrajevanja po delu. In tretjič, sam davčni sistem na sedanji stopnji razvoja ni v skladu z načelom nagrajevanja po delu. Vemo, da večina prispevkov za splošno in predvsem skupno porabo temelji na osebnih dohodkih. Torej tu plačuje BEJRUT — Libanonski premier Rašid Al Solh je obsodil stališče izraelskega sodišča, ki je včeraj grškokatoliškega nadškofa — na sliki po obsodbi — Hilariona Kapučija obsodilo na 12 let zapora. „Takšna sodba kaže, da izraelske oblasti izkoriščajo svojo tako imenovano pravico v politične ciljeje izjavil premier Solh. Dejal je tudi, da je nadškof Kapuči, kot vse kaže, kriv samo zaradi tega, ker se je zavzemal za pravico palestinskih Arabcev, da se vrnejo in osvobodijo svojo domovino. (Telefoto: UPI) // S /// (Iz zadnjega „PAVLIHE14) 4900. - Glej, glej, dohodek slovenskega gospodarstva se je spet povečali družbene potrebe vsak po svojih sposobnostih in svojem delu. Povsem upravičeno. Potem pa pride ob koncu leta na vrsto še, skupni dohodek občanov, ki znova udari po žepu ne samo tiste, ki imajo res visoke dohodke, ampak večino delavcev z nadpoprečnim osebnim dohodkom. V večini razvitih držav poznajo tak davek, vendar zajema obveznike šele pri tako visokem dohodku, da se z našim sploh ne da primerjati. In kaj vse lahko davčni zavezanec v marsikateri kapitalistični državi odšteje kot neobdavčeni strošek od svoje davčne osnove: sredstva za vse vrste šolanja (in pri nas izredno šolanje na visokih šolah, magisteriji in doktorati niso poceni), nekatere izredne stroške za določeno vrsto zdravljenja (na primer v zdraviliščih), sredstva za gradnjo lastnega stanovanja ali hiše itd. Skratka, vse tisto, kar krepi znanje, bogastvo in vitalnost naroda in kar pri nas zanemarjamo. Če dodamo še, da marsikje že v oglasih s poudarjanjem reelekcije takorekoč čuvajo stare stolčke manj sposobni ljudje, smo našteli dovolj dejstev (nikakor ne vsa), ki nam narekujejo odločne spremembe ravnanja. TONE KRAŠOVEC tedenski notranjepolitični pregled • tedenski notranjepolitični pregled V dneh minulega tedna smo izpolnili terjajo, da bomo morali prav vsi posvetiti y zadnjem času že občutno zaostaja. Spričo pomembno družbenopolitično nalogo — z največjo pozornost prvi zahtevi, uresni- koncentracije gospodarskih zmogljivosti, ki volitvami delegacij za skupščine samo- čevanju stabilizacijske politike našega go- Je na °bmočju Ljubljane, nam ta podatek upravnih interesnih skupnosti (minuli če- spodarstva. To pa pomeni predvsem — da nikakor ne sme iti mimo pozornosti: stopnja trtek in ponekod tudi naslednje dni v orga- homo morali v prihodnjem letu prav vsi več povečanja dohodka (po podatkih iz prvih nizacijah združenega dela, v nedeljo pa po in bolje delati, da bomo morali tudi bolj go- devetih mesecev letos) je znašala v primerjavi krajevnih skupnostih v vsej Sloveniji) smo spodarno porabljati tisto, kar ustvarjamo s 7 lanskoletno v vsej Sloveniji 36 odstotkov, sedaj omogočili dokončno konstituiranje ti- skupnim delom. na območju Ljubljane pa le 32 odstotkov, stih SIS, ki jih nova ustava izrecno opre- V razpravi o osnutku zvezne resolucije se *o pomeni siromašenje našega osrednjega deljuje kot del našega novega (delegatskega) je na republiški ravni med drugim izobli- gospodarskega prostora v republiki — to je skupščinskega sistema. Oblikovanje naše kovala ugotovitev, da ostaja tudi v sedanji P°Jav> jp se mu komo morali v prihodnjih družbene ureditve in prehajanje v nove druž- resoluciji še precej nedorečenega glede raz- razvojnih prizadevanjih vsekakor skrbno po-bene odnose naše samoupravne socialistične niejitve pristojnosti med zvezo in repu- svet1 ti. družbe je tako naredilo še pomemben korak klikami (navzlic temu, da so te stvari že v o velikem hrupu, ki ga je nedavno tega naprej. S tem, bi rekli, konkretno ures- ustavi po novem dokaj jasno razmejene) in sprožil ^ napovedani ukrep glede „deviznih ničujemo nova ustavna določila, ki smo jih sprejeli za usmeritev našega družbenega razvoja. Nadalje pa se v teh dneh nadaljujejo (in se bodo še do konca leta) obširne razprave o drugem vidiku našega razvoja — o temeljih naše gospodarske in socialne politike za prihodnje leto. Že prejšnji teden smo na tem mestu poročali, da so se v skupščini SFRJ razvile razprave o osnutku zvezne resolucije, ki nakazuje ta razvoj za leto 1975, in nakazali smo tudi nekatere poglavitne oporne točke teh razvojnih vidikov. Prejšnji teden (v sredo) je o predlaganem osnutku zvezne resolucije razpravljala tudi slovenska re Naredili smo pomemben korak kupcev“ nekaterih vrst blaga, predvsem avtomobilov, je minuli teden ZIS sprejel nov, spremenjen odlok o razpolaganju z devizami, ki jih ustvarjajo občani. Po novem odloku lahko vsak občan naloži na svoj devizni račun vsa devizna sredstva, ki jih ustvari, ne da bi ob tem moral karkoli pojasnjevati. Ta odlok ima razumljiv praktičen pomen: ob prvotno napovedanem ukrepu je grozilo, da bodo devizne vloge občanov v bankah kar izhlapele, čeprav vemo, kako zelo so nam . koristne. da se te pristojnosti precej križajo. To velja Napovedano povečanje cen elektrike (prejšnji npr. glede določitve konkretnih stopenj rasti tetlen je 0 tcm padla odločitev) je bilo odloženo, DOrabe in Še dru£c&a kar ie no novpm nrpH- ^ predlog za podražitev — ki so ga podale orga- pordoe in se urugega, Kar je po novem pred- nizacije združenega dela v elektrogospodarstvu - nuhliška sknnžčina 7sai mora in n tTm no vser^ v Pr‘stoJnostl združenega dela po re- izvršni odbor interesne skupnosti clektrogospo-publiska skupščina (saj morajo o tem po- pubhfcah. To bo v dokončnem besedilu raz- darstva Slovenije zavrnil, češ da ni utemeljen z de- membnem družbenem dokumentu izraziti vojne resolucije za vso državo za prihodnje janskim povečanjem stroškov. Predlog je bil, naj bi republike svoje stališče ter ga sprejeti šele po l0to vsekakor' treba domisliti in odpraviti — ^ ^ose^anja povprečna cena elektrike v Sloveniji ESSSSiHS pripombami. Sočasno s tem pa že potekajo tudi pri- da bo moral nekdo pokriti. Podražitve elektrike so Gospodarske razmere ob prehodu v pri- prave za republiško resolucijo o razvoju v tor,ej za scdaisam0 °d>oženc. hodnje leto se nam kažejo - tako za vso nrihodniom lotu _ in nh tPm i,> hih minuli In šc ~ ‘eden so bile zvišane pokojnine jugoslovansko ko, tudi J republiško.d™*-' *£%£ *£ v m ffK beno skupnost dokaj zahtevne in še bolj ne konference ZKS, kjer so med drugim ugo- posameznika, druge (družinske) pa se bodo po-/apletenc, kot pa so bile tiste ob začetku lovili dokaj zaskrbljujoč podatek da ljub- večale prav tako za 15 % in še za 28 do 40,din na letošnjega leta, je bilo poudarjeno v razpravi Kansko oosnodarstvo v n rim* H a vi « rentnim P°*l",eznj^a* odvisno od primerov. Hkrati so se ob tem v republiški *V„!, Te razmere “°da,k' “ ^ m P°S"eŽb° "P" tedenski zunanjepolitični pregled Predsednik Cipra nadškof Makarios se je vrnil na otok, kjer so mu priredili veličasten sprejem. Na velikem zborovanju v Nikoziji je njegov govor poslušalo več kot 200.000 ljudi, ki so mu ob koncu vihamo vzklikali. Tako se je vrnitev začela na prijeten način, toda pri tem je treba vedeti, da njegove vrnitve niso bili veseli vsi. Medtem,ko so to pozdravili v Atenah in v množicah grške narodnostne skupnosti na Cipru, pa so povsem drugače reagirali v Ankari. Nadškof Makarios se je vrnil samo kot voditelj ciprskih Grkov, nikakor pa ne kot ciprski predsednik, je izjavila uradna Ankara in dodala, da vztraja na avtonomiji za na otoku živeče Turke. Tako se je Makariosov povratek že takoj na začetku zavil v meglo domnev in ugibanj o bodočnosti ne samo otoka, marveč tudi vloge Makariosa na njem. Kaj bo s Ciprom? V tem trenutku je težko predvidevati vse možne inačice razvoja ciprskih dogodkov, zakaj strasti zadnje vojne so dodobra razburile duhove. Stvar pa ni samo v tem, da si nasprotujejo ciprski Turki in Grki, marveč, da ttidi znotraj slednjih ni povsem jasnih in enotnih stališč. Znano je, da je moral predsednik Makarios v tujino prav zato, ker so desničarske sile na otoku uprizorile državni udar. Se pravi, da mora Makarios na eni strani utrditi grške vrste, na drugi pa poskusiti najti skupen jezik tudi s turškimi predstavniki. pot iz močne zaostalosti v sodobno družbo dvajsetega sveta ne bo lahka. Navidez je v deželi mimo, toda v ozadju tega je mogoče slutiti globoke pretrese, ki za zdaj ne izbijajo na površje nemara samo zaradi trde roke vladajočih vojaških krogov. S tem v zvezi izražajo v nekaterih prijateljskih državah še vedno močno zaskrbljenost zaradi usode cesarja Haile Se-lassieja. Ta je že podpisal dokument, s katerim je prenesel svoje osebno bogastvo (menijo, da gre za vsoto poldruge milijarde dolaijev!) na poseben Makarios se je vrnil na Ciper bančni račun, s katerim bodo pomagali od suše in lakote prizadetim prebivalcem. Prav zaradi tega menijo nekateri, da utegnejo sedaj vojaki tudi ce-saija postaviti ob bok tistim, ki so jih obtožili za nemarnost pri * odklanjanju katastrofalnih posledic suše ter lakote ... in izmed katerih jih je šestdeset tr plačalo s smrtjo. Oblasti v Adis Abc-bi sicer za- Kar zadeva prvo: v naslednjih - nikajo, da bi se cesaiju doslej dveh, treh dneh bo Makarios kaikoli zgodilo, vendar pa do-začel vrsto posvetovanj s pred- slej prav tako še niso objavili stavniki različnih grških strank na otoku. Pri tem menijo, da bo skušal ustanoviti nekak skupen posvetovalni organ, ki naj bi bil zametek bodoče vlade. „ Kakšno vlogo naj bi imeli v tej vladi Turki, je za zdaj še nejasno — in od odgovora na to vprašanje je tudi odvisna bodočnost otoka. GRKI ZA REPUBLIKO Medtem so se Grki na referendumu z večino glasov (70 proti 30 odstotka) opredelili za republiko, s čimer se je podrla vsaka možnost, da bi postala Grčija znova monarhija oziroma da bi se iz Velike Britanije, kjer biva sedai, vrnil na čelo države mladi kralj Konstantin. Grčija nadaljuje proces demokratizacije, pri čemer doživljajo zasluženo rehabilitacijo tisti, ki jih je polkovniška diktatura v šestih letih svojega obstoja potisnila na tla in v ozadje. NEMIRNA ETIOPIJA Etiopijo še vedno pretresajo krči in to je razumljivo, zakaj trdnega zagotovila, da se mu tudi ne bo. TELEGRAMI KAIRO - Egipt pričakuje, da bo po obisku generalnega sekretarja KPSZ Leonida Brežnjeva (januarja prihodnje leto) dobil novo sovjetsko vojaško pomoč. To je izjavil zunanji minister Ismail Fahmi v intervjuju, ki ga je objavil kairski list Saut Al Gama. NEW YORK - Ob 10. decembru, dnevu človekovih pravic, je predsednik 29. zasedanja generalne skupščine OZN Abdelaziz Butcfiika poslal svetovni skupnosti poslanico, v kateri jo poziva, naj z neomajno voljo zagotovi popolno uresničitev načel splošne deklaracije o pravicah človeka. MOSKVA - Minister za zunanje zadeve ZSSR Andrej Gromiko in minister za zunanje zadeve Romunije George Macovescu sta se srečala v Moskvi in se pogovarjala o nadaljnjem razvoju sodelovanja med deželama. NEVV YORK - Generalni sekretar OZN dr. Kurt Waldheim je uradno zaprosil varnostni svet, naj silam OZN na Cipru podaljša mandat do 15. junija 1975. Ocenil je, da bodo stroški za šestmesečno vzdrževanje teh enot, vključujoč tudi nekatere neizplačane izdatke, znašali 41,900.000 dolarjev. Sile OZN na Cipru vzdržujejo s prostovoljnimi fi* nančnimi prispevki držav članic OZN. PROBLEMI NAS GRABIJO Na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana je po razpravi o najaktualnejših nalogah ZK v prvi polovici prihodnjega leta Ivan Godec,' sekretar sveta, dejal: - Seji prisostvuje tudi predstavnik CK ZKS tovariš Briški, ki nas bo zdajle zagrabil, če smo o čem premalo razpravljali. Nato pa se je oglasil tovariš Briški: ~ Če ne boste debli prav, vas bodo že problemi sami zagrabili. Sejmišča NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu je bilo zelo živahno; bilo 3® dosti prodajalcev in kupcev. Naprodaj je bilo 414 prašičkov, starih do 3 mesece, in 42 starejših. Ustnika je menjalo 357 živali; mlajši prašiči so stali od 390 do 520 tun, starejši pa od 530 do 750 din. ^ene so bile torej približno enake kot na zadnjem sejmu. BREŽICE: Rejci prašičev so pripeljali na sobotni sejem 541 prašičkov, starih do 3 mesece ter 37 sta-*eJSih. Mlajših so prodali 498 (po 19 do 20 din kilogram žive teže), starejših pa 23 (po 14 din kilogram aye teže). Da ne bi stresali iz rokava le domnev! Zgodovinski pregled izobraževanja odraslih na Dolenjskem" naj bi imela naslov študija, za katero je dal pobudo novomeški Zavod za izobraževanje ob 15-letnici delovanja delavskih univerz, ki jo praznujemo letos. Tudi takole gre - izobraževanje na delovnem mestu. Zdaj, ko v javnosti spet podčrtujemo (oživljeno) potrebo po varčevanju, bo marsikdo porekel: nepotreben strošek, ko je vendar na dlani, da smo se marsikdaj še preveč „izobraževali", .preveč časa porabili za učne referate in podobno. Ali pa nam je res vse jasno in razumljivo, ali v resnici vemo, kje in kako se izobražujemo? Ali niso tiste številke, s katerimi ne skoparijo na sestankih, kadar nanese beseda o izobraževanju odraslih, zgolj plod domneve? Organiziramo oddelke srednjih šol, poklicnih šol, večerne tečaje, seminarje, tečaje za pridobitev kva- Kmetijski kotiček Prva pomoč pri živini Zgodilo se je ne enkrat, da je neuk kmet v želji, da bi pomagal kravi pri porodu, z umazanimi rokami segel v njena rodila in povzročil smrt krave in teleta. Tudi pri prvi pomoči velja, daje treba ne le hoteti, temveč predvsem — znati. Kot se učimo prve pomoči pri človeku, tako bi moral rejec znati nuditi prvo pomoč živini, da bi vsaj začasno preprečil nevarnost, če je treba počakati na živinozdravnika. Pogosto zadošča že povsem preprost ukrep, brez posebnega pripomočka. Na primer: če se žival zastrupi s hrano, prepreči poslabšanje, že s tem, da ji odtegne škodljivo hrano. Ker pa so za prvo pomoč cesto potrebni tudi pripomočki, je priporočljivo, da je v hlevu priročna lekarna z najnujnejšimi stvarmi. Velikokrat je treba nuditi prvo pomoč pri porodih, za katere pasploh velja: hiti počasi, saj traja porod kake tri ure pri kravah ln še enkrat toliko pri prvesnicah! Če je porod lažji, lahko vse naredi vešč rejec sam, če pa je zapleten, je nujna živinozdravni-Kova pomoč. Po težkem porodu se rado zgodi, da je tele navi-ezno mrtvo. Prva pomoč je v tem, da ga dvignemo na zadnje n°ge, odstranimo sluz iz nosu in ust, polivamo po temenu z nirzlo vodo in masiramo s čisto slamo, da poživimo krvni ob- Posebno skrbno je treba ravnati pri poškodbah. Vsaka rana je 12 K°st^v^ena okužbi. Ravnati je treba previdno, delati s čistimi rokami, s čistimi povoji in gazo. Nevarne so poškodbe seskov, se skozi te mastitis lahko vseli v vime. Poškodovane seske je .. ?'očistiti, razkužiti z alkoholom, namazati s kakim anti-lotikom (pasto) in zavezati z elastičnim povojem. Prvo pomoč, zares nujno, terja napenjanje goveda, ki se je nažrlo mlade detelje ali kake druge, s saponini bogate krme. .lyali pomagamo tako, da jo postavimo s prednjimi nogami na ^šje, nato pa ji močno masiramo levo lakotnico, da izzovemo ^rigavanje. To lahko pospešimo z uvajanjem gumijaste cevi v vamp. Šele v skrajni sili se poslužimo noža - trokarja, s katerim prebodemo vamp v levi lakotnici. Inž. M. L. lifikacije, najrazličnejše oblike ekonomskega, kulturnega in političnega izobraževanja. Zdaj je prireditelj zavod za izobraževanje, zdaj ZK, zdaj ZKPO, SZDL pa mladina, sindikati ... Na to raznovrstnost smo ponosni, ne dobimo pa- odgovora, koliko ljudi je „šlo skoz“ to izobraževanje, kolikor ur, stroškov in podobnega je bilo treba odšteti. To ni nikjer zbrano, pa govorimo o občinah, regijah .. . Uvodoma omenjena študija naj bi bila seštevek vsega, kar se je dogajalo v dolenjski regiji vsa ta dolga leta pod imenom izobraževanje. Dobili naj bi prvič (!) pregled nad -kadrom in tudi nad znanjem naših delovnih ljudi. Ob takem pregledu, ob točnih podatkih za vso regijo bo možno načrtovati tudi jutrišnjo 'perspektivo: z občinskim in regionalnim načrtom - kratkoročnim, srednjeročnim, dolgoročnim. I.Z. Sklad za pospeševanje živinore- J*e »Volilni golaž« Ni kaj, duhovit uvodnik je prinesel ponedeljkov Pavliha, koje v sliki povedal tole: nekdaj so na volitvah volivce pridobivali .s predvolilnim golažem, za volitve delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa je bil ta golaž grenak, v obliki višjih cen nekaterih osnovnih živil, ki jih sicer, če se le da, bolj držijo na vajetih. Ker prizadenejo vsak žep, zlasti pa žep „malega člo-veka“. Ali je bila tako občutna podražitev res nujna? Na to vprašanje skušajmo odgovoriti z gospodarskega vidika in pri tem zavestno zanemarimo socialnega, ki pa je tudi zelo pomemben. V Jugoslaviji porabimo povprečno 30 do 31 kg sladkorja na prebivalca, to da skupno kakih 660.000 ton. Letos bomo sami pridelali 510.000 ton, ostalo količino pa bo treba uvoziti. Kot nam sporoča „Dokumentacija11, ki jo izdaja ZIS, stane trenutno e'ha tona sladkoija na, svetovnem trgu 1.500 dolaijev, torej en kilogram več kot 25 dinaijev. Doslej je veljal kilogram sladkorja v naših trgovinah povprečno 7,25 dinarja -.več kot trikrat manj! Pri denarju se ljubezen neha, pravijo, in domači proizvajalci sladkorne pese oz. sladkorja terjajo večje cene, saj so se jim močno povečali proizvajalni stroški: gnojila, stroji, zaščitna sredstva, kar 'vse je splošno znano. Na silo zadržana cena bi odvzela pobudo proizvajalcem, ki “bi' sejali manj pese, uvoz pa bi še bolj pritisnil na plačilno bilanco, ki je že tako v zagati. Podobno je tudi z oljem in še nekaterimi kmetijskimi proizvodi. Pšenica je na jiašejn trgu za 1,46 din cenejša kot na svetovnem, olje za 5,91, svinjska mast za 3 din itd. Seveda so v razvitih deželah tudi zaslužki večji, bo vsakdo čporekal, vendar to tržnih odnosov ne spremeni. Ob teh dejstvih je mnogo vreden tudi poduk o izrednem pomenu pridelovanja hrane doma, čeprav se še danes najdejo ljudje, ki lahkomiselno bleknejo, kot je svoj čas viden republiški funkcionar: likvidirajmo kmetijstvo, pa bo republika brez problemov. M. LEGAN Zaiasni obliž S prvim januarjem bodo slovenski upokojenci malo laže zadihali. Starostne in invalidske pokojnine se bodo namreč povečale za 15 odstotkov in 40 dinarjev, družinske pokojnine pa za 15 odstotkov in 28 dinarjev. Tako je prejšnji teden sklenila skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, to povečanje pa se bo zaenkrat štelo kot akontacija, saj je potrebno pokojnine uskladiti še s posebnim družbenim dogovorom. - Katero pravljico naj vam povem: ali tisto o jari kači ali ono o razbremenitvi gospodarstva ... (Karikatura: Marjan Bregar) Upokojenci znajo in tudi morajo znati računati, zato bo vsak zase hitro ugotovil, kaj mu prinaša novo leto. Povprek vzeto bodo slovenski upokojenci s tem povečanjem šele prišli „na svoje11. Ob stalnih podražitvah življenjskih potrebščin se jć vrednost pokojnin zmanjševala. Že lani se je, kot trdijo upokojenci, stvarna pokojnina zmanjšala povprečno za dobra dva odstotka, letos pa se bo najmanj še za enkrat toliko. Kaj potem, ko bo pokojnina ali invalidnina? Da bodo vendarle nadoknadili zaostajanje, pokaže tale primerjava. Osebni dohodki bodo letos za 26 odstotkov večji kot lani, avgustovsko in bližnje zvečanje pokojnin pa bo naneslo nekako prav toliko. Seveda še ostane zastaran „dolg“: pokojnine v naši republiki morajo v povprečju dosegati večji odstotek povprečnega osebnega dohodka, kot ga dosegajo zdaj. Naloga družbenega dogovora o usklajevanju pokojnin je, da to popravi. Preveč denaija vezanega v zalogah surovin in izdelkov Zaloge zavirajo Inflacija, nekdaj komaj poznana beseda iz jezika gospodarstvenikov, je postala gospodarski pojem, ki ga ni treba nikomur 'več razlagati. Vsakdo po svoje občuti njene posledice, zlasti negativne. Na nedavnem regionalnem posvetu o dolgoročnih gospodarskih načrtih države in republike v Novem mestu so opozorili še na eno slabo plat inflacije, na pretirane zaloge surovin, pa tudi izdelkov. V bojazni, da se bo reprodukcijski material jutri podražil, ga, več kot je treba, kupijo danes. Posledica tega je, da je trenutno v zalogah kar 12,5 odstotka družbenega proizvoda v naši republiki, kar je toliko kot polovica vseh naših naložb. Če bi zaloge zmanjšali, bi potemtakem lahko sprostili mnogo milijonov, ki jih v investicijski žeji tako primanjkuje. V poslovnem svetu velja, da je običa-. jen delež zalog približno trikrat manjši, nekako 4 do 5 odstotkov. Na pretirano velike zaloge opozarjamo zlasti zategadelj, ker je to izrazit problem novomeškega gospodarstva, nekam potuhnjen sicer in ne v nebo vpijoč, toda zato nič manj škodljiv za nadaljnjo gospodarsko rast dolenjske metropole. vredno j** 341 pisutM Obilje besed, ta grda razvada, ne sme zabrisati bistva: cilje, ki si jih je zastavila resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju Slovenije v letu 1975 (nadaljnja krepitev samoupravljanja, povečanje družbenega proizvoda za 6 do 6,5 odstotka, povečanje izvoza ta 10 odst., uvoza za 6 odst., povečanje zaposlenosti za 3 odst. in povečanje produktivnosti za 3 odst.) lahko dosežemo samo tako, da bomo več in bolje delali, bolje gospodarili, se dosledno racionalno obnašali. Zrcalo odnosa Leto 1975, pravi resolucija, mora biti leto vsestranskega varčevanja in gospodarnega ravnanja na vseh področjih in na vseh ravneh, predvsem v smeri zmanjševanja stroškov poslovanja. Vsi morajo sprejeti svoje načrte varčevanja in ukrepe za njihovo izvajanje. .. Gospodarska rast mora temeljiti predvsem na večji delovni storilnosti. . . In tako dalje. Resolucija kot večina resolucij pametno svetuje, kaj je treba storiti. Naj tudi vznemirja našo vest, ki ne sme ostati neobčutljiva, kot je mnogokrat doslej! Predvsem kar zadeva varčevanje, bi morala marsikoga in družbo kot celoto zapeči vest. Koliko je še obnašanja, ki izhaja iz mnenja: „Saj ni moje, je družbeno“! Gotovo poreče kdo, da so to, denimo v primerjavi z 58 milijardami N din zveznega proračuna v letu 1975, majhne stvari, a v bistvu niso. Ni nepomembno, če nam na primer organizator kongresnega turizma v Portorožu pravi: ,JVa večdnevnem simpoziju smo pričakovali 160 ljudi, a jih je prišlo skoraj 400!“ Neverjetna „sla" po znanju! Ni nepomembno, če se ob podpisovanju sporazumov, otvoritvah in drugih priložnostih na družbene stroške bogato je in pije ter potratno zapravlja delovni čas; če je postalo poslovno skrajno neugledno potovati s skromnim avtomobilom, če ne celo z javnim prevoznim sredstvom! To niso majhne stvari, če so zrcalo nekega odnosa! M. LEGAN, Čeprav so morali učitelji iz Podpreske in Trave do. volišča na centralni osnovni šoli v Kočevju premagati precejšnje razdalje, se je v četrtek, 5. decembra, do 12. ure zvrstilo na volitvah v SIS kar 118 volivcev. Manjkala sta le 2. Glej še skup-. no poročilo na 1. strani! (Foto: Brus) Na sevniški osnovni šoli deluje več krožkov, med njimi tudi filmski, ki združuje precej ljubiteljev. Na sliki: član krožka Bojan Zagorc pri snemanju. Z novo organiziranostjo mladinske organizacije dobivajo te dejavnosti še večji pomen. (Foto: Pavkovič) V organizaciji Slovenija koncerta iz Ljubljane je v sredo, 4. decembra, nastopil v Šeškovem domu v Kočevju vokalno-instrumentalni ansambel „Pri-jatelji“ s pevci Bracom-Korenom, Sonjo Gaberšček in Majdo Sepe. Odmore je izpolnil pantomimik Valdes. (Foto: France Brus) Kadar so cevi vodovoda suhe, občani ponavadi stresejo vso jezo na vodovodaije. Tako je bilo večkrat tudi letos poleti v Trebnjem. Zato so ljudje minule dni pri Kamnem potoku nadomestili zasilni vod, da cevi ne bi zamrznile. (Foto: Železnik) Dobili... Z znanjem v boj za napredek ( nadaljevanje s 1. strani ) Alfred Železnik poroča iz Sevnice, da se je petkovih volitev udeležilo 92 odstotkov delavcev te občine. Stoodstotno so volili v sevni-škem gostinskem podjetju, komu-nalno-stanovanjskem podjetju, krmeljski TOZD Lisca, žagi LIO, na sevniški pošti in železniški postaji. V nedeljo je glasovalo 92,9 odst. volilnih upravičencev. Že v ranih jutranjih urah so vsi volili: v Presni Loki, Svinjskem, Pokleku «(drugo volišče), Dolnjih Impoljah, Artu, Čelovniku, Žirovnici, Račiči, Raz-boiju, Malkovcu, Kresinjem vrhu in Jeperjeku. V trebanjski občini je v petek v 22 TOZD in OZD glasovalo 94,7 odst. volilcev. Izvolili so 22 splošnih delegacij. V nedeljo pa so v 16 krajevnih skupnostih v tej občini na 76 voliščih dosegli 94,7-odstotno udeležbo. V Krmelju, Šentjanžu in Tržišču so v nedeljo izglasovali tudi samoprispevek za posodobljanje cest. Za uvedbo krajevnega samoprispevka so se ob nedeljskih volitvah odločili tudi v Šentlovrencu. REZULTATOV PA NI 15. september je bil rok, do katerega bi morale delovne organizacije v črnomaljski občini dostaviti izvršnemu svetu občinske skupščine svoje investicijske programe za leto 1975, vendar je večina ta datum pozabila. Redke izjeme so bili kolektivi, ki so se držali sklepa, sprejetega na 3. in 4. seji vseh zborov občinske skupščine. Medobčinski svet ZK Ljubljana o nalogah ZK v prvem polletju 1975 Na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana, ki je bila 3. decembra, so razpravljali predvsem o najaktualnejših nalogah ZK v sedanjem obodbju. ŠE PLAZOVI V Podplanini v kočevski občini še vedno ni urejena nova pot oziroma cesta do treh hiš v spodnjem delu vasi. Tu je namreč že pred leti del ceste zaradi zemeljskih plazov zdrsel v dolino. Do gradnje nove ceste ne pride, ker ni dovolj denaija za odkup zemlje in gradnjo ceste. Zato so zasilno uredili lesen most tam, kjer je odneslo del ceste. Vaščani pa pravijo, daje most že preperel. Ugotovili so, da bodo medobčinski svet in njegovi organi v prvem' polletju 1975 posvetih še posebno pozornost reševanju naslednjih nalog: nadaljnjemu uresničevanju sklepov o gospodarski stabilizaciji, delovanju KS in njihovem financiranju, združevanju, sanaciji dijaških METALNA DE LA VSE SOBOTE IN NEDELJE Krmeljska Metalna — TOZD Tovarna lahkih konstrukcij bo letos podvojila lansko celotno realizacijo, tako da bo znašala kar 62 milijonov dinarjev. Vse sobote in nedelje v jeseni delajo, predvsem zaradi velikega naročila za novo jeseniško hladno valjamo. SEVNICA ŠTIPENDIJE NAJPOTREBNEJŠIM Na skupni seji komisije za izvajanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v sevniški občini, ki je bila 3. decembra, so se odločili izplačati štipendije dijakom in študentom, ki so bolj ogroženi. Dotok denaija iz gospodarskih organizacij je bil doslej pičel, vloženih pa je bilo 120 prošenj za štipendije. Te dni bodo razposlali pogodbe, zatem pa bo mogoče nakazovati tudi štipendije. Poslej upajo na boljši dotok denaija iz gospodarstva. Delegatu za republiško skupno komisijo so naročili, naj si prizadeva tudi za sevniško občino pridobiti 200 dodatnih točk k štipendijam, kot to velja za nerazvite občine, samoupravni sporazum v okviru republike bi bilo treba uskladiti tudi tako, da bi pri dohodku družin upoštevali le dohodek iz rednega delovnega razmerja. domov, uvajanju celodnevne šole, delu komunistov na področju SLO, krepitvi dela krajevnih in občinskih organov SZDL, izobraževanju komunistov, sprejemanju v ZK, vsebinskemu delu območnih (regionalnih) SIS in načrtovanju (načrt 1976/80). Razen tega bodo spremljali tudi uresničevanju nalog SZDL. Komiteji ZK bodo takoi začeli organizirati seminaije za selcretaije organizacij ZK in aktivov, člane komitejev, predsednike komisij in druge odgovorne člane ZK, na katerih bodo vse te usposabljali za izpolnjevanje najaktualnejših nalog. Tak seminar je že bil v Kočevju in Kamniku, kjer so ju organizirali v sodelovanju z delavsko univerzo. Člani medobčinskega sveta so menili, naj bi na seminaijih predavali predvsem domači družbenopolitični delavci, poznavalci razmer, ki najbolj vedo, kako je mogoče uresničiti naloge doma. Teoretične ugotovitve je namreč treba preverjati v praksi. To je možno tako, da udeleženci seminarja obiskujejo tudi delovne organizacije, KS, SIS itd. Po vsakem seminarju je treba sprejemati vsebinske sklepe za bodoče praktično delo. Seminaiji morajo biti zaključeni do 31. januarja. J. P. Kontrole izobražujejo V Novem mestu so se začeli seminarji za samoupravne delavske kontrole v delovnih organizacijah Minuli petek se je začel v Novem mestu prvi od vrste seminarjev, ki jih je za člane delavske kontrole v delovnih organizacijah dolenjske regije organiziral novomeški Zavod za izobraževanje kadrov. Spored obsega šest glavnih tem,-ki obravnavajo: delavsko kontrolo kot pogoj za učinkovitost samoupravljanja, organizacijo samoupravljanja, medsebojne odnose delavcev v združenem delu, družbenoekonomski sistem in gospodaijenje z družbenimi sredstvi, sodelovanje med delavsko kontrolo in SDK ter poslovnike za delo odborov delavske kontrole. Čeprav bi bila vsaka beseda o potrebnosti takih seminarjev odveč, je vendarle treba podčrtati: samo z znanjem oborožena delavska kontrola bo lahko kos svojemu poslanstvu - in slednjič tudi začela delovati. Do 25. novembra, koje bil rok za prijavo, so delovne organizacije iz 40 let Prirodoslovnega društva Slovenski naravoslovci imajo za seboj plodno in uspešno pot Slovenci smo med narodi pravzaprav nekaj posebnega. Vsega skupaj nas je za „večje londonsko predmestje“, a kljub majhnemu demografskemu prostoru in naši maloštevilnosti imamo kompletno kulturno in znanstveno strukturo. Tega bi ne bilo mogoče doseči, ako bi ne bilo med nami veliko zavzetih in svoji dejavnosti predanih ljudi. Med njimi so tudi naši naravoslovci. društvo na tem področju še veliko dela. Prav doseženi uspehi društva pa so jamstvo, da bo tudi tu zmagala trezna misel. MiM dolenjske regije prijavile za seminar naslednje število članov delavske kontrole: Trimo (Trebnje) - 2, Komunalni zavod za socialno zavarovanje (Novo mesto) - 1, PTT (Novo mesto) - 1, SDK (Novo mesto) - 2, Komet (Metlika) - 7, KZ Metlika — 2, Hotel Grad Otočec - 2, Industrija obutve (Novo mesto) - 2, Komunalni zavod za zaposlovanje (Novo mesto) - 1, Splošna bolnišnica Novo mesto - 1, Opekama Zalog - 3, Rog (Novo mesto) - 2, Kremen - 1, DBH - 1, GOP Mirna - 3, Dominvest - 3, Labod (Novo mesto) - 8, Lekarna (Novo mesto) - 1. Novoteks, GG Novo mesto, Novoles, Goijanci in Cestno podjetje Novo mesto so naročili svoje seminaije. Iz tega je razvidno, da je pravzaprav silno majhno število delovnih organizacij začutilo potrebo po izobraževanju. Ali pa morda to pomeni tudi, da želi zgolj ta peščica dolenjskih podjetij, da bi jim začela samoupravna delavska kontrola naposled le delovati oziroma dobro delati? Kajpak je treba reči, da so nekateri (npr. SGP Pionir) poslali člane svoje delavske kontrole na seminaije tudi v druge kraje, o tem pa ni natančnejših podatkov. Če upoštevamo, da je v dolenjski regiji nad 200 delovnih organizacij, za seminar, ki ga je razpisal novomeški zavod, pa se jih je prijavilo le 23, moremo sklepati, da pravega interesa za delovanje delavske kontrole le še ni. I. ZORAN Letos praznujejo naši naravoslovci pomemben jubilej. Štiri desetletja so že; pretekla, odkar so ustanovili Prirodoslovno društvo Slovenije. Vsa ta leta je društvo s svojo pestro dejavnostjo gojilo in širilo naravoslovno miselnost v vseh slojih in na vseh področjih naše družbe. S predavanji, sestanki, organiziranjem in ustanavljanjem osnovnih krožkov ter publicistično dejavnostjo je društvo vzgajalo mlade, družilo znanstvenike in tako omogočalo, da je ta znanstvena panoga ostala živa v naši družbi. Gotovo je izrednega pomena njegova založniška dejavnost, saj stopa s prirodoslovno revijo Proteus Že v 42. leto izdajanja te revije. Nič manj pomembna pa niso tudi prizadevanja društva za varstvo našega okolja. „Zelena knjiga", ki so jo izdali, je delo, ki mu v svetu skoraj ni primere. Ker postaja vprašanje ogroženosti okolja vse bolj pereče, obenem pa nas ustava zavezuje k skrbi za zdravo in čisto okolje, čaka SPET TEČAJ V ponedeljek, 2. decembra, se je začel na Jasnici pri Kočevju letos že četrti dvomesečni politični tečaj za mladinske in sindikalne delavce iz vse Slovenije. Tečaj, kot vse prejšnje, organizirata Zveza sindikatov Slovenije in Zveza socialistične mladine Slovenije, izvaja pa ga Center za družbeno izobraževanje pri Zvezi sindikatov Slovenije. izžrebani reševalci nagradne križanke? Do ponedeljka, 9. decembra, je v uredništvo prišlo 274 rešitev nagradne križanke, ki smo jo objavili v 48. številki Dolenjskega lista. Rešitev je razmeroma malo, pa še med temi je rtekaj napačnih. Med pravilno DELOVNA NEDELJA NA KRŠKEM POLJU Vasi Kalce - Naklo, Malo MraŠevo in Brod so bile v nedeljo, 8. decembra, prizorišče zavzete delovne akcjje. Prebivalci teh krajev si napeljujejo vodovod in izkoristijo vsako prosto uro za delo v jarkih. V nedeljo se jih je več kot 150 udeležilo prostovoljne akcije. Nekateri so ko- Pali, drugi spet zagrinjali jarke, omagal jim je tudi stroj. Akcija za vodovod je združila celo sprte vaščane. V Kalcah - Naklem so sc odločili, da ne bodo merili, koliko jarka mora kdo skopati, ampak so se lotili dela z združenimi močmi. Odzvala se je vsa vas in prostovoljci bodo vztrajali, dokler ne bo napeljan vodovod do zadnje hiše. KAM S PRESEŽKI? ■- Kar je črnomaljsko gospodarstvo* letos preveč plačalo samoupravnim interesnim skupnostim na račun programa del, ker ponekod ni bil v ccloti uresničen, predstavlja tako imenovane presežke. Ta denar bodo SIS upoštevale kot sredstva za leto 1975, namesto da bi jih gospodarstvu vračali. &VMOJ1 DAN ^ASNO;:,E ATh AN.O.D -AKT JIAVP NECte-AB IrAHK OREN BEšTrOM •mam =hRA oko R ASUrK ED A V NAGRADNA KRIŽANKA AhrfrP AV! LJ.AN OR .LfeciMjET. N'UK® MG N L me :: JA TA TiRST Pravilna rešitev nagradne križanke izpolnjenimi križankami smo jih izžrebali 30. Reševalci bodo prejeli 6 denarnih in 24 knjižnih nagrad. Prvo nagrado v znesku 350 dinarjev je žreb naklonil Mariji Miklič iz Stana 5 pri Mirni. Ostale nagrade so prejeli: 2. nagrado v znesku 200 dinarjev - Marica Bergant, Sela 6, Semič 3. nagrado v znesku 150 dinarjev — Franc Krevs, Vrh peč 19 pri Mirni peči 4. nagrado v znesku 120 dinarjev — Ankica Krivec, Dobova 20 5. nagrado v znesku 100 dinarjev — Olga Erjavec, Irča vas 24 6. nagrado v znesku 80 dinarjev — Vilko Ilc, Kolodvorska 2, Kočevje. 24 knjižnih nagrad je žreb razdelil sledečim: Pepi Jerman — Brežice, Jože Ziherl — Mokronog, Polona Zlobko -Župeča vas, Branka Peskar — Trebnje, Poldka Klik - Kočevje, Jožica Novinec — Radeče, Tadej Oinerzel - Radenci, Štefanija Miroslavič — Golek, Marija Bižal — Črnomelj, Ludvik Čampa — Ivančna gorica, Ivanka Turk - Lazeč, Mladen Cesar - Metlika, Verica Kuhar — Sevnica, Franci Vovk — Dol. Toplice, Maijan Bonča — Mokronog, Štefka Grahek -Črnomelj, Rudi Mihelin — Sevnica, Mimi Prešeren - Kar-teljevo, Anica Pelko - Tržišče, Tihomir Bertole - Dol. Toplice, Ludvik Rifelj - Črešnjice, Alojz Svetič — Obrh, Janez Vovk - Straža, Uroš Kastelic -Trebnje. V Djemal Bijedić: Ustaviti negativne tokove Da bi v prihodnjem letu ustavili neugodne tokove, moramo precej globoko zarezati tudi v delitev. Pri planiranem porastu družbenega proizvoda za 6 Odstotkov bodo za delitev namenjena sredstva lahko realno samo za 4,8 odstotka večja od letošnjih. Dohodki vseh potrošnikov se morajo občutno zmanjšati. Pri porastu delovne produktivnosti za približno 3,5 odstotka čisti osebni dohodki zaposlenih ne bodo mogli biti večji za več kot 2,5 do 3 odstotke. Dohodki družbenopolitičnih in interesnih skupnosti morajo rasti za tretjino počasneje kot družbeni proizvod. V prihodnjem letu se bomo morali zadovoljiti s tem, da ohranimo realno vrednost pretežnega dela osebnih dohodkov v neproduktivni sferi in socialnih dajatev. Brez omejitve bodo mogli in morali rasti le osebni dohodki produktivnega in kreativnega dela — pač v skladu s porastom produktivnosti dela. V prihodnjem letu se ne bodo mogle povečati nikakršne pravice, ki se alimentirajo iz davkov in prispevkov gospodarstva, revidirana pa bodo morala biti tudi investicijska vlaganja, njihovi programi pa usklajeni s tako ustvarjalnimi možnostmi oziroma z najnujnejšimi. Predsednik ZIS na seji predsedstva CK ZKJ dr. Emil Ludviger: Resnica o arabski nafti Poudariti moram, da so odločitve držav — izvoznic nafte (OPEC) o podražitvi nafte neposredno izšle iz sklepov alžirske konference neuvrščenih. Jugoslavija je te sklepe podprla, saj so v skladu z našimi nameni in zahtevami, naj bi uveljavili pravičnejše cene surovin. Te so prvi korak na poti k splošni prerazdelitvi svetovnega dohodka, od katerega so leta in leta levji delež dobivale razvite države. To so države v razvoju jasno in glasno povedale na nedavnem izrednem zasedanju generalne skupščine o surovinah in razvoju. Te države so takoj, ko je izbruhnila naftna kriza, uvrstila Jugoslavijo med prijateljske države, ki so jih z nafto nemoteno oskrbovali. Voditelji nekaterih arabskih držav so Jugoslaviji sporočili, da bo nafto dobivala redno, tako kot prej. Tako se je tudi zgodilo: poraba nafte in naftnih derivatov pri nas ni bila omejena niti za hip. Glede cen pa tole: arabske države nam prodajajo nafto po najugodnejših cenah, ki so celo nižje od svetovnih. To resnico potrjujejo tudi novi posli, ki so jih te države zaupale našim delovnim organizacijam. Hkrati je to zagotovilo, da se bo gospodarsko sodelovanje Jugoslavije z državami v razvoju vnaprej razvijalo še hitreje in v obojestransko korist. (Zvezni sekretar za zunanjo trgovino v odgovorih zagrebškemu „Vjesniku") Milan Rukavina: Pravo lovišče, dirka za krediti Mislim, da smo preveč usmerjeni v zadolževanje v tujini, kar velja za državo in gospodarstvo. To je postalo pravo lovišče, dirka za krediti, pogosto za vsako ceno. Pri tem se ne oziramo na posledice, ki izvirajo zaradi takšne orientacije. Jasno je, da sta naša družba in gospodarstvo prisiljena v svojem razvoju izkoriščati tudi tuje kredite kot dodatna sredstva akumulacije, pri tem pa se moramo ozirati na svoje obveznosti in možnosti. Zato mislim, da upravičeno vztrajamo pri bilanci zadolževanja v tujini, ki naj bi bila dostopna ne le republikam in pokrajinam, temveč bi morali skupne bilance dolgov v tujini predložiti tudi zbornicam oziroma združenemu delu. Tako bomo videli, kolikšen je obseg dolgov v tujini, saj bo vsa ta posojila moralo odplačati jugoslovansko gospodarstvo. To je po mojem mnenju bistveno načelo: priti na dan s temi računi in prikazati namen posojil, ali res sodijo med najvažnejše stvari in so v prid optimalnemu dohodku in s čim naj bi pospešeno urejali odprta vprašanja v našem gospodarstvu, kaj ga zavira. Vse to naj bi družbo in federacijo približalo združenemu delu in temu delu omogočilo, da bi imelo vpliv na tako politiko. Važno obvestilo Te dni bodo naročniki našega tednika, ki še niso do kraja poravnali naročnine za DOLENJSKI LIST za 1974, dobili posebno obvestilo in položnico s prošnjo, da nemudoma nakažejo dolžno razliko. Ob jesenski izterjavi so posamezniki zavrnili naše položnice s pripombami kot „Plačam pozneje" ali „Plačam sam v upravi lista" in pod. V nekaterih poštah zaradi premajhnega števila dostavljačev ni bilo mogoče doseči vseh naših naročnikov, sploh pa jih ni mogoče obiskovati zaradi izterjave po dvakrat, ker je to združeno s prevelikimi stroški. Pred koncem leta moramo urediti naše knjige, obveznosti in terjatve. Zato prosimo vse naročnike zamudnike, naj takoj po prejemu opomina pošljejo dolžno razliko letne naročnine, da bi jim domači pokrajinski tednik lahko nemoteno pošiljali tudi vnaprej. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA ii :njski LIST St. 50 (1325) - 12. decembra 1974 To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! POZDRAVILA SEM TITA Moja velika želja je bila, da bi kdaj videla tovariša Tita. Priložnost se mi je ponudila, ko smo zvedeli, da bo on položil temeljni kamen za jedrsko elektrarno v Krškem. Nekaj dni pred prihodom dragega gosta sem vsa vzra-doščena izvedela, da ga bom v imenu pionirjev naše občine pozdravila jaz. Komaj sem pričakovala ta dan. Ko sem s pionirji določeni dan prišla na kraj sprejema, je bilo tam zbranih že veliko ljudi. Navdajala me je tesnoba in kar naprej sem v mislih ponavljala besedilo pozdrava. ' Kmalu je prišel trenutek, ko se je približal Tito, s spremstvom. Doživljala sem nepozabne trenutke svojega življenja. Besede sem izgovarjala počasi. Titov nasmeh me je opogumil. Za pozdrav in šopek rož se mi je zahvalil s stiskom roke in s poljubom na lice. Nato je odšel proti tribuni, meni pa so vrele solze sreče. Med slovesnostjo sem ves čas premišljevala samo o njem ter gledala proti tribuni, kjer je sedel. Kar naprej sem imela v mislih začetne besede pozdrava: „Dragi naš tovariš Tito .. .“ RENATA NOVAK OŠ Jurij Dalmatin Krško Moda: govoriti o rekreaciji Od toliko obetane množičnosti ni ostalo nič, ker v Kočevju očitno ni potrebe po rekreaciji V nedeljo, 24. novembra, je komisija za rekreacijo pri telesnokul-turni skupnosti občine Kočevje organizirala pohod v gozdove Stojne. Pohod je bil uvrščen med discipline delavskih športnih iger 1974/75, saj bi bila to lahko najbolj množična disciplina, pri kateri bi se točkovalo le število udeležencev posameznega kolektiva. Podobni pohodi so v Evropi ena od najbolj priljubljenih oblik rekreacije, ki nič ne stane, saj je vse rekvizite dala narava. O pohodu so bili kolektivi pijivočasno obveščeni na dogovorjen način. Ob 9. uri se je na koncu Podgorske zbralo 6 -odraslih in 22 članov planinskega in gozdarskega krožka na osnovni šoli Kočevje. Od vse obetane množičnosti, ki so jo na sestankih pripravljalnega odbora delavskih športnih iger obetali zastopniki delovnih kolektivov, ni bilo torej nič. Ponovno se je izkazalo, da je za kočevske občane važna forma rekreacije, ni pa rekreacija, njihova dejanska potreba. Važnejša so športna srečanja posameznih kolektivov kot pa množična zastonjska rekreacija v naravi. To nam dokazuje tudi zadnji primer, ko je bilo na „tekmovanjih", ki jih je organizirala nedavno v Kočevju ,,Arena“, več udeležencev iz Melamina in Tokstilane, Koraki v svobodo Pionirji - slikarji, sodelujte na natečaju IV. grafičnega bienala v Kostanjevici! IV. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev, ki ga ob 30-letnici osvoboditve in 20-letnici Dolenjskega kulturnega festivala pripravljajo v Kostanjevici na Krki, bo na temo „Koraki v svobodo“. Na natečaj pionirskih grafičnih listov lahko pošljejo svoja dela vsi jugoslovanski pionirji, vendar najkasneje do 30. junija 1975 na naslov: GORJUPOVA GALERIJA, 68311 Kostanjevica na Krki. Žirija bo izmed poslanih del izbrala 120 listov, ki bodo razstavlljeni. Vsak grafični list mora imeti na hrbtni strani s pisalnim strojem napisano ime in priimek pionirja, rojstno leto, naslov šole in razred, leto nastanka grafičnega lista, naslov grafike, natančen naslov avtorja ter ime in priimek likovnega pedagoga, ki je učenca vodil. Drugače opremljenih grafik žirija ne bo upoštevala, prav tako pa ne pridejo v poštev dela, starejša od treh let, in tista, ki niso samostojno delo pionirja. Ustvarjalcem in pedagogom bodo po razstavi podeljene častne diplome. Organizator priporoča, da grafične liste pošljete po pošti dobro zavarovane, ker poškodovanih listov ne bo mogoče upoštevati. Slovenci na Bavarskem Slovenski klub Triglav pridno deluje med našimi rojaki na Bavarskem - Prireditve Kulturno-prosvctni klub Sloven-cey „Triglav" na Bavarskem je letos Priredil že več zabavnih prireditev, Med katerimi je bilo najbolj uspešno Majsko srečanje v Muenchnu, nič Manj pa ni bila zanimiva prireditev oktobra, na kateri je nastopil tudi ansambel „Dobri prijatelji", ki je v Muenchen prispel iz Brežic. Posla-•a ga je SZDL Brežice in Slovenci na Bavarskem so ji za to močno hva-T.Zn*: Nastopila je tudi priljubljena ?kupina „Bambinos", ki je prav svojevrsten ansambel. V njem namreč nastopajo otroci: 12-letni Darko ^oršak, 12-letni Peter Wener, ‘2-letna Regina Steimiler, 10-letna •Jožica Soršak, 11 -letni Miha Sigi in t-letna Sofi Šerer. Zasluge za nastanek tega ansambla gredo v veliki Meri predsedniku podružnice kluba •riglav Jožetu Soršku. Na prireditvi Jc precej aplavza dobila tudi folklor-na skupina kluba, ki kljub težavam usPešno deluje. Tem prireditvam sta sledili še dve “rugi, med njimi ena brez vstopnine. Zadnja je bila posvečena državnemu Plazniku jugoslovanske skupnosti, ‘ako klub usp9Šno uresničuje načelo združevanja in enotnosti Slovenec na Bavarskem ter s svojo dejav- HMgnn nostjo širi slovensko narodno kulturo. Prireditve so bile vse zelo dobro Predsednik slovenskega kulturno-prosvetnega kluba Triglav Franc Gerjovič. obiskane, kar dokazuje, da Slovenci v tujini resnično čutijo potrebo po boljšem sodelovanju, saj jim take prireditve nadomeščajo domovino. JOŽE PIRC kot pa je bilo vseh udeležencev pohoda skupaj! Pohod smo zaključili v planinski koči pri Jelenovem Studencu, kjer so nas prijazno sprejeli planinci. Razšli smo se z željo, da bomo na pghod še šli, pa čeprav nas bo samo nekaj. Pouk organizatorjem podobnih pohodov v Kočevju je ta, naj ne nasedajo živemu zanimanju občanov za neko akcijo, ker se le-te ne bodo udeležili. Pomembno je le tožiti, da se v Kočevju nič ne organizira, da ni možnosti rekreacije in da ni trim steze. Dejanska potreba po rekreaciji pa ne obstaja, temveč je o rekreaciji moderno le govoriti. Na koncu bi vprašali kočevske dopisnike tiska, zakaj niso našli koščka filma za zapis tega našega neslavnega pohoda, ko pa sicer često pišejo tudi o manj pomembnih dogodkih v naši občini. ANTON PRELESNIK, dipl. ing. PIONIRSKA HRANILNICA V sredo, 27. novembra, je bila na osnovni šoli Grm v Novem mestu ustanovljena prva pionirska hranilnica v naši občini. Hranilnico so odprli na slovesnosti, ki so se je udeležili predstavniki Dolenjske banke in hranilnice in drugi urizbeno politični delavci. Pokrovitelj Pionirske hranilnice je DBH, ki ]c priskrbela tudi vso potrebno operno. Hranilnico-, ki je odprta vsak torek od 7. -8. ure, sredo od 12,30 - 13,30 in v četrtek od 1. - 8. in od 11,30 -12,30 ure, vodita tovarišici učiteljici, uslužbenci pa so pionirji sami. Hranilno knjižico ima že 611 učencev, za varčevanje pa se je prijavilo še 350 učencev. ALOJZ TOMC OŠ Grm LISCA ZA UPOKOJENCE Tudi letos tovarna Lisca ni pozabila svojih nekdanjih članov kolektiva. Pred dnevom republike so za svoje upokojence preredili izlet v Zagorje, kjer so si ogledali novi obrat Lisce. Po ogledu so tamkajšnje delavke pripravile v delavskem domu kulturni program. Ob tej priložnosti sta tovariša Ogorevc in Glas upokojencem razdelila denarne nagrade. Upokojenci smo bili izleta in pozornosti zelo veseli in se vsem najtopleje zahvaljujemo. MALČKA OSOJNIK Šentpeter PREDAVANJE V KRŠKEM Hortikulturno društvo iz Krškega prireja v torek, 17. decembra, ob 18. uri v Celulozi predavanje z naslovom „Svetovna razstava cvetja". Organizatorji vabijo vse občane na zanimivo predavanje. Padlo 7 fazanov Lahko bi tudi kakšen lovec Leta 1954 se je lovska družina Kočevje razdelila na dve družini: na LD Kočevje in LD Mala gora. Družini že dve desetletji sodelujeta med seboj. Letošnjo pomlad sta za mestom, v gozdiču za Trato, naselili dvesto fazanov. Pravijo, da so jim veliko fazanov pokončali dvonožni in štirinožni roparji, vendar se jih je obdržalo še lepo število. Tako so v nedeljo, 24. novembra, priredili lov nanje. Hudimanovo je pokalo križem kražem, kakor da bi spet prišli Italijani. Šibre so švigale tudi mimo lovcev. Še sreča, da ni katerega zadelo. Lov zahteva vsekakor več previdnosti, kot je je bilo tokrat. Plena ni bilo veliko: padlo je sedem fazanov, trije zajci, dve lisici in ena divja raca. Popoldne so se lovci zbrali na zadnjem „pogonu" v Držkovi gostilni v Zeljnah, kjer so izkazali tudi zadnji pozdrav lovini in se za spomin slikali. Želijo si še takih skupnih srečanj. SJ y frw Tja, kjer teče bistra Zila i Tam, kjer teče bistra Zila . v tvojih valih še drhti. . . Bos res, posiljena, morilca kakor sina poljubila, Koroška, moje domovine sinje oko . . .? Da bo življenju zadoščeno in se sovraštvo sramovalo, da smrt nagrobni venec preteklosti bi položila, da bi prihodnost razgrnila zelenje vsepovsod, moj glas drhti v sovraštvo, ki prešteva, da bi naštelo smrt. . . Ped za pedjo požirate zemljo slovensko. Vi štejete, da pili bi sedmino iz našifi lobanj. . . Vaše besede črne bilje pojo . . . Mi hočemo nageljna vrisk, naj z oken naših sonce krasi. . . Rad bi vam, bratje, onkraj meje o Miklovi Zali zapel. Pesem gora, pesem jezerska jo je vodila . . . Pesem si rodno je pela ... V klic nevidnih zvonov, v gozdove šumeče, v valov šepetanje Koroška ji vonj je poslala, da mu je sledila. .. Mrki soldati na meji stoje, parajo reke, parajo gore, trgajo sinje nebo, bratov in sester besedo v molk tišče, vse last Miklove Zale. . . Lažni preroki svečani kakor pogrebci. . . Iz harema Miklova Zala zbežala, da na Koroškem, doma, materinstvo je svoje vsadila . . . Sem po Celovcu hodil, iskal s slovensko sem besedo. O, njih oči, kot bi odmev se v grobnici smejal. Celovec, da, Celovec, nekdaj nam tiskal sveto si btsedo. Zdaj kot nagrobni težak kamen, ki tlači govoreči molk, Koroška. .'. In skoz ljubelski sem predor v obupu pel: devetstodvajseto leto, prekleto, tisočkrat prekleto! Sovraštva piš žerjavico budi in vi marširate po ognju žgočem. Kot v davnih burnih dneh, ko Hun, Avar, grozil je, zvon gosposvetski pod zavetje kliče. Janez Kolenc Vsak narod ima svojo domovino, svojo kulturo, svoi iezik. Tudi Slovenci. Kolo zgodovine se ni vselej vrtelo tako, da bi bilo za vse prav. Zunaj meja matične domovine so ostali desettisoči Slovencev. Na Koroškem, kjer je dolga stoletja tekla zibelka slovenske kulture, slovenskega slovstva, živi in dela mnogo Slovencev. Uradno ščiti koroške Slovence 7. člen avstrijske državne pogodbe, dejansko pa se dogaja, da hočejo oblasti z vsiljenim preštevanjem Slovencev dokazati, kako slovenske manjšine onkraj Karavank ni več. Rana, ki jo s tem odpirajo avstrijske oblasti, mora zaboleti slehernega Slovenca, ne glede na to, kje ima svoj dom. Slovenci smo narod, smo živ organizem, in ker smo majhen narod, nas vse to še bolj boli. In vsak se na to po svoje odziva, vsak po svoje izrazi to bolečino, ta protest. Pesnik Janez Kolenc je to storil s pesmijo, ki jo objavljamo. Spet orje Drabosnjak in v brazde svoje verze trosi, spet Janežičev se zagon v pšenici v mak razpleta, Vorančev samorastnik mejnike si količi. Prebudil lahko tisoč bi gomil od davnih davnih dni do dandanašnjih za Vrbsko in Osojsko jezero slovensko, za Zilo, Peco, Po žganico. In v žilah pevcev dandanašnjih krik koroških poje rek pretok, jezerskih vzdih valov od davnih davnih dni do dandanašnjega psovanja . . . In Požganica kliče svoj Triglav, se bo od groze pljunkov zamajal? ! Vi, ki po. zborih kričite: Smrt! Prezir in grožnja, pljunek - precenen denar z'a naše sonce in nebo, poljane in drevo, tako trguje le - slepar... In: niti pedi! Nekdaj pač. . . davno je prešla, prav iz prezira naš ponos razpet, jug s severom, z zahodom vzhod je spet, v stoletja strugo smo si izklesali, ko smrt za rast smo izsesali, zdaj: niti pedi! Če še zločinci psalme vam pojo, mi smo ljudje in pljunki žgo. Nekdaj nek krivi prerok je učil, slo radosti si iz gorja je pil. Sovraštvo ga iztlelo je v pepel in sam oči je svojih žar preklel.. . Mi smo ljudje, zlu ne pedi, živeli bomo, pa čeprav. .. Vprašajte nje, ki s heil v naši zemlji že trohne.. . Mi bomo terjali... Naš človek tu se podoral, čebelam rože poimenoval, potokom, hostam, goram, travnikom, livadam, je vdihnil dih - ime. .. Mi bomo terjali, in za življenje... Mi bomo terjali za vse, ki jim beseda je navdih radosti bivanja, za vse, ki jim beseda naša dana v pozdrav je soncu, da bo sramota sprana in mati -mutter bo lahko vodila malčkom v svet roko prav tu, povsod, Koroška, čuješ? . . . 7 Pljunek prezira spet sejejo kakor pšenico, črni vrani po črevih razsutih spet hrepene . . . Sovraštvo od ogla do ogla se plazi in ladja v sonce in v nagelj, na oknu v slap razpet, za lepo, ljubezen, nasmeh pomladanski. .. V.imenu teh, ki v zadnjem spoznanju gnijo v poljih neznanih: Nemec, Slovenec, Italijan, rdeč ali plav ali bel.. . izpila je zemlja in vlila je zadnje spoznanje, Življenje, zaroti! Ljubezen kri - življenja budi, sovraštva kri - votli oči in lobanje .. . V imenu teh z neprehojeno potjo, pa še stopinje, v hrepenenju vklesane, po njih hrepene, kdo so in kam gredo ... s pravdo nedognano, mlade oči z zarjo v očeh - v črni zemlji sovraštvo žre. Življenje, zaroti! Udeleženci skupnega lova s plenom, fotografirani v Željnah. (Foto: Ožbolt) K laj nam bo oproščeno, da si za uvod sposodimo nekaj vrstic perečega komentarja iz sarajevskega OSLOBOĐENJA. S tem hočemo samo pokazati, da je vprašanje celovitega obveščanja prisotno tako žgoče pod Gorjanci kot v Bosni, daje predmet vsakega pogovora o uspehu samoupravljanja tako na plažah južnega Jadrana, kot na razmočenih poljih Vojvodine: O prvih izkušnjah delegatskega sistema se zadnje čase veliko govori. Ne glede na to, če hvalijo ali kritizirajo začetne korake v sistemu, za katerega uspešno, nemote;io in ustvarjalno delovanje je treba dobiti še veliko bitk, so nekatera področja pogostnej-ših spopadov — dobro znana. Med njimi največkrat omenjamo obveščanje. Obveščanje — tako ponavadi rečemo, horizontalno, vertikalno, iz baze proti centru in iz centra proti bazi, tisto splošno in tisto interno. Res pa je, da se pogovor o doseženem, o nujnem in o bodočem v okviru delegatskega sistema ne more niti začeti, niti končati brez poudarjanja „usodnega pomena pravočasne, popolne in spodbudne informacije". Na prvi pogled je pravzaprav čudno, da je vprašanje obveščenosti pri vsakodnevnem delu, na delovnem mestu in doma, tako nenadoma, skoraj čez noč, postalo vprašanje obstoja. Medtem pa samo malo bolj natančna analiza, celo površen spomin (da o izčrpnih analizah sploh ne govorimo) na pretekla leta, na polpretekla desetletja, odkriva zelo ostra opozorila, da brez vzpostavitve zelo razvitega in popolnega sistema obveščanja ne bomo mogli razvijati samoupravljanja. Za vse tiste, ki so našo r "vojno pot gledali bolj vsestransko in širše od tistega, kar zahteva trenutek, preplah v zvezi z obveščenostjo in njeno „krizo ekspanzije", ni nepričakovan in prav nič čuden. Čeprav nimamo časa za razglabljanje, prihajajo ugotovitve same po f?bi. Lakoto po obveščenosti prinašajo tuai določeni, precej razviti samoupravni odnosi. To, da je danes informacija potrebna tudi tam, kjer smo včeraj še nekako shajali brez nje, pomeni, da je nastopila kakovostna razlika med tistim včeraj in tem danes. Da so danes informativni centri — hiše posebnega družbenega pomena, to je logika družbene strategije in stvarna zahteva premika naprej. To, da prodor obveščenosti od nedonošenčka do pogoja, brez katerega ne moremo naprej, naplavlja celo vrsto novih vprašanj in težav, naj nas ne čudi. Lahko pa smo seveda zaradi tega včasih zaskrbljeni. Zaskrbljeni smo tudi na Dolenjskem, še zlasti v Novem mestu, ki naj bi, po piavkar objavljenem načrtu o razvoju Slovenije z več področnimi središči, nosilo odgovornost za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v svoji okolici. In prav to Novo mesto, kamor so hote ali nehote uprte oči vsaj petih dolenjskih občin, je, razen trdoživega Dolenjskega lista, glede obveščevanja v teh tridesetih letih kaj malo naredilo. KAJ SMO NAREDILI PRI NAS Smo prav med zadnjimi, ki jih je treba že skoraj siliti, naj si zgrade svojo radijsko postajo. Navzlic nagli rasti družbenega dohodka, se pravi proizvodnje, ki zahteva primerne propagandne prijeme, še vedno nimamo ustanove, ki bi se ukvarjala s hitro donosno ekonomsko propagando. Ni veselja niti za kulturno glasilo, kaj šele za kakšno družbeno politično revijo, kakršne spremljajo in beležijo razvoj družbenih odnosov že v skoraj vseh drugih slovenskih pokrajinah, celo v najmanj razvitih. Ne moremo biti ponosni na to, da nekdaj upov polna Dolenjska založba umira kot podnajemnik v Mariboru, niti na to, daje še pred kratkim zadnji stroj iz včasih slavne no- OBVEŠČANJE: VPRAŠANJE OBSTOJA SAMOUPRAVLJANJA ZA VLAKOM J KI JE ODPELJAL PRED 30 LETI... Kdor hoče upravljati, mora biti dobro obveščen; kdor hoče upravljati, smoterno in gospodarno mora biti odlično obveščen! - Bo Novo mesto znalo rešiti zagato, v katero ni zašlo samo po svoji krivdi? - Pod eno streho vse, kar sodi k obveščanju vomeške Krajčeve tiskarne tiskal tovarniško glasilo v ljubljanskem Litostroju. Prisotnost sodobne tiskarne, radijske postaje, dejavne založbe in ekonomske propagande same po sebi spodbujajo obveščevalno dejavnost. Ob-, veščanje, če hočete z drugo besedo izobraževanje, pa je pogoj vsestranskega napredka pokrajine. Kolikor Dolenjska zaostaja za drugimi slovenskimi pokrajinami, zaostaja tudi po krivdi mačehovskega odnosa do obveščanja. Take razmere so bile do nedavna mogoče, saj vemo, da se je, ne da bi koga poimensko dolžili, politika vedno krojila na vrhu. Tam so rasli tudi obveščevalni velikani. Upravičeno lahko samo sklepamo, da nikoli ni bilo nikomur kaj dosti do tega, da bi Dolenjci preveč vedeli. SEST LET STARA ZAMISEL Z ustavnimi spremembami, z dejanskim pre-vzemanjam pravic za krojenje svoje usode v svoje roke, pa seveda prevzemamo tudi vse dolžnosti. To pomeni z drugimi besedami, da nam tistega, kar smo zamudili pri obveščanju in izobraževanju, ne bo nihče nadomestil. Se pravi, da se bomo morali za zamujenih trideset let kaj hitro in krepko zavzeti sami, če hočemo za tridesetletnico osvoboditve pokazati vsaj načrte! Zamisel o Dolenjskem informativnem centru je stara že skoraj šest let. Zanimanje zanjo kažejo zadnje mesece poleg' pobudnikov tudi pristojni družbeni dejavniki: Zveza komunistov, Socialistična zveza in novomeška občinska skupščina. Še ta mesec morajo biti pripravljeni temelji za delo, ki zahteva seveda mnogo širše sodelovanje vse družbe. Treba je samo razčistiti oziroma sprejeti izhodiščno načelo: čigava last in čigava skrb naj bo družbeno usposobljeno obveščanje. Verjamem, da tu izbira ni težka, saj je pravzaprav samo ena: družbena last in družbena skrb! Zadeva se zaplete, ko se vprašamo, kdo naj bo tisti, ki bo vzpostavil tak sestav obveščanja, da bo neodvisno in popolnoma kos vsem nalogam, pred katerega ga postavlja naš samoupravni vsakdan. Gre za denar. Niti radijska postaja, niti tiskarna niti studio ekonomske propagande, da, niti skromna soba za neko uredništvo niso zastonj! Ze zdavnaj bi posamezne organizacije združenega dela rade posvojile po katerega od teh, samim sebi prepuščenih otrok obveščanja. Recimo tiskarno. Ali pa sposobnega novinarja. Morda ce- lo kakšen Dolenjski list. Tudi radijska postaja bi lahko prišla prav (če prej ne, pa čez sedem let). Vsakomur je seveda takoj jasno, da to ne gre, še zlasti, če bi posvojenca vzel njegov sosed in ne on ... ODPELJALI SO LEP KUP DENARJA Zagata je torej okrog denarja. Še zlasti, ker za. obveščanje nismo ustanovili še nobene samoupravne interesne skupnosti; sodobno obve-ščanje je lahko dokaj donosna panoga, le iz nič je ni mogoče poroditi. Tu je namreč druga slaba stran naše tridesetletne zamude: vse tiskarnice in radijske postajice in založbice in propagandni bi-rojčki so se z dobičkom teh let krepko razvili v zavidanja vredne navadne in sestavljene organizacije združenega dela. Dolenjci smo čakali, da bo padla mana z neba. Mane ni bilo, drugi, manj pravoverni, pa so odvažali (in še odvažajo) naše Česa vsega se nismo lotili tiskati v Novem mestu zadnji dve leti! Na spodnji sliki je samo del publikacij katerih večina je zaživela šele, ko sta stekla skromna grafična priprava pri ČZP Dolenjski list in maihen ofset strojček pri Knjigotisku J[Foto: S. Mikulan) od ust pritrgane desetine milijonov novih dinarjev za svoj udobnejši socializem. Samo od ene dolenj-i ske tovarne lahko brezskrbno živi tiskarna s sto zaposlenimi delavci! Ujeti bomo torej morali vlak, ki nas je pustil v nezakurjenem vagonu na pozabljenem stranskem tiru. To pa z manj pesniškimi besedami pomeni zbrati dovolj denarja na kakršenkoli način za vzpostavitev sodobnega sestava obveščanja, kakršen naj bi bil zamišljeni Dolenjski informativni center. KAJ POTREBUJEMO Ni namen tega prispevka, da bi se ubadal z denarjem in prijateljskim prepričevanjem za morebitno dobrodelno zbirko. Uvodoma opisana dejstva po komentarju bosenskega dnevnika so dovolj razumljiva: od dobrega obveščanja je odvisna usoda samoupravljanja. Morda le še nekaj besed o načrtih za Dolenjski informativni center: zaradi stiske s prostori smo pri Dolenjskem listu že pozimi 1968 pripravljali osnutek za razširjeno dejavnost. Občinsko skupščine Novo mesto smo aprila 1969 po razpravi v kolektivu obvestili o naših načrtih za razširjeno dejavnost, ki je bila potem vnešena v okvir kulturnega centra okrog novomeškega Kapitlja. Zaradi visokega zneska, ki bi bil potreben za zgraditev takega kulturnega centra, je vsa zadeva naslednje leto zaspala. Vendar smo program Dolenjskega informativnega centra izpopolnjevali naprej in ga februarja 1972 ovrednotili tudi prostorsko in denarno. Čez leto dni ga je bilo treba dopolniti in še leto pozneje, 11. marca letos, je občinski politični aktiv, prvič resneje razpravljal o tem programu in ga v celoti potrdil. Komisija za informativno, politično in propagandno dejavnost pri medobčinskem svetu ZKS je 12. junija izrekla vso podporo in razumevanje za ustanovitev Dolenjskega informativnega centra, saj vidi v njem pogoj za nadaljnji razvoj celotne propagandno informativne dejavnosti. * OD SVINČNIKA DO ANTENE Po vseh teh razpravah in dodatnih predlogih naj bi Dolenjski informativni center razpolagal z naslednjimi službami: 1. Najširše obveščanje - Dolenjski list (politično-informativni tednik) - lokalna radijska in televizijska postaja - Dolenjski razgledi (družbeno-politična revija) 2. Obveščanje v organizacijah združenega dela - novinarski servis za uredništva glasil OZD - občasne publikacije (sporazumi, statuti ipd.) 3. Obveščanje delegatov - gradiva za seje občinskih skupščin - gradiva o delu samoupr. interesnih skupnosti 4. Založniška dejavnost - oživitev dolenjske založbe oziroma zalaganje vseh potrebnih publikacij s področja kulture, turizma, družbenih dejavnosti in podobno 5. Ekonomska propaganda — priprava propagandnega gradiva od fotografiranja in oblikovanja do izdaje najrazličnejših prospektov in drugih propagandnih gradiv 6. Grafične storitve — tiskarna z ustreznimi oddelki za grafično pripravo, tisk s pole, manjšo rotacijo, knjigoveznico in kartonažo. Ves ta sestav obveščanja naj bi bil združen pod eno streho iz čisto organizacijskih in tehnoloških potreb. Od začetne stopnje obveščevalne proizvodnje — pisanja besedil in priprave ilustracij — do ekspedita tiskovin oziroma oddaje po telekomunikacijskih sredstvih. Štiri skupine pripravljajo osnovno gradivo za i projektno nalogo: prva se ukvarja s poslopjem, druga z organizacijo in obsegom uredništev, tretja z radijsko postajo, četrta pa z ekonomsko propagando. Poleg organizacijskih je namreč treba, pripraviti vrsto čisto tehničnih rešitev za pomožne oddelke, kot so radijski studio s tehniko, fotografski studio, fotokino laboratorij, telefonska centrala s teleprinterjem in telefonom, naročniški oddelek, knjižnica, dokumentacija, arhiv in drugo. Po dosedanjih utemeljitvah glede pomena in funkcionalnosti naj bi stal Dolenjski informativni center na Novem trgu v Novem mestu v območju bodočega poslovnega središča. MARJAN MOŠKON 4» ’ rTri: &S5SsR.'ars ■ novoles 4u m-+ -■ DOLENJSKI LIST Praznik na grmski šoli Kazenski zakonik govori o posilstvih v poglavju, kjer so našteta kazniva dejanja zoper osebno dostojanstvo in moralo. Člen 179 pravi: „Kdor žensko, s katero ne živi v zakonski skupnosti, prisili k spolnemu občevanju, s tem, da uporabi silo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje in telo, se kaznuje s strogim zaporom do desetih let.“ Dejanje je lahko dokončano, lahko ostane pri poskusu. Za poskus zadostuje, da je storilec začel uporabljati silo ali začel groziti z namenom, da bi žensko prisilil k spolnemu občevanju, pa namena ni mogel uresničiti. Lahko, da se je ženska uspešno branila, lahko so jo rešili drugi. Tudi za poskus posilstva ni zagrožena majhna kazen. Posilstva so bila še pred nekaj leti redek primer na Dolenjskem, lani pa je njihovo število poraslo na 26. dejanj v štirih občinah: Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj. V letošnjem letu so ženske prijavile že 19 napadalcev. Ali imamo torej več' posilstev ali pa so ženske premagale sram in pogumno prijavljajo nasilništva nad njihovim dostojanstvom? Če gre za prvo domnevo, potem nekaj ni v redu z moralo, s spoštovanjem med spoloma in vzgojo, ker so med posiljevalci tudi mladi ljudje. Če je več resnice v drugi ugotovitvi, je verjetno posledica spremenjenega položaja žene. Vedno večje zaposlenih, vedno bolj so žene samozavestne in tudi svobodne. Nasilje, ki je nekdaj zapustilo le hudo grenak spomin v žrtvi, si upajo prijaviti in na posiljevalca pokazati s prstom. Žrtve nasilnežev so tudi slabotne in duševno prizadete ženske. Celo zelo mlade deklice niso varne pred spolnimi obsedenci. Lahko gre za dejanja, ki jih kazenski zakonik opredeljuje kot nečistovanje, ali pa za posilstvo? kar pa deklicam povzroči hude psihične težave. Nemalokrat nosi tak otrok posledice nasilja vse življenje. Ugotavljajo, da gre pri večini prijavljenih posiljevalcev z a neurejene osebnosti. Pogosto se opijajo in pod vplivom alkohola teijajo žensko. Kaže, da si ne morejo dobiti prijateljic. Ljubezni niso zmožni, zato je tudi niso deležni. Posiljevalci so največkrat patološki tipi, ljudje, ki imajo močno zmanjšano razsodnost. Velikokrat gre za seksualne psihopate, ki spolnega nagona ne morejo in ne znajo brzdati, pa jim normalno spolno življenje ne zadošča. Posiljevalci so lahko tudi mladoletniki, ki jim kri zavre pod vplivom šunda, kakršnega lahko kupijo v vsakem kiosku. Pojavlja pa se tudi skupina „lov-cev“ na ženske. Z najrazličnejšimi izgovori izvabijo dekleta na samotne kraje, kjer jih sprva zlepa nagovarjajo k vdaji. Če jim to ne uspe, kar se večkrat zgodi, se jih lotijo zgrda. V dokaz nekaj domačih primerov: .. . Novembrskega večera sta dva mlada Novomeščana nagovorila dekle na avtobusni postaji in ji ponudila, dajo bosta z avtom odpeljala domov. Ker je enega poznala, je prisedla. Fanta pa sta z avtom namesto proti domači vasi zavila skozi Dolenjske Toplice na Rog. Najprej sta žrtev zlepa nagovarala na „ljubezen", ko pa ni pristala, sta bila nasilna. Strgala sta ji obleko, vendar je bilo dekle tako vztrajno, da se ju je ubranilo. Dejanje je ostalo pri poskusu. . . . Marica se je vračala iz popoldanske izmene domov. Med potjo jo je dohitel znanec z mopedom. Delal ji je poklone, ji ponujal ,,srce“, potem še denar. Ker dekle ni bilo voljno pristati ne na to ne na drugo, se je ustrašilo in jo kar čez polje ubralo proti domu. Oni se je z mopedom odpeljal po cesti in jo pričakal za grmovjem. Udaril jo je po glavi, ji skušal strgati obleko, toda Marica je glasno klicala na pomoč. Slišali sojo v najbližji hiši in jo rešili nasilneža. ... Samo 15 let je imela Jožica, ko je nekega dne v Ljubljani iskala zaposlitev. Naletela je na 31-letnega uglajenega „go-spoda“, ki ji je bil pripravljen takoj pomagati. Odpeljal jo je z avtom na Dolenjsko in jo na Gorjancih skušal posiliti. Dekletu je komaj uspelo pobegniti iz avtomobila. Ne izbirajo žrtev . .. Hudo nasilje je doživela 36-letna gospodinja. Sama je bila doma, ko je zvečer vdrl v hišo 20-leten neznanec. Raztrgal ji je oblačila, jo med pretepanjem ranil in posilil. Hišo je zapustil napol oblečen. Čeprav žrtev nasilneža ni poznala, so ga miličniki že čez nekaj ur imeli v rokah. .. .Po silvestrovanju sta se prijateljici vračali domov, ko se jima je pridružil 20-leten fant. Kmalu je eni zagrozil, da jo bo pretepel, če takoj ne izgine, drugo je odnesel v bližnje gospodarsko poslopje. Obe sta močno kričali, in ker je to noč malokdo spal, so vaščani pritekli na pomoč. Nasilneža so pregnali. ... Neko noč je 20-leten potepuh vdrl v hišo 54-letne ženske. Takoj ji je zatisnil usta in jo začel stiskati za vrat, da je padla v nezavest. Potem jo je posilil. Ko se je ovedela, ji je grozil z ubojem in požigom, če bi povedala, kaj se je zgodilo. Na srečo je bila žrtev pametna in je poklicala miličnike. Tudi ta nasilnež se je kmalu znašel za zapahi. ... Josipina je imela že 57 let, pa je bila vseeno žrtev komaj 18-letnega nasilneža. Kar . trikrat je vdrl v njeno hišo na samoti in ji storil silo. Ženska je slabega zdravja, mladi divjak pa ji je grozil z nožem. S smrtjo. . .. Komaj polnoletna fanta sta neko noč snela s tečajev zaklenjena vrata pri 37-letni ženski in jo med ustrahovanjem posilila. Žrtev se je tako prestrašila, da si dejanja ni upala prijaviti, čeprav sta jo v naslednjih mesecih še nekajkrat obiskala in ji vsakič storila silo. Šele potem je ženska zbrala pogum in je šla na milico. Sila v prvem hipu ... 20-leten fantje neko pomladno noč potrka! na okno mlade sosede. Ker dekle ni hotelo odpreti, je razbil šipo in prišel v sobo. Dekle se je upiralo, klicalo na pomoč in še pravi Čas so posegli vmes stanovalci hiše.- . .. Mladoletna Karmen se je majskega večera vračala proti domu s kolesom, ko jo je dohitel mopedist. Prisilil jo je, daje stopila s kolesa, jo pretepel in zvlekel na travnik. Dekle je bilo tako pretepeno, da je izgubilo zavest, nakar jo je nasilnež slekel in posilil. ... Zaradi posilstva se je znašel pred sodniki tudi bivši zakonski mož. Po razvezi zakona je vdrl v prejšnje stanovanje in bivši ženi storil silo. ... Žrtve nasilnežev so večkrat tudi slabotne in duševno prizadete ženske. Komaj 19-leten fant je neko noč vdrl v stanovanje 53-letne socialne podpiranke in jo posilil. . .. Kakor se čudno sliši, pa smo imeli primer, ko je bil žrtev posilstva tudi moški. Ljubljančan (58 let star) se je v naših krajih seznanil z 41-letnim ljubiteljem pijače. Najprej ga je močno opil, omotičnega pa izvabil v posteljo. Ker pa je naš Dolenjec rad le pil, za drugo pa mu ni bilo, se je „prijatelja“ rešil in ga prijavil. ... Starejši moški, ki ga je začela dajati starost, telesne želje pa so mu ostale, se je odločil po nasilni poti ukrotiti slo. Tako je svojo 57-letno znanko močno opil, in ko je ta povsem omagala, jo je zlorabil. Upor, ne sprenevedanje Kdaj je pravzaprav ženska posiljena? Teorija pravi, da mora biti sila napadalca takšne intenzivnosti, da lahko zlomi odpor napadene ženske. Za uporabo sile veljajo tudi alkohol in druga mamila. Seveda pa mora biti odpor ženske resen in trajen, ne pa sramežljivo sprenevedanje. Glasno klicanje na pomoč je učinkovito sredstvo obrambe, branimo pa se lahko tudi z vsem, kar imamo pri roki. Najbolje je v vsakem primeru napadalca takoj prijaviti. Zato, da ga zanesljivo dobijo, in zato, da nas ne bi več nadlegoval. Zgodilo še je, ravno na Dolenjskem, da je nasilnež večkrat obiskal eno in isto žrtev. Lovcem na ženske se lahko izognemo, preden bi ti lahko uporabili silo. Nevarno je sedati z neznancem v avtomobil, tvegano je zabavati se z neznanim moškim v gostilni in lahkomiselno je s človekom, ki ga prvič vidiš, sprehajati se po samoti, čeprav še tako sladko govori in čeprav je na zunaj videti „gentleman“. Lovec ima samo en namen, in če mu žrtev sledi v prvem delu igre, si misli, da potiho že pristaja. Tak človek se v minuti iz sladko govorečega gentlemana spremeni v nasilneža. Potem preostane žrtvi le še kričanje in upiranje. Žrtvam v uteho, drugim pa v spodbudo naj bo podatek, da so bili doslej odkriti vsi posiljevalci, ki so zadnja leta na Dolenjskem stori- li ali hoteli storiti silo. Vse so dobili, četudi žrtve nekaterih niso poznale. RIA BAČER Najprej sladke besede Vse posiljevalce ■ ■ ■ ■ ■ V prazničnem vzdušju — ob razstavi ikebane in razstavi tehničnih izdelkov učencev — se je 27. november zapisal v zgodovino osnovne šole na Grmu v Novem mestu s prav posebnim dogodkom: to popoldne so v šoli slovesno odprli prvo PIONIRSKO HRANILNICO v občini. Ob že tako pestri in vsestransko razvejani dejavnosti so se na šoli Grm lotili še načrt- 4 nega denarnega varčevanja. Pionirskima hranilnicama v Krškem, in Metliki se je’ tako pridružila tretja, tokrat v Novem mestu. Njeno rojstvo so tik pred dnevom republike počastili predvsem mladi varčevalci, ki so po ustavnem zboru „mlado banko“ naravnost zasuli s prijavnimi listki in prvimi vlogami. Praznika so se udeležili razen predstavnikov Dolenjske banke in hranilnice, ki je prevzela mentorstvo in nudila vso potrebno pomoč, vidni javni delavci iz občinskega oblastnega in družbeno-političnega vodstva, predstavniki občinskega združenja Zveze borcev, sosednjih šol, nekaterih ustanov in delovnih organizacij. Po nastopu pionirskega pevskega zbora pod vodstvom prof. Marjete Gačeša je goste in vlagatelje pozdravil Jure Rihar, predsednik pionirskega zbora. V imenu izvršilnega odbora DBH je nato govoril Avgust Avbar: v 4 občinskih središčih bodo letos zaživele štiri pionirske hranilnice (na vrsti je še trebanjska), katerim se bodo verjetno že kmalu pridružile še nove. Narejeni so torej prvi koraki za načrtno vključevanje solske mladine v krog varčevalcev. V naših „najmanjših bankah“ naj bi si mladina privzgajala predvsem odnos do razumne potrošnje denaija in se navzela takih delovnih navad, da bo stopila v življenje sposobna in že seznanjena z osnovami samoupravnosti. Prav to pa ji delo v okviru pionirske hranilnice v polni meri omogoča in nudi: — vzgaja mlade za gospodarjenje s prihranki, — ob tem jih navaja solidarnosti in ob razvijanju čuta za gospodarnost, varčnost in kritičen odnos do trošenja denarja krepi njihovo napredno samozavest, — hkrati pa razvija v njih miselnost novih družbenih delegatskih odnosov. „Poslovati z denarjem, voditi poslovne knjige, oddajati privarčevani denar v banko, soodločati o sredstvih — vse to je za mlade zanimivo“, je med drugim poudaril tov. Avbar, ko je čestital šolarjem — varčevalcem in njihovim prizadevnim vzgojiteljem, ki so z vodstvom šole vred pokazali za PH toliko zanimanja in obljubili mladi ustanovi na šoli vso pomoč. S „samoupravljanjem v praksi11 so se učenci grmske šole seznanili takoj nato, ko so obravnavali in sprejeli pravilnik svoje pionirske hranilnice. Tu je tekla beseda o članstvu v hranilnici, o njenih organih (zboru vlagateljev, ki je najvišji oigan, pa o svetu hranilnice, njenem izvršnem odboru in o njegovem predsedniku, pa o delegatih iz vsake razredne skupnosti, ki jih izvolijo varčevalci za zbor vlagateljev) in o poslovanju PH. In reči je treba, da so govorili o vseh teh rečeh zavzeto in s tisto mero navdušenja, ki je tako značilno za naš prihajajoči rod! DBH kot pokrovitelj je novi hranilnici oskrbela vse potrebščine za uspešen začetek dela. Iz vrst pedagoških delavcev bo DBH imenovala še svet mentoijev, ki bodo mladim varčevalcem in njihovi „banki“ neposredno pomagali. Dela pa ne bo malo: zagnanost mladih varčevalcev na grmski šoli že vnema tudi učence drugih novomeških osnovnih šol — tudi oni bi radi imeli svojo pionirsko hranilnico! N.R. „Tovarišica, tovarišica — jaz tuai!!“ laKo so se prijavljali mladi varčevalci, čim je bila 27. novembra popoldne ustanovljena nova pionirska hranilnica na osnovni šoli Grm v Novem mestu. (Foto: Vsaka pokrajina ima svoje življenje. Vsak človek ima svoje življenje. Vsako življenje ima s*'oj obraz. Danes predstavljamo dva obraza z naše obale, z obale slovenskega Jadranskega morja, katere mejaši so izolska, koprska in piranska občina. Na tem obalnem območju, ki meri 345 km2, živi 61.000 prebivalcev. Na 1 km2 živi 176 prebivalcev, kar je dvakrat več od slovenskega povprečja. Če primeijamo obalo s Slovenijo, zavzema 1,7 odstotka površine, ima 3,4 odstotka prebivalcev in 4,4 odstotka zaposlenih. Število zaposlenih že nekaj let narašča za dobre 4 odstotke na leto, kar je nad naravnim prirastom prebivalstva. Ker je tudi delež zaposlenih prebivalcev na obali zelo velik, je potreba po novih delavcih od drugod toliko večja. Največja ovira pri zaposlovanju so stanovanja, saj jih je na obali že danes 1.800 premalo. . Za obalno področje je značilna tudi izredno hitra rast gospodarstva, saj je bil pred 20 leti narodni dohodek ža petino pod slovenskim, lani pa že za enako količino nad njim! Zanimivo je, da je bil ta svet nekdaj med najbolj zaostalimi, danes pa sodi med najbolj razvite v Jugoslaviji. Na obali so se odločili, da veljata kot najpomembnejši panogi pomorsko gospodarstvo z odgovarjajočo industrijo in turizem. Nosilci prvega so koprska Luka, piranska Splošna plovba in zadnje čase še Sermin, ki naj uresniči industrijski del pomorskega gospodarstva, medtem ko ima v turizmu najpomembnejše mesto Portorož. Posebna značilnost tega območja je maloobmejni promet, ki je pravzaprav barometer meddržavnih odnosov, kupne moči prebivalstva in gibanja cen. In ker so se tako odločili na obali sami, smo tudi za današnjo reportažo dveh obrazov •obale pripravili koprsko pristanišče in turistični utrip obale. LUKA KOPER Po priključitvi nekdanje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja Jugoslaviji je Koper postal naravno središče slovenskega obmorskega zaledja. Koprsko pristanišče so začeli graditi leta 1957, ko je Vodna skupnost Primorske začela pregrajevati Škocjanski zaliv in ko je bager „Peter Klepec4* začel poglabljati morsko dno. V podjetju Luka Koper ločijo tri razvojna obdobja. V prvem, ki se je konča- lo leta 1962, je kopni prevoz blaga šel predvsem po cesti. Promet je leta 1962 dosegel 270.000 ton. V drugem obdobju, ki je trajalo do leta 1967, je nadaljnji razvoj podjetja zahteval kombiniran cestno-železniški prevoz s pretovorom v Kozini. Luka je hitro dosegla zgornjo mejo takega poslovanja: okrog 800.000 ton prometa na leto. Po letu 1967 pa je hiter razvoj prometa omogočila povezava Luke z železnico. Zdajšnji promet blaga po železnici, ki dosega skoraj dva milijona ton, narekuje nadaljnjo izgradnjo in modernizacijo proge. Luka Koper se je že 1969 uvrstila na drugo mesto med jugoslovanskimi pristanišči tako po prometu kot tudi po ustvarjenem dohodku. Razvoj tega podjetja ima tudi neposreden vpliv na slovensko gospodarstvo, saj prihrani občutna sredstva pri prevoznih stroških in pri skladiščenju blaga. LUKA DANES Luški teritorij obsega 1,2 milijona m2. V Luki je 10 privezov za prekooceanske ladje’, na razpolago je 160.000 m2 pokritih skladišč in približno toliko odprtih skladišč. Podjetje ima 3 obalne žerjave s skupno nosilnostjo 65 ton, dva 8-tonska mostna žerjava v lesnem skladišču, 80 viličarjev različne nosilnosti (od 1 tone do 7 ton in pol), 20 traktorjev, 60 prikolic, 5 cestnih vlačilcev in 1 nakladalnik, 6 avtodvigal različne nosilnosti (od 8 do 20 ton), 50 transportnih trakov, 3 pnevmatične razkladalnike, 1 premi-kalno lokomotivo, dva „Unilo-ka“, dva vlačilca za luško re-morkažo, dve motorni ladji, pilotski čoln ter sesalna bagra „Peter Klepec44 in „Martin Krpan44. V prvih devetih mesecih letos je podjetje ustvarilo 2,21 milijona dinarjev dohodka in računa, da bodo imeli uspešno poslovno leto. Ostanek dohodka bodo namenili osebnemu in družbenemu standardu luških delavcev: za stanovanja, ureditev delovnih razmer, prehrano med delom. Osebni dohodki zaposlenih so zaradi obilice dela nad povprečjem: v prvih devetih mesecih so znašali 3.218 dinarjev, vendar je treba poudariti, da podjetje le tri dni v letu stoji: za dan republike, za novo leto in za praznik dela vsakič po en dan. V letošnjih prvih devetih mesecih je promet generalnega bla- Privez v koprskem pristanišču Pokriti bazen v portoroškem hotelu Palače Dva obraza naše obale ga dosegel 1,144.677 ton, kar je za 8 odstotkov več kot lani v tem času, 329.776 ton nafte, kar je za enak odstotek manj, in 16.436 ton suhozemnega prometa. Omembe vredno je, da imajo letos, povečanje prometa tistih tovorov, za katere je Luka usposobljena, kar dokazuje, da se že kaže delitev dela med lukami. Zanimivo je tudi to, daje Luka Koper z nasipavanjem povečala ozemlje naše republike za 102 ha in 25 arov, medtem ko je Koper pred gradnjo Luke imel manj kot 48 ha ozemlja! NAČRTI, NAČRTI . . . Luka ima danes tri temeljne organizacije združenega dela in delovno skupnost skupnih služb podjetja. Pomembno pa je, da načrtujejo gradnjo nove obale, ki bo pripravljena za kontejner- -ski promet. Sedanji promet je sicer še klasičen, vendar se podjetje že pripravlja na prevoz s kontejnerji, v izdelavi pa je tudi študija o tem, kje naj bo kontejnerski terminal za transkonti-nentalni promet. Vprašanje je namreč, ali kaže delati tak terminal na Reki ali v Kopru. V Kopru sodijo, da imajo precejšnjo prednost v naravnih pogojili, ker je reško pristanišče omejeno med morje in mesto, medtem ko sc lahko v Kopru še močno razširijo. 1,558.000. Pri tem velja ugotoviti, da se je število prenočitev domačih turistov povečalo za desetino, medtem ko je bilo prenočitev tujcev za 19 odstotkov manj. Razmerje se je torej krepko spremenilo v prid domačih turistov in v številu prenočitev imajo Jugoslovani že 47 odstotkov! Ne bo odveč še en podatek: kar 30 odstotkov vseh slovenskih prenočitev „ustvarijo44 na obali. .. Kajpak ne gre prezreti še drugih vrst turizma. Vse bolj se uveljavlja jahting turizem. V letu 1970 so našteli 10.000 privezov, lani že 14.600. Tudi menjava valut je na slovenski obali precejšnja, saj dosega tretjino slovenske menjave: letos v devetih mesecih na primer za 584 milijonov deviznih dinarjev. Čeprav imajo na obali sorazmerno dolgo turistično sezono, pa se še trudijo, da bi jo podaljšali. Veliko pripomorejo k iz-vensezonskim obiskom pokriti bazeni, ki jih imajo zdaj v štirih hotelih, v kratkem pa bodo na . V okviru prizadevanj za modernizacijo slovenskega železniškega in cestnega sistema je že odprta cesta Vrhnika Razdrto, predvidena pa je tudi elektrifikacija železniških odsekov Koper Divača in Zidani most — Šentilj. Prav tako so ugodne topografske razmere, saj je Koprski zaliv obsežen nanos z morskim dnom, ki je primerno sidrišče, globoko do 22 metrov, in ima obsežno nezazidano ravnino, ki nudi možnost postopne izgradnje in razširitve trgovske in industrijske luke. OBALNI TURIZEM Turizem se je začel na slovenski obali intenzivno razvijati po letu 1968, ko so zgradili več novih hotelov na okrog 40 km obale. Nedvomno je najpomembnejše turistično območje Portorož, medtem ko je Izola turistično-industrijski kraj, Koper pa industrijski in ima poslovni turizem. Na obali je zdaj okrog 21.000 ležišč, od tega 7.000 v hotelih, 3.000 v kampih, 4.800 v počitniških domovih in 5.200 v zasebnih turističnih sobah. Hoteli so zasedeni do 150 dni v letu, kar je znatno nad svetovnim povprečjem, ki se giblje med 85 in 100 zasedenimi dnevi. Slabše pa so zasedeni počitniški domovi, katerih tri četrtine nimajo večje izkoriščenosti od 55 do 60 dni, dosti bolje pa se ne godi tudi večini turističnih sob pri zasebnikih. Obala je imela v letu 1971 1,3 milijona prenočitev, letos v devetih mesecih pa že obali dobili še dva nova. Prav tako se vse "bolj širijo avtomatska kegljišča, ki jih je zdaj 6. In načrti? Poglavitno novost predstavlja tolikokrat izrečeni načrt Bernardin, ki je od prvotne zamisli sicer že dokaj oskuben, bo pa vseeno že v prvi etapi imel 1.600 postelj. Zdaj je vse pripravljeno za gradnjo in tudi cesta je že narejena. Pokriti bazen nameravajo narediti še v Rivieri, bolj daljnosežen pa je načrt „Gornji Jadran44, po katerem naj bi slovenska obala dobila še 5.000 novih postelj. Na koncu kajpak ne smemo prezreti še igralnice v portoroškem hotelu Metropol, ki sodi med večje v tem delu sveta in ki seveda prinaša velike dobičke, saj je znano, da v borbi med igralnico in igralci vedno zmaga igralnica. Omembe vredno pa je, da velike vsote igralnica vrača v turizem na obali, hkrati pa si je prav po zaslugi igralnice v dobri meri Portorož tudi pridobil naziv mondenega letovišča. J. SPLICHAL Luka načrtuje svojo dejavnost v skladu z razvojnimi načrti, ki upoštevajo zlasti prednosti geografske lege, predvidene izboljšave prometnih zvez pristanišča z zaledjem, ugodne topografske pogoje in sodobne poti v razvoju prometa in luk. Koper leži namreč na območju, kjer sega Jadran najgloblje v srednjo Evropo in kjer so najlažji prehodi iz srednje Evrope v Mediteran in iz Panonske nižine v Padsko. Severni Jadran je že intenzivno vključen v pomorski promet. kultura in izobra- ževanje KNJIGA IZŠLA Pri založbi Borec je izšla te dni knjiga „Dežela Petra Klep-ca“, ki jo je' napisal Tone Ožbolt* pisec znanega dela „Serceijeva bojna pot“. Recenzenti imenujejo ob najnovejšem Ožboltovem delu njegovo „de-želo“: dva bregova — eno srce; freska pokrajine na obeh bregovih Čadranke in Kolpe. V CELJU: TEDEN DOMAČEGA FILMA Danes se bo.začel v Celju teden domačega filma. Na sporedu bodo vsi znani slovenski celovečerni igrani filmi, nekaj filmov pa bo tudi iz drugih republik. V okviru te prireditve bosta dve premierski predstavi: prvič bodo javnosti pokazali Ranfiov „Pomladni veter44 in Klopčičev „Strah44. V novomeški občini samoupravni sporazum o štipendiranju še ne velja: do zdaj ga je podpisalo le nekaj več kot 61 odstotkov zaposlenih oziroma 5 odstotkov premalo, da bi ga lahko začeli uporabljati. V času, ko se prvo polletje tega šolskega leta že nagiba h koncu, to ne more biti razveseljiva novica. Najhujšo zadrego preživlja občinski štipendijski sklad, ki je tako rekoč nenehno prazen. Sporazum še ne velja, kljub temu pa morajo v občini vsak mesec zbrati 120 tisočakov za 320 štipendistov. Do zdaj so imeli z zbiranjem še kar srečno roko. Huje bo ta mesec, ko kaže, da bodo dijaki in študentje ostali celo brez štipendije, če ne bodo odkrili nobenega vira. Štipendiranje na berglah? Hkrati poudarjajo: če bi sporazum podpisala IMV in Pionir, bi veljal in težav ne bi bilo več. Solidarnosti, o kateri v zadnjem času toliko govorimo in pišemo, očitno štipendijska politika ne pozna. Ali je dandanes dovolj utemeljeno, če od tu in tam odgovorijo, da „smo že v preteklosti dovolj štipendirali, zato si ne moremo dovoliti novih izdatkov44? Hudo smešna je trditev, da bodo v podjetju rešili težave, če bodo varčevali pri znanju. In vendar se, očitno, to dogaja. ^ ' J. JUST Edvin Puntar: MATI S KOŠEM (les, 1973) Rudi Stopar: PTIČJE STRAŠILO (varjeno železo, detajl) - Ta znani sevniški samorastnik je pred kratkim del svojega doma preuredil v lastno galerijo. „Strašilo“ je eno od trinajstih del, ki jih je Stopar uvrstil v stalno zbirko. Stotisoči odraslih v šolskih klopeh Letos poteka 15 let od ustanovitve delavskih (ljudskih) univerz Govorimo in pišemo, da samoupravljamo z znanjem in ne z udarci po mizi ali z molkom. Delavske univerze so pri izobraževanju delovnih ljudi že do zdaj opravile veliko poslanstvo: omogočile so, da so si delavci pridobili manjkajoča spričevala, in skrbele, da pošolsko izobraževanje ni šlo navzdol, ampak navzgor. To vlogo so te dni, ko delavske univerze v Sloveniji praznujejo 15-letnico delovanja, še posebej podčrtali. O tovrstnem izobraževanju govore dolge študije in referati, o raznovrstnosti, usmerjenosti in naravnanosti „pouka44 za odrasle, tako splošno dnižbenega kot specializirano političnega (ekonomskega), je bil govor na kongresih in konferencah. Povsod so ne le priznavali pravico do življenja delavskim univerzam, ampak so tudi podčrtovali njihovo nadaljnjo vlogo pri usposabljanju delovnih ljudi za delovna mesta, stroko, funkcije. Poskusimo del te obsežne dejavnosti prikazati s številkami. V 15 le- PETNAJST LET Založba Borec praznuje letos 15-letnico obstoja. Izdala je 286 knjig v skupni nakladi 1,213.000 izvodov. Med drugim je izšlo: 75 knjig spominov in dokumentarnih del iz NOB, 40 povesti in romanov, 10 knjig zbranih del in antologij, 6 biografij, 7 pesniških zbirk, v Kurirčkovi zbirki pa še 53 del za otroke. tih so delavske univerze organizirale 34.800 seminarjev z več kot milijon in četrt udeleženci. Na leto je bilo več deset tisoč predavanj s po 20.000 do 30.000 poslušalci. Oddelke za strokovno izobraževanje je obiskovalo najmanj 58.000 ljudi, oddelke osnovne šole pa 39.000 odraslih. Pouk iz obrambne vzgoje je dobilo vsako leto po 100.000 ljudi. Vzgoja mladih je zajela 180.000, šole za starše pa nad 230.000 udeležencev. Jezikovno znanje si je pridobilo okoli 80.000 ljudi. Seveda to ni vse. Podatkov o deležu tovrstnega izobraževanja na Dolenjskem nimamo pri roki. Vemo le, da ni bil majhen in da bi bila republiška bilanca brez njega znatno manjša in siromašnejša. Glavno breme pri izobraževanju odraslih na Dolenjskem ima nedvomno novomeški Zavod za izobraževanje kadrov, kjer prav ta čas poteka vrsta najrazličnejših izobraževalnih oblik. I. ZORAN Na osnovnih šolah so kulturne dejavnosti učencev zelo razvite - Dobri mentorji „Kdor misli, da se bo obrusil v kritika že s tem, če bo uničevalno ocenjeval dejavnost mladih, ne bo nikoli dober kritik,44 mi je vneto razlagal gledalec na eni od ponovitev „Kekca44, ki so ga v minulem šolskem letu uprizarjali stopiški šolarji. „Pomnite: za mlade je najpomembnejše, da delajo, ker se pri tem zgolj učijo.44 Nedvomno je treba dejavnost mladih meriti z drugimi merili, kot veljajo za starejše. V času, ko smo predvsem veseli, da mladi navdušenci na tej ali oni šoli spravijo na oder tudi zahtevnejšo, se pravi daljšo stvar, to še posebno velja. Razveseljivo pa je, torjev, ki pa dela spet le ne nadzorujejo, ampak se sami vanj aktivno vključujejo. Da so šole pomembna kulturna žarišča, so že do zdaj dokazale. V prihodnosti še bolj računajo nanje. Kaj zmorejo, bodo imeli -učenci in učitelji priložnost da je šolskih igralskih skupin čedalje več. Novomeška ZKPO je že lani spodbudila šole k ustanavljanju šolskih kulturnih društev, češ da bi v taki organizacijski obliki delo lepše teklo, pa tudi kakšen dinar bi se lahko prikotalil od zunaj. Kajpak igranje ni vse, kar znajo in delajo učenci v okviru tako imenovanega prostega časa. Prisluhniti je treba in odgovor je tu: učenci pojo v zborih, recitirajo, igrajo na inštrumente, prirejajo lutkovne igre. Kulturna dejavnost na osnovnih šolah je daleč bolj razvita kot na poklicnih in srednjih šolah. Posebej je treba podčrtati veliko pomoč učiteljev - men- 'pokazati tudi prihodnje leto, ko bomo proslavili 30-letnico osvoboditve. Povzamemo naj stališče borcev, ki pravi, naj bi ne bilo nobenega kraja in nobenega kulturnega prostora, kjer ne bi v letu 1975 „vsaj"s petminutno pri-' reditvijo obeležili tega jubileja.44 I. Z. Vsem pomembnim pomnik Belokranjsko muzejsko vodi Jože Dular, društvo slavi srebrni jubilej - Od ustanovitve ga ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki VES TEDEN V KINU -„UŽIŠKA REPUBLIKA" ' V novomeškem domu JLA so začeli predvčerajšnjim predvajati jugo-' slovanski film „Užiška republika44. Film govori o obdobju NOB in bo na sporedu do začetka prihodnjega tedna. NOVO MESTO: POHVALNO -v eni zadnjih številk „Dela44 je Manka Godnič ocenila spored nekaterih kinov širom Slovenije. Pohvalno se je izrazila predvsem o izboru filmov, ki so jih predvajali v novomeškem kinu „Krka44. Filmi „Ob-j® .f,1!? stanje44, „Strašilo44, „Dvoboj 4 in še nekateri so po mnenju '-»odničeve dvignili repertoar nad Poprečno raven. LJUBLJANA: KAROL PAHOR UMRL - Pred kratkim je umrl zna-ni slovenski skladatelj Karol Pahor, tvorec obsežnega glasbenega opusa, ki obsega poleg priredb drobnih otroških skladbic samospeve, drugo komorno glasbo in tudi velike orkestrske skladbe. Izredno pomembno je Pahorjevo ustvarjanje med NOB, saj velja za velikega partizanskega skladatelja, ki je s svojo glasbo, katera se naslanja na folkloro, budil upornega duha v naših ljudeh. PRAGA: PREVOD - Poezija Srečka Kosovela že dolgo sega tudi Čez meje naše dežele. Za prevodi v francoščino, italijanščino in še nekatere jezike so pred kratimi izšle njegove pesmi tudi v češčini. Praška založba Odeon je izdala 208 struni obsegajočo miniaturno knjigo njegovih pesmi z naslovom „Srečko Kosovel, V mladem plašti slov44 (v majhnem plašču beseci). LJUBLJANA: FILMSKI TEDEN - Od 16. do 22. decembra bo v ljubljanskem kinu „Vič44 (hkrati tudi v Mariboru) teden sovjetskega filma, ki vedno znova preseneča gledalce z novimi idejami in izraznimi možnostmi. Med drugimi bodo predvajali film režiserja Končalov-skega „Romanca o zaljubljencih44, ki je dobil letošnjo veliko nagrado v Karlovih Varih. Na ogled bodo tudi sovjetski filmski plakati. LJUBLJANA: ŠTUDIJE - Partizanska knjiga je v novi zbirki „Pogledi44 izdala v dveh knjigah „Poglede na slovensko književnost44 dr. Borisa Paternuja. Delo je nastajalo deset let in predstavlja izbor Študij o slovenskili literarnih umetninah. Posamezne študije so bile že prej objavljene v revialnem tisku. Danilo Kovačič: „Slikarsko kolonijo bomo še podpira-Ii.“ Tudi petič Novoteks bo omogočil tudi 5. kolonijo Ko je Danilo Kovačič pred kratkim v Dolenjski galeriji v imenu delovnega kolektiva Novoteksa odpiral razstavo 4. dolenjske slikarske kolonije, je med drugim poudaril: „Za revolucijo je gibanje „Kulturo k množicam!“ veliko pomenilo. To geslo pa smo večinoma le izgovarjali, ker ni bilo možnosti, da bi ga U.r?sničili. Tudi poti še niso bile povseri: Nova ustava je zahtevi, naj bodo ljudje deležni vseh pridobitev kulture, dala pomembno politično in pravno razsežnost. Izpolnitev tega je pomembno dejanje demokratizacije. Le-ta tudi zavezuje Novoteks v udeležbi pri kulturnem življenju. Zato združujemo sredstva in napore. Novoteks bo še naprej bdel nad to kulturno manifestacijo. S to mislijo odpiram razstavo in želim, da bi se čez leto obsorej spet videli.“ Pred dobrim mesecem je poteklo 25 let, odkar je bilo ustanovljeno Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki. Združilo je za muzejstvo vnete ljudi in bilo pobudnik za ustanovitev Belokranjskega muzeja, katerega prve zbirke so bile odprte maja 1951 v dveh prostorih metliške prostije in v veliki sobi tedanjega občinskega ljudskega odbora. Čeprav je muzej že naslednje leto dobil honorarnega upravnika, je muzejsko društvo še naprej vodilo muzej vse do septembra 1956, ko so bila v muzeju sistemizirana prva delovna mesta. Društvo je še nadalje ostalo pomožni organ Belokranjskega muzeja, hkrati so se člani temeljiteje posvetili zbiranju muzealij, sodelovali pri etnoloških ekipah in arheoloških izkopavanjih, pri muzejskih razstavah, pri topografiji NOB itd. Muzejsko društvo se je skušalo oddolžiti tudi velikim belokranjskim rojakom. Na lastno pobudo je vsaj nekaterim od njih priredilo spominske večere, razstave in jim odkrilo spominska obeležja. Leta 1957 je v Metliki odkrilo spominsko ploščo jezikoslovcu Ivanu Navratilu in na-rodopiscu Antonu Navratilu. Spomenik ali ploščo so dobili še: kipar Alojz Gangl, njegov nečak, književnik Engelbert Gangl, pisatelj in režiser Osip Sest ter etnolog dr. Niko Zupanič. Na Vinici je društvo ponovno vzidalo spominski plošči mladinskima pisateljema Ivanu in Antonu Tomšiču, na Vinjem vrhu skladatelju Antonu Lavrinu, v Klo- štru pri Gradcu nagrobnik pisateljici Ani Fabijanovi, v Dragatušu pa ploščo pesniku Otonu Zupančiču. Društvo je sodelovalo pri osnovanju Dolenjske muzejske knjižnice, v kateri sta izšli Grabrovčeva „Najstarejša zgodovina Dolenjske44 in West-rovi „Spomini44, samo pa je ob 10-letnici obstoja izdalo Dularjevo „Metliko skozi stoletja44 in lani spominsko brošuro „Dr. Niko Županič44. Izdalo je tudi več spominskih razglednic. V teku let je^ društvo priredilo večje število zgodovinskih, etnoloških, arheoloških in umetnostnih predavanj, organiziralo je muzejske izlete po Dolenjski, Gorenjski in Posavju. Danes šteje okoli 150 članov, med njimi šest častnih, od katerih pa so trije že umrli (dr. Niko Županič, Poldka Bavdek in Ivan Drobnič). Društvo se ves čas vzdržuje z lastnimi sredstvi. Že 25 let ga vodi pesnik in pisatelj Jože Dular, ravnatelj Belokranjskega muzeja. Prav gotovo je tudi njegova osebna zasluga, da se je društvo toliko časa obdržalo, toliko naredilo in se uveljavilo. V letu 1975 namerava društvo odkriti dvoje spominskih obeležij in pripraviti novo izdajo Dularjeve^ knjige „Metlika skozi stoletja44. Tone Svetina: PLES (železo). Delo je bilo na razstavi v trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov, odprti do nedelje, 8. decembra. TUDI MED NAMI SO NARKOMANI Od jeseni leta 1970 tudi pri nas naglo narašča narkomanija (zasvojenost z drogami), zlasti med mladimi. Vsi tisti, ki so iz katerega koli razloga (in teh ni malo) podlegli drogam, so tragično ogroženi, bodisi da se tega zavedajo ali ne. Ogroženi so, ker se jim življenje sprevrača v nasprotje socialnega bivanja, sodelovanja, sožitja z ljudmi. Praviloma prekinjajo šolanje ali ne morejo opravljati poklicnega dela, umikajo se v jalovi, zaprt, ozek krog enako tragično prizadetih, in zdrsnejo od tam največkrat v osamelost, duševno bedo, bolezen, samouničenje. Dr. Marinka Jakopič—Gerbajs VČASIH SO STARŠI KRIVI, DA JEMLJE MLADINA NARKOTIKE Ko se danes vse bolj ukvarjamo s problemom drog pri mladi generaciji, vse prevač pozabljamo, da današnja odrasla generacija uživa že od petdesetih let vedno več uspaval, sredstev proti bolečinam in pomirjeval v pretirani količini. Kaže, da sta uporaba in pretirana uporaba drog pri starejših in otrocih bolj tesno povezani, kakor smo doslej domnevali. Kolikor starši zmeraj pogosteje segajo po pomirjevalih in stimulansih, toliko segajo tudi njihovi otroci po alkoholu, nikotinu, pa tudi po mamilih, pomirjevalih in stimulansih. Ladewig, Hobi, Dubacher, Faust: Droge so med nami, str. 9 KAiCC POMAGATI? Zdi se, daje sistematična in široka poučenost prebivalstva o bolezenskem značaju zasvojenosti z drogami in alkohoiuir., kakor tudi o neogibni potrebi po zdravljenju edino jamstvo, da bomo odpravili predsodke proti toksikomanom na eni strani, na drugi pa zajezili nadaljnje zlorabljanje drog. Naša naloga mora biti, da toksikomana rešimo iz njegove družbene osamitve, da ogroženemu damo možnost posvetovati se, da mu pomagamo ... Navedeno delo, str. 12 Prvi koraki v kulturo Na sliki: vsako soboto se v ^ NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA NAŠA AKCIJA^ PklRNCn UDDn V okviru naše akcije sva v nedeljo, 8. decembra, obiskala Kočevje, pravzaprav nekaj, kočevskih 'gostiln. Zanimalo tiaju je, kako v tern mestu na--takaiji in natakarice spoštujejo. Zakon o prektžkih zoper, javni red in mir. Ta zakon pravi: t i, - „Kdor da v javnem lokalu alkoholno pijačo mladoletniku, ki še ni dopolnil IS let, pijani osebi ali skupini, v kateri je pijana oseba, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev.44 če bpsta gte^t^r 'Pri bi -pa fctfo, GOSTIŠČE POD STOJNO rišica, ki je bila za šankom* naju je čudno pogledala: „Kaj vama Jcjičala, "ft a s se ne če bi vsi tyko „Samo epov' mak)' vodko> ■Satno toliko denžrja imava še.“ •s j,Če hočeta, vama lahko namočim vodke. 'Tudi liter, če hočeta, toda . samo iz pipe. Voda bi vama‘sedaj .še najbolj koristila.. Pa nisva bila za to. Malo sva še sitnarila, pela pesem o slavčku in moledovala, nato pa naju je natakarica korajžno pognala ven: „Pijancem pri nas ne točimo. Na svidenje. Oglasita se, kadar bosta trezna!44 Ze pred vrati gostišča sva se ustavila, si potegnila srajci izza hlač ter se pošteno skuštrala. Potem naju je zgrabila trma in z nekoliko majavimi nogami sva stopila proti šanku. Objeta sva prepevala pesmico o slavčku in s strahom pogledovala po gostilniškem prostoru. Starejša tova- V HOTELU PUGLED V hotelu je bilo precej ljudi. Stali so predvsem za šankom. Ko sva privriskala k njim,, so naju ljudje pomilovalno, nekateri celo z gnusom gledali. Prepričala sva se, da pijanci slišijo precej pikrih pripomb o alkoholu in škodljivosti, o domu alkoholikov na Škofljici, o kraljih pijancev in tako naprej. Nekako sva se zrinila do šanka in zahtevala vodko. „Ne smem točiti pijancem, tako pijanim, kot sta vidva, pa sploh ne. Zaradi vaju že ne bom ob službo!44 „Samo eno vodko, malo. Veste, od daleč sva prišla, in to samo zaradi vas.44 Pa ni pomagalo. Natakarica nama je natočila samo dvakrat po dva decilitra navadne, vode. To je bijo zelo všeč nekaterim gostom, ki.$p se na ^a&.zasmejali in nama voščilLna,.zdravje. . '.f4 V *V . ir . 'm %* še naprej. Ko sva se pijana spravljala v avto, je mimo naju priše’ parček, in fant je nekoliko previdno svetoval: „Ostanita raje v gostilni in ne pijta več. Tam za mostom delajo danes miličniki kontrolo. Ustavljajo prav vsak avtomobil.44 Kasneje sva se prepričala, da nama je hotel fant samo dobro, kajti kontrole tisti dan ni bilo. Vsaj za mostom ne. GOSTILNA PRI KMETU NA UUBUJANŠK1 CESTI KAVARNA ZVEZDA V kavarni je bilo precej ljudi. Za šankom ni bilo prostora. Takoj ko so naju gostje zagledali, so se umaknili. „Dve vodki. Danes sva tako žejna.44 „ja, počakajta fanta, da bosta na vrsti.44 Jezik se nama je še bolj zapletal. „Če vama je slabo, pojdita prej- na stranišče. Ni treba tukaj rigati.44 In ko sva jo prosila za vodko, ni prav nič oklevala. Ob glasnih pripombah gostov, ki so verjetno poznali zakon o prepovedi točenja alkohola vinjenim osebam, sva zapustila kavarno. Vlogo pijancev sva morala igrati ■*", Navajena in že korajžna sva bujtniia in le pri pragu zavpila: „Vodkol Žejna sva!“. „Nimamo vodke, vinjak pa. l^iko .dobita.44 „Kaj bi jim dajala piti, ali ne • vidiš, kako sta že pijana!44 se je oglasil tovariš srednjih let, ki je stal poleg naju za šankom. „Saj res,44 se je razjezila natakarica. „Pojdita tja, kjer sts> do zdaj pila,44 ie hn- ’Kar nacn_ Kr*t Guiočna. ,,No, ali nama boste sedaj dali?44 sva moledovala, toda točajka je bila neomajna. Morda je bil možakar z ob črne, morda pa se je natakarica še pravi čas spomnila na zakon, ki prepoveduje točenje alkoholnih pijač pijanim osebam. „Pri kmetu44 se je naša akcija končala. Razen v kavarni Zvezda, nama pijače niso natočili nikjer. Prav gotovo to kaže, da natakarji in natakarice poznajo in spoštujejo republiški zakon o javnem redu in miru. Akcija je pokazala, da vsaj v Kočevju gostinski delavci spoštujejo zakon, ki jih, če ga prekršijo, lahko dobro kaznuje. Kaj pa bi akcija pokazala v drugih mestih? B. KRŽE J. PEZELJ S posledicami alkoholizma se srečujemo vsak dan, pa vendar se še vedno premalo zavedamo niegove nevarnosti za prizadete — za posameznike, za družino in za vso družbo. Statistika pove, da imamo v Sloveniji nad 80 tisoč alkoholikov in da poraba alkohola nenehoma narašča. Ker pravi alkoholiki posegajo predvsem po žganih pijačah, (te najhitreje učinku-. jejo in so sorazmerno poceni) sva z „našo akcijo44 po gostilnah v Kočevju zahtevala le vodko. Kaj je akcija pokazala? V Kočevju so natakarji seznanjeni z zakonom o prepovedi točenja alkohola pijanim osebam. Na sliki: veni izmed gostiln se nama je pridružil „striček44, ki se je hotel z nama za spomin slikati. Na višjih in visokih šolah v Ljubljani in Mariboru študira okoU 350 Posavcev, ki so bili do nedavnega združeni v dveh študentskih klubih. Čas pa je pokazal, da se delo ni razvijalo tako, kot so si študenti želeli. Zato so se posavski študenti na zadnji redni letni skupščini Kluba posavskih študentov odločili, da bodo poslej delali skupaj\ Prav gotovo je, da bo odslej delo študentov, ki jih bo vodil predsednik kluba Bojan Klakočar, Uspešnej- Ribnica: mladim ni dolgčas V eni zadnjih številk Dolenjskega lista smo pisali, da se mladi Ribničani nimajo kje zabavati. Zato je prav, da v tem članku javnost seznanimo, da odslej ni več tako. Uprava doma JLA in komanda ribniškega garnizona odslej vsako soboto pripravita za mlade-ples, na katerem igra vojaški ansambel. V začetku mladi ansamblu niso najbolj zaupali, toda odkar so ugotovili, da vojaki dobro igrajo, so redni gostje mladinskih plesov. Razen tega si lahko mladi v Ribnici skoraj vsak teden ogledajo kakšen koncert. Do sedaj so se jim predstavili že Nino Robič,'Marjana Deržaj, Lepa Lukič, Predrag Gojkovič, Silvana Armenulič, Neda Ukraden, Miodrag Petrović-Čkalja, Mija Aleksič in še drugi. Prav ti številni in dobri nastopi pa obetajo, da bomo odslej v našem mestu lahko gledah še znane jugoslovanske pevce, pevke in humoriste. R. RADENKOVIC domu JLA zbere precejšnje število mladih. še. Ena od prvih nalog, ki so si jo Posavci zastavili, je rešiti vprašanje, kako preprečiti odhod diplomantov iz treh občin: krške, brežiške in sevniške. Znano je, da se je v matične šole, s katerimi študenti do sedaj niso ravno najbolje sodelovali, po končanem študiju vrnilo le 35 odstotkov diplomantov, ker občine niso mogle vsem nuditi ustreznih delovnih mest. Zato s© si mladi strokovnjaki poiskali delo v drugih mestih ah pa celo v tujini. Zato so se na skupščini študenti DELO MESECA Po mnenju žirije pri Društvu likovnih oblikovalcev Slovenije, ki je v marcu 1974 izbrala za dobro grafično delo meseca prilogo P Dolenjskega lista, si je v mesecu oktobru prislužila naziv dela meseca celostna grafična podoba kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije. Sem sodi znak ZSMS, plakat, pisemski papir, značka za udeležence kongresa in drugo. Žirija je visoko ocenila likovne vrednosti plakata (fotografija, barvna obravnava, tipografija), posebno pozornost pa je posvetila samemu znaku, zakaj videti je, da je oblikovalec napravil od ravni preprostejših zaščitnih znakov kvalitativni korak najprej v smeri k razviti združitvi simbolnih likovnih prvin v dinamični sestavi. Kratica daje znaku s svojo drobno strukturno mrežo pik učinkovito kontrastno oporo. Celostno podobo je oblikoval Matjaž Vipotnik, fotografijo za plakat pa je izdelal Milan Orožen— Adamič. Enoten klub posavskih študentov y—KAKO ŽIVIMO? Na višjih in visokih šolah študirata okrog 350 študentov iz krške, brežiške in sevniške občine - Ustanovili bodo osnovno organizacijo ZK Novomeška mladinska turistična poslovalnica je prejšnji teden pripravila za svoje člane zanimiv izlet v Lipico. Razen svetovno znanega jahalnega centra so si mladi iz vse Slovenije — bilo jih je več kot 300 — ogledali tudi Lipico in njeno okolico. (Foto: Dušan Pezelj) Večer dolenjskih ansamblov Zanimiv in prjjeten večer v Novem mestu - Take prireditve so zaželene in potrebne V četrtek, 5. decembra, so se v Novem mestu na večeru zabavnoglasbenih ansamblov Dolenjske predstavili: Orioni iz Otočca, Orioni iz Dolenjskih Toplic, Dobri prijatelji iz Rake, ansambel Tineta Košmrlja in kvartet Franca Potočarja. Pred nabito polno dvorano so najprej nastopili Orioni iz Otočca in lahko rečem, da je bil to najboljši ansambel večera. Ko so pristopili k ansamblu še gojenci novomeške glasbene šole, smo lahko poslušali pravi orkester, ki se je zelo dobro ujemal. Skoda bi bilo, če jih v tej zasedbi ne bi še večkrat poslušali. Orioni iz Dolenjskih Toplic so zaigrali sprva bolj prazno in so šele na koncu svojega nastopa pokazali to, kar znajo. Razočaral pa me je nastop Dobrih prijateljev, ki so na željo publike morali celo dodati nekaj skladb, čeprav je bilo njihovo petje precej revno. Aplavz je bil boljši od ansambla. V drugem delu prireditve je nastopil narodnozabavni ansambel Franca Potočarja. S posrečeno in dobro kombinacijo diatonične in klavirske harmonike, ki je dokaj redka, bi ob boljšem basistu vsekakor več naredil. Fantje v ansamb- ' lu Tineta Košmrlja so zaigrali tako, j kot se „narodnjakom*4 spodobi, in naredili prijeten vtis. Ob zaključku večera smo spet uživali v nastopu Orionov iz Otočca, ki so tokrat nastopili v narodnih nošah in z narodnozabavnimi skladbami. Polna dvorana in navdušenje poslušalcev so ponovno dokazali, da f so take prireditve v Novem mestu zelo zaželene in potrebne. Prav bi bilo, ko bi se domači ansambli še kdaj predstavih. IZTOK PEROZZI dogovorili, da bodo poslej okrepili sodelovanje z matičnimi občinami tako, da jih bodo te poslej bolj poznale. Razen družbene in športne dejavnosti bodo člani kluba poslej vestneje sodelovali tudi pri štipendi-ranjut.sodelovali bodo z občinskimi konferencami ZSMS, udeleževali se bodo sestankov samoupravnih organov TOZD in organizacij združenega dela, sestali in pogovorili se bodo s predavateljskim zborom brežiške gimnazije. Njihov delovni program vsebuje še marsikaj zanimivega, kar bo k delu v klubu pritegnilo kar največ članov. Razen tega nameravajo študenti ustanoviti osnovno organizacijo Zveze komunistov, ki jo bo čakalo težko in odgovorno delo. , J. P. LEPA PRIREDITEV V počastitev 29. novembra so pripravili leskovški mladinci zelo zanimivo in lepo prireditev. Razen skrbno pripravljenega recitala so se nekateri mladinci predstavih s solističnimi točkami. Zlasti je navdušila Damjana Srne z igro na klavirju. Na koncu so mladinci zaplesali več plesov. Skoda, da si prireditve ni ogledalo več vaščanov. Morda je eden od vzrokov tudi ta, da tovrstnih prireditev do sedaj v Leskovcu ni bilo. L. ŠRIBAR Na osnovni šoli v Bršlinu je šolsko športno društvo zelo delavno, učenke in učenci pa imajo še najraje rokomet. Na sliki: dekleta ob izvajanju osebnega meta med košarkarskim srečanjem. (Foto: foto krožek OŠ Bršlin) Povezali se bomo Jernej Zemljič je kvalificiran natakar, zaposlen v novomeški restavraciji „Pri vodnjaku**. Kaj pravi Jernej o življenju in delu mladincev, ki so njegovi sode-Javci? „Pri nas dela 12 mladih ljudi, ki pa v glavnem niso Novome-ščani. In prav to nekako ovira pravo delo mladih. Medtem ko smo bili pred IX. kongresom več ali manj prepuščeni sami sebi, smo začeli po kongresu delati bolj organizirano. Naši mladinci se zanimajo predvsem za šport. V Novem mestu imamo dosti športnih objektov, tako da smo vse zastavljene načrte s tega področja uresničili. Razen tega imamo na Otočcu primerno trim stezo, na katero smo nekateri kar radi zahajali. Sedaj je drugače, kajti zima bo športno aktivnost zavrla. Na enem izmed zadnjih sestankov smo razpravljali o zimski rekreaciji. Vsi, tudi starejši sodelavci, so se zavzeli, da bi v grmskem bazenu organizirali „plavalne dneve**. Ob koncu pogovora moram naše mladince, sem spadajo tudi mladi, ki delajo na Otočcu, pohvaliti. Zastavljene delovne akcije smo izpolnili. Sedaj pa si želimo, da bi se bolje povezali z mladino, ki živi na Otočcu. V eni izmed zadnjih številk Dolenjskega lista sem prebral, da mladi tam spijo. Baje imajo knjižnico, vendar ne dela. Vsem nam se zdi škoda, da knjige pokriva prah, ko pa bi lahko krožile med mladino. Poznam nekaj svojih tovarišev, ki bi se prav radi sposodili kakšno dobro knjigo, zlasti sedaj, ko prihaja zima. Zato upam, da se bomo z otoško mladino kmalu povezali in dobro sodelovali. J odbojka Tretja zmaga igralk »Krke« Odbojkarice Kočevja so v izredno važni tekmi prvenstveno srečanje z igralkami Merkurja tesno izgubile - Novomeščani brez točk Tudi v devetem kolu slovenske odbojkarske lige so Novomeščani ostali praznih rok. Novomeščanke so gostovale pri ljubljanskem „Viču“ in prvenstveno tekmo zaključile v svojo korist, igralke Kočevja pa so pred domačimi gledalci izgubile z neposrednimi konkurentkami za prvo mesto, z igralkami Merkuija. NOVO MESTO - GABERJE 2:3 Odbojkarska ekipa Novega mesta, ki s tako igro bržkone niti na delavskih igrah novomeške občine ne bi bila prva, je v nedeljo v bršlinski telovadnici spet izgubila - tokrat s slabimi Celjani. Brez zmage je tako še naprej čvrsto na zadnjem mestu in praktično brez upanja, da bi si v nadaljevanju zagotovila mesto v tej družbi tudi za prihodnje leto. Nerazumljivo je, da so Novomeščani pri vodstvu 2:1 v nizih v zad- V osnovni šoli Bršlin že dalj časa zelo dobro deluje rokometna pionirska šola. Za zdaj so dekleta precej uspešnejša od svojih vrstnikov, saj so se z dobrimi igrami predstavile že na številnih pionirskih turnirjih. Na sliki: pionirke med treningom. Mov Krušičev rekord-916 kegljev Začelo se je dolenjsko prvenstvo v kegljanju, na katerem nastopajo ekipe iz Trebnjega, Brežic, Novega mesta, Črnomlja in Krškega Na kegljišču „Goijancev“ na Loki v Novem mestu se je prejšnjo soboto pričelo dolenjsko ekipno prvenstvo v kegljanju, in sicer v disciplini 8 X 200 lučajev. Na tekmovanju nastopaic tekmovanju nastopajo ekipe novomeške Krke, Novega mesta, Brežic, Črnomlja, Trebnjega in< Krškega. V prvem nastopu sta se pomerili ekipi Krke in Mercatorja iz Trebnjega. V tej tekmi se je v odlični formi predstavil igralec „Krke“ Krušič. Tisto, česar niso dosegli na tem kegljišču nekateri najboljši slovenski kegljači, je uspelo Novome-ščanu. Z mirno, natančno igro je prvič po otvoritvi kegljišča podrl III. HOLYJEV MEMORIAL V počastitev dneva JLA bo v Brežicah dvoje športnih prireditev. Na programu bo četveroboj sindikalnih reprezentanc brežiške, krške in sev-niške občine ter domače garnizije. Ob koncu že tradicionalnega tekmovanja bodo zmagovalnim ekipam podelili prehodne pokale in ostalim priznanja za sodelovanja. V soboto, 21. decembra, pa bo v Brežicah še III. Holyjev memorial, tekmovanje najboljših mladih orodnih telovadcev. Letos se bodo mladincem pridružili tudi pionirji in pionirke. Prireditev organizira občinska Zveza za telesno kulturo Brežice. (V. P.) r 30 km na dan Srečala sva se na Pokljuki. Opazoval sem priprave reprezentantov, smučarjev tekačev Dornika, Kalana, Tajnikarja in med njimi opazil Pavleta Šterka, Dolenjca, študenta na fakulteti za elektrotehniko, kako med reprezentanti vneto „nabira*4 kilometre. Med počitkom se je Pavle predstavil: »Rodil sem se v Predgradu. Ze kot otrok sem se zanimal za šport, ki g? ljudje pri nas niso najbolj cenili. Sklenil sem postati nogometaš, postal pa sem Pionirski dolenjski prvak v - šahu- S kraljevsko igro nisem nadaljeval, kajti nogometna žoga me je tako močno pritegnila, da sem z nogometom nadaljeval tudi po prvem in drugem zlomu leve noge. Šele ko so mi nogo zlomili tudi tretjič, sem se odločil, da s to igro preneham. Ko sem prišel v Ljubljano na srednjo šolo, sem na enem izmed srednješolskih atletskih tekmovanj dosegel nekaj dobrih rezultatov. Spoznal sem še prof. Rajka Židana, nekoč odličnega tekača, in začel trenirati pri AK Olim piji. Kasneje, ko sem spoznal še smučarskega trenerja Janeza Pavčiča, sem se odločil za tek na smučeh. Ta šport ni samo ’ | K izredno koristen, pač pa tudi zanimiv, razen tega me pri tem športu noga, ki je bila trikrat zlomljena, ne ovira tako hudo, kot me je na atletskih treningih. Na pripravah pretečem vsak dan okoli 30 kilometrov, ne da bi me noga pri tem ovirala.* T. KOSIR več kot 900 kegljev; novi rekord znaša 916 kegljev. Koliko je ta rezultat vreden, se vidi iz dosežkov ostalih kegljačev (Česen 882, Turk 887, Mlakar 871, Belcijan 879). V dvoboju med Krko in Mercatorjem je zmagala Krka, ki je podrla 6501 kegelj, Trebanjci pa so podrli 6035 kegljev. V Mirni peči sta se pomerili ekipi Novega mesta in Krškega. Zmagah so Novomeščani, ki so podrli 6386 kegljev (Novljan 861), gostje iz Krškega pa 6323 kegljev (Žnidaršič 830). Tekmovanje se bo nadaljevalo na kegljiščih „Gorjanci** na Loki, v Brežicah in Mirni peči. Najboljša ekipa bo lahko nastopila na kvalifikacijah za vstop v II. republiško kegljaško zahodno ligo. D. BRATOŽ atletika Na Grmu dobri rezultati Na osnovni šoli Grm v Novem mestu se mladi atleti pridno pripravljajo na novo atletsko sezono, ko bodo poskušali obraniti naslov republiških prvakov. V telovadnici so imeli konec prejšnjega tedna prvo tekmovanje, na katerem so atleti dosegli nekaj odličnih rezultatov: mlajše pionirke: 20 m: Luzar 3,5; 400 m: Tavčar 1:26,9, višina: Hribar 125 cm; daljava: Hribar 452 cm; Teršar 415 cm; met medicinke (3 kg): Skerelj 7,21 m; mlajši pionirji: 20 m: Laznik 3,4; 600 m: Kalin 2:03,4; višina: Apo-stolovski 140 cm; daljava: Petrič 420 cm; met medicinke (4kg): 8,08 metra; starejši pionirji: 20 m: S. Keržan 3,2; 600 m: Saje 1:54,7; višina: Ri-tonja 165 cm, Gačeša 165 cm; Daljava: S. Keržan 535 cm, Križman 530 cm; met medicinke (4 kg): Ri-tonja 10,85, Stupar 10,57; Žulič 10,06 metra; starejše pionirke: 20 m: Zaletelj 3,2; 400 m: Zaletelj: 1:17,0; Papež 1:18,6; višina: Peča-ver 150 cm, Papič 150 cm; daljava: Avsec 470 cm, Zaletelj 470, Rajer 450 cm; met medicinke (3 kg) 8,31 metra. ATLETSKO TEKMOVANJE V ŠENTJERNEJU Pionirsko šolsko športno društvo „Polet** je prejšnji teden pripravilo atletsko tekmovanje pionirk, na katerem je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov: 60 m>Marjetka Vide 8,6 Mihelca Rešetič 8,7; 300 m: Milena Jakše 50,4, Veronika Per 52,2; višina: Majda Colarič 120 cm, Pavla Škoda 120; daljina: Anica Barič 425 cm, Vesna Metelko 418 cm; met krogle: Vera Judež 10,50, Metka Penca 8,15; troboj: 1. Pavla Škoda, 2. Cvetka Zagorc, 3. Mojca-Škufca. Štafeta 4 X 60 m: 1. PŠSD Polet I. 36,0, 2. PŠŠD Polet II 37,5 s. (i. K.) VODI SONJA ANTIČ Na kegljišču na Loki so pred kratkim odigrale drugo kolo svojega prvenstva članice Kegljaškega društva iz Novega mesta. Pomerile so sc v disciplini 2 X 100 lučajev. Po prvem nastopu je vodila Angelca Dalmacija, vendar so jo v drugem kolu prehitele kar tri Pionirjeve igralke. Končni vrstni red: 1. Sonja Antič 737, 2. Vida Soframov 735, 3. Majda Zupančič 733 (vse članice Pionirja) in druge. Prve tri igralke bodo dobile za osvojena mesta praktične' nagrade in diplome. (D.. B.) gimnastika DOKLOVA PRVA Na III. gimnastičnem pokalu mest v Novem Sadu sta uspešno nastopali tudi obe ekipi Ljubljane. Tako moška kot ženska reprezentanca sta na tradicionalnem gimnasitčnem tekmovanju zanesljivo zmagali. Med posameznimi je zmagala Maja Dokl; bila je prva v parteiju, dvovišinski bradlji in preskoku. V nedeljo, 15. decembra, bo v Ljubljani še eno zanimivo gimnastično tekmovanje: na „Malejevem memo-rialu“ bodo nastopile tudi novomeške pionirke, in sicer Jasna Dokl, Vanja Požar, Matejka Kavšek in Tea Moro,. njih dveh igrah osvojili komaj sedem točk (v četrtem setu tri, v zadnjem pa štiri). Prav v odločilnih trenutkih se je pokazala vrsta slabosti: nezbranost kot posledica pomanjkljivega treninga, kot enaka posledica tudi silno nezanesljivo lovljenje celo najlažjih žog, zaradi česar ni bilo zaključnih udarcev, povrh tega pa so bili skoraj vsi igralci neborbeni (zlasti še Weiss in Cotič, ki imata, kot kaže, zagotovljeni mesti v ekipi, čeprav igrata zanič!). Da bi bila mera polna, je bilo tudi vodenje ekipe slabo - tudi to ni bilo prvič. In kaj se bo izcimilo iz vsega tega? Nedvomno - izpad iz lige! J. S. VIČ - KRKA 1:3 (-6,9, -13, -10) V 8. kolu slovenske odbojkarske lige za ženske so novomeške igralke Krke gostovale pri igralkah Viča. Že v prvem setu so gostje zelo dobro zaigrale in krepko zmagale. V drugem nizu so krkašice popustile, ponovno pa so se razigrale v tretjem in v četrtem setu, ki so ju po izenačeni in 4epi igri osvojile. KRKA: Rajer, Boh, Forte, Fila, Adamčič, Fabjančič in Gostiša. KOČEVJE - MERKUR 2-3 (6, -6, -10, 17, 11) - V Kočevje so na prvenstveno tekmo druge republiške odbojkarske lige pripotovale igralke Merkurja in se pred 100 gledalci izkazale z dobro igro. Tekma je bila ves čas izenačena, igralke obeh ekip pa so zaradi pomembnosti srečanja precej grešile. Zaradi pazljivejše igre in boljših živcev so gostje iz Nove Gorice dosegle zelo pomembno zmago, ki jim je prinesla prvo mesto. Tako so Novogoričanke postale jesenski prvak, igralke Kočevja pa so se uvrstile na tretje mesto. Prav gotovo je, da imajo domače igralke v drugem delu tekmovanja lepe možnosti, da osvojijo prvo mesto. namilili tenis Poraz Beti Medtem ko so igralci v prvi in drugi republiški namiznoteniški ligi prejšnji teden počivali, sta ekipi metliške „Beti“ in Kočevja v ljubljanski področni namiznoteniški ligi prvenstveni tekmi izgubili. Metličani so tokrat gostovali pri igralcih Hrastnika. V prvem srečanju je Beti povedla.. D. Pezelj je namreč gladko odpravil Zalaznika. V naslednji partiji sta se pomerila najboljši Hrastničan in Stipanič. Metličan, ki še nima dovolj izkušenj, se je sicer upiral, toda več kot častnega poraza ni mogel doseči. Nato je Uhl povedel, domači igralci so ponovno izenačili in tako se je dvoboj nadaljeval do konca. Domači igralci so bili v zadnjih odločilnih tekmah boljši, pomagala pa jim je še športna sreča. Metličani so prvenstveno tekmo izgubili s 5:3. VALKARTON - KOČEVJE 5:3 V okviru ljubljanske področne lige so v Kočevju gostovali igralci Val-kartona iz Logatca. Domači igralci so dobro zaigrah, toda v odločilnih trenutkih so popustih, tako da so gostje zasluženo prišli do dveh važnih prvenstvenih točk. Rezultati: Oražen - Ciglerič 0:2, Osterman -Molk 2:0, Adlešič - Jurešič 2:1, Osterman - Ciglerič 2:1, Oražen -Jurešič 0:2, Adlešič — Molk 0:2, Osterman - Jureš 0:2 in Adlešič -Ciglerič 1:2. Želja - tretje mesto * . Kako bodo igrali kočevski šahisti v I. ligi? Kočevske šahiste čaka kmalu nova preizkušnja: začelo se bo namreč tekmovanje I. republiške lige, v kateri do na: pilo kar 10 moštev. nasto- košarka Kočevje - pod pričakovanjem Cveto Arko se je poslovil od trenerskega dela — Košarkarji Kočevja so neslavno končali svoj nastop v II. republiški ligi — center. Na koncu so zasedli zadnje mesto, ki jih vodi v nižji rang tekmovanja. Že spomladanski del prvenstva ni bil nič rožnat. Košarkarji so osvojili malo točk in le nekateri so upali v najboljše. Jeseni so sicer igralci trenerja Cveta Arka premagali nekatere kandidate za sam vrh lestvice, toda izgubili so z direktnimi 'konkurenti, kar je bilo usodno. Položaj tudi po končanem prvenstvu ni nič obetajoč. Po šestih letih marljivega, doslednega dela je Arko zapustil trenersko mesto. Potrebno je poudariti, da v svojem delu s člani, mladinci in pionirji ni imel nikakršne podpore, pa naj si bo pri vodenju moštva ali urejanju najosnovnejših opravil na tekmah in potovanjih. Njegova odsotnost v prihodnje bo prav gotovo velika izguba in jo bo težko nadoknaditi. , REKREACIJA Telovadnica osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah je resnično izkoriščena do poznih večernih ur. Po posebnem urniku nudi gostoljubje mladim športnikom, ekipam, ki nastopajo na prvenstvenih tekmovanjih in trikrat na teden tudi odraslim. Pod vodstvom prof. Jožeta Senice se vsak torek zbero na rekreacijskih vajah moški in ob četrtkih pod vodstvom prof. Marije Veble tudi ženske. Zadnji dve uri ob sredah pa sc v telovadnici zbero odbojkarji. Zal ob taki zasedenosti zmanjkuje časa in prostora še za nekatere druge športne aktivnosti, predvsem zimske priprave nogometašev in drugih. Problem bo delno rešen z novo špprtno dvorano pri gimnaziji, kjer so se dela že začela. (V. P.) Treninge bo .prevzel igralec Branko Dekleva, medtem ko bo trener mladinskega moštva Dušan Henigman. Nekateri standardni igralci se bodo kmalu vrnili iz JLA, kar bo sicer izboljšalo položaj kočevske košarke, nedvomno pa bo potrebno mnogo marljivega dela in resnosti na treningih. Z. FAJDIGA Po odhodu mojstra Rudija Ostermana v Novo mesto bo ekipa v letošnjem nastopu precej oslabljena. Kaj lahko od šahistov pričakujemo v skorajšnem tekmovanju? Glede na premoč igralcev ljubljanske Iskre in Novega mesta, ki bodo verjetno ob koncu zasedli 1. mesto, lahko kočevski tekmovalci pričakujejo uvrstitev na tretje mesto, kar bi bilo razmeroma dobro. Vsekakor pa bodo že prva srečanja pokazala, koliko je ekipa trenutno sposobna. V poštev za ligaško tekmovanje pridejo naslednji igralci in igralke. Slobodan Ivić, Stefan Čimer, Franc Mestek, Stane Podkoritnik, Silvo Zupančič, Zdravko Janež in Karel Mohar pri članih, Marko Ofak, Bojan Mohar, Samo Žilevski, Branko Kirasič, Lojze Kovač pri mladincih, medtem ko bodo ženske deske zastopale Tatjana Šega, Marija Kirasič, Vesna Metelko, Edita Junc. Prvo preizkušnjo sck imeli šahisti na nedavnem! tekmovanju ob dnevu republike. Prikazali so solidno igro, zato lahko tudi v I. slovenski ligi pričakujemo uspešnih nastopov. Z. FAJDIGA fllflil LESKOVEC — Kot vsa zadnja leta se bodo tudi letos zbrali vsi člani in prijatelji leskovškega Partizana na skupni konferenci, na kateri bodo pregledah enobtno delo. V letošnjem letu so se člani upravnega odbora srečevali s številnimi težavami, uspehi pa kljub temu niso izostali. Partizanova konferenca bo v soboto, 14. decembra, ob 17. uri v „Kulturnem domu“ v Leskovcu. (L. Šribar) KRŠKO — V počastitev dneva JLA sta krška TTKS in NK Celulo-zar organizirala nogometni turnir. Pokrovitelj tekmovanja je bil dom JLA iz Brežic, šest ekip pa se je potegovalo za lepe pokale in plakete. Vrstni red: 1. NK Celulozar, 2. Rokometni klub Krško, 3. NK Garnizon Cerklje, 4. „Plavi** Cerklje, 5. NK Brežice, 6. NK Senovo. Prve tri ekipe so dobile pokale, druge tri> pa plakete. Pokal za- najbolj' disciplinirano in fair ekipo so dobili nogometaši garnizije Cerklje, najboljši strelec turnirja pa je bil Boris Mirkas. Priznanja je podelil major Sadil Vaslov-Venda. Najboljši sodnik je bil 67-letni Alfred Istenič. Po turnirju so se krška TTKS in predstavniki garnizije domenili, da bodo poslej še pogosteje sodelovali na športnem področju. (S. ISKRA) NOVO MESTO - Na kegljišču v Mirni peči je bil konec prejšnjega tedna povratni prijateljski dvoboj med kegljači ,,Metke“ iz Celja in novomeškega Novotcksa. Novotek-sovi kegljači so slavili kar trojno zmago. Zenske, ki so se pomerile v disciplini 4 X 100 lučajev, so zmagale 1332:1240. Najboljša posameznica je bila J. Zupančič. Moški so v disciplini 6 X 100 lučajev zmagali z rezultatom 2394:2176. (M. Zupančič 420, J. Rolih 419, H. Lužar 413). (S.D.) STARI TRG OB KOLPI - Pred kratkim so se v prijateljskem srečanju pomerili šahisti osnovne šole Dragatuša in Starega trga. Vsa srečanja so bila močno izenačena, tako da se je srečanje končalo neodločeno 4:4. Nato so se pomerile še pionirke. Zmagale so domačinke 4:0. (K. Kobe) JOŽE ARH BREZ KONKURENTA Prejšnji teden je organiziral le-skovšici Partizan prvenstvo Leskovca v namiznem tenisu. Udeležili so se ga le najboljši, tako da je bil turnir izredno zanimiv in izenačen. Najboljšo igro je pokazal Jože Arh, ki je premagal vse nasprotnike. Vrstni red: Jože Arh, Branko Janc, Franc Starc, Tone Vakselj in Alojz Babi. Prve tri je društvo nagradilo s knjižnimi nagradami. L. ŠRIBAR TUDI PIONIRJI VADIJO V telovadnici osnovne šole bratov Ribarjev v Brežicah dvakrat na teden vadijo tudi pionirji, člani gimnastične sekcije Partizana Brežice. Mlajše pionirje in pionirke vadi s svojimi sodelavci prof. Jože Senica. Treningov se udeležuje okrog 50 pionirjev. (V. P.) Pod okriljem mirenskega Partizana redno vadijo tudi košarkarji; prihodnje leto bi radi sodelovali v dolenjski ligi. Sodelovanje omogoča tudi.zunanje igrišče, ki ga je letos pridobila mirenska šola. Izkušnje s treningov skušajo obogatiti še s prijateljskimi srečanji. Na sliki: mirenska ekipa s trenerjem Ivanom Kramarjem (prvi z leve). Foto: Železnik Očka mije navil ušesa Velike potrebe V NOVOMEŠKI industriji so potrebne največje investicije za gradnje lesnega kombinata, nove predilnice v Novoteksu, gradnje tovarne ravnega stekla ter še za druge gradnje. Vse polno investicijskih potreb izkazujejo številna manjša podjetja, ki žele modernizirati in povečati svojo dejavnost. Pri vsem tem je treba misliti tudi na velike potrebe investicij v kmetijstvu, ki do sedaj ni bilo deležno tolikih sredstev kot industrija. Čeprav ni znano, koliki bodo investicijski krediti, je bil zbor proizvajalcev mišljenja, da je treba dati prednost takim investicijam, ki so za gospodarski napredek in življenjski nivo prebivalcev najbolj važne. V VINORODNIH KRAJIH naše domovine srečujemo neredek pojav, ki nas mora pretresti ob mislih na usodo naših ljudi. Ta pojav je preobilno uživanje alkohola. V naših vaseh skoraj ni kmeta, ki bi ne imel vinograda, zato je alkoholizem tako razširjen. Pijejo predvsem odrasli, opazili pa smo primere vinjenosti tudi pri šolski mladini in celo pri predšolski deci. V ŠENTRUPERTU so v zadnjem času oživela dela na popravilu vaških potov, katere prebivalci pridno popravljajo. Umestno bi bilo, da bi k popravilu prispevala svoj delež tudi podjetja, ki pota in ceste največ izkoriščajo s prevozi lesa in tudi z drugimi vožnjami. ZASEBNI GRADITELJ, ki je kopal temelje za svojo hišo na parceli za kandijskim stadionom, je našel staro keramiko. Izkazalo se je, da koplje sredi ilirske gomile. Na dan je prišla čudovita keramična posoda, za sedaj še neznanega izvora. MIRENSKI LOVCI so prejšnji teden imeli precej sreče. Ustrelili so 150 kilogramov težkega divjega prašiča in 120 kilogramov težko divjo svinjo. Sedaj požrešneša ne bosta več delala škode na njivah. Obe živali sta imeli več centimetrov debel Špeh. Prav toliko težkega prašiča so jjstrelili tudi lovci na Gorjancih. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 10. decembra 1954) po srna mu SAMOMORILCI — Dva ameriška zdravnika psihiatra sta raziskovala vprašanje poklica in samomora. Po daljšem študiju pa sta prišla do ugotovitve, da si med vsemi poklici največkrat vzamejo življenje zdravniki. Ko bi samo svoje? ! JEZIKOVNI PROBLEM - Indijska vlada je podarila Zanzibaru dva slona, pridna in izučena, da ubogata razna povelja. Toda nastal je hud problem. Slona razumeta samo hindu jezik, v Zanzibaru pa govore samo svahili. Sedaj razmišljajo, ali bi najeli prevajalce, ali pa bi slona poslali na kratek tečaj učenja svahili jezika. PONOS - Kaj vse ne privlečejo na dan velike filmske zvezda, ko jih neusmiljeno potipa čas. Dolgo skrivajo gubice in gube, lažejo o svojih letih in so prav sramežljive na vprašanje o starosti. Toda ko vse skupaj prav nič ne pomaga in še tako debela plast kreme ne more pokriti sledove časa, najdejo kakšen prav lep . izrek. Tako zadnje čase „večno mlada" francoska zvezda Brigitte Bardot ugotavlja, da je ponosna! na svoje gube. Le zakaj je ta svoj ponos zadnja leta tako skrivala? PLODNOST - Kot piše najnovejša izdaja „Guinnes Book of Records", slovita knjiga, v kateri vsako leto zabeležijo „največje dosežke" ljudi, med te pa štejejo tudi požiranje živih žab, pljuvanje v daljavo, goltanje zlatih ribic in podobno, je najbolj plodni možak na vsej zemeljski obli Brazilec Raimun-do Carnauba. Vrli Raimundo je s svojo zakonito ženo zaplodil že 38 otrok. To bi seveda za rekord bilo premalo, zato si je omislil še štiri ženkice z druge strani zakonskega plotu in z njimi daroval življenje še 87 otrokom. Kliub poznim letom pa zatrjuje, da še ni rekel zadnje besede! - IZUMIRANJE — Angleži so iznašli gentlemanstvo in dolgo so bili ponosni na to zvrst ljudi, toda čas jc neusmiljen in tako zadnje čase zahaja angleško plemstvo v mrtve vode. Tako vsaj zatrjuje* vratar slovitega londonskega hotela Ritz, ki pravi, da angleški gentlemani izumirajo in da nimajo več pravega smisla za svoj slog. Če kaj takega meni vratar, potem gentlemanom res trda prede. NEOMAJNO ZAUPANJE - Prebivalci Burwooda, predmestja glavnega avstralskega mesta Sidneya, neomajno zaupajo v zmožnosti in sposobnosti svojega župana. Pred kratkim so ga ponovno izvolili na ta položaj. Vse to je lepo in prav, samo nekaj je nerazumljivo - njihov ljubljeni in zaupanja vredni župan je bil v trenutku, ko je bil izvoljen, že pol meseca v grobu. ODVEČNA SKRB - Zenske sc nespametno mučijo, kaj naj oblečejo za zabavo ob poznih nočnih urah. Ta skrb je povsem odveč. Po navodilih in modelu, ki ga za take priložnosti priporoča slavni pariški krojač Coureges, bi morale ženske namreč bolj premišljati, kaj naj ne oblečejo. Coureges priporoča samo rahlo ogrnjeni „zgoraj brez“. Govedoreja na rakovi poti (Pač čudno) je videti na jedni strani šport uganjati s konji, medtem ko se nam na drugi strani pravi in občni steber kmetiškega blagostanja, kmetiškega obstanka, podira s tem, da nam gre naša govedoreja rakovo pot, namesto da bi napredovala. In nazadnje nam govedoreja ravno zdaj, ko je cena živine tako visokost dosegla, kakoršno še nigdar imela ni. Nazaduje nam ravno zdaj, ko se na Duanju in po druzih naših velikih mestih občinski zastopniki z vladnimi najresneje posvetujejo, kaj in kako ukreniti, da bi se cene mesu znižale, ker so že neprimerno visoke, da jih nepremožen človek že kar ne zmaguje. (B e r a č o m) pomagamo, dijaška kuhinja v Rudolfovem pa je v resnici potrebni berač. Hitimo pomagat. Kako pa? Darujmo po svojej moči, eden pest pšenice, drugi fižola, tretji prosa. Kaj se enemu pozn? tak dar, vsi darovi skupaj pa bodo znesli velik dar, kojega bo vodstvo dijaške kuhinje z veseljem sprejelo. Lačni želodec študirati res ne more. (Predrznost) Lahov v Trstu in v Istri sploh je čedalje večja. Tudi božja beseda se ne bo skoro smela oznanjati v domačem slovenskem jeziku? ! Kam zagazi Istra, ako vlada še o pravem času ne potolče te brezobzirne laške nadutosti? (Nedavno) je bil nekaterim občinam dovoljen poldnevni šolski pouk, za katerega so prosile. Kdor pozna sedanje razmere, priznati mora, da se res mnogo preveč tirja od otrok ne le duševnega napora, temveč tudi telesnega truda; pri vseiii tem pa le ni pravega uspeha. In to ni čuda! Pomislimo, koliko trpe nekateri otroci, ki so po celo uro oddaljeni od šole. Stariši jih potrebujejo doma, a vendar jih morajo pošiljati v šolo dan za dncvćm. Da morajo otroci po celi dan v šoli ostati, z živežem slabo preskrbljeni, to je vsekako prehudo. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. decembra 1894) Težka pot do kruha Pred sto leti je delavec delal od svojega 12. leta pa vse do smrti po 12 ur na dan, šest dni v tednu in opravil okoli 220 tisoč delovnih ur. Danes dela delavec samo 8 ur na dan, 5 dni v tednu in opravi v vsem življenju okoli 80 tisoč delovnih ur. Torej se je delovna obremenjenost zmanjšala skoraj za trikrat, pa vendar ni bUo še nikoli slišati toliko o utrujenosti od dela. Če pomislimo, da danes delavec opravlja zaradi modemih strojev veliko manj naporno delo kot pred sto led, potem se nam zazdi, da je tarnanje o utrujenosti privlečeno za lase. Toda psihologi, zdravniki in sociologi so povsem drugačnega mišljenja. Z vso resnostjo in skrbjo spremljajo šiijenje „virusa“ utrujenosti zaradi dela. Ugotavljajo, da je modemi delavec sicer podvržen manjšemu telesnemu naporu, toda stroji so pritisnili na delavca in ga močno obremenili z duševnim naporom. Ritem dela, lrup, onesnaženost okolja, delo na tekočem traku, vse to prinaša počasi, a vztrajno v delavca utrujenost, ki je ne prežene še tako čvrst in-krepilen spanec. Zdravniki in sindikati so zaskrbljeni zaradi rasti duševnih motenj med delavci. Svetovna zdravstvena organizacija je priporočila, naj se v razvitih državah zdravstvene službe pripravijo na to, da bo vse več zdravstvenih prostorov zasedenih z duševnimi bolniki. Že sedaj je v ZDA 48 odstotkov bolniških postelj rezerviranih. zanje, v Franciji 33, v Braziliji 18 odstotkov. Prav nič čudnega ni, da seje število bolnikov z duševnimi motnjami skoraj podeseteri-o od časov, ko je industrija stopila na svojo zmagovito pot. Davek, ki ga človeštvo plačuje za svoj razvoj, je že sedaj velik, psihosociologi pa vso resnostjo trdijo, daje to šele uvod v tisto, kar nas čaka v prihodnjem stoletju. M Brodolomi f Rešitev prejšnje križanke ^ na kopnen I Vreče in sedlo Komaj se za kakšen dan zvedri, ljudje brž hitijo pospravljati pridelke in kurjavo za zimo. Kajpak, vreme že dolgo nagaja in nič se ne ve, kdaj zapade snežna odeja, ki lahko obleži noter do pomladi. Stopil sem skozi Mišji dol in spotoma gledal ljudi pri delu. Bili so resni, kot se za tako priliko spodobi, le Bol-hačev Pepe se je tako režal, da je imel usta razprta od enega ušesa do druge' a. Redkokdaj vidi* veselega človeka, ko na vseh koncih in krajih zgolj tarnajo in stokajo zavoljo zdravja, višjih cen, pomanjkanja blaga ali pa iz navade, če ne najdejo pravega vzroka za to. Razjašem kobilico pa povprašam Pepeta: „Kaj se smeješ ko cigan belemu kruhu, saj delu se ni še nihče smejal? “ „Kaj se ne bi, ko moram kar naprej delati palete. “ „ Vidim, da te kose lesa razžaguješ v letvt in deske in jih zbijaš v ploščo, vendar ne vem, kaj ima to opraviti s tvojim smehom. “ ,,Palete služijo strojem za nošenje blaga kot tebi vreče in sedlo na kobilici, ko si tovoril sol ali pa bruse. Ali si potlej, ko si sol prodal, vrgel sedlo in vreče proč? “ „Kje neki! Lepo sem jih spravil za drugič, kadar sem spet potreboval. “ „No, vidiš pri nas je drugače. Namesto da bi palete porabili za drugič, jih nekateri vozijo domov za drva. Ravno včeraj jih je sosed Smuk pripeljal cel kamion. Kar poglej tamle čez vrt, pa boš videl, kako skoraj nove in presneto drage palete razbija v drva. “ Taka je ta reč. Nisem vedel, da smo tako bogati ali pa tako neumni, da lahko reči, ki bi jih s pridom porabili, mečemo proč, pa vendar je tako. MARTIN KRPAN Varčujete kot treba? Krizo, ki tokrat „obdeluje“ svet, že primeijajo s tisto iz srede prve polovice tega stoletja, za katero pa ve povedati vsak stari oče, da je bila še kako huda. Kot vzrok za današnjo krizo se pogosto navaja inflacija; če pa hočemo le-to odpraviti ali vsaj omiliti, je treba kar najbolj povečati storilnost in zmanjšati potrošnjo. Tega se zavedajo v mnogih deželah, zato ponekod že prihaja do „množične manije varčevanja Temu „gibanju“ so se pridružili tudi nekateri zahodni časopisi na ta način, da so odprli posebne rubrike, v katerih bralcem svetujejo, kako naj varčujejo. Posamezni nasveti so prav praktični, čeprav nekoliko smešni, zato jih nekaj navedimo, kajti inflacija tudi pri nas ni brez zob: Da ne bi hitro zmanjkalo parfuma, naj ga vsaka ženska kapne nekoliko kapljic na košček vate, le-to pa naj da v nedrček. Tako bo z isto količino parfuma odišavljena pri več toaletah. Preden greste nakupovat živila v samopostrežnico, se doma dobro „napokajte”. Tako se boste lažje izognili skušnjavi nakupa nepotrebnih živil. Namesto da kupujete hrano in hišne potrebščine vsakih sedem dni, storite to vsak osmi dan, toda zmeraj kupite enako količino. Tako boste na vsakih sedem tednov jedli en teden zastonj. Če potrebujete samo dve ali tri kapljice limoninega soka, ne prerežite limone, ampak jo pre-drite s pletilko in odcedite želene kapljice. Zatem dajte limono v hladilnik, kjer bo dalj zdržala. Po nekaterih nasvetih je cenejše kopati se v šamponu za lase kot pa v kopelni peni, čeprav je učinek enak. Pa pridno varčujte! Varnost ladij na atotf ski pogon - Trki Skrb zaradi energetskih vire in dražitve naftnega goriva so ladjedelništvu priklicale na d* ladje na atomski pogon. Obe vi. liki supersili, ZDA in Sovjeti zveza, sicer že dolgo časa up^ rabljata jedrsko energijo za p° gon podmornic, toda v trgo' skem pomorskem prometu f11 naredili šele prve korake. V* kaže, da ju bo na tem področjf močno presegla Zahodna Netf čija. Nemci so se resno lotili gras T 7a N € 113! A £ p. A L 0 N .V« P- R A K % s L 0 M — O R K L A P A T A L t H m,. M € R A jttt A L "■ 1 V A H A A L F 1 fc R \ 5K S 0 N A T 1 M A liU K R A tc a, K R C O R \ S " SIS A T O (Ne)resnice z napako Predsednik občinske skupščine se je na začetku opravičil, češ da je najbrž veliko zamudil, ker so ga predolgo zadržali v Zanki (banki). Ko je prinesel žlico do ust, je vzkliknil: „Kako imenitna muha (juha)! “ Ob slovesu si je vrgel na rame težko mulo (culo). Ko so slišali, da dobro plača (plava), so ga povabili s seboj. NABRAL: J. JUST -i DL ŽENSKA KI TKE SKOPSKI KLUB PREBIVALKA NAŠE DOMOVINE DL DRUŽBENI RAZRED ERBIJ PEVKA HABERL GR. MESTO SREDI- ŠČNICE E TRTA DEL JAHALNE OPREME E KLICA EBv SLATENAH NOROST / 3 RIBA FW' m > IRIDIJ M H' > CENTER MOLDAVIJE ČLAN OTR. ORG ANI/AC FOSFOR \/ KRAJ PRI GORICI ! NEM. PISATELJ N ffil M ► P00P0RA m j! finsT CELJSKO PODJETJE 1 1 NAJMANJ. DELEC SNOVI KRALJ LAPITOV - VRSTA JEDI DL 1 MORSKA I 21 VAL j ČAROVNIK VRBA STRO UUBEZ. 1 PESNIK j i ‘ RAZTELE- SEVALEC NEODIM V FRANIC. LA DARS KA 3D0VINA FIGURA PRI ČETVORKI OL BLAGOVNI CA POKLON POSODA jllilllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIini ] Hiše, primerne samo za bolhe j | Izdelovanje močno pomanjšanih predmetov ni več samo konjiček ■ J ! V koščico češnje bi lahko spravili 600 žlic • Ruska violina Poskusni trki ladijskih delov n* kopnem Na pomoč so poklicali kar fr kušene graditelje avtomobilski karoserij in obdali ladijske reaktorje s celo vrsto rešetk3; stih prostorov, ki naj bi ublažil* trk in preprečili nesrečo. SeV*‘ da pa morajo svoje tehnične rC' šitve tudi praktično preizkusiti-Te poskuse delajo s pomanjšani* mi modeli ali pa kar z naravno velikimi deli starih ladij in novih proizvodov. Brodolomi *e vrste potekajo na kopnem in so skrbno pripravljeni. Že sedaj kaže, da jim je uspelo tako dobro zaščititi atomske reaktoije v ladijskem trupu, da ob more' bitnih trčenjih skoraj ne bo ffl°' glo priti do večjih nesreč. Kljub temu pa imajo teža^ Velikih tankerjev in kontejn^' jev na atomski pogon se niarsl' kje branijo. Ljudje se boje nesreče, zato mora Nemčija z vsako državo posebej že sedaj skle.‘ pati pogodbe o dovoljeni plovb1 in pristajanju njene atoniske flote v tujih pristaniščih. Prič3' kujejo, da jim bo to uspelo & da bodo z najcenejšo energij0 zmanjšali stroške prekomorski ga prometa. Že dolgo časa so na svetu ljudje, ki se ukvarjajo z zanimivim in težavnim delom — z izdelovanjem močno pomarijšanih predmetov, zdaj pa se je ta konjiček močno razširil. Zanimanje za drobcene izdelke je naraslo po vserh svetu, prirejati pa so začeli že tudi stalne razstave teh izdelkov. Znani ljubitelji pomanj-šanih predmetov so Japonci. Še vedno vodijo' v gojenju pravih, toda zelo pomanjšanih drevesc, zaostali pa so v izdelovanju predmetov. Prehiteli so jih Rusi in Američani, ki so izdelali naravnost neverjetne stvarce, vidne šele. pod povečevalno lupo. V Sovjestki zveži je neki ljubitelj izdelal pravo pravcato violino s strunami, navojnimi polžki in akustičnim telesom, pa vendar ni nič večja, kot je makovo zrno. | To je na prvi pogled slika s kakšnega sejma pohištva. Prav lahko bi bilo navadno pohištvo, ko bi cela sprejemnica ne merila samo nekaj decimetrov. V Združenih državah i Amerike pa so znali iz tega | takoj narediti donosen po- i sel. Ustvarili so celo industri- e jo, katere izdelki gredo kljub | zelo visoki ceni dobro v pro- s met. Največ povpraševanja i je po pomanjšanih modelih | celih hiš. Velikost modela je 5 samo nekaj decimetrov, kar | je videti kar precej. Toda v | taki hišici se nahaja več sob, | v sobah pa prav vsi vsakdanji | predmeti: od miz, postelj, | stolov do omar. Vsi ti pred- | meti so izdelani iz istih sno- jg vi, kot so naravni. Tako je | postelja ali iz lesa ali pa iz | kovine. Pri tem pa ne manj- | ka noben sestavni del. Stoli s imajo celo rezljana naslonja- s la. A tudi tu še ni konec | pomanjševanja. Ko v taki | sobici odprete omaro, najde- i te v nji raznovrstno posodo | z jedilnim priborom. Žlice § so, denimo, tako majcene, 5 da bi jih 600 skupaj šlo v | navadno češnjevo peško. Izdelovanje teh predme- | tov je silno težavno in samo | ljudje zelo dobrih živcev | zmorejo opraviti taka dela. = Brez dobrih povečevalnih 1 lup in izredno natančnih | orodij bi tega nikoli ne § zmogli. Pri izdelovanju mi- = niatur se povsem drugače i obnaša tudi snov. Ul.... ^Oe&ek Mraz naj bi ne dolal so£ial- in pripravili vse potrebno za gradnjo hotela v letu 1976. ^ razlik; slehernemu otroku naj bi P°lisnil v naročje vsaj skromno dUii-V-okviru tega so zamišljene-naj-®Zličnejše kulturno-zabavne prire-v*tvc po stanovanjskih soseskah, v *ah ali kje drugod. Naselja in tudi posamezne ustano-e bodo okrasili in razsvetlili z ^Znobarvnimi lučmi. V'Novem mie-Slu bodo postavili nad 40 novolet-nih jelk, delovnim organizacijam pa naročili, naj jih okrasijo in osvet-*1JcMdo 20. decembra). . Občinski koordinacijski odbor ^Podobne bodo ustanovili tudi v ^Krajevnih skupnostih) se zavzema za ' \i bi bili vsi otroci v občini dejani približno enakega novoletnega .®zpoiožcnja. Da bi to laže dosegli, le sklenil odpreti poseben žiro ra-£un,.na katerem se bodo zbirali da-*0vi delovnih in drugih organizacij ^ Obdaritve, prireditve in druge ma-^“Cstaciip 7h otroke. Dispanzer Za borce NOV v novomeški občini (v 22 krajevnih organizacijah in dveh organizacijah ZW1 jih je. nad 3.800) bo v prihodnjem letu nedvomno najpomembnejša pridobitev dispanzer, ki ga nameravajo po 1. januarju odpreti pri zdravstvenem domu v Novem mestu. Dispanzer, kjer bodo dobili člani ZZB sistematično zdravstveno pomoč, bo vodila dr. Erna Primožič, Na nedavni razšiijerii seji občinskega odbora ZZB NOV so -z > odobravanjem sptejeji predlpg predsednika občinske skupščine Jakoba Beriča*,* naj bi v letu 1975 začeli v Ivovem mestu graditi oddelćk muzeja NQB. Oživljanje ; tradicij JNQB rmed mladino so ocenjli za uspešno/ kpr. je nedvomno zasluga nekaterih učiteljev in samih borcev, ki sodelujejo pri tem. Že zdaj na primer pripravljajo programe proslav, s katerimi bodo prihodnje leto počastili 30-letnico osvoboditve. Pomembna pridobitev bo tudi pionirski dom, ki naj bi ga menda že prihodnje leto začeli graditi v Dolenjskih Toplicah, nedaleč od osnovne šole. Lokacijo so pripravili. Gorjanci bodo prihodnje leta tudi poskrbeli, da bo gostišče na Loki v Novem mestu, kjer so letos odprli kegljišče, dobilo prostor za 80 do 100 sedežev. Ta dela, rušenje „Roga“ in druge priprave za nov hotel bodo veljala 1,600.000 din. Od gostinske dejavnosti Gorjanci še več pričakujejo kot do zdaj. Že v letu 1975 naj bi TOZD gostinstvo ustvarila 14,5 milijona dinarjev celotnega dohodka, število zaposlenih pa se bo povečalo na 91. SPET 690 TISOČAKOV Novembra se je sklad za gradnjo šol v novomeški občini povečal za nekaj več kot 690.000 din. Trinajst krajevnih skupnosti je vplačalo 550.000, delovne in druge organizacije pa okoli 140.800 din. Največji prispeyek je prišel iz novomeške krajevne skupnosti —'nad 354.600 din. V Šentjerneju so v začetku tega tedna odprli dva oddelka osnovne šole za odrasle: v 7. razred se je vpisalo 27, v 8. razred pa 16 Iskrinih delavcev. Glede na izmensko delo vpisanih bo pouk vsak drugi teden. Poučevali bodo učitelji šentjer-nejske osnovne šole, pedagoški vodja oddelkov pa bo ravnatelj Tone Plut. Odkar je osnovno izobraževanje odraslih brezplačno (v Novem mestu zagotovi denar TIS), ima Zavod za izobraževnje kadrov iz Novega mesta manj težav z organiziranjem oddelkov za odrasle. Lani so uspešno došolali oddelek Iskrinih delavcev v Žužemberku. Pred leti, ko je šla osemletka za odrasle' še na račun podjetja, so v Novolesu došolali večje število delavcev. Čeprav kaže struktura zaposlenih, da z izobrazbo delavcev še ne nTore- Suhokrajinski drobiž ŽUŽEMBERŠKA KRAJEVNA SKUPNOST je zbrala podatke o opravljenem prostovoljnem delu krajanov v letu 1974, kakor tudi o njihovih denarnih prispevkih Za izvajanje programa dejavnosti krajevne skupnosti v letu 1974, ki prikazuje veliko zavest krajanov iz odročnih vasi, pri katerih se zgledujejo tudi že občani v centrih. Podatke iz tega poročila bodo objavili po novem letu, ko bodo vse akcije za leto 1974 zakliučene. mo biti zadovoljni, nekatera podjetja, ki zaposlujejo ljudi z nedokončano osemletko, ne kažejo zanimanja za organizacijo osnovnega izobraževanja odraslih. Delavci, ki prihajajo na delo izpod Gorjancev, izpod Roga in od drugod, prav gotovo še nimajo vsi minimalne izobrazbe -končane osnovne šole. Na dlani je, da je uspešno končana osemletna šola tisti minimum, ki je potreben, da član samoupravnega organa, komisije ali delegat lahko do konca prebere gradivo in vsaj približno ve, za kaj gre. Znanje je temelj, na katerem v podjetjih gradijo lepši jutri, zato ne more biti vseeno, ali dela pri stroju pismen ali samo polpismen človek. Znanja ni nikoli dovolj, končana osnovna šola pa je na poti do večje izobrazbe šele prva stopnička. MINI ANKETA: Ni je žive duše, ki ne bi bila občutljiva za tako ali drugačno stanje v trgovini. Vse prizadeva tako založenost kot tudi čas, v katerem je mogoče opravljati potrebne nakupe. Zaenkrat je 'tako, da so na boljšem potrošniki, saj je večina trgovin odprta tudi ob sobotah. Prav pri tem pa se križajo kopja. Veliko delovnih ljudi namreč že ima proste sobote, zato je kot nakupovalni čas prišel v navado petkov popoldan. To občutijo trgovci, ki hočejo imeti zategadelj delno proste sobote. Kako se bo vsa stvar razvila, še ni mogoče reči zagotovo, zato smo o morebitnih spremembah povprašali nekaj prodajalk in gospodinj- Da ali ne? Malči MLAKAR, gospodinja: „Med tednom ljudje hitijo v službo in domov in za večje na-1 kupe nimajo časa. Za to je najbolj primerna sobota. Trgovine bi morale biti še naprej odprte do večera; saj si mnogi sobotni dopoldan »privoščijo* za gospodinjska dela in lahko nakupujejo šele popoldan." Danica ERJAVEC, prodajalka: „Trgovci res nismo skoraj nikoli prosti. Mnogi opravljajo nakupe že ob petkih ah v soboto dopoldan, zato so trgovine ob sobotah popoldne odprte samo za ,zamudnike*. Ob sobotah bi bile trgovine lahko odprte samo do tretje ure, še najbolje pa bi bilo uvesti neke vrste dežurne prodajalne.*4 Marija BELE, šivilja: ,,Za tiste, ki delajo ob sobotah dopoldne, mora biti nujno odprtih nekaj trgovin. Če trgovci že hočejo imeti proste sobote, pa ne smejo čisto pozabiti na potrošnike. Odprti bi morah biti vsaj dve trgovini. “ Francka BAN, prodajalka: „Ob sobotah popoldne bi lahko imeli zaprto, saj ljudje kupujejo že prej. Za nujne primere pa bi morala biti odprta vsaj ena trgovina, kajti precej ljudi še dela tudi v soboto dopoldan.“ Rozalija GODNJAVC, gospodinja: „Nobena sprememba me ne bo prizadela, ker denar po trgovinah zapravim lahko tudi med tednom. Precej vsakdanjih potrebščin pridelam tudi na kmetiji, zato na trgovine nisem dosti vezana. To so stvari, ki se tičejo tistih po službah, zato se bojo že pobrigali, da bo njim prav.“ D. R. Popravek: V zadnji „Mini anketi** je šaril tudi „tiskarski škrat“. Pravilno bi moral biti zapisano, da je Rudi PETAN vrtnar v Novolesu, Franc TURK pa gradbeni instruktor. Prizadetima se opravičujemo! NovomeSka kronika Gostinska šola v Novem mestu je v celoti zasedla stavbo na Društvenem trgu. Stavbo so obnovili in preuredili, da »o v njej sodobne učilnice. Na otvoritvi pred dnevom republike, od koder je tudi tale posnetek, se je zbrala kar majhna množica obiskovalcev, med njimi predstavniki novomeške javnosti in gostinsko-turistični delavci. ČUDNO VARČEVANJE - Več kot teden dni je vladala po hodnikih v bloku na Ragovski ulici 10a tema. Nekateri stanovalci so mislili, da pri njih s tem varčujejo. Teme so se že. tako navadili, da so sedaj, ko so luči popravili, na stikala že pozabili. Do svojih vrat si še kar naprej pomagajo s tipanjem. .. ' DEDEK MRAZ IN NOVO^ETO - Še nekaj dni nas loči od Veselega praznpvanja. Otroci -se 6 dedku Mrazu ie več Juot <^obe-t roe^c ^o-goyAijajiovalni-ca Kuriva se je namreč potrudila in ima na zalogi dovolj kuriva. Drva prve vrste stanejo 245, druge pa 225 dinarjev za meter. Cene premogu (velja za kose, kocke in oreh) so: trboveljski - 495,00, 485,00, 436.00, senovski — 459,00, 474,00 in 429,00, kanižarski - 430,00, 395.00, zeniški - 562,00 in 558,00 dinarjev za tono. PODRAŽITVE IN STRANKE -Naši ljudje so, kot kaže, le preveliki panikarji. Zvezni izvršni svet je sklenil povečati maloprodajne cene nekaterim prehrambenim izdelkom (jedilnemu olju, sladkoiju, rastlinski masti in margarini), in že so se v trgovinah brez potrebe gnetle živčne gospodinje. Nekatere so s seboj pripeljale Še možakarje, ki so nato kot tovorna živina nosili nakupljeno blago v avtomobile. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden se je na transfuzij- ski postaji oglasilo le 53 krvodajalcev. Tokrat je prišlo največ delavcev in gospodinj. ROJSTVA - Rodila je Mira Hotko iz Kristanove 32 - Iztoka; POGREBI - Umrli so;- Albina Sever v 67. letu starosti, gospodinja •' iz Cvelbarjeve 5, Martina Meglič v 78. letu starosti, kmetijska upokojenka iz Brdda 14, Frančiška Tomazin v 75. letu starosti* gospodinja, -Natl mlini 28Hn Alojz PJantan „v 69. .lotu starosti, kmet iz Vel.’ Podljubna 6. -'/V -f- • . * ’ «r < TRŽNICA - Prejšnji leden je ha tržnici, svoje pridelke ponujalo boli malo branjevk, jcen^ pa se kljub teulu niso spremenile: solata je bila po 16 do 18 din,, ananas po“l 2 din, "jabolka po 5 do 8 din, pomaranče po 8 din, limone po 14 din, jajca po 1,50 do 1,70 din, zelje po 3 din kilogram, cvetača po 13 dinarjev, čebula po 4 din, koren po 10 din, grozdje po 10 din, banane po 8 do 9 din in hruške po 10 din. — Ena gospa je rekla, da ima tudi naš muzej nekaj posebno dragocenih redkosti: obisko- valce. | NOVOMEŠKA TRIBUNA m U e ZARADI PLAKETE SKORAJ V SMRT Predsedniku republike Titu so 1. decembra med obiskom v Krškem poklonili umetnino kiparja Vladimira Štovička, ki ji je avtor dal naslov „Narodi Jugoslavije v borbi za svo-bodo“. Reliefna podoba prikazuje pot v izgnanstvo 1941. leta in vrnitev v osvobojeno domovino 1945. Oba motiva je povezal z narodnoosvobodilnim bojem. Avtor plakete bi bil zaradi upodabljanja izgnancev skoraj ob življenje, je predsedniku Titu pojasnil inž. Niko Kurent. Našim bralcem pa opisuje zgodovino nastajanja plakete Slavko Smerdel, ravnatelj osnovne šole v Krškem. V Leskovcu pri Krškem živi in ustvarja že več desetletij plakete, medalje in plastike akademski kipar - medaljer Vladimir Štoviček. Rodil se je 1896 v Boštanju pri Sevnici, študiral pa je v Pragi na Akademiji za likovno umetnost in prebil vsa leta od 1919 do 1923 na specialnem oddelku za me-daljerstvo pri svetovno znanemuj>rofesoiju Spanielu. Ze v času študija in tudi pozneje je dobil vrsto nagrad. Razstavljal je v številnih mestih doma in v tujini. Kljub teinu da je že v času študija in tudi pozneje ob umetniškem ustvarjalnem delu spoznal številne evropske države, pa tudi nekatere druge, je še vedno našel čas, da se je vračal v svoj domači kraj‘in tudi tu ustvarjal umetnine, ki potrjujejo, da sije mojster Štoviček na področju kiparstva in medaljerstva zasluženo pridobil mednarodni sloves. Leto 1941 ga je zateklo na domu v Leskovcu pri Krškem. Prepričan je bil, da bo moral tudi on zapustiti svoj dom, kajti Hitler je že izdal ukaz, da je treba izseliti 'vse prebivalce iz NCUD ME5TO vas vabi na razgovor in predvajanje filma O NOVIH PROMETNIH PREDPISIH v ŠMARJETI 14. dec. ob 18. uri v osnovni šoli v STRAŽI 15. dec. ob 9. uri v domu svobode postanite član Spodnjega Posavja, kamor bodo potem naselili Kočevarje. Minevali so dnevi, ko je z žalostjo čakal na izselitev. Toda kljub moreči negotovosti ni miroval. Želel je upodobiti žalostne ljudi, ki so jih že vozili Nemci na tovornih avtomobilih mimo njegovega stanovanja v Nemčijo ali pa so prihajali peš iz oddaljenih vasi, od koder vodijo le steze in vaške poti. Bili so sključeni, ker so nosili na ramenih cule, v katerih so imeli shranjenih nekaj najnujnejših potrebščin. S solzami v očeh so se ozirali proti domu, kajti šli so v neznano in niso vedeli, ali se bodo še kdaj vrnili v svoj rojstni kraj. Ko je potem mojster Štoviček hotel umetniško oblikovati, kar je videl, niti slutil ni, da se mu bližajo trenutki, ko bi moral zaradi umetniškega upodabljanja izseljeništva skoraj dati življenje. O tem dogodku je povedal mojster Štoviček naslednje: ,JNekega dne je nepričakovano stopil v moj atelje Nemec v civilni obleki. Bil je mrkega obraza in se ni dosti zmenil za mojo prisotnost, le od časa do časa je nekaj zamomljal ter želel kaka pojasnila o posameznih stvaritvah. Imel sem občutek, da nekaj išče. Kmalu se je ustavil pred plaketami, ki so bile zložene na tleh. Pozorno jih je ogledoval. Ko pa je izvle--kel iz kupa plaket skico o izseljencih, je ostrmel ... Nekaj časa si jo je ogledoval, nato pa me je nejevoljno vprašal, kaj predstavlja ta skica. Ker sem vedel, da dobro razume njeno vsebino, sem mu kar naravnost odgovoril, da so na skici upodobljeni ljudje, ki so bili izseljeni. Potem me je nekaj trenutkov prodorno gledal v oči, jaz pa njega. Še danes si ne morem pojasniti, kje sem dobil takrat toliko notranje moči, da nisem klonil. Še dalje sem ga gledal nepremično in se delal, kot da ne vem, če je kaj narobe. Neopazno pa sem pogledoval na njegovo roko, kajti bal sem se, da se bo vsak trenutek oprijela pištole, ki sem jo opazil pod njegovim suknjičem. Po nekaj morečih trenutkih se je zadrl, da tega ne smem več upodabljati in mi dejal, da bo o tem obvestil tudi svoje predstojnike. Nato je vstal in odšel skoraj'brez slovesa. Takoj po njegovem odhodu sem zaklenil vrata v ateljeju in odlil skico o izseljeništvu v negativ. Zatem sem na manj opaznem mestu izkopal jamo in v njo zakopal ta negativ. Potem pa sem poklical svojo ženo, ki ni niti vedela, kaj se je dogajalo med tem, in ji pokazal kraj, kamor sem zakopal negativ skice. Naročil sem ji še, naj v primeru, če bo ona dočakala konec vojne, izroči negativ skice o izseljencih slovenski javnosti. Komaj sva se dogovorila, kaj storiti z negativom*te skice, že je zaropotalo po vratih. V atelje so vstopili trije oboroženi gestapovci, med njimi je bil tudi tisti v civilu. Takoj so zahtevali skico o izseljencih. Vzel sem jo z mize in jim jo dal. Nekaj časa so jo pozorno ogledovali, nato pa so me začeli spraševati, zakaj sem upodabljal te ljudi. Pojasnil sem jim, da sem umetnik, ki pač upodablja to, kar vidi okoli sebe. Opazil sem, da z mojim pojasnilom očitno niso bili zadovoljni. Ker sem se že resnično bal, da se bo naš razgovor zame slabo iztekel, in. ker sem jih hotel prepričati, da tudi v resnici mislim tako, kakor govorim, sem nenadoma vzel skico plakete gestapovcu iz rok, jo vrgel ob tla ter jo pohodil in uničil. Opazil>sem, da so se ob tem dogodku gestapovci malce zdrznili, ko da bi se nečesa zbali. Jaz pa sem jezno zavpil: „Če ni prav, da sem nameraval izdelati plaketo o izseljeništvu, mi ni prav nič žal, če je že njena skica našla tak konec! “ Takoj po tem dogodku so se začeli gestapovci pogovarjati z menoj v vljudnejšem tonu, kajti verjeli so, da nisem zlonamerno upodabljal izseljeništva in da je s tem konec mojega „slabega“ dela. Še predno pa so odšli, mi je dejal eden izmed njih, naj v bodoče čimveč upodabljam motive, ki bodo poveličevali Veliko Nemčijo. Po osvoboditvi naše domovine, ko so se izseljenci že vračali na svoje domove, sem izdelal še drugo skico z motivi o njihovem povratku. Nato sem upodobil še nekaj simobličnih motivov iz NOB in jih združil v eno kompozicijo, ki sem ji dal naslov: NARODI JUGOSLAVIJE V BORBI ZA SVOBODO Po pripovedovanju akad. kiparja — medaljeija Vladimira Štovička zapisal SLAVKO SMERDEL PREVOZ DO KOPRIVNIKA Izvršni svet občine Kočevje je na zadnji seji potrdil uvedbo avtobusnega prometa med Kočevjem in Koprivnikom dvakrat na dan y dneh šolskega pouka in potrdil cenik za prevoz potnikov. Karta od Kočevja do Koprivnika velja 5 din, Kočevja--Cvišlerji 3 din, Kočevje-Onek 3,50 din, Cvišlerji-Onek 2,50 din, Cvišlerji-Koprivnik 4,50 din in Onek-Koprivnik 4 din. POPRAVITI STARO V Dragi v kočevski občini je nekaj stavb, ki vasi ne delajo časti. Predvsem je treba popraviti stavbo krajevnega urada, kjer je tudi dvora- -na za sestankei Nasproti nje pa je star skedenj, ki ga namerava TOZD ZKGP Draga preurediti tako, da bodo spodaj garaže, zgoraj pa stanovanja. Nekaj starili hiš v okoliških vaseh pa so že podrli in namesto njih zgradili nove. » PRIREDITEV - Aktiv mladih iz Melamina in Tekstilane je v sodelovanju z revijo Antena organiziral zanimivo kultumo-zabavno prireditev. Mladi so se pomerili v tekmovanju raznih iger, zvečer pa so pripravili še zabavno prireditev z glasbo, humorjem in petjem. Na sliki: izmenjava spominskih daril med tekmujočima ekipama (Foto: F. Bnis) KORAKI V SVOBODO! IV. GRAFIČNI BIENALE JUGOSLOVANSKIH "PIONIR-JE V Dolenjski kulturni festival in Gorjupova galerija v Kostanjevici na Krki ter občinski odbor Zveze prijateljev mladine v Krškem prirejajo ob 30-letnici osvoboditve in 20-letnici Dolenjskega kulturnega festivala IV. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev na temo: KORAKI V SVOBODO S tem v zvezi objavlja pripravljalni odbor IV. grafičnega bienala jugoslovanskih pionirjev v Kostanjevici na Krki naslednji RAZPIS natečaja za sodelovanje na razstavi grafičnih listov jugoslovanskih pionirjev. Pogoji: 1. Na natečaju lahko sodelujejo pionirji — učenci osnovnih šol iz vseh republik in avtonomnih pokrajin, kakor tudi pionirji narodnostnih manjšin živečih v Jugoslaviji. 2. Grafične liste naj pošljejo šole ali krožki, klubi, sekcije itd. ali posamezniki najkasneje do 30. junija 1975 na naslov: GORJUPOVA GALERIJA, 68311 Kostanjevica na Krki, Slovenija. 3. Vsak grafični list mora imeti na hrbtni strani s pisalnim strojem napisane tele podatke: ime in priimek pionirja-slikarja, njegovo rojstno leto, naslov šole, ki jo obiskuje, razred, leto nastanka grafičnega lista, naslov grafike, ime in priimek likovnega pedagoga, ki je učenca vodil, ter natančen naslov stalnega bivališča avtorja, ki je grafiko ustvaril. Poslani listi naj bodo brez paspartujev. Drugače opremljenih grafičnih listov žirija ne bo upoštevala. 4. Poslani grafični listi ne smejo biti starejši od treh let in morajo biti samostojne stvaritve otrok. 5. Iz tako predloženih grafik bo žirija izbrala najmanj 120 listov za razstavo. V primeru, da bo gradivo izjemno kvalitetno, bo prireditelj organiziral še kako drugo razstavišče in razširil število razstavljenih del. 6. Vsem razstavljavcem in likovnim pedagogom, ki so razstavljavce vodili, bodo podeljene v znak priznanja za sodelovanje častne diplome. 7. Grafični listi morajo biti za transport dobro opremljeni, da se ne bodo poškodovali. Poškodovanih grafik žirija ne bo obravnavala. 8. Prireditelj bo izdal katalog razstave s potrebno dokumentacijo in z reprodukcijami, ki jih bo izdala žirija. Le-ta si pridržuje pravico izbire slik za razstavo in za reprodukcijo v katalogu in tisku sploh. 9. Vse razstavljene grafike bodo vključene v fond stalnega grafičnega kabineta, ki je bil ustanovljen ob 1. grafičnem bienalu jugoslovanskih otrok. 10. Grafik, ki ne bodo izbrane za razstavo, prireditelj praviloma ne vrača, lahko pa jih pošiljatelji dvignejo osebno na dan odprtja razstave pri tajništvu pripravljalnega odbora. V Kostanjevici, dne 21. 10. 1974 / Pripravljalni odbor IV. grafičnega bienala PROSTO DELOVNO MESTO! Zavarovalnica Sava POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto ZASTOPNIKA za premoženjska in osebna zavarovanja na območju SUHOR PRI METLIKI. Pogoj za zasedbo: srednja ali osnovnošolska izobrazba ter sposobnost in veselje za delo s strankami. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazilom o šolski izobrazbi sprejema za delovna razmerja pri Zavarovalnici SAVA, poslovna enota Novo mesto, Glavni trg 24. Pred trgovino z reprodukcijskim materialom za kmetijstvo v Brežicah je te dni vzbudila pri mimoidočih veliko zanimanja avtomobilska črpalka za beton. Z njeno pomočjo je novomeški Pionir v rekordnem času zabetoniral ploščo v prostoru pod streho. V Brežicah je bil to prvi primer betoniranja skozi streho. Delovodja Zvon-' ko Vučajnk je pojasnil, da črpalka transportira v treh urah 35 kubikov betona. Za delo, ki so ga opravili v poslopju Agrarie, bi brez te napreve potrebovali trideset ljudi, tako pa je zadostovalo le sedem delavcev za dobre štiri ure. V ploščo na podstrešju so vgradi- li 40 kubikov betona. (Foto: J. Teppey) * KOČEVSKE NflUICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE KOČEVSKE NOVICE Nepotrebni alarm Postaja milice v Kočevju je dobila 19. novembra okoh 14. ure telefonsko obvestilo, da gori neka hiša v Šlajmerje vi koloniji na Rudniku. Miličniki so takoj obvestili kočevske gasilce, sedli v avto in na Roški cesti prehiteli gasilce, ki so se izredno hitro zbrali in hiteli gasit. Ko so prispeli v kolonijo, oziroma kot se uradno reče, do hiše Salka vas 92, kjer naj bi bil požar, so ugotovili, da požara ni. Na podstrešju, kjer naj bi gorelo, so našli le dimnikarja Jakšiča iz Dolge vasi, ki je pridno čistil dimnik. Potem pa se je vse pojasnilo: Dimnikar je naročil Janezu Zupančiču, enemu izmed stanovalcev te hiše, naj gre po gasilni aparat oziroma po najbližnjega gasilca z gasilnim aparatom, da bo pri roki, če bo prišlo do požara, ko bo v dimniku zažigal saje. (Vse to nam je 26. novembra Potrdila tudi stanovalka te hiše Zupanova, ki je bila takrat poteg-) Janez Zupančič je odhitel na rudniško separacijo in tam se je nekaj zamešalo. Ali Zupančič ni prav povedal ali pa je tisti na separaciji narobe slišal. Skratka: Poklicali so miličnike, vključili sireno in prihiteli so miličniki, gasilci iz Kočevja, nato pa še iz Mahovnika, in vse to le zaradi tega, ker sta se dva narobe razumela. J. P. i t Kdo je zaslužen občan V juniju in novembru je v kočevski občini darovalo kri skupaj 1243 občanov, čeprav naj bi jih po načrtu „le“ 795. (Foto: J. Primc) Uspehi so tudi rezultat inflacije Občinska konferenca ZK o devetmesečnem poslovanju gospodarstva OBROBNE TEŽAVE Posodabljanje ceste Livold-Brod * kočevski občini prinaša tudi nekatere težave. Ljudje v Kolpski do-uni dobivajo časopise in pošto z občutno zamudo, saj včasih vandra J" te kraje pošta celo preko Reke in Delnic. Vendar ljudje v glavnem ra-^niejo, da morajo tudi malo potr-Peti, če želijo imeti dobro cesto. Analiza poslovnih uspehov kočevskega gospodarstva je pokazala, da je v prvih devetih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani porastel celotni dohodek za 39,3 odstotka (v republiki za 45 odstotkov), porabljena sredstva za 39,8 odstotka (republika za 47 odstotkov), dohodek za 38,2 odstotka (republika 36 odstotkov), družbeni proizvod za 37,6 odstotka (republika 37 odstotkov), ostanek dohodka za 52,2 odstotka, čisti osebni dohodki pa za 27,8 odstotka. Zaposlenih je bilo 6,4 odstotka več. Povprečni osebni dohodek je letos večji za 20,1 odstotka in znaša 2.457 din (republiško povprečje je 2.520 din). Nabavna vrednost osnovnih sredstev je večja za 9 odstotkov, zaradi povečanih odpisov pa je le za 0,3 odstotka večji. Zaradi naraščanja zaposlenosti se je torej vrednost tehnične opremljenosti na zaposlenega poslabšala od lanskih 70.160 din na 66.178 din. Zaloge so letos večje za preko 69 odstotkov. Terjatve do kupcev so porastle za 30,4 odstotka,.obveznosti do dobaviteljev pa .za 70,8 odstotka. Na proslavi dneva republike v domu upokojencev v Kočevju je nastopil mladinski oktet iz Klinje vasi Pod vodstvom Cveta Križa in pevke iz.Zeljn. (Foto: J. Primc) Sprehod skozi izhodišča Kaj predvideva osnutek izhodišč za pripravo družbenega načrta razvoja občine v obdobju 1976-1980 na posameznih področjih Nadaljnji razvoj gospodarstva v Srednjeročnem planskem obdobju 1976-1980 zahteva tudi izboljšanje ''sega, kar neposredno ali posredno Vpliva na povečevanje produktivnosti dela. vzgoja, izobraževanje IN VARSTVO OTROK Izobrazba zaposlenih, pa tudi pritok strokovno izobražene mladine ne ustrezata potrebam. V interesu ^ruženega dela je, dar v okviru samoupravne interesne skupnosti Potrdimo take programe, ki bodo ^dili k občutnemu povečanju ^•sega in kakovosti izobraževanja. Predvsem potrebujemo več kadrov s štednjo strokovno in poklicno izobrazbo, pa tudi z višjo in visoko izobrazbo. Štipendijsko politiko je treba prilagoditi tem potrebam. Na področju srednjega strokovnega šolstva bo treba v občinah Kočevje in Ribnica storiti nujno ukre-Pe za zagotovitev potrebnih kadrov v gospodarstvu. Predšolska vzgoja (mala šola) in varstvo teh otrok je družbena naloga. Zato naj bo v okviru realnih Možnosti dostopna otrokom že v četrtem in petem letu starosti. Napredek v osnovnem šolstvu bo Pomenilo tudi hitrejše uvajanje podaljšanega bivanja in celodnevnega Pfograma v šoli in s tem.v zvezi ureditev Šolske prehrane. To velja zlasti *a otroke iz oddaljenih krajev, ki so °dtujeni od družin, in za otroke, ki so takega varstva potrebni iz socialnih ali posebnih vzgojnih vzrokov. Vsem šolskim otrokom bo omogočeno obiskovanje popolnih, osem-razrednih osnovnih sol. Urejanju šolskih stavb v občini bo zaradi njihove starosti treba dati ustrezno mesto v programih za financiranje šolstva. Zaposlenim staršem je treba omogočiti čim bolj produktivno delo, strokovno usposabljanje in družbeno udejstvovanje. Zato sta vzgoja in varstvo posebno pomembna za razvoj občine. Delovni ljudje bodo za to zagotavljali potrebne materialne pogoje za uresničevanje nalog na podrqčju otroškega varstva neposredno prek samoupravne interesne skupnosti (SIS) otroškega var-'stva, ki bo v sodelovanju z drugimi SIS zagotavljala kompleksno # in usklajeno izvajanje sprejetih programov. • KULTURA Razvita samoupravna družba zahteva tudi kulturne, svobodne, moralno osveščene ljudi. Poleg svobodnega ustvarjanja na področju kulture bo treba gojiti tudi pravico do uživanja kulturnih dobrin, ki človeka plemenitijo in spodbujajo. Zato je, nujno, da še naprej samoupravno povezujemo interese delavcev in delovnih ljudi .v okviru samoupravne kulturne skupnosti zaradi hitrejšega širjenja vseh tistih kulturnih dejavnosti in oblik posredovanja kulture, ki so dostopne najširšemu krogu prebivalstva in ki najbolj prispevajo k širjenju nravstvenih vrednot ter socialistične zavesti. ZDRAVSTVO Učinkovito zdravstveno varstvo je pomemben pogoj za ohranjevanje in rast delovne ter obrambne sposobnosti delovnih ljudi. Zato bodo delovni ljudje v okviru interesne zdravstvene skupnosti zagotavljali svoje interese, združevali sredstva in usmerjali razvoj zdravstvenega varstva v skladu s potrebami in možnostmi. V bodoče bo treba nameniti sredstva za boljšo tehnično opremljenost zdravstvene službe in potrebno strokovno zasedbo. SOCIALNO SKRBSTVO Probleme s področja socialnega skrbstva bomo v bodoče učinkoviteje reševali v samoupravni skupnosti socialnega skrbstva, ki bo izpopolnila in razširila sistem družbenih denarnih pomoči ir jih usklajevala z življenjskimi stroški. Za socialno ogrožene in prizadete osebe bomo morali zagotavljati oskrbo v posebnih zavodih, zaposlovanje in rehabilitacijo. Zagotoviti bo treba prostore za stare in onemogle, pa tudi ustrezne strokovne službe. TELESNA KULTURA Telesna kultura je pomemben dejavnik hitrejšega in skladnega družbenoekonomskega razvoja, ki vpliva na razvijanje sposobnosti delovnih ljudi za produktivno delo, izboljšanje zdravja in obrambne pripravljenosti prebivalstva ter zbliževanje mladine. Za načrtnejše in učinkovitejše delovanje telesne kulture bodo delovni ljudje zagotavljali ustrezna sredstva s samoupravnim sporazumevanjem s samoupravno telesno-kulturno skupnostjo na podlagi programov. Z denarjem, zagotovljenim s samoupravnim sporazumom in drugače s pomočjo krajevnih skupnosti in šol, prostovoljnim delom ter Delitev družbenega proizvoda med OZD in družbo je letos ugodnejša za občinsko gospodarstvo, saj znaša delitveno razmerje 73,9:26,1 v korist gospodarstva, medtem ko je bilo lani 69,8:30,2. Nad polovico ali preko 53 odstotkov vsega družbenega proizvoda, ki je ostal gospodarstvu v občini, je bilo porabljenega za čiste osebne dohodke. Za amortizacijo je šlo okoli 22 odstotkov družbenega proizvoda, ostalih okoli 25 odstotkov pa predstavlja ostanek dohodka. Izgubo sta izkazali v tem obdobju OZD Trikon in TOZD Govedoreja, ki posluje v sklopu kmetijskega gospodarstva ZKGP. Za Trikon je bilo pojasnjeno, da je devetmesečno izgubo’ 1.476.873 din do konca oktobra zmanjšal na okoli 520.000 din za kmetijsko gospodarstvo pa, da je kot celota poslovalo brez izgube. Komunisti so med razpravo o gospodarjenju v občini poudarili predvsem, da je gospodarstvu potrebnih še več sposobnih kadrov, da je treba čimprej doseči združevanje oziroma povezovanje gozdarstva, lesne in kemične industrije ter da je treba posebno pozornost posvetiti razvoju ključnih OZD. Posebno je bilo poudarjeno, „naj bi območje kočevske in ribniške občine ne bilo bela lisa na zemljevidih načrtovanja razvoja Slovenije". Vsa druga območja so namreč povezana v zaokrožene razvojne celote, ti dve občini pa ne. Zato so komunisti menili, da se morajo zanesti predvsem na svoje sile in znanje, vendar se pri tem ne bodo zapirali v občinske meje. Žal sta bila v razpravi nekoliko premalo konkretno obdelana gospodarjenje in bodoči razvoj v luči zadnjih partijskih sklepov o krepitvi gospodarstva in varčevanju. J. PRIMC samoprispevkom, bo potrebno v bodočem obdobju zagotoviti izgradnjo športnih objektov in igrišč v Kočevju, podeželskih središčih in drugih večjih naseljih, predvsem v krajih z osnovno šolo. URBANIZACIJA V bodočem srednjeročnem programu bo dan poseben poudarek skladnejši usmeritvi gospodarskega in socialnega razvoja vse občine, se pravi postopnemu zmanjševanju razlik med mestom in podeželjem. . STANOVANJSKA IZGRADNJA Stanovanjska graditev posredno vpliva na razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti, zato bomo namenjali zanjo iz osebnih dohodkov in sklada skupne porabe v povprečju več kot doslej. Za stanovanjsko gradnjo, ki bo preležno v družbenem lastništvu, je treba čimprej zagotoviti lokacije. Že letos bo naročen zazidalni načrt, ki bo omogočil na enem območju stanovanjsko graditev za bodoče srednjeročno plansko obdobje. Hkrati bo še naprej mogoča usmerjena stanovanjska graditev na območjih, ki jih bo stanovanjska skupnost pravočasno zagotovila. Delavce, ki bodo kupovah stanovanja v blokovni gradnji, naj stanovanjska skupnost spodbuja z ugodnejšimi pogoji za najemanje posojil. V naslednjem petletnem obdobju bomo zgradili vsako leto najmanj okoli 110 -stanovanj v družbenem in zasebnem sektorju oziroma okoli 550 stanovanj v petih letih. Delovne organizacije naj grade tudi samska stanovanja, predvsem za mlade delavce, ki bi prišli iz drugih krajev in bi tako zapolnjevali primanjkljaj delovne sile. Stanovanjska skupnost bo skrbela, da bo stanovanjska graditev hi- Krajevna skupnost (KS) Kočevje-mesto, ki je gotovo med najuspešnejšimi v Sloveniji, bo maja prihodnje leto prvič podelila priznanja najzaslužnejšim občanom. Naročili so že 100 bronastih plaket mesta Kočevje, po 50 srebrnih in zlatih plaket mesta in 12 kipov „bronasta Jelka“, ki so tudi najvišje priznanje krajevne skupnosti. Upravni odbor sklada je že začel evidentirati možne kandidate za priznanja. Ko bo zbral vse predloge, se bo dokončno odločil koliko posameznih priznanj bo podelil in komu. Prvič bo podeljenih nekoliko več priznanj, kot na prihodnjih podelitvah, ki bodo vedno ob krajevnem prazniku 4. maja. Prav je namreč, da bi se tokrat spomnili vseh, ki so prispevali k napredku mesta, a se jih doslej ni še nihče spomnil, oziroma se jim oddolžil. Vendar pa priznanj spet ne sme biti preveč, saj bi imela potem manjšo veljavo. Že prvi predlogi so namreč pokazali, da je med evidentiranimi možnimi kandidati za priznanja tudi nekaj takih, ki so za razvoj in napredek KS delali po svoji službeni dolžnosti in so bili za to delo tudi plačani. Taki vsekakor ne sodijo med kandidate za priznanja, kot tudi tisti najbrž ne, ki so zaslužni delavci v TOZD, v občinskih političnih organizacijah ali morda še kje, saj taki delovni ljudje in občani sodijo med kandidate za delovna odlikovanja, priznanja in nagrade. Prav gotovo pa sodijo med kandidate za priznanja KS tisti občani, ki so delali za razvoj in napredek KS v svojem prostem času in brezplačno. Čim večji je bil njihov prispevek, tem višje priznanje zaslužijo. J. PRIMC Od otrok do pokopališča Vse, kar potrebuje občan od rojstva do smrti, za* . jema program krajevne skupnosti Kočevje Na nedavnem zboru občanov mesta Kočevje, kije bil zelo slabo obiskan, je bU sprejet tudi delovni program KS Kočevje za prihodnje leto, ki je zelo obsežen, saj vsebuje praktično vse, kar potrebuje občan od rojstva do smrti. Zaradi obsežnosti programa lahko tokrat naštejemo le njegova poglavja: prostorsko načrtovanje, promet, komunalna dejavnost, varstvo narave in okolja, turizem, stanovanjsko gospodarstvo, investicije, SLO, civilna zaščita, samoupravno sporazumevanje in samoupravljanje v KS, kultura in prosveta, otroško varstvo, socialnozdravstveno varstvo ostarelih in invalidov, pokrajinski muzej, Šeškov dom, družbena samozaščita in osrednje pokopališče. PLAZNIK KS V statutu krajevne skupnosti Kočevje, ki je bil sprejet pred kratkim, je določeno med drugim, da bo praznik KS 4. maja. Prvič ga bodo praznovali že prihodnje leto, in sicer v spomin na osvoboditev Kočevja pred 30 leti. Vsak občan, ki želi kaj več zvedeti o tem načrtu ah le o posameznem poglavju, lahko to zve na upravi KS, kjer sprejemajo tudi predloge občanov za srednjeročni program razvoja KS v obdobju od leta 1976 do 1980. NASELJE MONTAŽNIH HIŠ Na popolnoma nekoristnem zemljišču v Mestnem logu v Kočevju bo v bližnji prihodnosti zraslo naselje montažnih hiš. 53 članov kolektivov raznih kočevskih podjetij se je združilo v zadrugo. S preko 6.000 urami prostovoljnega dela so zemljišče usposobili za gradnjo. Do vsake gradbene parcele so napeljali vodo in elektriko. Kljub muhastemu vremenu je prvih 5 montažnih hiš že postavljenih. Do marca prihodnjega leta bodo postavljene vse hiše, saj so že vsi zabetonirali temelje in prvo ploščo. F. BRUS trejša in relativno cenejša ob enaki ali celo boljši kakovosti stanovanj. To bo mogoče zaradi večje specializacije gradbenega podjetja, večje uporabe sodobnih gradbenih elementov, industrializacije zaključnih gradbenih del in z uvajanjem novih tehnoloških sistemov. Pri tem se bo treba posluževati dosežkov raziskovalnega dela na tem področju. ELEKTRIKA Za razvoj gospodarstva v občini bo treba zagotoviti več električne energije. Financiranje elektrifikacija je upoštevano v samoupravnem sporazumu, ki so ga sprejela delovne organizacije v občinah Kočevje in Ribnica, katere bodo delno sofinancirale to izredno pomembno investicijo. PRESKRBA Z VODO Rešitev tega problema bo možna le,*če bomo v obstoječe vodovodno omrežje vključili nove vodne izvire na območju občine Ribnica. To bo združeno z novimi stroški, kar bo potrebno upoštevati v višji ceni vode oziroma prispevku za razširjeno reprodukcijo. Vodo je treba zagotoviti tudi podeželju. Zato bo iz uvedenega samoprispevka za obdobje 1974-1979 zagotovljenega nekaj denarja za vodovode na območju krajevnih skupnosti Banja Loka, Mczelj, Vimoh, Osilnica, Livold (Zajčje polje, Črni potok), Draga in Struge. Potrebna pa bodo še druga sredstva: posojila in udeležba občanov v prostovoljnem delu. ODVAJANJE IN PREČIŠČEVANJE ODPLAK, VODOTOKI Gradnja osrednjih čistilnih naprav v Kočevju se je začela. V letu 1975 bo predvidoma dokončana I. faza (mehanično čiščenje). Gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja bomo nadaljevali v naslednjem srednjeročnem obdobju, za kar bo potrebno zagotoviti dodaten denar, zbran z ustrezno odškodnino za uporabo javne kanalizacije in čistilnih naprav ter posojil. Nadaljevali bomo tudi urejanje vodotokov, predvsem. Rinže, ki je zaradi nizkih in poplavnih voda najbolj problematična. CESTE Na območju občine je 117, 6 km regionalnih cest in 167,6 km občinskih cest. Od tega je posodobljenih (asfaltiranih) regionalnih cest (če upoštevamo II/325 v odseku Livold-Brod na Kolpi, ki jo še posodabljamo, in posamezne odseke cest skozi naselja) 45,6 km in občinskih cest (vključno leta 1974) 12 km. Občinska skupščina in izvršni svet se bosta zavzemala, da bosta čimprej posodobljeni še cesti Kočevje-Dvor in Livold-Črnomelj, pa tudi druge. Krajevne skupnosti bodo nadaljevale asfaltiranje cest skozi naselja v zvezi s programom za izvajanje del iz sredstev samoprispevka in drugih udeležb. ŽELEZNICA Glede na to, da bo rudnik rjavega premoga Kočevje še obratoval in bo še nadalje uporabljal -železnico za prevoz premoga ter da bodo tudi ostale delovne organizacije potrebovale železnico, proge tudi po letu 1975 ne bi smeli ukiniti. Z Železniško skupnostjo bo zato potrebno doseči ustrezen sporazum za nadaljnje nudenje transportnih uslug. Poleg tega do treba progo primemo urediti in usposobiti tudi za zahtevnejše prevoze. toije prikolic, pa ne na moiju, ampak v Brežicah pred tovarno 4V. Ze nekaj dni jih pridno nalagajo na vagone in jih razpošiljajo upcem v tujini. (Foto: J. Teppey) „TIHI REFERENDUM" Delovni kolektiv motela na Čatežu se počuti kot doma, odkar je na referendumu glasoval za združitev z ljubljanskim Petrolom. Gostinci torej niso več najemniki v tujih prostorih, ampak člani TOZD podjetja Petrol. PRIZNANJA KOT ZAHVALA Za delo v krajevni skupnosti so pokazali ljudje v Pišecah in okolici veliko volje. Najprizadevnejšim domačinom in tistim, ki so jim pomagali, so v zahvalo podelili priznanja. Upoštevali so zavzetost na različnih delovnih področjih. Priznanja so prejeli: Jože Bibič, Mihael Bremse, Ivan Cizelj, Marija Dušič, inž. Karl Filipčič, Ivan Kavčič, Henrik Kla-bučar, Jože Ogorevc, Marjanca Ogorevc, Miha Ogorevc, Ivanka Ostrelič, Milan Podgoršek, Ivan Su-šin, Jože SotelšekL Ivan Seler, Miha Šekoranja, Franc Šetinc, Ferdo Šepetave, Ignac Strucelj, Jože Tavčar, Martin Valant, Miha Varlec, Rudi Verstovšek, Ivan Videnič, Marjan Vučajnk in Jože Zorčič. Vinogradniki vabijo na pokušnjo Včeraj so na Čatežu odprli vinsko razstavo - Velik odziv od vsepovsod Letošnji praznik vina na Čatežu združuje razstavo vinskih vzor-ev, kulinarično razstavo in razstavo vinogradniških pripomočkov preteklosti in sedanjosti. Namen prireditve je predstaviti to turi-tično območje širšemu krogu ljudi. Vinogradniki smo že lani Budič s Čateža je prepričan, da pozdravili pobudo organizator-<;v praznika, saj take razstave /zbujajo zanimanje za dobro, oristno domačo kapljico, ki je rasla v vinogradih od Gorjan-ev do Bizeljskega,“ meni kmet .Sevnik, član pripravljalnega >dbora, in brž doda še tole obetajočo obljubo: ,,Na tej prireditvi bomo obi-kovalcem zares natočili čistega ina, bodisi cvička, bodisi bi-celjčana.“ Lani so vinogradniki poslali v iceno 106 vzorcev. Letos bo xlziv gotovo večji, saj so pova-3ili k sodelovanju vinogradnike 5 širšega območja. Gostilničar je december primernejši za ocenjevanje vina kot november, zlasti letos, ko se je zaradi slabega vremena trgatev zakasnila. Razstavljavci vin bodo prejeli priznanja in nagrade. Enako velja za udeležence na razstavi kuharskih izdelkov. K sodelovanju so povabili gostince iz zasebnega in družbenega sektorja ter gospodinje. Prikazali naj bi predvsem jedi, ki jih gost lahko dobi ob vsakem času. Obiskovalci Praznika vina imajo tokrat na voljo več prostora in se bodo lahko dlje časa zadržali na prireditvi. Postreženi bodo po domače, s kloba- Izdelki obrata Agrotehnike NOVO V BREŽICAH S POPUSTOM IN NA KREDIT. - Predsednik delavskega sveta ljub-'anske Elektrotehne Milan Pirc je a otvoritvi trgovine v Brežicah izja-il, da predvidevajo v novi posloval-ici nekatere stalne popuste. Omenil ; tudi različne možnosti za kredit-e nakupe. Obljuba torej dela dolg. MNOZlCNO. - V letošnjih de-ivskih športnih igrah je sodelovalo 4 osnovnih organizacij sindikata s 3 ekipami. V enajstih panogah seje omerilo 421 zaposlenih. Največ ave je požel Remontni zavod Bre-ina, ki je zmagal kar v štirih disci-linah. Zmagovalci so dobili prehod-e pokale in praktične nagrade. IZ ČIGAVEGA ZEPA? - Veliko elavcev iz brežiške občine se vozi a delo z avtobusom. Večini ne ovrnejo stroškov, zato občinski ndikalni svet opozarja na predlog ove sindikalne liste. Ta predvideva, a bi plačal posameznik po 30 din a mesec iz svojega žepa, stroške, ki presegajo to vsoto, pa bi bila dolžna povrniti prizadetim delovna organizacija. USPEŠNO LETO. - Združenja rezervnih vojaških starešin imajo za seboj plodno obdobje, katerega uspehe bodo ocenjevala na letnih delovnih konferencah. Rezervni častniki' in podčastniki brežiškega združenja so zaključili praktično izpopolnjevanje na strelišču pri Malencah. Svoje znanje so preizkusili v streljanju s pištolo in polavtomatsko puško. GIMNAZIJCI V DRAMI. - Dijaki brežiške gimnazije so si pred dnevi ogledali uprizoritev avtobiografskega dela ruskega dramatika Sergeja A. Najdenova (1868 -1922) v ljubljanski Drami. Delo je režiral Andrej A. Gončarov, ki so mu 1971 v Sovjetski zvezi za zasluge na področju gledališke umetnosti podelili naslov narodnega umetnika. sami, koruznim kruhom in vinom po izbiri. Pri organizaciji prireditve pomagajo kolektivi motela Petrol, Cateških Toplic, Slovina — TOZD Brežice, Bizeljskega, Posavja, Agrarie in drugih. Finančno podporo sta dala izvršni svet občinske skupščine in sklad za turizem in gostinstvo. Praznik vina želijo turistični delavci postopoma razviti v I medrepubliško prireditev, j j Kakor noč in dan Predraml]ene Pišece Za deseto obletnico obstoja pišečke krajevne skupnosti se njeni občani lahko postavijo z marsičim. Zelja po napredku je zdramila ljudi, da so vsak po svojih močeh pomagali k preobrazbi Pišec in okoliških vasi. Povezala jih je v skupnih akcijah za vodovod in ceste, za urejanj^ gasilskega doma, okolja ob novi trgovini, kanalizacije, šole, mlina in Gabernice. Čez noč je izginilo malodušje, ki ga je v mnogih povzročal občutek zapostavljenosti. Živeli so na koncu sveta. Od tam naprej ni bilo več nobene ceste. Ko so se zavedeli, da so tudi sami svoje sreče kovači, se jim jt prihodnost pokazala v lepši luči. Mnogo jim pomeni cestna povezava z Bizeljskim, ki jo že podaljšujejo v drugo smer, iz Pišec proti Sromljam, in tako odpirajo dostop med lepote tega predela. Z veseljem seštevajo vrednost novih pridobitev. Končna vsota se približuje petim, milijonom, vsoti, o kakršni si včasih še sanjati niso upali. Zadovoljni in ponosni so, da so prišli tako daleč. Manjka jim samo še asfalt skozi vas, toda zanj ni finančnih ovir. Vreme jim je preprečilo načrte, zato jim zakasnitev ne dela prehudih skrbi. Upajo, da se jim bo kmalu uresničila tudi želja po asfaltu na cesti proti Globokemu in Brežicam. Ta cesta je zares slaba. Se dobro, da so si priborili delavski avtobus pred zimo, saj je pot s kolesom ali mopedom zelo zelo naporna. J. TKPPEY REKORDEN ODKUP - Četudi leto še ni končano in imamo podatke Šele do konca oktobra,' lahko že sedaj zapišemo, da bodo tokrat v občini odkupili- rekordne količine mleka. Doslej so ga zasebni pridelovalci na 62 zbiralnicah oddali že več kot 2 milijona litrov. Tud* S strojem gre hitreje. Posnetek je iz vasi Kalce — Naklo, kjer si vaščani napeljujejo vodovod-zavzeto pomagajo s prostovoljnim delom. (Foto: Jožica Teppey) Kombinirana plinsko-parna elektrarna v Brestanici bo začela obratoval novem letu - Pokrivala bo sezonske primanjkljaje in izpade v mr^r Izteka se leto, odkar so se v Brestanici lotili zemeljskih del za rekonstrukcijo elektrarne. Zdaj zaključujejo glavni objekt in skladišče goriva z rezervoaiji. Vrednost investicije je 400 milijonov dinaijev. Gradbena dela je močno oviralo slabo vreme od avgusta do oktobra. V teh treh mesecih so našteli 59 deževnih dni. — Prav to deževje nas je sti- jim pa mogli izogniti pri gradbe- snilo. Še vedno upamo, da bomo do zahtevanega roka izpolnili obljubo in da bo kombinirana plinsko—parna elektrarna začela obratovati z novim letom — pojasnjuje Ivan Kovačič, namestnik vodje investicij. Objekt najbrž ne bo popolnoma dokončan. Obratovanje bodo omogočili z izjemnimi ukrepi za dovoz goriva. Gradbena dela opravlja Pionir, montažo pa mariborsko podjetje Hidromontaža. Vsa oprema je o pravem času prispela na gradbišče. Kupili so jo na posojilo pod zelo ugodnimi pogoji, s 6,5-odstotnimi obrestmi na osemletno odplačilo. Pogodbe so bile sklenjene za dokončno ceno, zato podražitve ne pridejo v poštev, niso se KAKO SO VOLILI V KRŠKI OBČINI? V delovnih kolektivih so volili delegacije tri dni. Večina je opravila volitve že v četrtek. V petek sta volila kolektiva Kovinarske in gozdnega obrata v Kostanjevici, v soboto pa delavci gradbenega podjetja Pionir. Od 7162 vpisanih volivcev jih je glasovalo 6269 ali 87,53 odst. Zvedeli smo, da je ta odstotek ob upoštevanju upravičeno odsotnih precej boljši, nekaj nad 98. V nedeljo je na 108 voliščih krajevnih skupnostih od 18821 vpisanih volivcev glasovalo 16405 občanov ali 87,16 odst. Ob 15. uri je zaključilo delo že 29 volišč. Večina je prihajala dopoldne. Ob 12. uri so zabeležili 70,2-odst. udeležbo. Pri končnem rezultatu ne smemo pozabiti, da je v volilnih spiskih okoli tisoč zdomccv. KDO JE V KOMISIJI ZA SREDNJEROČNI PROGRAM? Za pripravo srednjeročnega programa občine Krško je imenovana enajstčlanska komisija, ki ji predseduje Silvo Moscr iz Elektrarne v Brestanici. Člani so Pavle Krošelj iz Celuloze, Ivanka Kovačičv iz Preskrbe, Andrej Kovačič kot predsednik kmetijskozemljiškc skupnosti, Koorad Zupančič in Agrokombinata, Franc Pušnik, Ivan Glogovšek iz Dolenjske banke, Alojz Urck iz občinske uprave, Olga Kožuh s socialnega skrbstva, Zdenka Lipuž in Sonja Kostevc iz plansko-analit-ske službe občinske skupščine. Komisija bo pritegnila k sodelovanju Ekonomski center iz I Maribora. . nih delih. Opremo so uvozili iz Združenih držav Amerike, iz Francije, Avstrije in Nemčije. Brestaniška elektrarna bo po rekonstrukciji obratovala s skupno močjo 96 MW (megavatov). Pokrivala bo sezonske primanjkljaje in 12 proizvodnih enot v sistemu. S svojo deln bo obratovala 5 tisoč o ur na leto, da bo napetostne razmere n ju Posavja in Dolenjs predel je izredno ga je že do izpadih ter ga teme. JOŽICA Na slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za v Krškem so predstavniki posavskih občin vrsto uglednih gostov, med njimi predsedstva CK ZKJ Staneta Dolanca (des komunistov Slovenije Franca Popita (na Teppey) KRŠKE NOVICE NOVO ZNANJE - 61 slušateljev je te dni v organizaciji mladinskega aktiva v Podlogu opravilo izpite iz prve pomoči. Znanje, ki so ga pridobili pod strokovnim vodstvom krškega Rdečega križa, bosta uporabili tudi dve 6-članski ekipi prve pomoči v okviru civilne zaščite. KONEC IGER - S tekmovanjem moških ekip v malem nogometu so zaključili občinske delavske športne igre. Slovesnost z razglasitvijo rezultatov ter podelitvijo pokalov in priznanj ekipam in posameznikom bo sredi meseca v prostorih hotela „Sremič**. SE EN AKTIV - Na pobudo mladih v senovskem rudniku rjavega premoga je bil minuli teden sestanek, na katerem so sklenili, da čim prej ustanovijo aktiv. Le-ta se bo vključil tudi v konferenco mladih delavcev, ki so jo ^ ustanovili že v zaCt OBNOVA NAPRCD^ s to so zasebni v,n0^.:ja pri. čjo TOZD kooperativi „Agrokombinatu hektarjev površin, 2 načrtujejo novih •? . ' gSSfa okoli '200 gospod^ c zemljišč so že Prl9eKrUarja' ključih ob koncu ie nlal je tudi dovolj ^„unova ^ sadik, tako da bo ( P- brez vsakršnih zastoj - Se dva vrtca " srednjeročnega nac škega varstva, ki r konca prihodnjega občini zgraditi še usta« cu in Krškem. Oo „ žitvah pa bodo m tniini tega tvičrta z “Ou, podpreti vsi delovn* i ljudje- BREŽIŠKE VESTI Krn organih vrsto stvari, akcija, da je ^na hiša za TREBANJSKE NOVICE V tisku veliko beremo o razveseljivih uspehih pri gradnji stanovanj z denatjem solidarnostnih skladov ali združenih sredstev delovnih organizacij. V trebanjski občini pa še vedno niso zasadili lopate. Poglavitna težava je gmotne narave. Stanovanjski skupnosti pod pred- sedstvom Janeza Mihevca, posebno njenemu izvršnemu odboru, ne manjka volje, da bi kar najhitreje prišli do prepotrebnih stanovanj. V kratkem času dela skupnosti so se lotili že vrste akcij, vendar niso uspele. Krivda pa ni na njihovi strani. Konec letošnjega maja so delovnim organizacijam poslali vprašalnike, s katerimi so skušah zbrati podatke o tem, koliko stanovanj bi v posameznih kolektivih kupih. Rok za odgovore so v kolektivih zavlekli kar za mesec dni. Po takrat ugotovljenih podatkih in možnostih nakupa stanovanj iz solidarnostnih, borčevskih in upokojenskih sredstev bi bilo treba v Trebnjem zgraditi 34 stanovanj, na Mirni 20 in v Mokronogu 8. Da ne bi izgubljali časa z izdelavo projektov, so se nameravali poslužiti že izdelanih načrtov, mogoča pa bi bila le gradnja za trg. Investitor SGP Grosuplje teija vnaprej predpogodbe za kar 90 odst. kupcev stanovanj. Težave so nastale pri uporabi denarja iz združenih sredstev, kjer bi s poprečno 25-odstotno lastno soudeležbo lahko kreditirali le 19 stanovanj. Izhod bi bil v tem, da bi delovne organizacije zmanjšale število stanovanj, povečale lastno soudeležbo (potrebno bi bilo kar za 50 odst.!) ali pridobile dodatna posojila. O tem je skupnost organizacije združenega dela obvestila 5. septembra, samoupravni organi bi se morali odločiti, priložili so tudi možne tlorise. Predstavniki stanovanjske skupnosti so kolektive tudi obiskali, vendar sta od 10 organiza- SPET. KMETIJSKA PREDAVANJA V ponedeljek so se pričela letošnja kmetijska predavanja za kmečke gospodarje. V tem tednu jih bodo izvedli na Trebelnem, Mokronogu, Dobrniču in Dol. Nemški vasi. V prihodnjem tednu bodo sledila predavanja v Knežji vasi, Selih-Šumberku, Velikem Gabru in Veliki Loki. Ob koncu meseca bodo to izobraževanje priredili še v Trebnjem in Šentrupertu. Strokovnjaki trebanjske Kmetijske zadruge in kmetijske šole Grm bodo vodili razgovore o proizvodnji krompirja in živinoreji. Pri slednjem bodo posvetili skrb zlasti pitanju živine z domačo krmo, dodali bodo tudi napotke za zdravljenje živali. To bo hkrati priložnost za razgovore o posodabljanju kmetij v prihodnjem letu in o kmetijskih problemih nasploh. Skrb za lepoto domačij Komisija šentruperškega turističnega društva je ocenjevala nad 40 domačij cij združenega dela, ki združujejo denar v občini, odgovorih le miren ska DANA in KPD Dob; razen tegf še trije, ki sredstev ne združujejo a občini: TOZD Kolinske na Mirni Elektro Celje (od podjetij, ki je še \ izgradnji - Ljubljanske opekarne) ir Zdravstveni dom Novo mesto. Priprave za gradnjo blokov se na daljujejo, najbliže začetku gradnje so na Mirni. Naročili so lokacijsko dokumentacijo in projekte. V Treb njem imajo težave z lastnikom zemljišč ob sedanjih blokih, rešitev bc verjetno treba iskati v okviru obstoječega zazidalnega okoliša. Minul: petek so se pogovarjali s predstavni ki Dolenjske banke o pridobitvi po sojil. A. ŽELEZNIK SE NOVI ODBORI ZADRUŽNIC Kmetijska zadruga Trebnje je bila v minulem letu v posameznih krajih občine pobudnica z£ ustanovitev štirih odborov žem zadružnic. Letošnjo zimo jil nameravajo ustanoviti še pet Predvidoma sredi januarja naj b se začela tudi predavanja z; kmečke žene. Lani so bila iz redno dobro obiskana. KAM Z MALO ŠOLO? Če bodo hoteli v Trebnejm po daljšati malo šolo od 100 na 140 ur bodo imeli nemalo težav. Se bolj bc namreč primanjkovalo prostora. Kei imajo pete razrede v Dolnji Nemšk vasi, tam seveda nimajo prostora nit za malo šolo. Na oddaljenih podružničnih šolah, kjer bi prostor sicei bil, imajo drugačne težave: tam jim še za pouk manjka učiteljev. ŠENTLOVRENC: ZA BOLJŠO CESTO Na nedeljskih volitvah so občani krajevne skupnosti Šentlovrenc izvedli še posebno glasovanje za uvedbo petletnega samoprispevka za razširitev in asfaltiranje ceste Mala Loka — Gornje Prapro-če z odcepom Veliki Videm — Jarm. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 77,62 odst. volivcev. Predvidena vrednost del znaša 2,6 milijona dinarjev, občani bodo s samoprispevkom zbrali 970.000 dinarjev. boštanjske osnovne šole v glavnem sami vodijo poslovanje šolske knjižnice, ki je v osrednjem šolskem skupnem prostoru. Za nadaljnjo gradnjo šol v občini bi morala ?^t.i. v*re 23 posojila, kot se je predvidevalo ob izglasovanju samoprispevka. Na sliki: Knjig minuli četrtek. (Foto: Železnik) loČMii so roki za ukrepanje irektorjev TOZD in OZD ponovno opozorilo na resolucijo 7. kongresa ZKS o manj razvitih etslc« N kom-*U ^ktoijev s političnim aktivom občine, ki ga e °bčinske konference ZK 2. decembra, so spre- zavz P°membne za sedanji politični čas. . eli za več akcij. 'njega poslovnega leta jih bo treba tudi sprejeti. Glede stabilizacijskih prizadevanj v republiki in državi so se zavzemali ta r-caa tudi no' tu^ri2ade,vanja se . izvršni svet, m celoten dele- *i tudi zdru-de-ešitve leta. 1Ja Prih£« “eoa “vesti .Piffif^ieta. Se ,in (jJf1 ustavljanje k T07n°* n*b Pro' >ži,f0ZD-«e- “ ; dn i- P°zornost - k°nca prihod- 0ČR firS2113 Zorka fiJiZbora fcrajev-StU(& skupščine ort> 50 na se-‘vil, T^aeije ZK JisiaS&sss a je za s tega avtobusni fiuč1i6dniZacija ZK ^osti razvijal se uredile Studenec, je kot delegat, “med dveh niški KRMELJ, TRZISCE, ŠENTJANŽ: REFERENDUM USPEL Glasovanje občanov za asfaltiranje cest med temi kraji na nedeljskih volitvah je uspelo nad vsemi pričakovanji. Najvišji odstotek volivcev za uvedbo petletnega samoprispevka je bil v Krmelju, kar 86,18, tudi V obeh ostalih krajevnih skupnostih, ki zajemata mnogo večje območje, ne zaostaja mnogo: v Šentjanžu je glasovalo za samoprispevek 83,5 volivcev, v Tržišču pa 82,8 odst. Enotnost občanov vseh treh krajevnih skupnosti nedvomno kaže pripravljenost, da tudi z denarjem prispevajo k napredku svojih krajevnih skupnosti. 22. decembra bo podoben referendum tudi v krajevni skupnosti Bučka. DOBRO OBISKANI ZBORI KOOPERANTOV Minuli teden so bile v Tržišču, Šentjanžu, Sevnici in Studencu zbori kooperantov, kjer so govorili o invalidskem in pokojninskem zavarovanju kmetov, novostih statuta kmetijskega kombinata, izmenjali so tudi mnenja o željah po kmetijskih strokovnih predavanjih, ki jih bo služba za kooperacijo pri sevniškem Kmetijskem kombinatu pripravila to zimo. Se Cesta oV blla Slovesn0 ^evnica- Vhi«. izročena odstrani table za toJ1*.^ s‘cer l°da kakšen tuj Po tabli b. strani in £VJe, bi pre-kilometrov. 'A CESTI -nedeljo so Plovno akcija novi cesti del obra-n^mož. Kar "* ■» bo d?volj mani®!.! Sfto iških PABERKI prehodov. Sedanji številni prehodi so hudo breme za občinski proračun. LOVCI ZA ZAŠČITO RAC -Lovska družina Boštanj ugotavlja, da velike divje race mlekarice postajajo v loviščih že silno redke, zato sc zavzemajo za začasno prepoved lova teh živali. Z vlaganjem rac so skušali število divjih rac povečati, ker pa se gibljejo tudi po drugih loviščih, bi bila učinkovita le prepoved lova na območju vse občine. Zakon o lovstvu omogoča, da občinska skupščina ali tudi pooblaščeni organ lahko izda prepoved lova divjadi, ki je redka ali kako drugače koristna. POMANJKANJE TRGOVCEV -V prostorih, kjer je pred preselitvijo delovala podružnica Ljubljanske banke, nekoč pa so tu že bile trgovine, bi sevniško Trgovsko podjetje odprlo prodajalno avtomobilskih delov, vendar kljub razpisu še vedno niso našli poslovodje. za enoten, usklajen ekonomski mehanizem, ki naj bi deloval predvsem pravočasno. Za izvajanje je potrebno sporazumevanje, posebno v delegatsko oblikovani gospodarski zbornici. Ugotovili so, da velike naložbe v infrastrukturo, v kar so zajeta predvsem večja republiška središča, še bolj krepijo položaj teh središč; spričo tega obstaja nevarnost, da bodo manj razvita območja še osiromašena. Menili so, da bi bilo treba ta vprašanja bolj predstavljati širši družbeni skupnosti, kar je dolžnost tudi delegatov v republiški skupščini. A. ŽELEZNIK Ni primere! Nova boštanjska šola bogati šolsko delo V letošnjem šolskem letu se je v novi šolski zgradbi še bolj razmahnila dejavnost krožkov; pretežni del šole je namreč popoldne prost. Šolsko športno društvo je veliko pridobilo z novim igriščem. Sedanjih možnosti ni mogoče primeijati s prejšnjimi," je dejal o življenju v novi šoli ravnatelj Ivan Šnuderl. Prvič so v Boštanju lahko izvedli pravi kabinteni pouk. Na voljo so vsi najsodobnejši učni pripomočki. Bojazen, da bi nenehna selitev učencev iz razreda v razred povzročala težave, je takoj odpadla. Uogtovili so, daje tak pouk učencem silno všeč. „Vsaka učilnica je zdaj svet zase, ni več nekdanje enoličnosti. Nova šolska stavba ima v pedagoškem pogledu še to veliko prednost, da krepi zavestno disciplino učencev. Iz dneva v dan opažam, da učitelji in učenci radi ostajajo v šoli. Posamezne dejavnosti, npr. v šolskem športnem društvu, se odvijajo tako rekoč sleherni dan,“ z zadovoljstvom ugotavlja ravnatelj. IVAN ŠNUDERL: „Vsakdo je rad v taki šoli!“ Novosti, na primer vsem dostopna knjižnica v osrednjem ‘prostoru šole, kabineti in drugo, torej lepo poživljajo učno vzgojno delo, kar potrjuje, da je denar občanov iz samoprispevka dobro naložen. ‘ A.Ž. stanovanjska gradnja se v zastoju Kljub prizadevnosti stanovanjske samoupravne skupnosti gradnja še ra stekla > Spomladi začetek na Mirni in morda tudi v Trebnjem Skrbno urejena okolica domačij ne vzbuja le prijetnega občutka med tistimi, ki te kraje slučajno obiščejo, temveč predvsem tudi med krajani samimi. V Šentruperta krajevni skupnosti opažajo lep napredek. Kot kaže, je za to zaslužno tudi prizadevno turistično društvo. To je še toliko bolj razveseljivo, saj gre za prizadevanja na vasi. Prvi trije letošnji nagrajenci — priznanjo so prejeli ob proslavi dneva republike — izhajajo iz starejših družin, večinoma upokojenskih. Med tistimi, ki so prejeli pohvale, so tudi kmetje. Prvi trije nagrajenci so nam o tem rekli: IVAN ZAVRL, invalidski upokojenec, Straža: „Radi imamo red. Kolikor moremo, skrbimo za to že vsa leta, odkar smo uredili hišo. K lepemu videzu prispevajo tudi domače, marsikdaj povsem preproste rože. Pri vsem se ni mogoče IVAN ZAVRL: „Kroparska lučka, ki sem jo dobil za nagrado, mi je ljubša od denaija, saj bo trajen spomin.“ izogniti stroškov; treba je kupovati pesek, vsako leto po dvoje grabelj itd. Pri tem sodelujemo vsi v družini, tudi sin.“ Za Antonijo Pagon iz Šentruperta pravijo v kraju, da ima dom vse leto v rožah. Sama je o tem govorila bolj skromno in se čudila, da so izbrali prav njo, ko je v kraju še toliko lepo urejenih vrtov in hiš. Vendar ji priznanje vliva še več volje. Naročila je še druge rože. Žal ji že nekaj jeseni ne da miru tat, ki so mu pri srcu hortenzije; le-te je pred hišo zasadil še pokojni mož. HVALEŽNI GRADITELJI Gradbeni odbor vodovodi .Vrh—Lakenci je še posebne hvaležen nekaterim delovnim organizacijam in posamezni kom, ki so podprli njihovo akcijo. Pomagali so jim: Rog - zavod za rehabilitacijo invalidov Novo mesto, Commerce Ljubljana, Minerva Žalec, Papirogra-fika Ljubljana, Zavarovalnica Sava — enoti Krško in Novo mesto, Kmetijska zadruga Trebnje, Gozdno gospodarstvo -TOZD Puščava, občinska skupščina Trebnje in krajevna skupnost Tržišče. Peter Deu iz Mokronoga je odboru omogočil brezplačen razrez lesa. SPOMNILI SE BODO OSAMELIH - Za novoletne praznike bodo po osnovnih organizacijah Rdečega križa obiskali in skromno obdarovali ostarele in osamele. Po nekaterih šolah so se vključili v priprave tudi mladi člani Rdečega križa z raznimi zbiralnimi akcijami. Po osnovnih organizacijah Rdečega križa bi lahko prišli do najnujnejšega denarja tudi s pobiranjem članarine. DPM: ŠE VEDNO ISTO VODSTVO — Že vrsto let so v vodstvu občinske organizacije Društva prijateljev mladine isti ljudje, ker ni bilo občnega zbora. Stekla so prizadevanja, da bi slednjič le sklicali občni zbor, kar bi bilo preostalim dejavnim članom organizacije pomoč za boljše delo. POČASTILI BODO TUDI PRAZNIK ARMADE - Po krajevnih skupnostih se te dni vrstijo preda- vanja o družbeni samozaščiti iz programa usposabljanja občanov za splošni ljudski odpor. To bodo povezali tudi s praznovanjem 22. decembra, praznika naše armade. NI ZA DVA MOSTIČA - V se kaže, da bo Velika Loka slej ko prej povezana z asfaltnim trakom do Trebnjega. Dela naj bi bila opravljena do 15. decembra, neasfaltiranih pa bo ostalo nekaj desetin metrov zaradi tega, ker ni dovolj denarja, da bi dokončno uredili še oba mostiča čez potoke. O NEGI BOLNIKOV NA TREBELNEM IN MOKRONOGU -Lani je občinski odbor Rdečega križa uspešno izpeljal predavanja o negi bolnika v Dobrniču. Tudi letos računajo na sodelovanje medicinske sestre. Podoben tečaj bi radi izvedli na Trebelnem in Mokronogu, kakor želijo organizacije Rdečega križa na tem območju. ANTONIJA PAGON: „Pred zimo so mi rože pomagali zavarovati sosedje.“ MARUA DULC: „Ne morem brez rož!“ Gospodinja Marija Dule iz Bistrice pravi, da je hiša brez rož prazna. „Ni denarja, da bi kupovala kakšne posebne rože, sama jih razmnožujem. Ker tudi lončki niso poceni, pridejo prav za posodo tudi razne prazne škatle.“ A. Ž. IZ KRAJA V KRAJ eminar je pokazal dosedanje slabosti delavske kontrole, hkrati pa nakazal usmeritev za nadaljnje štirimesečno obdobje - Poslovniki! Sindikat je bil organizator nedavnega enodnevnega seminarja o ilavski kontroli, ki so se ga v Semiču udeležili vabljeni iz obeh ilokranjskih občin. Potrebno je bilo! Dokaj živahna razprava na semi-irju je pokazala dosedanje slabosti ri delu delavske kontrole, ki v Beli rajini kot da ne more prav zaživeti, č čudnega, saj so ugotovili, da 90 st. izvoljenih organov delavskih ntrol nima poslovnika! Kako naj >rej delajo? Tudi priročniki, ki so h poslali sicer vsem predsednikom lavskih kontrol, v Beli krajini niso šli pot do naslovnika, saj je v obeh činah dobilo priročnik vsega 6 idsednikov delavske kontrole, otovili pa so tudi, da delavska ntrola m mogla prav zaživeti, ker bilo prave povezanosti in sodelo-lja s političnimi organizacijami v )ZD. Delo bi se tem organom samo-ravljanja ponujalo tako rekoč samo od sebe, če bi predsedniki delavske kontrole dobivali zapisnike vseh sej samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, da bi bili sproti obveščeni o dogajanjih v kolektivu. Ne sme se tudi več dogajati, da ponekod izplačujejo nadure, ne da bi poprej organ samoupravljanja določil, kdo in kdaj je upravičen do nadur. Vse to sodi pod okrilje delavske kontrole. Da bi v prihodnje organi delavske kontrole lahko več pokazali, so sprejeli konkreten štirimesečni delovni program. Tako morajo do konca januarja 1975 povsod poskrbeti za izdelavo poslovnikov in drugih samoupravnih aktov, kjer teh stvari nimajo urejenih. Februarja naj Vse po samoupravni poti komunisti v zdravstvenem domu imajo odgovorno nalogo: poskrbeti za ureditev razmer Po dalj časa trajajočih pri-ombah, ki so jih imeli k delu momaljskega Zdravstvenega oma občani, pa tudi nekateri iani kolektiva, je o zadevi raz-ravljal občinski koifiite ZK. Šlo je za očitke: izplačevanje »adur, ki niso opravljene; obračunavanje obiskov na domu, ko 2, šlo za preglede v ustanovi; leodgovorno sklepanje samo-ipravnih in poslovodnih orga-iov; mlačen odnos kolektiva do zredno visokega bolniškega sta-2ža: reševanje problematike v klopu ZD na osnovi preglaso-anja, in ne dogovarjanja: po-ovanje „po domače“, ker še ni seh samoupravnih aktov, ter ončno: nezainteresiranost za amoupravljanje v kolektivu, j Vse to je vplivalo tudi na »(račje v kolektivu. V tej delov-j organizaciji je precej fluktu-iije. Stvarem so hoteli priti t jprej do dna na sestanku > novne , organizacije ZK v - laavstvenem domu, kjer so > ijgrisotm tudi člani komiteja, l apparnie-razčistili, za o je o. 1 #1 razpra^*,občinski ko-* n t* skupno 0 ^0ffrlnimi ko-iiniBti -izZdrevs&reoega doma. uTTASOsse dogav&siH, da bodo iz pfta^TCie ustanove (idtatreli za pospešeno izdelavo \ IME VSAK ZASE! • Zveza prijateljev mladine •bčine Črnomelj je 3. decembra Obravnavali ^udi letošnje pripra-, *e na obdaritev otrok za dedka Hraza in se odločila že tretjič za skupno akcijo. To stališče sta jdprli občinski organizaciji i JLDL in sindikat, zanj pa so se ^ zavzeli tudi na sestanku predstavnikov vseh DPM Slovenije. Več bomo o tem še poročali. MLADI PRED KONFERENCAMI Predsedstvo občinske konference '.SMS v Črnomlju je pretekli teden azpravljalo o možnih kandidatih za lane predsedstev konferenc na snovi predlaganih in evidentiranih osnovnih organizacijah mladine, ^odstvo občinske mladinske organi-acije je izdelalo predlog kandidatne iste, ki bo šla v razpravo na vse snovne organizacije, sprejele pa jih odo konference, ki se bodo zvrstile i v decembru letos. samoupravnih aktov, ki naj jih kolektiv sprejme po samoupravni poti. Pri ocenjevanju članov ZK in drugih v kolektivu bo treba v bodoče upoštevati tudi moralno-etične lastnosti posameznika. Komunisti so nadalje dolžni proučiti možnost za polno zaposlitev upravnika, ker to zahteva obseg dela, pa tudi ureditev sedanjih razmer. Z vso odgovornostjo se morajo lotiti tudi planiranja zdravstvene službe za obdobje od 1976 do 1980 in analizirati možnosti za svoj prispevek k zmanjšanju bolniškega staleža, ne nazadnje pa tudi za boljšo organizacijo dela. Dolgo čakalno dobo pred ordinacijami občani kritizirajo. Januarja 1975 mora osnovna organizacija ZK v Zdravstvenem domu komiteju ZK pismeno poročati, kaj je naredila. organi delavske kontrole sodelujejo pri inventurah, da se ne bo na primer blago odpisovalo kar počez; marca pa naj se temeljito posvetijo zaključnim računom in poskrbijo, da ga bodo do podrobnosti pretresali tudi ostali člani kolektiva. Ustava v praksi „Prišli smo v obdobje, ko vodstvo občinske sindikalne organizacije ugotavlja vidne uspehe pri prenašanju ustave v življenje,“je pretekli teden izjavil Rade Vrlinič, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Črnomlju. — In v čem se kažejo uspehi? „Po osnovnih organizacijah sindikatov so se zavzeli za boljšo informiranost članstva. Obveščanje ie že steklo v Beltu, v občinski upravi, v kratkem j>a bo še v nekaterih drugih kolektivih. Nadalje so v več delovnih organizacijah samoupravljalci spregovorili — lahko bi rekli, da so se ljudem razvezali jeziki. Na primer: v Novoteksu na Vinici so ugotovili nekaj pomanjkljivosti v tehnološkem procesu in delavci sami so predlagali izboljšave. O slabostih so se temeljito pogovorili tudi v nekaterih manjših kolektivih. Za primer navedem črnomaljsko frizersko podjetje, kjer so imeli zelo uspel sestanek. Ljudje čutijo duha nove ustave. Zdaj je važno, da te pobude pravilno usmerjamo, sicer bi lahko zašli. Prizadevamo si, da bi uspeli.“ V._______________________________> Predelava zelenjave je v črnomaljskem Belsadu novost, ki pa gre dobro v denar. Na fotografiji: delavki peljeta voziček s kozarci vložene srbske solate v skladišče, od tam pa blago hitro najde pot do kupcev. (Foto: R. Bačer) ČRNOMALJSKI DROBIR DEDEK MRAZ - Bliža se novo :to in z njim prihaja tudi dedek Iraz. Črnomaljske trgovine so že daj polne potrošnikov. Trgovine so i dobro založile. Kot kaže, bo na-upovalna mrzlica trajala do novega :ta. SLABE ZVEZE - Na Brodu na lolpi so avtobusne zveze precej sla-e. Dobro bi bilo, ko bi bilo več /tobusov, saj se sedaj trg ne more obro razvijati. O tem naj bi razmi-tila tudi avtobusna podjetja. RAZGRAJANJE - V hotelu Smuk v Semiču je vsako soboto ples, kjer ne manjka mladincev. Žalostno je, da se nekateri pri plesu pošteno napijejo ter potem razgrajajo in razbijajo kozarce ter inventar. Slab zgled! > NESRAMNI VOZNIKI - Pred črnomaljsko gostilno, ki je last Janka Muellerja, je precej velika gneča. Nesramni vozniki puščajo avtomobile pa tudi konjske vprege kar na cesti pred gostilno, kljub temu da je gostilničar za gostilno uredil velik parkirni prostor. A rm ŠOLE OBNAVLJAJO Nižjerazrednica na Štrekljev-cu, ki je podružnična šola osemletke v Semiču, je povsem prenovljena. Po vseh hodnikih in stopnicah so vegasti kamniti pod zamenjale vinaz ploščice, v vseh učilnicah pa so dobili li-nolej. Adaptacijska dela so veljala okrog 70.000 dinarjev. Tudi podružnična šola na Črešnjevcu je dobila nova okna, medtem ko učilnica še čaka modernizacije, je pa zagotovljena. metliški tednik CEPLJENJE PROTI GRIPI -Zdravniki zdravstvenega doma so zaposlene že dvakrat cepili proti gripi. Zanimanje za cepljenje je dokaj veliko, saj se jc na primer samo v „Beti" ccpilo dvesto trideset ljudi. PREBELJENA DVORANA -Temeljna telesnokulturna skupnost je dala prebeliti Partizanovo dvorano, polakirali pa so tudi parket. V dvorani so tudikulturne prireditve, zato gre osvežitev prostora le pohvaliti. Seveda bi bila potrebna vrsta preureditev, da bi dvorana res lahko služila več namenom. Za zdaj pa, žal, ne gre drugače. TROFAZNI TOK - Prebivalci Bojanje vasi in Krašnjega vrha bodo dobili v začetku 1975 trofazni tok. Bil je že skrajni čas, saj zaradi slabega električnega toka ljudje niso mogli uporabljati niti pralnih strojev niti hladilnikov. Pri napeljavi st,a prispevala sredstva občinska skup; ščina in DES Novo mesto, vaščani pa z delom in materialom. SAMO ŠE TO... j Te dni se Metličani najraje pogovarjajo o treh vrlih meščanih, ki so, ko so nehali popivati nekje na hrvaški strani, zašli v Kolpo in zapeli: „To Še spijemo pa gre- mA 44 j BO LETOS METLIŠKE UPOKOJElMCE ZEBLO? Še vsako leto po vojni je metliško društvo upokojencev v dogovoru z ljubljanskim Kurivom priskrbelo za svoje člane kvaliteten premog. Kot kaže, pa letos metliški upokojenci ne bodo deležni te ugodnosti, kajti Kurivo ni pripravljeno ustreči željam društva upokojencev. Kljub temu posamezni člani, ki so s tako odločitvijo Kuriva hudo prizadeti, upajo, da bodo do premoga nekako že prišli. Ni čudno, da je slo slabo astaltne ceste skozi Buanjo vas so se vsi Bušinjčani zelo razveselili. Vsi si želijo, da bi cesto, ki povezuje slovenske in hrvaške vasi, asfaltirali še naprej, saj že sedaj predstavlja za hribovske vasi okno v svet. Na sliki: trenutek, ko je cesto „odprl“ predstavnik vaške skupnosti Franc Tomc. (Foto: Janez Pezelj) Cesta, ki je okno v svet! Občani Bušinje vasi imajo 750 metrov dolgo asfaltno cesto, v katero so sami vložili 2718 prostovoljnih ur V letošnjem letu so občani krajevne skupnosti Suhor veliko pridobili: izboljšali so električne napeljave v Gornjem Suhorju, v Ravnacih, Dragi in Dolah, imajo novo avtomatsko telefonsko centralo na suhorski pošti, uredili so si gasilski dom in sušilni stolp, kupili nov gasilni avto, dobro uredili pokopališče Jakob, popravili Krajevna pota m podobno. Prav gotovo pa je, da so se vsi vaščani Bušinje vasi najbolj razveselili preurejenega cestišča, ki sta ga v 14 dnevih popravila Transportno gradbeno podjetje iz Metlike in Cestno podjetje iz Novega mesta. Na otvoritvi nove, 750 metrov dolge asfaltne ceste, ki je bila v počastitev metliškega občinskega prazni- 1975: PORABA TOLIKŠNA KOT LETOS Na seji izvršnega sveta občinske skupščine so razpravljali o splošni in skupni porabi in so na podlagi poročil samoupravnih interesnih skupnosti ugotovili, da so bila zbrana sredstva porabljena v okviru družbenega dogovora občine in republike. Izvršni svet je zavzel stališče, da bi se v letu 1975 gibala splošna in skupna poraba na nivoju stopenj, sprejetih v letu 1974. To pa zato, ker je treba pustiti gospodarstvu več sredstev za razširjeno reprodukcijo. O vsem tem bodo razpravljali delovni ljudje na svojih zborih, izvršni svet pa je tudi sklenil, da se financirajo samo programi, in ne utemeljene želje. ka, je predstavnik vaške skupnosti Bušinje vasi Franc Tomc povedal: „Preurejeno cestišče, ki je dolgo samo 750 metrov, je za vse nas lep uspeh. Upamo, da bomo lahko to cesto, ki veže naselja Slovenije in bratske republike Hrvatske, prav kmalu asfaltirali še naprej. Ta cesta ima za hribovske vasi že sedaj veliko vlogo, že sedaj je nekakšno okno v svet, ko pa jo bomo dokončno uredili, bomo z njo olajšali življenje mnogim slovenskim in hrvaškim kmetom. Kakšna je razlika med prejšnjo in sedanjo cesto, vedo Bušinjčani še najbolje sami. Ob lepem vremenu je v vasi gospodaril prah, v grdem luže in blato. Zato je prav, da se vsi skupaj zavzamemo in da z deli na tej cesti nadaljujemo. Naši občani so se s prostovoljnim delom že sedaj izkazali, in kadar koli bo Danes je laže... Nekoliko naveličano je sedel Martin na svojem vozu. Tisti torek, ko sva pri metliški bencinski črpalki klepetala, je bil čemeren dan. Malo ljudi je bilo na ulicah. Vsi so hiteli domov, v tople in prijetne sobe. Martin Štubler pa je medtem, ko so mu v sode točili kurilno olje, s premišljeno besedo pripovedoval: „V letošnjem letu je vreme zagodlo nam kmetom. Še poleti je kazalo, da bo letina dobra tako v vinogradih, kot na poljih. Potem pa je prišlo nekaj hudih dni. Trto je najprej pošteno oklestilo, nato pa je padalo in padalo. 2e dolgo časa nismo imeli tako slabega vremena kot letos. Veliko grozdja je zgnilo. Vina je zato letos bolj malo. Toda kmetje smo vajeni težkega življenja. Namesto da bi se pritoževali, se še bolj zaženemo v delo in ob njem pozabimo ali skušamo pozabiti na težave. Res pa je, da je tudi za nas v današnjem času veliko lažje, kot je bilo včasih, saj je urejeno zdravstveno varstvo, pokojnine, imamo nove stroje s številnimi priključki, ki kmetom olajšajo delo. Kljub temu pa jc kmečko delo še vedno zelo težko.“ Še veliko zanimivega bi lahko povedal Martin, toda klicalo ga je delo. Počasi je stopil k svojima konjema, ki ju je kot dober gospodar pokril s toplo odejo takoj, ko je prišel na bencinsko črpalko, ju prijazno pobožal in se napotil proti Malim Leščem. potrebno, bodo zavihteli lopate in krampe, kajti vsi vedo, da delamo za našo lepšo prihodnost/4 Ob koncu svojega pozdravnega govora je Tomc povedal, da so občani s prostovoljnim delom (2718 ur) prispevali več kot devet starih milijonov dinarjev. Poudaril je, da gre veliko zaslug za letošnje pridobitve v njihovi krajevni skupnosti metliški občinski skupščini, ki je znala prisluhniti prošnjam krajevne skupnosti in jih po svoji moči tudi uresničiti. Prejšnji teden so se končale volitve za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V krajevni skupnosti Jugorje so prišli na volišče vsi občani, ki so svojo delegacijo izvolili v dobrih dveh urah. Na sliki: volilna komisija pri preštevanju glasov. (Foto: Janez Pezelj) SPREHOD PO METLIKI Na fotografiji je del prizadevnih članov pionirskega odreda iz Podpreske. (Foto: J. Primc) Boljši učenci pomagajo slabšim Obisk pionirskega odreda v Podpreski - Čakajo lutkarje iz Kočevja Ob našem zadnjem obisku osnovne šole v Podpreski v kočevski občini, ki ima le 43 učencev od 1. do 8. razreda, so bili šolarji razdeljeni v dve skupini: prva se je pod vodstvom učiteljice Nede Klun pripravlja- la za proslavo, v drugi pa so se učenke kar same učile še po končanem pouku, „da se »?e bi učni uspeh poslabšal“. Zvedel sem, da dela na šoli zelo uspešen pionirski odred, čigar predsednica je Anica Kalič (ki je hkrati Podeželju vodo in asfalt Občani so proti ukinitvi zdravstvene postaje v Srednji vasi pri Dragi Anton Turk, predsednik krajevne skupnosti Draga v kočevski občini, nam je o delu in načrtih KS povedal: „Lani smo skozi 3 vasi asfaltirali skupno 2,6 km cest. Za asfalt smo že lani porabili tudi precej denarja, ki naj bi ga sicer dobili za letošnje delo KS, zato smo letos lahko opravljali le redna vzdrževalna dela, ker za drugo nismo imeli denarja. Anton Turk Če hočemo ljudi zadržati na našem območju, potem Hm moramo nuditi vsaj dobro cesto in pitno vodo. Na zadnjem zboru občanov so ljudje izrazili željo, nai bi Ogradili vodovod za vasi Črni potok, Pungrt, Travo, Sred- njo vas, Drago, Podpresko in Lazeč, se pravi za vse vasi na območju KS, razen za Stari in Novi Kot ter Podplanino. Menimo, da bi bil boljši skupen vodovod za vse te vasi. Če bi imela vsaka vas svoj vodovod, je bojazen, da bi zmanjkalo vode med največjo sušo, ko bi jo najbolj potrebovali. 0 gradnji vodovoda in vsem ostalem se bomo pogovorili še pri Hydrovodu. Veljal bi precej. Mi smo se načelno že odločili, da bi prispevali za vodovod tistih 400.000 din, ki naj bi jih dobili iz uvedenega občinskega samoprispevka. Seveda pa bo veljal vodovod precej več. Ena naših glavnih nalog je tudi popravilo stavbe zdravstvene postaje v Srednji vasi, ki je potrebna temeljite obnove. Vodstvo zdravstvnega doma Kočevje sicer zatrjuje, da je na tem območju premalo ljudi - KS šteje 742 občanov - in da bi to postajo zato ukinili. Občani, ki so pred več kot desetimi leti uredili zdravstveno postajo in kupili inventar ter zdravniške instrumente, pa vztrajajo, da zdravstvena postaja mora ostati. “ J. PRIMC DROBNE IZ KOČEVJA presenečenje - sneg nas je ‘°pet presenetil kot vsako leto do-,leJ- Komaj je zapadel, že je bila “fozga po vsem mestu, ker jaški niso ‘b očiščeni. Nekatere so zmašili i luženjem snega. Tako na tem Področju „dobrih*1, starih navad ne Puščamo. Tisti, ki se vozijo z avtomobili v službo ali iz gostilne do 8°stilne, tega ne opazijo, pa čeprav 0 ..odgovorni". Ni prav, da na ško-občanov varujemo denar, ki je "penjen za čiščenje ulic oziroma odstranjevanje snega. SEJEMO DENAR - Čas občnih ‘borov društev in organizacij je tu. °uo bi prav, da bi se razen o delu Pogovorili tudi o denaiju in njegovi Porabi. Vsi občani plačujemo za jjzne zadeve, zato bi bilo treba obvezno davkoplačevalce obvestiti, pOuko je bilo denarja zbranega za ^zne namene in kako je bil porab-‘Jen. Le na osnovi takih analiz naj bi potem dodeljevali denar za leto 1975. OD KOD DENAR ZA DOLGO POT? - Z letalom JAT se je vrnilo s potovanja okoli sveta kar 170 domačih potnikov. Potovanje je trajalo 19 dni. Pripravljajo že drugi tak polet. Verjetno taka vožnja ni poceni. Ko beremo v istem časopisu o številnih težavah, ki nas tarejo, kako se vse draži in podobno, nam obrne tako sporočilo o potovanju okoli sveta misli na vse mogoče. Smo v času kongresov, ki odločno opozarjajo na skrajno varčevanje, zato se človek toliko bolj čudi takim potovanjem. OPIČJE IGRE - Igre na srečo se množijo kot gobe po dežju: od lota pa do plavih in rdečih opic. Tudi kočevski prebivalci se jih udeležujejo. Pri 'zadnji igri ITD so zadeli kar trije tolažilne nagrade. še vodja 3. oddelka), tajnica Duška Dulmin, vodja 1. oddelka Bojan Sikirič in vodja 2. oddelka Željko Štiglic. Odred je ustanovil namiznoteniški, šahovski, dramski in zgodovinski krožek. Vsi delajo uspešno. Boljši učenci pomagajo pri učenju slabšim. Nedisciplinirani dobijo iz vedenja piko ali pa jim sošolci prepovedo določen čas igrati tenis ali šah. Pionirji so pred dnevom mrtvih urejali grobove talcev v Dragi in okolici. Dramski krožek je imel pod vodstvom Tilke Pejnovičeve, nekdanje partizanske učiteljice, pred spomenikom v Dragi žalno komemoracijo. Lepo so proslavili tudi 29. november, zdaj pa se pripravljajo na praznovanje novega leta. Upajo, da se bo znani lutkovni delavec iz Kočevja Matija Glad spomnil dane obljube in obiskal z lutkovno skupino za novo leto Podpresko. Pionirski odred se je tudi dobro pripravil na sodelovanje v vaji „Jesen 74“, vendar na srečo „sovražnik" ni prodrl v Podpresko in okolico. J. P. PLANINCI OB KOLPI Avtobus planincev iz Ljubljane se je pripeljal pred kratkim do Papežev nad Osilnico v kočevski občini. Od tam so planinci krenili peš preko Bezgovice do Ribjeka, kjer so si ogledali tudi nad 300 let staro cerkvico. Nato so šli še do Kužlja. Domačini povedo, da so planinci, kot tudi drugi izletniki, želeli kupiti razglednice teh krajev, predvsem ribješke cerkvice, a jih doslej še nihče ni založil oziroma izdal. DELEGATI RAZPRAVLJAJO V teh dneh razpravljajo delegacije krajevnih skupnosti za zbor krajevnih skupnosti v kočevski občini o gradivu za sejo zbora, ki bo 17. decembra. Na dnevnem redu bo program dela IS, predlog izhodišč za pripravo družbenega načrta občine za obdobje 1976-1980, informacija o poslovnem uspehu OZD v prvih devetih mesecih letos, predlog dopolnila družbenega dogovora o višini splošne porabe v slovenskih občinah letos, sprememba občinskega proračuna za letos, financiranje proračunskih potreb v prvem četrtletju 1975, preskrba z vodo v občini (poslovanje Hydrovoda letos, načrt razvoja oskrbe z vodo na območju občin Kočevje in Ribnica, sprememba odloka o ceni vode in garancijska izjava Hydrovodu za najetje posojila za razširitev vodovodnega omrežja), ukinitev poti pri naselju Mlaka (predlaga KS Stara cerkev), volitve in imenovanja ter vprašanja delegatov. VELIKO KRVODAJALCEV V kočevski občini je bila letos krvodajalska akcija junija in novembra. Po planu naj bi darovalo kri 795 krvodajalcev. Skupno se je prijavilo za darovanje 1364 občanov’ akciji se je odzvalo 1332 občanov, 89 je bilo odklonjenih in je torej kri darovalo skupno 1243 občanov, kar je precej več, kot je bilo predvideno. Tak uspeh je dosežen tudi zato, kerje zdaj akcija 2-krat na leto in veliko krvodajalcev — kar okoli 300 —^ daruje kri dvakrat. Preveč klora Neužitna hrana „Zaradi prevelikega kloriranja vode je hrana v menzah včasih neužitna/4 je opozoril predstavnik INLES Ribnica zastopnike Hydrovoda. Ti pa so odgovorili, daje tako, okrepljeno kloriranje zahtevala republiška inšpekcija, ki je to ukrenila .na osnovi opozoril iz ribniške občine. Tako je zdaj občina Ribnica skupaj s Kočevjem med tistimi štirimi slovenskimi občinami, ki imajo najbolj klorirano vodo. Inšpekcija namreč zahteva še na zadnji pipi sled klora. Močno klorirana voda pa tudi hitreje razjeda kovinske dele vodovodnih napeljav. Zato se bodo cevi hitreje izrabile, vendar druge rešitve ni. ___________________________J. P. HLODI VTENTERO „Včasih, pred vojno, smo kmetje sami redno čistih požiralnike. Z vitli smo vlekli hlode in drug material ven, da je potem voda hitreje odtekala in ni bilo poplav,“ je povedal eden izmed delegatov na seji ribniške občinske skupščine. Zdaj, trideset let po vojni, požiralnikov ne čistimo. Delegat Karel Kozina iz Žlebiča je povedal tudi, kako so poleti mladinci zajezili z dolgimi hlodi odtok iz Bistrice v Tentero in si uredili zasilno kopališče. Poplava je nato odnesla hlode v Tentero. Tako se maše požiralniki! NOVA PREDSEDNICA Mladinski aktiv v obratu BPT v Loškem potoku dobro dela. Do oktobra letos ga je vodil Tone Markovič, ki je tudi vodja obrata. Zdaj pa je nova predsednica aktiva Martina Mohar. Rakitniški most je ves „s trto zvezan in s klincem zbit“, zato n čudno, da zahtevajo občani njegovo obnovo. (Foto: J. Primc) Lepi je drag, grši cenejši Gršega dobiš prej - Kakšen bo rakitniški most? Na vsaki seji občinske skupščine Ribnica in tudi na zadnji so vpraševali prej odborniki, zdaj pa delegati, kaj je z obnovo rakitniškega mostu, ki je res v precej žalostnem stanju. Seveda je v ozadju glavno: denar. Ko bo denar, bo tudi most. Doslej sta izdelana dva predloga oziroma načrta za most, ki bi imel stezo za pešce in 5 m široko cestišče. Po prvem predlogu bi most uredili tako, da bi bil tudi lep na pogled? to pa bi bilo precej drago, saj bi veljalo V Zapotoku v ribniški občini si je neki domiselni domačin uredil ograjo okoli vrta pri hiši kar iz koles vozov. Kolo oziroma „mlinček" pa je postavil še na potočku, ki teče mimo vrta. Nenavadna ograja pritegne pogled vsakega, ki pelje tam mimo. (Foto: J. Primc) Zebre tudi na podeželje Pred prepadom zavarujmo voznike z ograjo Od 1. oktobra so cestni predpisi strožji. Zato pazite, posebno pešci, in hodite čez cesto le na mestih, kjer je označen prehod za pešce. Bodite previdni, na previdnost pa navajajte tudi otroke oziroma vso mladino. Zaradi vedno gostejšega prometa vozil in pešcev je treba označiti prehode za pešce tudi na podeželju, posebno tam, kjer prehaja zjutraj, opoldne in zvečer največ prebivalcev tistega kraja. Tak prehod je na primer v Ortneku ob stiku dveh lokalnih cest z glavno cesto pri avtobusni postaji. To nujno oznako na cesti smo že večkrat pismeno in ustno zahtevali tudi pri Cestnem podjetju v Ljubljani in Novem mestu, a žal brezuspešno. Je že tako, da dokler ni žrtev, naše jadovanje nič ne zaleže. Ko pride do nesreče, so pa vsi drugi krivi, le odgovorni ne! Voznikom iz Velikih Poljan pa še vedno grozi prepad. Za večjo varnost so namestili le lesene table, vendar tako rahlo, da jih otroci igraje prevrnejo v prepad; to so že večkrat tudi storili. Naj odpove avtu zavora ali šofer prepozno zavre, pa je nesreča tu in voznik v prepadu. To se je že dogodilo. Na srečo je avto takrat pristal na zelenjavnem vrtu, čc pa bi bil že tedaj današnji prepad, bi bila gotovo smrtna nesreča. Tuje treba namestiti najmanj odbojno kovinsko ograjo. MLADINA DELA Obrat KRIM iz Sodražice in BPT iz Loškega potoka imata skupno 10-čhnsko delegacijo, ki potem izvoli delegata za sejo zbora združenega dela občinske skupščine Ribnica. Mladina je v delegaciji kar primemo zastopana, saj sta v 5-članski delegaciji obrala BPT kar dve mladinki. Vabimo cestno varnostno službo, naj si ta kraj z domačini ogleda in nekaj ukrene. Menda nam ne bo treba pisati še kam drugam? . V. P. ORTNEK okoli 240.000 din. Po drugem pred logu bi bil most povsem v redu z: promet, le videza ne bi bil lepega Vendar bi bila druga rešitev preče cenejša, saj bi veljala le 100.000 din njena dobra stran je tudi, da bi j< bilo možno prej izvesti. J. P Spoštovati sklepe kongresa Pred kratkim je bila letna voliln. konferenca sindikalne organizacije ITPP Ribnica. Predsednik Rud Putre je priznal, da organizacija preteklem obdobju ni bila preve« delavna. V bodoče pa bo morala bit prisotna povsod, kjer se bo o čen odločalo in kjer bo njena prisotnos potrebna. Sekretar občinske zveze sindika tov Karel Oražem je poudaril pred vsem, da je dolžnost sindikata uve ljaviti socialistične samoupravni odnose in uresničiti naloge in sklepi 8. kongresa zveze sindikatov Slove nije. Direktor ITPP Ciril Gril pa je de jal, da delovna organizacija pričaku je bodočnost z optimizmom. Samo upravljanje mora bolj zaživeti. Proiz vodni načrti so lepi. Najpomembnej ši je petletni dogovor z nemškin partnerjem in razširitev „Tkalnice*4 katere proizvodnja se bo po obno vitvi podvojila. V razpravi je sodelo val tudi delegat kongresa Jože Jam nik. Sodeč po razpravah in sklepih, s< v bodoče sindikat v ITPP ne bc ukvarjal le z organiziranjem izleto' in podobnim, ampak tudi z vsen ostalim, pomembnejšim, predvsen pa bo njegova naloga krepiti samo upravljanje in doseči, da bodo de lovni ljudje res odločali o tistem kar so ustvarili. RADE RADENKOVIĆ RIBNIŠKI ZOBOTREBCI SPET NE DELA - Na bencinski črpalki v Žlebiču pretekli teden spet ni delala naprava za polnjenje avtomobilskih zračnic. Okvare na teh aparatih so tudi drugod precej pogoste. NIČ O VODOVODU - Pred kratkim smo iskali Franceta Pečka iz Gore, da bi kaj povedal o gradnji vodovoda, a ga ni bilo doma. Tudi Janeza Arka niso dobili; ker je bil prav ponedeljek. V novembru in decembru pa je ob sobotah in ponedeljkih trgovina na Gori, kjer je Arko poslovodja, zaprta. MOLČEČE ZENSKE - V Loškem potoku pri trgovkah nismo zvedeli nič novic. Dejale so, da so pač manj zgovorne in da se zato tudi njihovi možje pritožujejo. Vendar smo po ovinkih zvedeli, da so bolj molčeče oziroma previdne zato, ker jih je nekdo v „cajtengah“ (ITD) na-malal. ZEMLJA NIKOGAR - Ali res bivše Kozlerjeve „graščine“ nihče ne mara? Nihče noče biti gospodar te lepe ortneške zemlje. Zanemarjena je in zapuščena. Pozivamo odgo- vorne družbene organe, krajevne skupnost in občinski izvršni svet naj končno le spregovorijo resno ir pametno besedo o lastništvu teg< sveta in njegovi nadaljnji usodi. Ka bi danes rekel o Ortneku Peter Ko sler, ki je tukaj izdeloval prvi sloven ski zemljevid? — Po čem sklepaš, da so ribniški trgovci z napako? - Ker drugod trgovci pogosto ali vedno prodajajo pole; rednega blaga tudi blago z napa ko, pri nas pa vse v isten Žaklju, pa čeprav je vmes tud; kaj z napako. REŠET0 _____________________ . • . . •' . , . tl, LICITACIJA! OSNOVNA ŠOLA KOSTANJEVICA NA KRKI razpisuje licitacijo za prodajo avtomobila KOMBI IMV—SUPER Licitacija bo 16. 12. 1974 ob 8. uri za družbeni sektor in ob 8.30 za zasebni sektor na dvorišču osnovne šole. PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 140 Bantam Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše Orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 V. Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P P STEV 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES DESET DINARJEV PAVLIHOVA PRATIKA spet je prispela; še bolj je vesela, še bolj je debela! Edina revija za Slovence po svetu, njihov stalen most z domovino je revija RODNA GRUDA Naročite jo tudi svojim sorodnikom v tujini! RODNA GRUDA 61001 Ljubljana, p. p. 196 Cankarjeva 1/11 PROSTO DELOVNO MESTO TEMELJNA KULTURNA SKUPNOST METLIKA razpisuje prosto delovno mesto VODJE OBČINSKE MATIČNE KNJIŽNICE V METLIKI * za nedoločen čas. Pogoji: diploma PA — smer knjižničarstvo in 5 let delovnih izkušenj Razpis velja 15 dni po objavi oziroma do zasedoe delovnega mesta. Prijave zbira Temeljna kulturna skupnost Metlika. vsak četrtek DOLENJSKI LIST ... 1 . V « vzcmiTs JVOJ mnuon! Kar tako milijonov (SEVEDA STARIH) ne dajemo. Treba se bo malce potruditi. Sprašujete, kaj vam je storiti. Vsak teden objavlja ITD razpredelnico s 25 številkami. Vaša naloga je, da obkrožite 5 številk, ki jih seveda sami izbirate. Držite pasti, da bo kombinacija, ki jo vsak teden izžrebajo v uredništvu ITD taka, kot ste jo napisali VI n TEDflOV- ra miuionov ZA BR MCE ČE UGAAETE VSAJ 5 ITEVI1HE, PREJmCTE IEPO KAJIGO ZA TlfTE PA, Kl RODO AKCIJO IlUfTRIRAAEGA TEDAIKA DEIA IPREffHJAtl VfEH 12 TEDAOV: VCUKA nOVOlETflA IUPCR flAGRADA kuhinja MARLES, ki si jo izberete sami! izpoiniTE Kupon, vzehmte ivoj muuon i DOLENJSKI LIST 50 (1325) - 12. decembra 1974 ljubljanska banka SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC vsak četrtek DOLENJSKI LIST POSEBNA ŠOLA NOVO MESTO razpisuje začasno delovno mesto 4 VZGOJITELJA Sprejmemo študenta ali upokojenega prosvetnega delavca. OD po samoupravnem sporazumu. PROSTA DELOVNA MESTA Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev „MERCATOR" Ljubljana n. sub. o. -TOZD „STANDARD" Novo mesto o. sub. o. razglaša prosta delovna mesta za 4 PRODAJALCE v svojih prodajalnah v Novem mestu. Pogoj za sprejem: kvalificirani trgovski delavec mešane, živilske ali tekstilne stroke. Nastop dela: takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite do vključno 20. 12. 1974 splošni službi TOZD „STANDARD", Novo mesto, Glavni trg 3. pravi naslov za denarne zadeve stanovanjsko posojilo je za naše varčevalce zidak, ki je vedno na zalogi in s katerim lahko zgradite še enkrat več SILVESTROVANE! PUTNIK PENSION TREBNJE OBVEŠČA, DA PRIREJA TUDI LETOS VESELO SILVESTROVANJE. ZA PLES IN ZABAVO BO POSKRBEL ANSAMBEL „VESELI ZASAVCI". INFORMACIJE NA TELEFON 83-047 ali 83-018! OBENEM OBVEŠČA, DA IGRA ANSAMBEL „VESELI ZASAVCI" TUDI VSAKO SOBOTO OD 19.30 DO 24. URE ZA PLES. PROSTO DELOVNO MESTO! Delovna skupnost skupnih služb ZDRUŽENEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA Novo mesto objavlja prosto delovno mesto BLAGAJNIKA Pogoj za zasedbo delovnega mesta je dokončana ekonomska srednja šola z 1-letno prakso. Kandidati naj vložijo prijave za zasedbo delovnega mesta v roku 8 dni po objavi. MLATILNICE! -MLATILNICE Z DVOJNIM ČIŠČENJEM, KI JIH LAHKO POGANJA ENOFAZNI MOTOR; -MLATILNICE Z DVOJNIM ČIŠČENJEM, KI SO NAMENJENE PREDVSEM VAŠKIM SKUPNOSTIM; - ŽITOČISTILNIKE NA ROČNI IN MOTORNI POGON; - ŽITNE MLINE ZA MELJAVO VSEH VRST ŽIT. VGRAJENO IMAJO TUDI SAMODEJNO PRESEJALNO NAPRAVO ZA MOKO. NA ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ ŽITNIH MLINOV, KI JIH LAHKO TAKOJ DOBAVIMO. ZAHTEVAJTE PROSPEKT IN CENO! ZA VSE SVOJE IZDELKE DAJEMO ENOLETNO GARANCIJO. AVGUST OSET, IZDELAVA POLJEDELSKIH STROJEV, BEZOVJE 13a, ŠENTJUR 63230. OBVESTILO Republiški sekretariat za finance SR Slovenije obvešča vse organizacije združenega dela z območja SR Slovenije, da je SR Slovenija poravnala vse obveznosti od leta 1970 do vključno leta 1974, prevzete na podlagi zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti federacije za gospodarske investicije na republike in avtonomni pokrajini (Uradni list SFRJ št. 29-348/71) za odplačevanje notranjih posojil in kreditov, katerih sredstva so bila uporabljena za skupne obveznosti federacije za gospodarske investicije, in sicer: - 3 ODST. POSOJILO FEDERACIJE ZA INVESTICIJE V GOSPODARSTVU, - 2,5 ODST. PRISPEVEK ZA ENERGETIKO IN - 25 IN 40 ODST. DEPOZIT ZA ADMINISTRATIVNE IN UPRAVNE ZGRADBE. Pozivamo vse organizacije združenega dela, ki so vplačevale obvezna posojila federaciji, da nemudoma zahtevajo plačilo kuponov za leta 1970, 1971, 1972, 1973 in 1974 pri Jugoslovanski investicijski banki Beograd. Republiški sekretariat za finance prosi vse imetnike obveznic - vplačnikov navedenih posojil prispevkov in depozitov, da ga do 31. januarja 1975 obvestijo o naslednjih podatkih: - o zneskih vplačanega posojila, prispevka ali depozita, - o zneskih odplačil (glavnica in obresti) posojil, prispevkov ali depozitov po letih z oznako, katera dospela odplačila GRADITELJI! opekarnaZALOG SPOROČA Novo mesto p. o. cenjenim kupcem, da sprejema naročila za opečne izdelke za leto 1975. V svoji prodajalni v Zalogu vam nudimo: - opečne izdelke lastne proizvodnje: votlak 8/1, predelnik, monta, zidak, dimne tuljave in MAP polnila - opečne izdelke drugih priznanih proizvajalcev: modularni blok, porolit in fasadno opeko - stropne nosilce MAP, okenske in vratne preklade iz konsignacije. Pri pravočasnem naročilu garantiramo želeni rok dobave. tedensK6le 333 Četrtek, 12. decembra - Ivan Petek, 13. decembra - Lucija Sobota, 14. decembra - Dušan Nedelja, 15. decembra - Kristina Ponedeljek, 16. decembra - Albin Torek, 17. decembra - Lazar Sreda, 18. decembra - Radoslav Četrtek, 19. decembra - Urban LUNINE MENE 13. decembra ob 17.24 mlaj • KOSTANJEVICA: 15. 12. ameriški barvni film „Nevarna linija 7000“. KRŠKO: 7. in 8. 12. ameriški barvni film „Samson in Dallila". 11. SLUŽBO DOBI FANTA za priučitev pekovske stroke sprejme Pekarna Omerzel v Krškem. Hrana in stanovanje v hiši. IŠČEM dimnikarskega vajenca. Oskrba v hiši. Jože Primc, Črnomelj, Partizanska pot 3. » TRGOVINA ASTRA, Novo mesto, takoj sprejme prodajalko za nedoločen čas. TAKOJ sprejmem žensko za varstvo dveh otrok ter delno pomoč v gospodinjstvu. Nudim lastno sobo in hrano. Plača po dogovoru. Majda Žajber, Šmarska ul. n. h., Sevnica, telefon 74-194 od 12. ure dalje. STANOVANJA ODDAM sobo in kuhinjo najboljšemu ponudniku. Plačilo vnaprej. Naslov v upravi lista (2901/74). ' SAMSKI FANT išče opremljeno in ogrevano sobo v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi Usta (2862/74). ZAKONSKI par išče komfortno stanovanje v Kršem ali v bližnji okolici. Ponudbe pod „NUJNO". SAMSKI ženski oddam sobo s kopalnico. Ruža Pleničar, Volčičeva 10, Novo mesto. Motorna vozila UGODNO prodam zelo dobro ohranjen osebni avtomobil sun-beam 1500 ccm, luksuzna izvedba, leto proizvodnje 1973, 20.000 km, zimska oprema. Z. Rostočil, Kristanova 22, telefon 21-013. PRODAM 20.000 km prevožen motor NSU TT 1200. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Naslov v upravi lista (2903/74) PRODAM avto Volksvvagen 1300, novejši tip. Franc Žužek, Čilpah 19, Mokronog. UGODNO prodam zastavo 750 lux v odličnem stanju, letnik 1971, prevoženih 24.000 km. Pangre, Muhaber 1 a, Novo mesto. PRODAM RENAULT 10, letnik 1970, prevoženih 35.600 km. Prijateljeva c. 5, Trebnje. 12. švedski barvni film „Pregrešni vikar“. METLIKA: od 13. do 15. 12. ameriški barvni film „Trije modri panterji14, in ameriški barvni film „Ljubezenski stroj“ 18. in 19. 12. ameriški barvni film „Ljubimci in ostali tujci". MIRNA: 14. in 15. 12. „Reka-slabega človeka". NOVO MESTO: od 13. do 16. 12. ameriški barvni film „Zakaj te očka pušča samo". Od 17. do 19. 12. francoski barvni film „Vdova Cuderc". RIBNICA-: 7. in 8. 12. ameriški barvni film „Oh ta čudoviti avto"! SEVNICA: 14. in 15. 12. španski barvni film „Svetilnik na koncu sveta". 18. 12. nemški barvni film „Balzacove grešnice". ŠENTJERNEJ: 14. in 15. 12. „Fra Djavolo". TREBNJE: 14. in 15. 12. francoski barvni film „Šum na srcu". 18. 12. ameriški barvni film -glasbeni „Pojem pesem Dominik". PRODAM leto m pol starega kozlička ah zamenjam za prašiča, z doplačilom. Ferdo Šušteršič, Regerča vas 7, Novo mesto. PRODAM rabljeno spalnico. Cena ugodna. Naslov v upravi lista (2884/74). PRODAM motor, 1700 m3, za opel in ohišje diferenciala tovornega mercedesa. Naslov v upravi lista (2902/74). PRODAMO kombinirani rabljeni štedilnik. Ogled v popoldanskem času. Mestne njive blok 9/1, pritličje, telefon,/2-274. PRODAM rabljen gumi voz, 12-colski, in krožno žago. Anton Može, Dol. Kamence 41, Novo mesto. PRODAM kosilnico Brtolini. Janez Rokavec, Dol. Ponikve 17, Trebnje. PRODAM trofazni hidrofor in enobrazdni obračalni traktorski plug, oba v dobrem stanju. Ivan Turk, Vrh 8, Šentjernej. TAKOJ VSELJIVO garažo prodam na Mestnih njivah. Vprašajte dopoldne na telefon 21-630, interna 32, ali od 17. do 20. ure na telefon 21-718. UGODNO prodam televizor znamke Scott RIZ Zagreb, leto proizvodnje 1970, v dobrem stanju. Z. Rostočil, Kristanova 22, telefon 21-013. KUPIM KUPIM starejšo hišico v bližini Novega mesta, v kateri lahko stanuje do smrti starejša oseba. Naslov v upravi lista (2869/74). KUPIM čebelji med. Ponudbe pod „VEČJA KOLIČINA". POSEST UGODNO prodam vinograd (10 arov) z zidanico v Ljubnu, 3 km od Birčne vasi, primerno za vikend. Dostop z avtom. Lukšič, Vrdun, Uršna sela. PRODAM posestvo (3 ha) s hišo in gospodarskim poslopjem v bližini Brežic. Marija Zagorc, Cundrovec 22, Sromlje. PRODAM vinograd v Vajndolu pri Orehovici. Možen dostop z avtomobilom. Anton Pirkovič, Gor. Vrhpolje 48, Šentjernej. prodamHr a z n o PRODAM novo krožno žago. Naslov v upravi lista (2856/74). PRODAM stružnico. Žabkar, Šentjernej 118. UGODNO prodam klavir dunajske izdelave, dimenzije 140 cm x 170 cm. Marjan Pavlin, Tomšičeva 3, Trebnje. j PRODAM 4 malo vožene zimske gume z žeblji (12 x 6.00). Telefon 22-419. PRODAM dobro ohranjeno samo-nakladalno prikolico Pettinger 15 m3. Naslov v upravi lista (2868/74). PRODAM dve zimski gumi za fiat 750. Jože Primc, Partizanska pot 3, Črnomelj. ZARADI selitve prodam spalnico. Bučar, Majde Šilc 22/1, Novo' mesto. PRODAM štiri leta starega konja. Alojz Murgelj, Jablan, Mirna peč. UGODNO prodam dobro ohranjeno karoserijo za NSU, tip 110. Jože Rudman, Škocjan 18. UGODNO prodam dobro ohranjen kombiniran otroški voziček. Rudman, Škocjan 18. UGODNO prodam kosilnico BCS 127 cm s sedežem in obračalnikom Maraton. Alojz Marin, Mirna 102. * NAJDITELJA traktorske prečke prosim, da jo vrne na naslov: Sedlar, Desinec, Črnomelj. VDOVEC z 8-letno hčerko išče starejšo žensko za pomoč v gospodinjstvu. Nudim opremljeno sobo in hrano. Drugo po dogovoru. Vse informacije po 15. uri. Naslov v upravi Usta (2883/74). KREDIT za gradbeni material ali opremo zamenjam za rabljen avtomobil ali denar. Sledi nagrada. Naslov v upravi lista (2884/74). POROČNI PRSTANI! - Če si trajen in lep spomin želite, stopite k zlatarstvu v Gosposko 5 v Ljubljani, poleg univerze! Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! n um OŠKODOVAN za veliko vsoto denarja sQin v tistem trenutku nehote izgovoril nekaj neprimernih besed zoper navzoča Jožeta Pirkoviča in Jožeta Savoma. Ker so bile izgovorjene v veliki razburjenosti in razočaranju, te besede preklicujem. Martin Kostelc, Svržaki 3, Metlika. PREDPISANI Stanko Žužek, Telče 22, opozarjam Julko Mrgole in sina Jožeta, da prenehata z žaljivimi besedami ter da se prenehata zgražati nad mojim otrokom. Če tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjal. ZDENKA FRUNZIČ, Podturn 14, Dol. Toplice, opozarjam vse, da moj mož Božo Frunzič nima pravice prodajati premičnine in nepremičnine, ker so skupna last. I^OBVESTILA I DAMSKO FRIZERSKI SALON „MILKA", NOVO MESTO, PARTIZANSKA 3, OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA BO OTVORITEV PRENOVLJENEGA LOKALA V PONEDELJEK, 16. DECEMBRA 1974. PRVIH PET STRANK BOMO SFRIZIRALI BREZPLAČNO. SE PRIPOROČAMO! KLUB ZA VZREJO športnih in službenih psov Novo mesto vabi vse člane .kluba in prijatelje psov na redni letni občni zbor, ki bo 18. decembra 1974 ob 18. uri zvečer v prostorih gostišča Loka v Novem mestu. MEHANOOPTIKA KRŠKO obvešča 9enjene stranke, da je odprla optični servis v Krškem v naselju Resa, ulica Strmeckega 10. S kvalitetnimi in ustreznimi očali boste kar najhitreje postreženi. Se pri-, poročamo! CENJENE stranke obveščam, da sem z 2. decembrom odprl TV RADIO servis na Partizanski 5 v Novem mestu. Priporoča se Ivan Oražem. & Ob prerani izgubi našega brata FRANCETA POGLAJENA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, posebno pa vaščanom za podarjeno cvetje in nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala župniku za obred, Albinu Povšetu za poslovilne besede ob grobu. Še enkrat vsem srčna hvala. - Žalujoči: mama, bratje in sestra. Ob prerani izgubi naše tete ' ANE ROZMAN z Dol. Karteljevega se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in sorodnikom, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujemo se tudi sovaščanom iz Karteljevega za venec. Posebno,pa se zahvaljujemo Ani Hrastarjevi. Žalujoči: sestra Micka in nečaki Ob tragični smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA PETERLETA iz Cikave pri Trebelnem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, podarili vence in pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Srčna hvala ^Obrtnemu komunalnemu podjetju Trebnje, TIP-TOP Trebnje, šolama Mokronog in Jelševcc, pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Nežka, sinovi Jože, Tone, Slavko, Franci, hčerke Ani, Pepca, Milka, Dani, Neži in Mici z družino ter drugo sorodstvo NAJ LEPŠE se zahvaljujem dr. Stanislavu Vilmanu, primariju bolnišnice v Brežicah, za uspešno opravljeno operacijo ter vsemu ostalemu bolniškemu osebju za nego in pozornost. MARIJA KLAKOČAR, KRŠKO. Lepo se zahvaljujem vsemu osebju novomeške porodnišnice, najiskrenejša hvala dr. Šribarju za uspešno operacijo, babici in vsem, ki so pomagali pri operaciji. Lepa hvala dr. Kretiču, dr. Špringerju, dr. Pleskarju za vso skrb, enako strežnemu osebju za požrtvovalno nego. Hvaležna pacientka ANA HODNIK. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, babice in prababice • AMALIJE RIJAVEC Mokronog 30 se najtopleje zahvaljujemo za - nesebično pomoč, ki so nam jo izkazali ob naši neizmerni bolečini, sorodnikom in prijateljem, občinski ZZB Trebnje, organizaciji KS Mokronog, ZZB Krmelj in Šentrupert, pevcem iz Mirne, godbi iz Trebnjega, govornikom, darovalcem vencev, občanom Mokronoga in mnogim drugim, ki so sočustvovali z nami, se poklonili spominu naše zlate mame. Posebna zahvala našim dobrim sosedom in družini Brunčkovi ter Kresetovi. Žalujoči: mož Lojze s sinovoma, vnuki in drugo sorodstvo Mokronog, 4. decembra 1974 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega očeta, brata, strica in starega očeta ANTONA VIDMARJA iz Dobindola 7 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pospremilupokoj-nika k večnemu počitku. Prisrčna hvala tudi kaplanu Janezu za opravljeni obred. Žalujoči: sin Tone in hčere Anica, Ivanka, Fani in Pavli z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA' Ob boleči, prerani in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta, strica in tasta ALOJZA PLANTANA iz Velikega Podljubna 6 se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih in podarili pokojniku vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo ZB Birčna vas, članom kolektiva hotela Grad Otočec, članom kolektiva Labod za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala tovarišem Muhiču, Judežu, Rifiju in tovarišici Dunji za obisk in tolažilne besede, zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka, dr. Radojki Šarac za zdravljenje na domu in župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi sosedom in vaščanom ter prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in spremljali pokojnika na zadnji poti. Žalujoči: žen»,.Mici, sinova Stanko in Lojze, hčerki Veri in Mari z družinama, sestra Lojzka, vnukinja Helena z družino in Nataša ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame TEREZIJE REDEK iz Dol. Kamene se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in vence ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala duhovnikoma za opravljeni obred. . .Us«, ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, brata, starega očeta in; i pradeda v jj JOŽETA KOŠIRJA z Dolnje Straže 14 / se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in izrečena sožalja, sosedom za nesebično pomoč, posebno Pirčevim in Dergančevim ter Medicevim z Gor. Straže. Posebna zahvala za dolgotrajno zdravljenje in skrb dr. : < Vladimiru Živkoviču, Opekarni Zalog, TOZD Gozdarstvo Straža, delavcem skladišča Straža, posebno tov. Ladu Turku, tov. Ivanu Virantu za poslovilne besede ob odprtem grobu, SZDL in ZB za podarjena venca, Plutovim iz Novega mesta in župniku za oprav- ' ljeni obred. Vsem, ki ste dragega pokojnika spremili k zadnjemu počitku, še enkrat hvala. Žalujoči: žena Angela, sinovi Tone, Jože in Lojze z družinami, hčerki Jožica in Marica z družinama in drugo sorodstvo V Dolnji Straži, 6. decembra 1974 ZAHVALA Ob izgubi naše ljube mame, babice in prababice ANE JELEN-KUZMA iz Zorenc št. 1 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko vencev in cvetja. Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom, občinskemu in krajevnemu odboru Zveže borcev NOV, govornikom, župniku za opravljeni obred in godbi na pihala. Žalujoči: otroci z družinami ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega moža in očeta FRANCA CVELBARJA iz Gorenje vasi pri Šmaijeti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo častni četi Gasilskega društva Sinarjeta, govornikoma pri odprtem grobu, častitima duhovnikoma za opravljeni obred in pevcem. Prisrčna zahvala zdravnikom in sestram internega in kirurškega oddelka splošne bolnice Novo mesto za zdravljenje in lajšanje bolečin. Nepozabna nam bo ostala nesebična pomoč č. s. Bolemire Breznik, ki je pokojniku več let lajšala bolečine. Žalujoči: žena Ančka, sinovi in hčere: Francelj, Anica, Marička, Silva, Jože, Cvetka in Lojze z družinami, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo p mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Ione Gošnik, Jože Jeke, Vlado Silvester, Franc Lapajne, line Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič . ’ UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačcr, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Peter Simič. i IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din — Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 -f OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 etn na določeni strani 68 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 do 1.1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: • 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, lilini in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana RADIO LJUBLJANA , .ySAK DAN: Poročila ob 5.00, 00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00. 19.30 in ob 22.00. o ^ 8lasbeni spored od 4.30 do o.UO Četrtek, 12. decembra: o.lO Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, rasizem in ljudska fronta. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inz. Milan Piskernik: O hrastovih gozdovih na Slovenskem. 13.30 ftiporočajo vam ... 15.45 »Vrtiljak14. 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Mladi levi. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 23.05 Literarni nokturno. PETEK, 13. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska s°la za nižjo stopnjo - Pri glasbenem krožku. 11.00 Poročila -■Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -wz. Mileva Kaž: Usmerjena zaščita rastlin. 12.40 Popevke brez besed. •13.30 Priporočajo vam... 14.30 Wasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak44. 18.15 „Signali . 19.40 Minute z ansamblom Bratov Avsenik. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop-pops 20. 22.20 sesede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 14. DECEMBRA: 8.10 glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Sedem dni na radiu. RADIO SEVNICA NEDELJA, 15. DECEMBRA: - * lin reklame, oglasi in obvestila - 11.00 po domače - 11.15 "omagajmo mladoletnim prestopnikom - 11.35 aktualni nedeljski zapis - 11.45 naš razgovor - 12.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa SREDA, 18. DECEMBRA: - 16.00 poročila — 16.10 reklame, .oglasi in obvestila - 16.30 po domače - 16.45 kotiček za šoferje -17.00 disco klub brez imena - 17.35 iz dela KS Sevnica - 17.50 minute z jugoslovanskimi Popevkami - 18.00 zaključek Programa SOBOTA, 21. DECEMBRA: - 16.00 Sobotni vrtiljak — 16.15 pet ™nut za ... _ 16.20 EPP I. del - 16.30 poročila - 16.35 EPP II. del !^.45 mjnj 'anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Bojan Šobar: Nasveti za opremljanje hlevov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak44. 17.20 Gremo v kino. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 15. DECEMBRA: 8.07 Radijska igra za otroke -Marjan Marinc: „Srebrni konj44. 9.05 Še pomnite tovariši... 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 14.05 Nedeljsko popoldne. 18.03_ Radijska igra -France Deak: „Medkrajevna44.19.40 Glasbene razglednice. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 23.05 Literarni nokturno. PONEDELJEK, 16. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž,Jože Čuden: Možnost razvoja gorske kmetije. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.45 „Vrtiljak44. 19.40 Minute z Alpskim kvintetom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 „Ti in opera44. 23.05 Literarni nokturno. TOREK, 17. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Izštevanka - nagajivka. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz. tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Tadej Sluga: Stanje na trgu semenskega krompirja in napredek v sorti-mentu. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak44. 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 23.05 Literarni nokturno. SREDA, 18. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz' tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -čebelarstvo. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak‘. 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla. 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 S festivalov jazza. ČETRTEK, 19. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Tone Robič: Uspehi pospeševanja živinoreje v letu 1974. 12.40 S pihalnimi godbami. 13.313 Priporočajo ItllllllllllllE Hvala za vašo kri, ® ki rešuie življenja! S Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem = E oddelku: Aleksander Zupan, Martin Šafer, Vinko Bojane, Martin E = Erjavec^ Pepca Pečnik, Milan Goršin in Ivan Pureber, člani IMV Novo = 5 mesto; Stane Nahtigal, član Iskre Novo mesto; Marija Dobavičnik, = = Fanika Pršina, Franc Zupan, Martina Gramc, Anton Kaferlc, Jože £ H Kralj, Zlata Osterman, Slavka Cujnik, Srečko Srčič, Drago Mihalič, = 5 Danijel Zadnik, Franc Kuplenk, Zorka Zupan, Marjan Poglajen, s £ Matija Belavič, Bariča Umek, Marija Umek, Pavel Blatnik, Beti £ £ Radež, Milan Kolenc, Jože Planinšek in Alojz Hočevar, člani Novo- = j| teksa Novo mesto: Ivan Zoran, član Komunalnega podjetja Novo 5 £ mesto; Drago Šprajcer, Ivanka Planinc, Sonja Mešič, Branko Fink in E = Marica Strajnar, člani Krke — tovarne zdravil Novo mesto; Zdenka £ £ Blatnik, članica Laboda Novo mesto; Marjan Klobučar, kovinar iz £ = Novega mesta; Silvo Šercelj, Peter Simčič, Jože Volčjak, Miha Rolih, £ = Mirko Pureber, Rudi Kuplenk in Marjan Ilar, člani Novograda Novo £ £ mesto; Danica Peciga in Anica Pureber, članici Novolesa Straža; Alojz = = Primc, član Iskre Novo mesto; Stane Ajdišek, in Janez Kuplen, člana £ £ Keramike Novo mesto; Marta Gazvoda in Marija Železnik, gospodinji = = iz Malih Brusnic; Martin Rukše, upokojenec iz Brusnic; Jožica Sladič, £ = članica Občinskega sodišča Novo mesto. ElMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllliiiiiiiiiiiHHiiillllIllIllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIUIIIIIIIIIIIIIIli TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 12. DECEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg). 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bgd). 14.10 TV v šoli — .ponovitev (Zg). 15.35 Francoščina (do 16.10) (Bgd). 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bgd). 17.35 T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba, barv. TV na dalj. (Lj). 18.00 Obzornik (Lj). 18.15 Mozaik (Lj). 18.20 Svet v vojni - serijski dokumentarni film (Lj). 19.10 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.55 3—2—1 (Lj). 20.05 M. Vitezovič: Dimitrije Tucovič - barvna TV nadaljevanka (Lj). 21.00 Kam in kako na oddih (Lj). 21.10 Monitor: Beograd, mesto na rekah (Lj). 21.50 Impulzi - oddaja TV Zagreb (Lj). 22.15 TV dnevnik (Lj). PETEK, 13. DECEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg). 10.50 Angleščina (do 11.25) (Bgd). 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg). 15.45 Angleščina -ponovitev (Bgd). 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bgd). 17.20 Veseli Tobogan: Dobrovo v Goriških Brdih - II. del (Lj). 17.50 Obzornik (Lj). 18.05 Srečanje oktetov - III. del barvne oddaje (Lj). 18.40 Začetki življenja - II. del.(Lj). 18.50 Človek in okolje: Onesnaženje morja (Lj). 19.10 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj). 19.55 Propagandna reportaža (Lj). 20.00 3—2—1 (Lj). 20.10 Velika ljubezen - cel. film (Lj). 21.35 Propagandna oddaja (Lj). 21.40 Harlem - II. del barvne oddaje (Lj). 22.10 TV kažipot (Lj). 22.30 TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 14. DECEMBRA: 9.25 TV v šoli (Bgd). 10.30 TV v šoli (Zg). 11.55 TV v šoli (Sa). 12.25 St. Moritz: Smuk za moške, barvni prenos (do pribl. 14.45) (EVR-Lj). 16.35 Propagandna oddaja (Lj). 16.40 Košarka Beograd : Metalac -prenos (Bgd, Lj), v odmoru propagandna oddaja (Lj). 18.15 Obzornik (Lj). 18.25 Pellerinova hči - barvni film (Lj). 19.10 Barvna risanka (Lj). 19.20 Cikcak (Lj). 19.30 TV dnevnik (Lj). 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 19.55 3-2-1 (Lj). 20.00 Zdravilo - filmska burleska Charlia Chaplina (Lj). 20.30 Festival pesmi JA - prenos (Bgd). 21.40 Moda za vas, barvna oddaja (Lj). 21.50 TV dnevnik (Lj). 22.05 Barvna propagandna oddaja (Lj). 22.10 Pot v Hollywood - cel. film (Lj). NEDELJA, 15. DECEMBRA: 9.05 Svet v vojni - serijski dokumentarni film (Lj) - 9.55 Otroška matineja: Viking Viki, Življenje v gibanju, barv. fil. (Lj) - 10.50 Poročila (Lj) - 10.55 Veleslalom za ženske - barvni prenos s Pohorja (Lj) - 12.30 Ljudje in zemlja (Lj) - 13.30 Mozaik (do 13.35) (Lj) — Nedeljsko popoldne: Čez tri gore, čez tri vode, Mladi za mlade, oddaja TV Zagreb, Prepad, barvni film, Prvi aplavz, Za konec tedna - 16.30 Poročila (Lj) - 16.35 Propagandna oddaja (Lj) - 16.40 Košarka Zadar:Crvena Zvezda - prenos (Zgb,Lj) v odmoru Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 18.15 Vidocq - serijski barvni film (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 N. Božič: Človek in pol, barvna TV nadaljevanka (Zgb) - 21.00 Propagandna oddaja (Lj) - 21.05 V vroči Sahari — dokumentarna oddaja (Lj) - 21.35 Športni pregled (Sa) - 22.10 TV dnevnik (Lj) PONEDELJEK, 16. DECEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zgb) - 9.30 TV v šoli (Bgd) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zgb) - 15.30 TV v šoli - ponovitev (Bgd) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bgd) - 17.25 E. Majaron: V znamenju dvojčkov - 6. del (Lj) - 17-45 Mozaik (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) — 18.05 Od zore do mraka (Lj) - 18.35 Mednarodna dogajanja in zunanja politika SFRJ (Lj) - 19.00 Odločamo (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj).- 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Ruzzante: La Moschetta — predstava SNG Trst (Lj) -. 21.45 Kulturne diagonale (Lj) - 22.10 Mozaik kratkega filma: Žoga, žoga (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj) • TOREK, 17. DECEMBRA: 9.10 TV 'v šoli (Zgb) - 9.50 Kongres Zveze sindikatov Jugoslavije -prenos (Bgd, Lj) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zgb) - 15.35 TV v šoli (Sa) - 16.05 TV v šoli (Bgd) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bgd) - 16.45 Poročilo s kongresa ZSJ (Lj) - 17.30 F. Baum: Čarovnik iz Ozza - I. del barvne oddaje (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Življenje v gibanju, barvni film (Lj) - 18.35 Mozaik (Lj) - 18.40 Podoba naših mest - oddaja iz cikla Ne prezrite (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 20.05 Mi med seboj (Lj) - 20.55 Propagandna oddaja (Lj) - 21.05 A. Ivanov: Sence izginjajo opoldne - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj) ’ SREDA, 18. DECEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zgb) - 10.50 TV v šoli. (Bgd) - ... TV v šoli - ponovitev (Bgd) - 16.00 Viking Viki - barvni film (Lj) - 16.25 Košarka Rabotnički:Borac - prenos (Sk) v odmoru ob 17.05 TV obzornik (Lj) - 18.00 Sprejem mladih v ZK - , prenos iz Gospodarskega razstavišča - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.15 Film tedna: Drevo raste v Brooklynu (Lj) - 22.15 Propagandna oddaja (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj) ČETRTEK, 19. DECEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zgb) - 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bgd) - 14.10 TV v šoli — ponovitev (Zgb) - 15.35 Francoščina — ponovitev (Bgd) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec) (Bgd) - 17.30 T. Seliškar: Bratovščina sinjega galeba - TV nadaljevanka (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Svet v vojni - serijski dokumentarni film (Lj) - 19.10 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 M. Vitezovič: Dimitrije Tucovič -barvna TV nadaljevanka (Lj) - 20.50 Kam in kako na oddih (Lj) - RADIO BREŽICE ČETRTEK — 12. decembra: 16.00-16.30 - Napoved programa, Poročila, šport in turistični napotki, Nove plošče RTB. 16.30-17.00 -Aktualnost tedna, obvestila in reklame. 17.00-18.00 — Glasbena oddaja Izbrali ste sami. SOBOTA - 14. decembra: 16.00-16.30 - Malo za vas - nekaj za vse. 16.30-17.00 Sobotno kramljanji Jugoton vam predstavlja. 17.00-17.30 - KRONIKA, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Za naše najmlajše, Iz naše glasbene šole. 17.30-18.00 - Domače zabavne na valu 192 m. NEDELJA — 15. decembra: 10.30 - Domače zanimivosti. - Kako smo glasovah v brežiški in krški občini ter naloge samoupravnih interesnih skupnosti. - Za naše kmetovalce: Jože Černoša - Priprave na obnovo vinogradov. - Nedeljska reportaža: Praznik vina na Čatežu. - Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00-15.30 - Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK - 17. decembra: 16.00-16.30 - Napoved programa, srečanje s Slovenskim instrumentalnim kvintetom, Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici. 16.30-17.00 -Tedenski športni komentar, obvestila, reklame in filmski pregled. 17.00-18.00 - MLADI ZA MLADE. ^jjj) inDUSTRIJR fTIOTORniH VOZIL &jfc) inDUSTRIJR fliOTOflniH VOZIL '0^^) mDUSTRIJR mOTORniH VOZIL inDUSTRIJR MOTORniH VOZIL novomESTo novomESTO novomESTO novomESTO tvo pirkavifi: osvobodili republiki pod gorjanci in Djenem kirovskem junaku piparju bakšetu >,Kaj pa, hudič, potem iščeš tukaj? “ se je ranjc surovo zadrl, kakor da se mu je kdo po-ujal v njegovo tolpo. Bil je kajpada prizadet, da rabel‘3ra ^ovek učiti, 4caj.je vojak in kaj i ^otprn je poročnik ukazal, naj se javijo pro-J0v°ljci- Zahteval je štiri ali pet strelcev. Prvi se n' °d°^ štirindvajsetletni Tone Gorišek z Gor-Brezovice, nezakonski sin neznanega ruskega , Jetnika iz prve svetovne vojne. Za njim je stopil' delavec in oglar Janez Škulj iz šentru-P kih krajev, znamenito ime iz poznejše i upljevnikove črne roke v kostanjeviških krajih, i/t 1St^ Jetni^a z Mirne videla priprave, sta se edJ 3 *n se P°Snala v beg. V toči svinčenk je n smrtno zadet hitro omahnil. Drugega so P gotovo kilometer daleč in ga pri nekem Čist U uPehanega zajeli. Na koncu moči in s do t° Premo^enini suknjičem od znoja so ga Dot -Pre^ Puš^e. V njegovem suknjiču so v L videli hoditi desetarjeveea namestnika ? a Cimermana z Dobravice pri Šentjerneju. t ^.otein so iz podzemeljske jazbine pripeljali Iče Žrt6V te®a (*neva> krepkega, mestno oble- !a,.n®8a človeka v beli srajci, starega petintrideset .štirideset let. Bil je gostilničar in mesar Franc dn k ^a(^nje vasi- Legisti so ga pred dvema dr»eVpma- Pr*jeli v Novem mestu, ko je iskal voljenja za potovanje v Ljubljano. Ustrelili so v gozdni globeli na južni strani vasi. Drih t 1 tec*en pozneje je njegova žena Hedvika P mitela k legistom v Stopiče poizvedovat za gmulim možem. Beli so jo ustrelili z izgovorom, Je napadala italijansko vlado; vendar je verjetje. da so hoteli, kot pri vseh drugih svojih 22 zločinih, zabrisati sled za umori v Št. Joštu. (Fr. Saje, Belogardizem, 362. - Fr. Kegljevič, Dol. Brezovica, 16. jul. 1961.) Četrtega so ta dan v Št. Joštu privedli pred puške Pezdirčevega strelskega odreda še mladega partizana Antona Medveščka z Mihovice. Ni znano, kdaj je odšel v gozdove, vsekakor pa je bil že v veliki tridnevni bitki pred kresom (1942) na Ratežu. Med strelci, ki so ga sedaj ubili, je bil tudi njegov bližnji rojak, sin ruskega ujetnika Anton Gorišek z Gorenje Brezovice. Partizanov grob je mati našla v Vidmarjevi hosti v Št. Joštu in kmalu od žalosti umrla. Takoj po streljanju zadnjih jetnikov, še isti dan 16. septembra, je poročnik Kranjc s svojim bataljonom za vedno zapustil Št. Jošt. Namenil se je zasesti Gracarjev tum v orehoviških krajih, da bi od ondod postopoma psvajal dolino Krke vse tja do nove nemške meje za Sv. Križem. Potem bi prodiral v Gorjance. BITKA NA GRACARJEVEM TURNU Po ozki občinski cesti, ki drži od Dolenjega Mokrega polja, se je na stari sivi Gracarjev turn usula oborožena truma v kmečkih kamižolah in z romarskimi čutarami za pasovi. Bilo je v četrtek, 17. septembra (1942), okoli devetih dopoldne ali Je malo pozneje. Zaskrbljeni so vpraševali, ali so blizu partizani. Pri velikih hlevih na grajskem marofu so podkurili vojaške kotle in drli ubitega vola. Drugi so se razkropili po zorečih vinogradih na pobočjih Tolstega vrha. / „Ali ni škoda nezrelega grozdja? “ je uničevalce žlahtnega pridelka prizadeto pograjala graj- ska kuharica Rezka Vrtačičeva, ki ni prav vedela, kdo je, ki se drzne pustošiti trtje. \ „Nič ga ni škoda,“ se je ponorčeval plenilec grozdja, ,,saj so ga v nedeljo partizani prodali.“ Grajska služkinja je spoznala Ivana Turka z Mokrega polja. Ni razumela, kaj fant hoče reči. Kuharičino ogorčenje ima zelo stare korenine. V teh krajih, poznajo namreč že od pradavnine samo en neodpustljiv smrtni greh: dotakniti se posvečenega sadeža na trti. V Bičevju nad Gra-carjevim turnom stoji zelo star kamnit spomenik, h kateremu so naši pradedje privezovali in bičali tatove grozdja in nepoboljšljive skrunilce dednega izročila vsako jesen v času zorenja zapirali v ječe. V grajski obednici v jugozahodnem trdnjavskem stolpu je graščakinja Vlasta Schoeppl-Rudeževa naletela na tujca, kije odlagal prtljago. Nihče ga ni videl, kdaj in kako je prišel v grad. Graščakinja začudena gleda drobnega, bolj majhnega človeka svetlih in ndzaj počesanih las, živahnih, rjavih oči in temnih brčic, ki si jih je nenehoma živčno grizel. Tega bledega obraza širokih ličnic, sedlastega nosu in koničaste brade ni še nikoli videla. v Tujec se ji je predstavil, da je poročnik Milan Kranjc in da bo s svojimi dvesto petdesetimi možmi drugega bataljona legije ostal v gradu. Prejšnji dan je Št. Jošt izpraznii in z, vojsko prenočil v Gradišču, da bi prikril svoje namere. Beli komandant se ni pustil motiti. Po grajski dvorani je razmikal stole in hitel po tleh razprostirati dragocene preproge, ki si jih je bil še vi juniju nabral na Langerjevih Pogancih. Na mizo je odložil zavoj starih oljnatih slik, ki jih je bil na poganskem dvorcu izrezal iz starinskih težkih okvirjev. Iz istega dvorca je bil tudi težak srebrn zvonec, ki ga je poročnik prinesel na Gracarjev turn, očitno ne vedoč, kaj naj s tem plenom pravzaprav počne. Osemindvajsetletni aktivni poročnik Milan Kranjc je veljal za Ljubljančana. Takrat so starši res stanovali na Vožarski poti 4 v Ljubljani, toda kot otrok je živel v Šentjerneju, kjer je imel oče v najemu Majzljevo gostilno na starem Kaštelu. V legiji je imel sedaj sošolce iz tistih časov; še vedno so se ga spominjali, kako jim je iz torb kradel kruh. Studij prava na univerzi je opustil, stopil v vojsko in postal surov oficir, kakor jih je kraljeva vojska takrat običajno vzgajala. Kranjc je bil že po naravi neotesan sadist. Legiste je tepel z bikovko. Brezobziren je bil celo z oficirji. Po vsej postojanki je odmevalo, ko je kričal nad svojim vljudnejšim in prijaznejšim namestnikom Antonom Perkom- Karom: „Nisi vreden, da živiš, zgini, prasec hudičev!“ Krut in maščevalen je ustavljal po cestah ljudi in jim pretil. Mučil je jetnike in se ni sramoval vihteti svoj korobač celo nad slabotnimi ženskami. Domobranski oficir Franc Rataj je o njem po vojni dejal svojim sorodnikom: .„Znano je bilo, da one, katere sta dala zapreti Kranjc in Debeljak, ni bilo mogoče rešiti. Vsako posredovanje je bilo izključeno/4 (Okrožno sod. Novo mesto, Ko 10/46/70.) Stari svetokriški župnik Andrej Zupanc pa si je o Kranjcu zapisal: „Ni veliko prida!“ Se najbolj se je razumel in družil s četni-ško oblečenim in oboroženim kuratom Šinkar-jem, vendar k njegovim vedno redkejšim mašam „ ni hodil. Poročnik Kranjc ni normalen človek. Že njegov opis kaže na njegovo čudno psihološko obremenjenost. Ko s pasjim bičem pretepe ujeto partizanko in ji zagrozi, da ji bo začel znova šteti petindvajset udarcev, če ne bo spregovorila, ga dekle, doma iz brusniških krajev, z dostojanstvenim prezirom zavrne: „Lahko tudi petdeset, pa ne bom ničesar povedala.“ Kakor daje belega oficirja popadel strah pred bitjem, ki ima močnejšo voljo od njegove, je partizanko pri priči izpustil. „To je pa značaj,“ je poparjen vzkliknil graščakinji Vlasti, ki je videla jetnico odhajati in je začudena pogledovala neviteško orožje v komandantovi drhteči roki. To je bil torej tisti drobni živčni človek, ki ga je graščakinja Vlasta nenapovedanega zalotila v svoji dvorani, ko si jo je z dragocenim plenom opremljal za svoj štab, v katerem je bilo polovico žensk. Sredi dela pa ga presenetijo zunaj streli, ki se v hipu razplamtijo v silovito bitko. Vse mu pade iz rok in razburjen zdivja iz gradu. Kuharji in mesarji so se z marofa razbežali; trtje po pobočju Tolstega vrha je cefrala toča svinčenk, ki so se sipale od Orehovice. Preden pa opišem bitko samo, moram poseči nekaj ur nazaj v to jutro. Kmalu po sedmi uri zjutraj 17. septembra seje z gradu Prežeka pomikala skozi Orehovico in naselje Tolsti vrh (ki ga moramo ločiti od vinorodne gorice istega imena nad vasjo) proti Suhadolu in Brusnicam dolga kolona hrvaških in slo- ' venskih partizanov z desetimi ali petnajstimi ranjenci na vozovih, z ženami, otroki in trumami hrvaških beguncev. Nagrada za zvestobo Prof. Jože Glonar, nekdanji atletski reprezentant in balkanski prvak, navdušen smučar, na Dolenjskem gotovo najbolj znani telesno-vzgojni delavec. Kdo bi bil razen njega pri nas bolj upravičen do Bloudkove nagrade, najvišjega telesnovzgoj-nega in športnega priznanja? Ko jo je pred dnevi dobil za svoje življenjsko delo, je skromno dejal: „To je zares veliko priznanje, hkrati pa tudi spodbuda za nadaljnje delo. Veliko laže bo tistim, ki se zdaj vključujejo v telesnovzgojno delo, ker ga zadnje čase družba bolj vrednoti. “ Več kot štiri desetletja je nagrajenec posvetil športu: najprej je bil (še v nižji gimnaziji) nogometaš in član ljubljanske mladinske reprezentance in nogomet ga je navduševal vse do berlinske olimpiade. Berlin 1936 mu je odprl pogled v atletiko, kraljico športov. Tako se je navdušil za teke, da je pod vodstvom avstrijskega trenerja Otta Kleina - ta je iz Ljubljane prihajal tudi v Novo mešto! - V pičlih štirih letih s trdim treningom napredoval do člana državne reprezentance in do prvega balkanskega prvaka v krosu in člana zmagovite jugoslovanske ekipe v Carigradu. Pisalo se je leto 1940. Vojna je že trkala na vrata Evrope in pet let pozneje, ko je orožje utihnilo, je bil Glonar za tekmovalne dosežke izgubljen. Ostal mu je le spomin na predvojne čase: „ V Carigrad smo šli prav takrat, ko sem imel veliko maturo. Moral sem dobiti posebno dovoljenje iz Beograda/“ Prihodnje leto bo 30 let, kar prof. Glonar živi in dela v Novem mestu. Meščanom je znan njegov prožni, hitri korak športnika; športnikom je znan kot delavec atletskega kluba, kot predsednik komisije za priznanja in nagrade pri TTKS, kot delegat za sedem dolenjskih občin v republiškem predsedstvu Zveze telesnokulturnih organizacij. Od množice ur, ki jih je včasih preživel na Loki ali v telovadnici, sta mu ostali le še dve, namenjeni pouku na pedagoški akademiji v Novem mestu, kjer poučuje tudi metodiko telesne vzgoje. Po večletnem učiteljevanju na novomeški gimnaziji je zdaj že 16 let v pro-svetno-pedagoški službi, zadnja tri leta je predstojnik no vomeške enote Zavoda za šolstvo. Kot športnik in po poklicni plati se je vedno in povsod zavzemal za gradnjo igrišč in telovadnic, za ustanavljanje in organiziranje društev in različnih zvez. „Kljub vsemu je danes še premalo igrišč, telovadnic, “ sodi. Službene obveznosti mu ne dovoljujejo, da bi se v takšni meri kot včasih posvečal pouku in lastni rekreaciji. „Čutim pa, da bi zaradi lastnega počutja moral bolj skrbeti za rekreacijo. Komaj čakam snega, da si v Črmošnjicah, na Voglu, Veliki planini ali Krvavcu naberem moči in naužijem čistega zraka. Včasih sem bil namreč tudi smučar in sem pred vojno celo tekmoval za jugoslovansko reprezentanco proti Nemčiji, sicer pa sem kot član Ilirije vsako leto preživel del zime v Planici. Še predlani sem tekmoval na sindikalnih slovenskih igrah v veleslalomu. Prišel sem skozi cilj!" Prav v tem je ena izmed pomembnostnih oblik Bloudkovega nagrajenca: česar se je 'lotil, je debi z voljo . in si trmasto prizadeval, da bi dosegel zastavljeni cilj. J. SPLICHAL m ■ HENČEK IN NJEGOVI FANTJE V BELI KRAJINI V soboto, 14. in v nedeljo, 15. decembra, decembra, bo Henčkov ansambel s humoristom celjskim Polde-kom gostoval v Beli krajini. V soboto bo ob 18. uri nastopil v Črnomlju, takoj po koncertu pa bo v hotelu „Lahinja “ ples. V nedeljo bodo Henčkovi fantje gosto vali ob 10. uri v Semiču, ob 14. uri v Gradcu, ob 16.30 Dragatušu in ob 19. uri na Vinici. MAČKOVEC: ZAPRLA MU Jf POT - 8. decembra je Antonij Putrih iz Novega mesta vozila skoz Mačkovec in zavijala proti avtocest ter zaprla pot osebnemu avtomo bilu, ki ga je naproti vozil Marti' Strašek iz Novega mesta. Avtomo bila sta trčila, škoda pa znaš Člani zmagovite kočevske ekipe med tekmovanjem pod naslovom „Spoznavajmo svet in domovino4 ki je bilo v soboto v Kočevju. (Foto: France Brus) 10.000 din. Kočevje - Koroška na radijskih valoviti —— — — V radijski kviz oddaji zmagalo Kočevj« z 12:11 V rabavnem delu nastopili še Frane Miličinski-Ježel orkester RTV pod vodstvom Mojmira Sepeta in pevka Alenka Pintarič ko sreče dohiteli in odločili izid tekmovanja v svojo korist s tesnim rezultatom 12:11, kar pomeni, da Občinski komite ZSMS Kočevje je v soboto, 7%decembra, organiziral v Šeškovem domu javno radijsko kviz oddajo spoznavajmo svet in domovino14. V znanju sta se pomerili ekipi kočevskih mladincev in koroških Slovencev. V ekipi Kočevja so bili Lado Orel, Bojan Mohar, Tone Rakovič, Bojan Sobar in Bojan Ciglič; koroški mladinci pa so nastopili v naslednji postavi: Feliks Wieser, Janko VVieser, Albin VVald-hauser, Marina Einspieler in Franc Wakovnig. • V prvem delu tekmovanja sta obe ekipi odgovarjali natančno in brez treme na vsa vprašanja, v drugem delu pa so mladi iz Koroške vodili že za dve točki, vendar so jih mladi -iz Kočevja v finišu verjetno z nekoli so kočevski mladinci pravilno odgovorili na 12 vprašanj, koroški pa na 11. V oddaji so sodelovali še Frane 1 Milčinski Ježek, orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Mojmira Sepeta in pevka Alenka Pintarič. Zvon, ki bo kmalu odzvonil Srobotniški zvon je nekaj posebnega - Zdaj zvoni le še štirimi prebivalcem te vasi MRTEV V POTOKU V potoku Zabrdščica so 5. decembra dopoldne našli 47-letnega I ranca Šepca iz Stana pri Mirni. Šepec, delavec v obratu IMV, se je prejšnji dan po delu zadržal v gostilni, okrog 19. ure pa se je vračal proti domu. Kot kaže, je zaradi vinjenosti izgubil ravnotežje in padel v potok. Z glavo je najbrž udaril ob večji kamen, zato je v vodi obležal. Po prvih ugotovitvah sta bila udarec in rana tako huda, da je bil nesrečnež na mestu mrtev. HENČEK V BELI KRAJINI V nedeljo, 1. decembra, je obiskal Drašiče popularni Henčkov narodnozabavni ansambel. Ker je takih prireditev v teh krajih malo, je prišlo na koncert veliko ljudi. Za smeh je med glasbo skrbel celjski Poldek s svojo Miciko. Na koncu koncerta je najstarejši poslušalec Ivan Kostelec, ki ima že 81 let. prejel Henčkovo ploščo. Podobni koncerti so bili še v Podzemlju in na Suhorju. z. Š. CIMPREJ VODOMERE Tudi za območje občine Ribnica bo treba čimprej sprejeti odlok o obveznem vgrajevanju vodomerov. To zahtevajo predstavniki Hydrovo-da. Vodomeri namreč opozarjajo, če kje voda čezmerno odteka. Tako lahko napake na vodovodnih napravah hitreje odpravljajo. Vode vedno bolj primanjkuje, zato so vodomeri nujni. Zdaj namreč lahko tudi petkrat ali celo 10-krat več "vode odteka nekontrolirano' Ob cesti z Broda proti Osilnici se odcepi čez Kolpo pot, ki vodi preko visečega mostu in naprej v vas Sro-botnik. Vaška cerkvica sv. Ane je precej oddaljena. Njen zvonik kuka iz grmovja na samotnem holmu levega brega Kolpe. Zato pa imajo v vasi, med hišami in sadnim drevjem poseben vaški zvon na stebrih. Iz davnine so si z njim zvonili zjutraj, opoldne in zvečer pa ob požarih in drugih nevarnostih in tudi če je kdo umrl. Prebivalci sosednjih vasi so se zaradi tega norčevali iz Srobotnikar-jev, češ da imajo zvon na hruški, kar ni res. Pod orehom ga pa res imajo. Dolgo je zvonil prebivalcem te vasi. Zdaj kaže, da bo kmalu odzvonil še zadnjim, če bo vas tako naglo šla po rakovi poti. V stari Avstriji je bila tam žaga in delavnica za vesla, ki so jih menda tudi izvažali. Po ukinitvi obeh je začelo število prebivalcev naglo padati. Statistika pove. Ha ie Srobotnik štel leta 1887 86 prebivalcev, leta 1931 še 28 prebivalcev, leta 1948 in 1953 še 21, leta 1961 13 prebivalcev, letos pa šteje vas le še 4 prebivalce. T. OŽBOLT Oddajo sta vodila napovedoval# Milanka Bavcon in Vili Vodopivec F. BRUS I ITALIJAN JE OMEDLEL Italijan Giorgio Šanson je 4. decembra okrog 11. ure dopoldne, vozil tovornjak s prikolico proti / Ljubljani, ko mu je v klancu pi> Pljuski nenadoma postalo slabo. Izgubil je zavest, nakar se je tovornjak ustavil in začel drseti nazaj. Za njim je vozil osebni avto Zagrebčan Stjepan Cepetič, ki je opazil, da tovornjak drsi proti njemu. Skušal se je z vzvratno vožnjo umakniti, vendar je bilo prepozno. Italijanova prikolica je trčila v osebni avto. Po nesreči so Italijana odpeljali v zdravstveni dom v Trebnjem, kjer si je opomogel, gmotne 8.000 din. škode pa je za Žive niso našli Skrivnostno izginotje Vlaste Vidmarjeve je pojasnjeno: našli so njeno truplo Po več tednih so v soboto, 7. decembra, našli mrtvo pogrešano Vlasto Vidmar iz Regerče vasi pri Novem mestu. Njeno truplo je našel kakih 20 metrov stran od ceste blizu šole pri Ruperč vrhu Franc Klobučar z Uršnih sel, ko je v gozdu napravljal drva. Za pogrešim k o ni bilo nobenega sledu vse od 21. oktobra ponoči, ko sta se /. možem razšla, vračajoč se proti domu. Ona je omagala, on pa je šel domov po moped, da bi jo pripeljal, vendar je čez eno uro ni več našel na mestu, kjer jo je bil pustil. Vidmarjevo so potem vztrajno iskali domači, vaščani, miličniki in celo vojaki, vendar zaman. V soboto, 7. decembra okrog 13. ure pa je telefonirala na novomeško postajo milice gostilničarka iz Ruperč vrha, da je prišel k njej ves prestrašen Klobučar, češ da je našel v gozdičku blizu šole žensko truplo. Miličniki so po obvestilu takoj pomislili, da gre za pogrešanko in so šli na kraj dogodka skupaj z možem izginule Vlaste. Ta je svojo pogrešano ženo prepoznal po obla* čilih. Preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča je odredil obdukcijo trupla, da bodo ugotovili, kaj je bil vzrok smrti nenadoma izginule Vlaste. Včasih je ta zvon zvonil 80 prebivalcem, zdaj pa le še štirim. (Foto: T. Ožbolt) Bridge: finale brez Kočevji Za točko »prekratki« na polfinalnem turnirju Kozerija SOLIDARNOST JOŽICA REPIČA Bil je proletarec od pet do dave, Jožič Repič namreč. Živel je od dela svojih rok tam v Hitrotkalu. Na posel je prihajal nekaj trenutkov pred šesto, tovarniška vrata so ostajala za njim takoj po šihtu. Na vrtu, ki mu gaje zapustil oče, si je sezidal bajto, tako z enim nadstropjem. S krediti in izposojanjem od znancev, žlahte in prijateljev. Živel je mirno in nihče ni mogel reči, da se kdove kako zanima za druge ljudi. No, sosedu je že voščil za novo leto, drugače pa se ni menil niti za soseda niti za sosedo, četudi je le-ta kazala naklonjenost do Repiča, kar je izkazovala s prav posebnim zvijanjem svojega tankega trupelca in s hihitajo- čim smehom. Toda to ni pomembno, brez primere važnejše je to, da se Repič ni menil za svoje sodelavce. Koje Pekovki cHtnila krava, so po Hitrotkalu zbirali denar za novo živinče. Takrat se je delal Repič gluhega in slepega. Na besede ljudi, ki se jim je Pekovka smilila v dno duše, je zamahnil z roko in zamomljal: „Briga me njena crknjena krava!“ Spet drugič je zgorel Toniču hlev, ker je na njem prespal potepen hipi in je pri svoji lahkomiselni buči odvrgel ogorek v slamo, sam pa je odnesel neopečeno grivo štopat na asfaltno cesto. Toničevi sodelavci so že drugi dau, ko je rdeči petelin uničil hlev, pobirali denar, da bi po- magali Toniču iz mučne situacije. Večina je tudi lastnoročno pomagala Toniču postavljati nov hlev, ki je zrasel po nekaj mesecih, lepši in večji od prejšnjega. Ob tem je Jožič Repič molčal, če pa je že kaj rekel na prigovaija nje soljudi, so bile to ostre besede: „Vsak naj skrbi zase!“ Pljunil je ob tem čez desno ramo in se odšel zaklepat v svojo hišo pod okrilje svoje rito-migače. Od nekod se je privlekel v Repičevo drago prismuknjen pubertetnik, ki je znal odlično rokovati z dinamitnimi klobasami. Eno takšno klobaso je z detonatorjem vred postavil pod vogal Repičevehiše in močna eksplozija je odkrila notranjost Jožičeve hiše, rde- w ča opeka pa je ležala po vrtu £ naokrog. Repič je bil do ne- £ zavesti jezen in preklel je pu- ^ berteto, onega Nobela, ki si je J izmislil dinamit in pokanje na- w sploh. £ Za Repičevo nesrečo se je ^ hitro razvedelo po Hitrotkalu. Minili so dnevi, tedni, da, celo nov list na koledarju je že obrnil, toda nihče ni prišel k njemu z denarjem, ki bi ga zbrali ljudje, da bi mu pomagali izmotati se iz nezgode. Nekega dne, ko ni več mogel krotiti svojih živcev, je na hitrotkalskem dvorišču jadrno pljunil in glasno rekel: „Pa taka delavska solidarnost! “ TONI GAŠPERlt V soboto in nedeljo, 8. in 9. decembra, so bili v Sloveniji trije polfinalni turnirji za republiško prvenstvo 1974 v bridgeu. Fden izmed njih je bil v Kočevju, kjer so liasto* jii 4 domači pari, 5 ljubljanskih in _ dva blejska. Rezultati: 1. par Sraka Podlesek 153 točk, 2. Kosanovič-Savec 148, 3. Nemec-Potega 127, 4. Bizovičar -Osojnik (vsi iz Ljubljane) 126, 5. Kozinc- Zupančič (Kočevje) I2l| točk itd. V finale republiškega prvenstvi parov za letos, ki bo še ta mesec v Ljubljani, so se uvrstili prvi pari. Kočevje je imelo veliko smole saj je paru Kozinc-Ziipančič manjkala le točka za uvrstitev med najboljše slovenske pare. ' Bridge je miselna igra s kartami, ki jo enakopravno igrajo mladinci, odrasli in ženske. Na Dolenjskem se je šele začela uveljavljati. Na fotografiji: s polfinalnega republiškega turnirja v Kočevju. (Foto: J. Primc) Sam Hitler je pristal maja 1941 na načrt 28. novembra 1941 je na okno njihove hiše posebnega štaba, s katerim naj bi v štirih etapah potrkala roka gestapa in začelo se je štiriletno izselili prebivalce obsavskega in obsotelskega trpljenje! pasu v Slezijo in na Saško, na pertemberško in Marija Jamnikova je v Sissnu na VVuertember- Badensko. Več kot 65.000 ljudi je šlo skozi škem napisala osem strani dolgo pismo v verzih, rajhenburški grad na pot, s katere mnogokrat ni v katerem je sosedu Francu Sebancu popisala bilo več vrnitve . . . izselitev in hkrati upala v srečnejše dni. Ko je prišla maja 1945 nazaj v rojstni kraj, ji je sosed Na tretji strani priloge pišemo v zapisu pod pismo vrnil in danes ga Jamnikova hrani kot naslovom ŠE ENKRAT SE OKROG OZREMO, dragocen dokument, kot spomin na prestano RESNICA GROZNA JE — ZDAJ GREMO! o gorje in hkrati kot opomin, da se kaj takega ne Mariji Jamnikovi, eni izmed številnih izseljenk: . sme več ponoviti! V hribovitem svetu v vaseh, ki jim danes pravijo Potovec, Ravne, Klanc, Preska, Lukovec in Orlje, so živeli naši predniki od trgovine in zemlje. Na drugi strani P piše Matija Guštin v zapisu pod naslovom BOŠTANJSKE GOMILE o izkopavanjih pri Boštanju: o tem, kako so Scheyer, Pečnik in Kušljan pošiljali najdbe v Dvorni muzej na Dunaj, o tem, kako je dr. Josip Mantuani pred več kot šestimi desetletji našel izredno bogato gomilo, in o tem, kako izkopani grobovi pričajo o izredno pomembnem sotočju Mirne s Savo. V starejši železni dobi je tam vodila važna prometna Guštin piše tudi o značilni povezavi med arheološkimi ostalinami in ljudskim izročilom: grobovi z okostnjaki so dali kraju ime, hkrati so spodbudili domišljijo domačega prebivalstva . . . DOLENJSKI LIST Vnuki so pozabili na glas rogov, s katerimi so dedje in pradedje oznanjali drugim vaščanom in okoličanom, da so pri oranju s plugom ali pri rigolanju vinograda naleteli na stare grobove z jantarnimi ogrlicami, bronastimi zapestnicami in sponkami ali celo na železne suličaste osti v bojevniških grobovih. Hiter tempo življenja in vojne vihre so pripomogli, da so se pozabila znamenita arheološka izkopavanja pred 70 in več leti v okolici Boštanja. Prve načrtne raziskave segajo v leto 1879; torej v začetek razvoja slovenske muzejske stroke in v čas prvih izkopavanj današnjega Narodnega muzeja, tedanjega Deželnega muzeja Rudol-finum v Ljubljani. Graščinski oskrbnik Moriz Scheyer je v gozdu Velika Dobova nad Smarčno prekopal dvanajst manjših prazgodovinskih gomil in tako začel iskati preteklost v tem delu Posavja. Okolica Šmarčne v smeri proti Boštanju s svojimi imeni zaselkov še po tisočletjih izpričuje, da so tu živeli že v nekdanjih časih. V „gomilski hosti" nad Gomilo je kopal Scheyer, prav blizu so kraji Mrtovec, Dvorc in Kompolje. Pri Gomili so skrite ruševine gradu Spodnji Erkenstein, ki povezujejo prazgodovinske najdbe preko antičnega obdobja (Dvorc) v zgodovino srednjega veka. Sele 30 let pozneje sta stari-nokopa Jernej Pečnik in Ignac Kušljan po bratsko razdelila področje iskanja in kopala gomile v letih 1904 in 1905: načrtno sta preiskala območje okrog Boštanja; Pečnik je kopal na desnem bregu Mirne, Kušljan pa je izokopaval gomile nad Boštanjem. Se po sednih desetletjih .se vidijo prekopane gomile, ki so na vrhu vzpetin in grebenov nemo pričale o žitju in minljivosti nekega ljudstva. Značilen primer povezave med arheološkimi ostalinami izpred 2500 let in ljudskim izročilom je gomila „na gav-gah". Tistemu delu grebena so dali ime grobovi z okostnjaki, hkrati so spodbudili domišljijo domačega prebivalstva. Ljudje so pozabili na točen čas pokopa in so začeli spletati bajke o sodiščih fevdalne gospode in obešanju tlačanov. Prebivalci Boštanja danes poznajo ta kraj, ne vedo pa, da so bili tu pokopani prebivalci prastarih ilirskih rodov. Scheyer, Pečnik in Kušljan so svoje najdbe poslali v dvorni muzej na Dunaj; mnogo stvari je prišlo v muzej tudi od kmetov samih, ki so računali pri prekopavanju na zlate zaklade in si obetali bajeslovne zaslužke: naleteli pa so le na preproste glinaste lonce in bronast’ nakit ilirskih žensk. Prvo gradivo iz teh gomil je prišlo v ljubljanski Narodni muzej, ko je tod kopal 1911. leta Josip Mantuani. Gomila nad Dolenjim Boštanjem je bila ena izmed najbogatejših; v njej so našiprekrasne steklene sponke. Zal so se mnoge najdbe v desetletjih pogubile . . - Razkopane gomile ter bronasti in železni predmeti in lepe glinaste posode v muzejih nam po tisočletjih pričajo o tem, kako pomembno je bilo sotočje Mirne s Savo v starejši železni dobi (750 — 300 pred n. št.): Tu je vodila glavna prometna žila iz Panonije in z Balkana v Italijo ob reki Savi; ob bregovih Mirne pa so potekale poti med dolenjskimi železnodobnimi središči Smarjeto, Mokronogom, Novim mestom ter štajerskima - Celjem, Ritnikom. Visoko na grebenih pri vaseh Potovec, Ravne, Klanc, Preska, Lukovec in Orlje so stale gomile ilirskih rodov. Ti so v tem hribovitem svetu živeli od trgovine in zemlje in skrbeli za povezavo med posameznimi naselbinami v osrčju Slovenije. MITJA GUŠTIN IGRAMO IN POJMO ZAUUDI Brez pomena bi bilo predstavljati ansambel Lojzeta Slaka, kajti o njem je bilo že veliko napisanega. Zategadelj smo izrabili priliko in ob nedavnem obisku ansambla v Novem mestu izvedeli za nekatere stvari, ki so značilne za to glasbeno skupino, nad katero se navdušuje toliko ljudi. Najprej nas je zanimalo, kaj je tisto, kar dela ansambel tako priljubljen. Odgovoril je Lojze: „Od vsega začetka smo »zadeli' ljudski žanr; morda zato, ker smo izšli iz sredine, ki nas posluša. Igramo in pojemo za ljudi, vračamo se k njim. Že dolga leta si prizadevamo biti do poslušalcev pozorni, svoje ,delo' opravljamo odgovorno in se trudimo, da ne bi nikogar, ki nas posluša, razočarali. Skušamo biti čim manj ,pokvarjeni', zato pa toliko bolj izvirni." Dalje smo vprašali, kako gledajo na očitke, da potvarjajo pristne narodne pesmi. Milan Kalan, igralec Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je pri Slakih „mojster za smeh", je odgovoril na kratko: „Pri mnogih narodno-zabavnih ansamblih gre za veliko tekstov, ki predstavljajo tako imenovani šund. Pri Slaku pa tega ni, tu gre za neke vrste vrednotenje. Lojze ve, kaj je dobro in kaj ni. Njegova glasba uporablja tisto narodno blago, ki ga je treba ohraniti in iztrgati pozabi." % „Vseh deset, let, kar nastopamo," je nadaljeval Lojze „smo si prizadevali, da bi kaj ohranili tudi za poznejše čase. To smo tudi dosegli, narodne melodije in stari napevi se samo nekoliko ločijo od tega, kar igramo in pojpmo mi. Smo sicer verno za- vezani predlogam iz preteklosti, toda tisto, kar igramo, izbiramo sami. Sploh pa ne podcenjujemo ljudi; vse, kar jim imamo povedati z melodijo in tekstom, jim povemo jasno. Če ljudem to nekaj pomeni, potem ima gotovo tudi naša glasba nekaj umetniške vrednosti." Pevec Andrej Bergant je pristavil: „Ob današnji glasbi si je ne mogoče predstavljati, da bi nas razumel pravi mestni človek. Razumel v tem, da smo tudi sami hodili vasovat in dekletom pod okna pet, zato spomin za tiste dni lahko toliko bolj podoživljamo v naši glasbi." Slake moremo šteti tudi med velike posrednike med domovino in slovenskimi izseljenci, kajti njihovo gostovanje v Združenih državah Amerike in v Avstraliji je bilo gotovo nepozabno za naše ljudi v daljnih de- želah. V zvezi s tem Slak ni izbiral besed: „V tujini smo spoznali, da so naši ljudje, ki jih na domovino velikokrat veže zgolj spomin, lahko precej bolj Slovenci, kot smo mi*. Med drugim jih ni sram pred narodnozabavno glasbo, iz katere se pri nas mnogi norčujejo. Sam sicer ne bi razglabljal o resni glasbi, ker je pač ne poznam dovolj; lahko pa rečem, da nikoli ne zaprem radia zaradi zvrsti glasbe. Rad imam kakršno koli glasbo, če je dobra. Toda tudi v resni glasbi je precej slabega." Toliko torej o Slakih, ki s svojim zanačilnim igranjem in ‘ petjem razveseljujejo ljudi že celo vrsto let: deset let, če smo natančni; obletnico pa bodo proslavili z jubilejnim koncertom 8. marca prihodnje leto v ljubljanski hali Tivoli. D.R. Nenaden izpad elektrike povzroči v velemestu velike težave: mesto je paralizirano, promet se ustavi, dvigala obstanejo sredi nadstropij, lahko pride do masovne histerije, skratka: pekel sodobnega življenja. Zato so velike družbe porabile milijone dolarjev, da bi inštalirale zapleteno opremo, ki naj onemogoči, da bi prišlo do izpada električne energije. Ko pa se je to vseeno dogajalo, so strokovnjaki velikih družb jecljali pred novinarji, da ne morejo razumeti, kako je lahko prišlo do tega. Že I. 1947 so ugotovili, da nekakšno polje, povezano z neznanimi letečimi predmeti, povzroča okvare elektromagnetnih instrumentov. To so opazili najprej pri kompasih. Tudi piloti so se pritoževali, da sistem za vžiganje letalskih motorjev ne dela tako, kot bi moral, kadar so v bližini NLP. To so opazili tudi na ladjah, avtomobilih in traktorjih; prav tako je prihajalo do radijskih motenj. Vedno bolj se je zastavljalo vprašanje, če neznani leteči predmeti res lahko prekinejo prenos ali celo proizvodnjo ; električne energije. Strokovnjake, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, je najpre’j pritegnil dogodek, ki se je pripetil novembra 1953 v ameriški državi Conecticut, v mestu New Haven. Svetal predmet oranžno rdeče barve — očividci so povedali, da # je bil približno tako velik kot nogometna žoga — se je nena-doma spustil nad krošnje dreves v stanovanjskem delu mesta. Z veliko hitrostjo je tri metre nad zemljo prebil kovinsko tablo, se hitro dvignil in izginil. Očitno ga udarec v reklamno tablo ni poškodoval. Zanimivo je, da so žarnice v hišah ugasnile v trenutku, ko je neznani leteči predmet preletel hiše.. . Podoben primer se je pripetil leta 1957 v brazilskem mestu Mogi Mirima. Trije svetleči se predmeti so preleteli mesto in v tem času je bilo celo mesto brez elektrike. V mestu v ameriški državi Illinois ni bilo elektrike, dokler se ogromen neznani leteči predmet, ki je lebdel nad mestom, ni oddaljil. 3. avgusta 1958 je bil velik del Rima v temi, medtem koje zelo velik neznani leteči predmet manevriral nad mestom. Brž ko je NLP izginil, je prišla tudi elektrika. Veliko ugibanj je povzročil dogodek, ki se je pripetil 17. avgusta 1959 v brazilskem mestu Minais Jerais. Instrumenti v distribucijskih postajah so opozarjali na prekinitev v dovodu električne energije. Uslužbenci postaj v tem sistemu distribucije so začeli telefonirati drug drugemu. V vseh postajah so se sklopke na posebnem sistemu avtomatsko odpirale, ko so neznani leteči predmeti počasi leteli nad električnimi vodi. V Uberlandiji, eni ključnih postaj v tem sistemu, je bilo osebje opozorjeno nekaj minut prej, preden je tja priletel neznani leteči predmet. Ko so se sklopke začele odpirati, so jih tehniki takoj skušali zapreti, vendar je bil ves njihov napor zaman: elektrika je bila prekinjena, dokler NLP ni počasi odletel v noč . . . Leto 1965 je leto, ko je bilo v Ameriki največ usodnih izpadov električne energije, obenem pa so v tem letu opazili največ neznanih letečih predmetov. ■« Začelo se je 23. septembra v Cuernavaci v Mehiki. Časopisna poročila so med očividci navajala tudi generala Rafaela*. Vega, komandanta vojnega okrožja, župana Cuernevace Valentina Gonsalesa in guvernerja Emilija Rivo Palasija. Ti so. kot mnogi drugi, opazili svetleč se neznani leteči predmet diskaste oblike, ki je na majhni višini lebdel nad mestom. Ko je NLP lebdel nad mestom, se je celo mesto zagrnilo v temo-Elektrike ni bilo toliko časa, dokler je NLP lebdel nad mestom, ko pa je odletel, so luči spet zasvetile. Najbolj zastrašujoč dogodek pa se je pripetil 9. novembra 1965 v severovzhodnem delu-Združenih držav Amerike, ko je stihijska odeja pokrila 30 milijonov ljudi. Piloti, ki so ta pojav opazovali iz zraka, so ga opisovali kot nekaj, kar jim.je. vlivalo nepopisljivo grozo: najprej so videli osvetljena mesta z milijoni prebivalcev, v naslednjem trenutku pa je bila tam samo še ogromna.črna preproga, na videz brez življenja. Neki pilot je dejal: „Počutil sem se, kot da pravkar vidim konec sveta!" <1* Skoraj vso področje od New Yorka do Maina je bilo brez elektrike. Kako je bilo to mogoče? Kaj se je zgodilo z veliko električno'mrežo in z nekaj energetskimi izvori? Kaj seje zgodilo z instrumenti, ki bi morali avtomatsko preklopiti napetost na področje, kjer je zmanjkalo elektrike? Vojaštvo je takoj izjavilo, da ni vojne nevarnosti. Kasneje se je zvedelo, da so tudi mnoge vojaške komunikacije in naprave uporabljale električno energijo iz civilnega omrežja-Tako so prenehali delovati tudi vojaški instrumenti. Prepričevanje vojaških oblasti, da je vse v redu, je bilo potrebno« ker je delovalo pomirjajoče na tiste, ki bi jih sicer zgrabila panika in histerija. Uradno poročilo o tem velikem izpadu električne energijeA je trdilo, da se je pokvaril neki majhen instrument v kanadsk1 hidrocentrali, potem pa so se po vrsti pokvarili še drug1-Vendar so strokovnjaki teh družb izjavili, da se jim zdi to poročilo precej nejasno. Neposredno po tem dogodku so se začela v časopisih po' javljati poročila o opažanjih neznanih letečih predmetov-Čeprav so vojaške oblasti skušale take govorice preprečiti, le dejstvo, da je bilo takrat nad tistim delom ZDA opaženih nenavadno veliko NLP, zlasti v bližini elektrarn, ki so, brž ko se je nad njimi pojavil NLP, prenehale delovati. Eden teh NLP, ki so ga zasledovali vojaški avioni, je padel na zemljo m eksplodiral. Odsev te ogromne eksplozije so videli v petih zveznih državah. Strokovnjaki so trdili, da bi bila lahko to tudi neke vrste atomska eksplozija. mar nlp zagrinjajo svet v temo? SEEIIKRHT SE OKROG OZREI1K), RESmtB CROZnn JE-ZDRJ GREmO! "v dolgi vožnji so nam otopeli čuti, pa vendar smo bili vsi prestrašeni, ko smo prišli na cilj. Mar nas bodo vse postrelili? Močno mi je bilo srce, ko so nas nagnali v veliko čakalnico, ki sojo bili preuredili iz nekdanje cerkve. Kaj nam bodo naredili? Potem so nam dali večerjo. Končno so nas razdelili. Začelo se je življenje taboriščnikov .. ." Takole se spominja prihoda v nemški Sissen v WuertemDergu Marija Jamnikova, kmetica, preprosta mati petih otrok in žena partizana, danes invalida. Njena usoda je dobila poseben pečat prav pred rojstnim datumom dve leti pozneje položenih temeljev republike. 28. novembra '941 so jo bili izgnali, potem ko je lahko na hitro spravila v culo najpotrebnejše. Njena usoda je kot toliko drugih usod, njena Pripoved kot toliko drugih pripovedi, njeni spomini kot toliko drugih spominov. Zakaj sem jo torej šel obiskat visoko v šentjanške hribe, kjer -2 cesta vzpne tako strmo, kot da bi hotela priti v nebo, v kraje, kjer ni ne tovarn ne uničujočega rupa in utrujajočega načina življenja, v kraje, kjer so si hiše tako daleč vsaksebi, da se sosedje pogovarjajo s kričanjem? nekega sontnega dne Marija Jamnikova je iz delovnega taborišča v pemskem Sissnu, kjer je bila pestunja, vrtnarica navijalka cigar, poslala sosedu Francu Sebancu osem strani dolgo pismo v verzih, ki je — kako je o mogoče ob znani nemški natančnosti? — šlo °2! cenzuro in vendar prišlo v domači Štanj-j°b Pri Šentjanžu. In štiri leta pozneje, ko seje mmkova vrnila iz ujetništva, ji je sosed vrnil Pjsmo, ki ga še danes hrani kot dragocen doku-ent na prestane dneve groze, strahu in upanja, t • amnikova se spominja usodnih dni pred triin-d'..es.et'm' ,eti; „Doma sem bila iz mlina na dnu 7 vlr!lce' ^ad katero se dviga Štanjgrob. Ko se je dnp?a voina' mi ie bilo 21 let. V novembrskih so začeli seliti prebivalce iz naše okolice. liuri^a^°VC' S° P° hišah in v kamionih vozili nriBrestanico, od koder so jih transporti azali naprej v taborišča. b * mi smo, kot toliko drugih, poskušali tak t J°^a *pomnili smo se na to možnost nicrvf *.e bi!° že Prepozno. Nobene možnosti l:e T V6Č c*a Pr'^‘ na italijansko ozem-‘ npc^n tako So novembra zjutraj potrkali imel-^°VCI tuc*.‘ na na^a vrata. Do poldneva smo so n* C3^ c*a.s'.PriPravimo vse potrebno - potem ie v ®restanico in nekaj dni pozneje domovine Stn° zasop'ba*' nas ie PeUaI 'z v otr!f?L.0r'^U Sem b'la naJPreJ določena za delo maihnf em1vrtcu' saJ ie imelo veliko izseljenk v tahrA ?;°ke- ^'noma so naši ljudje, ki so bili sama c V Sissnu' delali na kmetijah. Tudi Sisnu hT ,Potem' ko ki so bili v taborišču v k0 ' e a 1 na kmetijah. Tudi sama sem potem, rne premestili iz otroškega vrtca, delala v neki vrtnariji, pozneje pa sem bila še enkrat premeščena. Hodila sem v Heilborn v tovarno cigar. V Sissnu smo bili štiri leta in šele 4. avgusta 1945 smo se vrnili v domovino. Na srečo je preživela vsa družina . . . Leta 1946 sem se omožila in v zakonu so se mi rodili štirje sinovi in ena.hči. Po vojni se ukvarjamo s kmetijstvom. Naša kmetija je bolj majhna, pa tudi mož, ki je bil v partizanih in pozneje ujet, je invalid, in tako nimamo preveč možnosti, da bi kaj prida obdelovali zemljo . . . pismo u verzih! Pravzaprav je odveč, da bi Jamnikovo podrobno spraševali o tistih dneh, saj je vso svojo bolečino izlila v pismu, ki ga je dan pred rojstnim dnevom naše države so jo odpeljali v taborišče, dan po kulturnem dan pred rojstnim dnevom naše države so jo odpelajli v taborišče, dan po kulturnem V prvem delu pisma se Jamnikova spominja nekdanjih lepih časov in med drugim piše: „Takrat bilo je res lepo, a vedeli nismo mi za to! lepih časov im med drugim piše: „Takrat bilo je res lepo, a vedeli nismo mi za to! Spoznanje človek le dobi, ko bridko skušnjo pretrpi!" Jamnikova je pisala: nikoli ne bo toliko solza, da bi pozabila na vse grozote; nikoli ne bo takega raja, da se ne bi spominjala nekdanjih dni. moji, kak ste jasni, še nikdar niste bli tak krasni! A danes gledam zadnjič vas, moji, kak ste jasni, še nikdar niste bili tak krasni! A danes gledam zadnjič vas, zato odeti ste v tak kras!" Potem pove, kako se je poslovila od rodnega kraja, kako so prejšnji dan izselili nekaj sosedov, kako so prišli gestapovci in jim v sončnem jutru dali rok komaj nekaj ur, da se pripravijo na odhod. „Še enkrat se okrog ozremo, resnica grozna je — zdaj gremo! Zunaj družbe je dovolj — že Kij in Gaberje sp dol! Naprej, gestapo veli, ustavljati se časa ni. Še en pogled mi gre nazaj, na ljubi moj domači kraj. Dolina tiha, dragi dom — al vidla jaz še kdaj te bom? Tu preživela svojo sem mladost, zdaj prišla grozna je bridkost. . V naslednjih kiticah se Jamnikova spominja nekdanjih dni: kako se je ustrašila vrana v temni noči, ko se je vračala domov, kako se je spotaknila vrana v temni noči, ko se je vračala domov, kako se je spotaknila v kamen naplatni poti. Zdaj so v Šentjanžu: kot cigani s svojimi culami so zbrani in- čakajo na kamion. Zdaj je pripeljal, še zadnji stiski rok in že se peljejo proti Brestanici. Zdaj še zadnjič gledajo Šentjanž: ura na zvoniku stoji, zvonovi so umolknili. Kmalu so na meji, Italijani jih hitro spustijo naprej. Pripeljejo se v Sevnico: „V Sevnici se okrog oziram, spomine zopet tu pobiram. Tu enkrat tabor bil je lep, ki mladino našo je bodril. — Avto kar naprej drvi, za mojo žalost mar mu ni. Saj nima misli, človek ni. On vozi, kot šofer veli." Kmalu so v Rajhenburgu (Brestanici). Tu jih gestapovci naženejo s kamiona in jim pokažejo pot v barake. V samostanskih štalah in v barakah. ki tam stoje, bodo čakali na žalostni odhod. „Od žalostne smo mi poti že vsi zelo utrujeno. Zato v barake pohitimo, ker počitka si želimo. A kdo naj tu počiva, slama skoraj vsa je ušiva! Pa še te prav malo je, zraven pa še mrzlo je . ..." Za večerjo je vsak dobil malo črne kave; v jasni in zvezdnati noči se pogovarjajo prijateljice — mar poslednjič? Zjutraj: spet malo črne kave, potem pa iz zvočnika začno bruhati imena ljudi, ki morajo na transport. Kogar pokličejo, mora biti takoj pripravljen. Nihče ne ve, kam gre žalostna pot. Tako mine še en dan: vsi.bi radi čimprej stran od tod ... „In res, ko jutro se rodi, že klicati za transport hiti. In dolgo čakat treba ni, ko naš priimek zadoni." Kaj hitro so na postaji, gestapo še zadnjikrat pregleduje, če je vse nared — in potem zaklenejo vagone. „Vlak se z nami že premika, Slovenec pa na tihem vzklika: Pozdravljen naš slovepski kraj, saj pridemo še mi nazaj!" pohitim. A enkrat mi tudi upamo, da iz sanj resnica bo. Naj pismo to zdaj jaz končam, pozdravov sto vam zraven dam. Vse dobro naj se vam godi - v upanju na boljše dni!" in znžuiZgal je vlak... „Vlak zdaj kar naprej drvi, naša duša pa trpi. Kam zdaj gremo, kaj smo mi, to vsakdo vedeti želi!" Zdaj se vlak ustavlja na koroških postajah: vsepovsod je slišati tudi slovensko govorico. „V Celovec pripeljemo se mi, tu prav malo vlak stoji. Vlak kar naprej hiti, Vrbsko jezero se zablešči. Kako zrcali se gladina, kot da čista je zlatnina . . ." Ko se rodi novo jutro, se vsi sprašujejo: kje bo konec poti, kdaj se bo vlak ustavil? V Ulmu so vlak obrnili proti švicarski meji. Zdaj bo kmalu konec vožnje; zares, izstopijo v majhnem kraju, toda tudi to še ni konec poti. ,,Le kam, le kam nas zdaj ženo, boječe se premikamo. Že začne mračiti se, ko naša pot na griček se vzpne. Pred nami velik grad stoji, v dvorano zbiramo se mi. Kaj zdaj z nami tukaj bo, se v strahu spogledujemo. Zapoved kmalu nam veli: K večerji zdaj pojdite vsi! Pohodnikih dolgih mi gremo v pripravljeno obednico. Ko skromno povečerjamo, nam sobe razdeljujejo. Potem odejo nam dado — zdaj v novem domu smo. Ko drugo jutro vstanemo, že nas na delo gonijo! Saj zato smo sem prišli, da bomo delali ... Že v tretji mesec zdaj gremo, odkar mi prišli semkaj smo. Življenja tukaj pravga ni, le toliko, da čas beži. Vse podrobnosti našteti, celo knjigo bi morali imeti. Le to naj vam omenim še, da res družine razkrope, ker dela dosti tukaj je, ljudi da bi delali pa ne. Kar kdo rabi, kar želi, v lagerju se vse dobi! Dekle od matere se loči, mož se joka za otroki, žena zapusti moža — oh, koliko je to gorja! Vsako noč, ko jaz zaspim, domov v sanjah namesto kanta Jamnikova družina je bila ena izmed mnogih, ki je šla na težko pot skozi rajhenburško postajo. Menijo, da je iz Rajhenburga odšlo na pot, s katere so se le redki vrnili, več kot 65.000 ljudi. Podatki za dni, v katerih je šla tudi Marija Jamnikova s transportom v Nemčijo, pravijo: 28. novembra — 492 ljudi, 29. novembra — 536 ljudi, 30. novembra — 438 ljudi. Vozili so jih domala vsak dan! Že pred začetkom vojne so v Gradcu delali sezname in kartoteke Slovencev in se pripravljali na ponemčevalno delo. Kot državni komisar za ureditev nemštva je sam vodja SS Himmler potrdil smernice za izseljevanje in preseljevanje slovenske Štajerske. Za izselitev so bili predvideni: vsi politični osumljenci in inteligenca, vse družine, priseljene po letu 1914, prebivalstvo savskega pasu, prebivalstvo v Spodnji Štajerski, ki jasno kaže znake tuje krvi, prebivalstvo ob Sotli in tisti Slovenci na Spodnjem Štajerskem, ki ne bi bili sprejeti v „Steyrischer Heimatbund". Načrt naj bi uresničili v štirih etapah, kot jih je pripravil preselitveni štab v Mariboru in na katerega je pristal sam Hitler 25. maja 1941. V Berlinu so sklenili, da bodo prebjvalce obsavskega in obsotelske-ga pasu poslali v Šlezijo in na Saško, na Wuerten-berško in Badensko. Sklep so prebivalcem sporočili 20. oktobra 1941. V nekdanjem brežiškem okraju so za izselitev določili občine: Boštanj, Studenec, Bučka, Raka, Leskovec, Kapele, Čatež, Bizeljsko, Artiče, Bistrica ob Sotli, Globoko in Videm pri Krškem, medtem ko so iz trboveljskega okraja določili občine Radeče, Št. Janž, Dol in Polšnik..^ Kljub takemu terorju in grozovitostim, s katerimi so se nemški osvajalci osramotili pred vsem svetom, pa je bila že maja 1941 v Penku pod rajhenburškim (brestaniškim) gradom partijska konferenca, ki jo je vodil Slavko Šlander. Na tej konferenci so sprejeli dragocene sklepe za zače;. tek borbe proti okupatorju v Posavju . . . Nemci so hitro začutili, kako krepko je partija začela delati. Z ustrelitvijo skojevcev iz Krškega so skušali zastrašiti prebivalce, toda iskra upora je že zanetila plamen! Da bi se kaj takega nikoli več ne ponovilo in da bi se to, kar se je zgodilo, nikoli ne pozabilo! Med dragocenimi, že zbranimi in še raztresenimi dokumenti, ki opozarjajo na leta, ko se je del sveta spremenil v volkove, je gotovo tudi osem strani pisma — pesmi Marije Jamnikove. To je preprosta beseda o grozi in o upanju v boljše življenje. To je več kot samo spomin na prestano trpljenje .. . , J. SPLICHAL n HLADA, AMPAK ODLOČNA PREDEN BO PREPOZNO „Narejeno aoma" bi lahko napisali na vse te predmete. Gr* za darila, s katerimi bomo raZ' veselili domače pod novoletno jelko. Še tri tedne je časa in večeri so dolgi. Lahko spletete pisane rokavice za šolarja, na* kvačkate klobuček in šal hčerko v srednji šoli. Izvezite ovitek za knjige, šal z norveškim vzorcev za fanta ali moža in iz ostankov volne lahko ie malo rabljeni punčki naredite nov komplet. DARILA DARILA DARILA, Dobili smo prvo pošiljko snega, zima je tu. Koža na obrazu se bo lahko le malo časa zoperstavljala snegu, mrazu in vetru, potem bo postala rdeča, razpokala bo in gube se bodo množile. Na zaščito kože moramo misliti prej, ne pa iskati nasvete šele takrat, ko nas koža že skeli. Če se čez dan mudite v prostorih, kjer je centralna kurjava, je dobro obraz večkrat namazati z vitaminsko kremo. Najbolje pa je poskrbeti za primerno vlažnost v prostoru. Enostavno: lonec vode postavite na radiator. Koža pa potrebuje zrak, zato ne boste ,,!epe“, če vse dneve prečepite v hiši. Polurni sprehod vam bo ob primerno zaščiteni koži na obrazu dobro del, čeprav je še tako mrzlo. Pred sprehodom zaščitite obraz z bolj mastno kremo in jo popud-rajte, da se koža ne sveti. Pozimi je večerna nega toliko bolj važna. Dobro očistimo obraz vseh krem in lepo tiI, in preden ležemo, ga dokaj na debelo namažemo s precej mastno kremo. Malce 'počakamo, da koža maščobo vpije, potem tudi blazina ne bo zamaščena. Če pa se tega vseeno bojite, ji nadenete lahko že malo rabljeno prevleko. Posebno nego pa potrebuje obraz naših smučark. Dobro je večkrat napraviti tople kamilične obkladke, kadar greste na sneg, pa kožo precej na debelo namažete s hranljivo kremo. Čim više v gore greste na smuča- nje, tembolj je koža potrebna zaščite. Dandanes prodajajo posebne kreme z zaščitnim faktorjem. So malo dražje, ampak dobre. Da pa zaščita kože na smučanju ni potrebna samo mamicam in dekletom, temveč tudi fantom in možem; menda ni potrebno izrecno poudariti. R.B. — Rada bi k zdravniku. „Jutri dela, kolikor mi je znano. Danes ne več." — A res? Ampak jaz bi vseeno rada ... „Ne vpm drugega kot to, kar sem rekla. Zdajle ga ni." — Vrste bodo in čakanje. Jaz moram nujno narediti krilce za neko deklico in res ne bi mog[a . . . „Zal mi je,, to je lekarna, ne ordinacija," je plaz besedi gostobesedne stranke kar presekala Milena Zagorc, farmacevtska tehnica jn vodja lekarniške postaje v' Šentjerneju. Da se nanjo ljudje obračajo z vsemi mogočimi željami, sem lahko videla. Se mlada — lahko bi jo imeli še za dekle — zna biti prijazna, pa hkrati odločna. Bizeljčanka, ki se je poročila v Šentjernej, se je v kraj in razmere dodobra vživela. „Moža sem spoznala, ko sem bila v službi v „Krki". On je fi-nomehanik. Imava hčerko Petro, staro 14 mesecev, in živimo na njegovem domu. Na drugo stanovanje zaenkrat sploh ne misliva, ker nam je lepo. Ugodno je tudi, ker tašča pazi na Petro." — Pri vašem delu morate biti vselej zbrani. Kaj, če bi se zmotili? „Samo enkrat se lahko zmotiš, pa je dovolj za vse'življenje. V lekarni se navadiš odgovornosti pri delu. Huje je, kadar zahtevajo stranke zdravila, ki jih ne smem dati brez recepta. — Če je sosedi pomagalo, bo še meni, — pravi kakšen možak. Potem mu moram dopovedovati, da v svoje dobro ne sme jemati zdravil brez zdravnikovega nasveta. Navadno ne verjamejo, ampak mislijo, da sem jaz sitna." — In če se tako mlad človek zabubi v Šentjernej, mu tega ni žal? „Sploh ne. Enoličnost življenja mi uspešno preženejo večeri, ki jih vsaj enkrat na mesec preživim v družbi s prijatelji. Družba, veselje, da se odpro ventili, pa gre življenje spet laže naprej. Za poletnim dopustom pride zimski. Midva sva smučarja, zato se veslej veselim zime." Ko sem šla iz Šentjerneja, je bilo nebo oblačno in veter se je močno zaganjal v prazne krošnje dreves. Kar dišalo je po prvem snegu. To ga bo Zagorče-va vesela! RIA BAČER Najbrž ozračje za dolgo plesno obleko že dolgo ni bilo tako ugodno, kot je letos, zato gredo lahko v dolgem na ples tudi tiste, ki imajo sicer kup pomislekov. Dolga plesna obleka je namreč prikladna za vse postave. Majhno žensko bi na primer temna, do tal segajoča obleka podaljšala, preveč zalito bo na videz stanjšala. Svetle, bleščeče i(j sicer vpadljive plesne obleke so samo za lepe postave. Za take so tudi globoki izrezi in nenavadni kroji. Če ste poprečne, si raje ne privoščite preveč, ker boste bolj elegantne v malo manj opaznem blagu. Gladek žamet ima spet zeleno luč, moderna sp razna vezena blaga, pisani in svetleči brokati, la-meji, pa tudi v enobarvni težji svili ali jerseyu boste lahko . imenitne. Moda ponuja res veliko možnosti za izbiro, zato se boste morda še teže odločile. Če greste na večerno prireditev v dolgi obleki, potem pomislite predvsem na temperaturo v prostoru, kamor ste namenjeni. Z golim hrbtom in rokami si lahko hitro nakopljete pljučnico, če sedite dalj časa pri mizi neogrnjene. K taki obleki sodi ustrezen šal ali pa iz svetlečega se garna nakvačkajte krajšo jopico. Ta kos garderobe bo tudi pomagal skriti morebitno okroglino na trebuhu in odvečne kilograme. K dolgi večerni obleki je nujna manjša torbica — pismo, moderni so uhani, nujni so salonarji ali elegantni sandali, zelo učinkoviti so umetni šopki ali posamezni večji cvetovi, ki jih pripnete na ovratnik, za pas ali ob vratni izrez. Če pa vprašate za svet tiste, ki morajo zaradi poklica često menjati večerne toalete, vam bodo svetovale kot najbolj praktično in večkrat uporabno: dolgo žametno krilo v črni ali temno rjavi barvi in elegantno bluzo. Ta je lahko za razne priložnosti drugačna: z rokavi ali brez, iz čipk ali šumeče svile. R. B. VNETJE OBNOSI VOTLIN OBNOSNIH (9 Nosna votlina, ki drži iz zunanjega sveta skozi nos v sapnik, ima še nekaj stranskih, slepih delov v obnosnih kosteh glave. Te obnosne votline so opažene s sluznico enako kot nos, in ker se lahko vname sluznica v nosu, se seveda lahko vname tudi sluznica v obnosnih votlinah. Ker pravimo obnosnim votlinam s tujko sinusi, imenujemo tako vnetje sinusitis. Vzroki za vnetje obnosnih votlin so različni. Največkrat je sinusitis posledica nahoda, gripe ali kakšne druge nalezljive bolezni, ki ni bila dovolj zdravljena ali pa jo je bolnik „junaško" prebolel stoje. Večinoma se stoje prebolena gripa maščuje s sinusitisom in ta vase in v svojo izredno odpornost zaverovani bolnik se s tem še ponaša! Večkrat je kriv za vnetje obnosnih votlin moped, pa tudi kolo. Nekateri vozniki avtomobilov uživajo, če jim skozi odprto okence ob sedežu pihlja veter naravnost v obraz. Tudi tem se navadno posreči, da staknejo sinustis. Tudi tisti ljudje, ki imajo piškave, ognojene zobe, dobe kmalu še vnetje obnosnih votlin, če zob ne zdravijo. Pri vnetju obnosnih votlin čuti bolnik nekak pritisk, včasih pa prav izrazito bolečino v območju tiste votline, ki-se je vnela. Tako nastopijo bolečine v čelu, v licu, za nosom, včasih izžarevajo v čeljusti, pa tudi v oko. Temu se pridruži izguba voha, oteklina in nos se zamaši. Včasih zasmrdi iz nosu po trohnobi, kar bolnik sam opazi. Končno se pocedi iz nosu gnoj, če se bolnik skloni. Ker kajenje in pitje alkoholnih pijač bolečine poveča, začne tak bolnik odklanjati alkohol in cigarete. Če gre za hitro nastalo obliko bolezni s temperaturo, pravimo, da se je razvilo akutno obolenje obnosnih votlin. Če ubogamo zdravnika, je stvar kmalu končana. Kronična ali dolgotrajna oblika bolezni pa nastane, če se akutna oblika večkrat ponovi ali pa če se ne zdravimo in preide akutna oblika v kronično. Kronična oblika bolezni ne povzroča bolečin in zaradi tega bolnik ne misli dovolj na svojo bolezen. Za kronično obliko so značilni naslednji znaki: zamašen nos, suho grlo, smrad iz nosu po trohnobi. Res je, da bolezen ni videti huda niti je ne spremljajo*bolečine, ima pa lahko zelo hude komplikacije, ki so včasih celo smrtne. Možno je, da se razvije vnetje očesnega živca in drugih očesnih delov, kar pomeni zmanjšanje vida, pa tudi slepote. Se bolj nevarno je, če je posledica kroničnega vnetja obnosnih votlin možgansko vnetje, vnetje možganskih mren, vnetje in zamašitev žilnih spletov in vodov v možgane. Kronično vnetje obnosnih votlin je v bistvu žarišče, od koder se zastrupljajo drugi deli telesa. Najpogostejše posledice žariščnih vnetij so sklepni revmatizem, vnetje srčnih zaklopk in vnetje ledvic. Pri sinusitisih pomagajo toplota, pažnja pred prehladom in ustrezno zdravljenje. Če se gnoj obotavlja, mu odpre zdravnik pot s posebno iglo. Temu pravimo punkcija. Vsa vnetja obnosnih votlin spadajo v zdravniško oskrbo. DR. BOŽO OBLAK STRAN S STARIMI MERILI vzgajati ni lahke (Nadaljevanje) Vzemite v roke časopise in revije, zasledujte filme, nekatere gledališke predstave, televizijske in radijske oddaje, pobrskajte malo po danes izhajajoči „rekreacijski" in vzgojni literaturi", ki jih izdajajo naše založbe, ko iščejo „notranje rezerve", pa boste presenečeni in mogoče celo hvaležni svojemu mladostniku, da je še vsaj takšen, kakršen j6. Opazujte vedenje ljudi po lokalih in na ulicah, v avtobusih in na vlakih. Prisluhnite njihovemu govorjenju. Opazujte, kaj vse se dogaja v družinah vaših sosedov in znancev. Nič naj vam ne uide, kar vidite po pisarnah in trgovinah, na izletih in dopustih, pa boste presenečeni, s čim vse se danes naš mladostnik na vsak korak srečuje, ko gre v šolo,'ko gre v tovarišijo, ko živi v svojem ožjem in širšem okolju, skratka, ko se giblje skozi današnje življenje svoji zrelosti naproti. Začeli pa boste tudi z vso prizadeto skrbjo razmišljati in se spraševati: „Le kako vse to vpliva na mojega otroka? " Prav gotovo življenje še nikoli ni pritiskalo na mlade ljudi s tolikšno množico moralno in vrednostno povsem nenadzorovanih vplivov ali impulzov kot danes. Še nikoli ni bilo tako malo skupnega nadzorstva nad razdivjanostjo najrazličnejših skrb zbujajočih pojavov „civilizacije" in „kulture". Vse to in pa napačno pojmovanje demokracije in svobode gotovo puščajo sledi pri mladostnikih in mladostnicah. Po eni strani si mladostniki zelo napačno jemljejo ti dve veliki vrednosti današnjega razvoja (demokracijo in svobodo), ju napačno pojmujejo in si prizadevajo v njunem imenu upirati se staršem in učiteljem. Po drugi strani pa mnogi današnji starši ali ponujajo ti dve vrednoti svojim mladostnikom povsem nenadzorovano ali pa ju jim vztrajno odrekajo. Da vznikajo iz takšnih prilik nemalokrat hude težave v oblikovalnih prizadevanjih, je povsem razumljivo in nujno. Zraven še pogosto pride nezaželena okoliščina, da so starši o današnji demokraciji in svobodi premalo poučeni, njihovi otroci pa preveč. DR. FRANC PEDIČEK (Nadaljevanje prihodnjič) Dnevna soba ne bi smela biti prostor, kamor domači še stopiti ne sme, in ki ga imamo vselej pospravljenega, če pride kdo na obisk. Dnevna soba je za to, da se v njej zadržujejo člani družine pri pomenku, pri branju, gledanju televizije itd. Ta prostor bi moral kar izžarevati domačnost. Tudi če dnevno sobo opremimo s povsem navadnim standardnim pohištvom, ji lahko vseeno damo svojstven nadih. Če ima že sosed enako omaro in sedežno garnituro, bo naša dnevna soba lahko vseeno dosti lepša od njegove. Važna je izbira barv za stene in zavese ter izbira dodatkov: cvetlic, slik, svetilk. In če popolnoma bele stene in strop okrasite z malo širšo temno rjavo črto, bo tudi prostor videti drugačen, kot sosedov. ^ako pravj|no jestjf je za ‘katere še vedno vprašanje, "o si zapomnite: ^krajno grdo je glasno srkati r° ali vanjo pihati, da bi se kadila. Meso režemo postopoma, fj nikdar ir. nikoli ne glo-zlasti ne tako, da bi jih s ti nosili k ustom. Kar gre od tj^ti z vilicami in nožem, po- lik6' ostal° nal 0Stane na krož- I u> In po pravilih ni dovolje-. Pojesti omake k mesu, po-n° ne na tak način, da bi 1° Pomakali kruh. I ! . VRT. Prvi sneg je že napadel in cvetice lončnice so. okončno postale naš vrt v malem. Že lani smo nekako ?b tem času opozarjali na odločilen pomen temperature ln Nalivanja, pa je koristno spet. Predvsem velja, da ima ^saka rastlina pozimi svoje zahteve, ki jih je treba pozna-'• Mnoge počivajo, zato ne potrebujejo vode (npr. palme, *aktusi z izjemo božičnega), gnojilni zalivki jim celo Škofjo- Pogosta napaka in posledica pretirane skrbi je Preobilno zalivanje, ki vodi do gnitja korenin. Tudi pri rugih je treba biti z vodo zmeren, razen tega naj bo voda p 'aČna in postana, če že ni na voljo deževnice. Glede . ^Perature pa tole: gumovci (ficus), uzambarske vijolice ’n Kornelije ljubijo bivalno toploto človeka, begonije, vo-enke, asparagus se zadovoljijo s približno 15 stopinjami, I je, fuksije, primule, pelargonije s6do 12 stopinjami, a'me in oleandri pa naj bodo še malo na hladnejšem. Vse Pa naj imajo dovolj svetlobe! VINOGRAD. Letošnja hladna, mokra jesen je bila renju mošta kaj nenaklonjena, zato je slišati tožbe vinogradnikov, da sladkor ni povsem povrel. Že majhne koli-b'?8 nepovretega sladkorja pa so lahko pravo gojišče cik 'n s tem vzr0^ za zavrelko, vlečljivost ali mlečni j - * Vretje pospeši toplota (kurjenje v kleti) in dodajanje * ql c‘on'ranih kvasnic. V tem času skrbimo že tudi za 1 l?>h0p?Vo °P°re v vinogradu. V naših razmerah je še naj-' 'mPregniran kostanjev les, saj so armiranobetonski ! kovinski stebri (Wcest!) dražji. .OČNJAK. Pozna jesen in zima nudita priložnost, 2 I ^djar vendarle užene voluharja. Če v času rasti ni ^ e9lo ne nastavljanje vab s cinkovim fosfidom, ne ci-?e Politanol, ki sta sicer dokaj učinkovito sredstvo, je » i Pr'*‘ka poskusiti s škropivom — endrinom. Endrin Prid0 struPen' zat0 9a smemo uporabiti le tako, da ne divi ri V dotik z donečimi živalmi (paša!), ribami in ali h ter> seve' človekom. Nizko zatravljen sadovnjak hekt eSn'CO Pokropimo z raztopino 2 litrov endrina na ske ar.‘.?truP ne b° uničil le voluharjev, temveč tudi polj-9a d •’ Na voluharia Je treba misliti že ob saditvi sadne- 1 idrnhr*3- Priporočljivo je območje korenin obdati s kosi Vo 'Jenćga stekla, ki škodljivcu preprečuje kouanie ro- inz. M. LtGAN Ko bo$te pekle pecivo za slavnostno večerjo ob novem letu, bodite malce domiselne. Običajne kekse za to priložnost pomočite v raztopljeno čokolado, lahko pa tudi v raztopljen vanilijev sladkor. Piškote na vrhu še okrasite z drobnimi barvastimi bonbončki. V tem letnem času, ko primanjkuje cvetja, Tiapravimo IKEBANO iz materiala, ki ga boste zlahka prepoznali na sliki. Material je obstojen, značilen in zanimiv. V prejšnjem primeru omenjene smer.i — te dajejo značilnosti posameznim cvetličnim dekoracijam — so na današnji sliki še bolj izrazite. Prva, tretja in peta vejica z leve proti desni so glavne smeri in imajo imena ŠIN, SOE in HIKAE. Ostali dve vejici, in resje — slednje aranžma še omili — pa tvorijo pomožne smeri. BEBA MURN I k V i | * % } ! vN W X* \ * Š £ *S$Ss AiitPrL ŽIVLJENJE PREMAGUJESMRT Človek si le z veliko težavo v vsej jasnosti predstavi misel, da je s smrtjo resnično vsega konec, da nepovrnljivo izgine v nebivanje in postane delček večno se spreminjajoče materije. Skoraj v vseh civilizacijah poznamo vero v posmrtno življenje, s katero so si naši predniki pqdaljšali bivanje tudi onstran smrti. Nič čudnega ni torej bilo, da so si postavljali „domove" za posmrtno bivanje. Brali smo že o veličastnih egiptovskih piramidah, kjer so v lažnem upanju kljubovala mumificirana trupla faraonov zobu časa vse dotlej, da jih je našel plenilec grobov ali arheolog. Spet drugi so hoteli pobegniti pred neizprosno smrtjo in pozabo z vklesavanjem svojih dejanj v trpežne skalne plošče. Nič redkega pa ni bilo, da so si premožni ljudje, ki so si to lahko privoščili, zgradili čudoviti grobnice še za časa svojega življenja. Eden takih mož je bil tudi knez Mausolos, cesarjev namestnik, ki je vladal v provinci Kariji. Iz slavohlepnosti in želje, da bi njegovo ime ne utonilo v temne vode pozabe, je sklenil, da si postavi nagrobni spomenik, ki naj bi s svojo veličastnostjo in lepoto še pozne rodove spominjal na njegovo ime. In res se je njegovo ime ohranilo, čeprav ne v tistem pomenu, kakor je slavohlepni cesarjev namestnik želel. Vsakič, ko govorimo o mavzolejih (nagrobnih spomenikih), izgovarjamo namreč njegovo ime. V besedi mavzolej je skrito ime nekdanjega velikaša Mausolosa. Gradnja velikega nagrobnega hrama se je začela leta 360 pred našim štetjem. Da bi nagrobnik res presegel vse, kar je bilo do tedaj zgrajenega v isti namen, da bi pomenil najvišji dosežek v gradbeni in kiparski umetnosti, je dal Mausolos poklicati najboljše stavbenike in kiparje tistega časa. Mojstri stavbeništva in kiparskega dleta so se lotili dela in iz obdelanega kamna je počasi vstajala veličastna stavba. Toda še pred koncem del je naročnik nagrobnega spomenika, bogati knez Mausolos, zaključil z radostmi brezskrbnega uživanja in končal pota svojega življenja. Po smrti slavohlepneža pa so žive roke graditeljev delale naprej veličastni spomenik kot v posmeh mrtvemu bogatašu. Nikoli ni knez Mausolos ugledal dograjene stavbe, ki jo je naročil. Gradili so jo živi in živi so videli plod svojega dela. Dograjeni nagrobnik v Halikarnasu je bil res čudovito delo in dokaz umetniške moči nekdanjih graditeljev. Osnovna ploskev je bila omejena s stranicami 33 in 39 metrov in se je dvigala v petih stopnjah kakih 30 metrov visoko. Od tu dalje se je šele začel pravi nagrobni tempelj. Več vitkih in lepih stebrov je nosilo stopničasto streho, na vrhu strehe pa je kraljevala veličastna kvadriga, nekdanja vprega s četvernimi konji. Nagrobnik je bilo mogoče videti daleč naokoli, saj je celotna višina znašala okoli 50 metrov. Ne samo zaradi velikosti, tudi umetelnost gradnje je navduševale! takratne popotnike, ki so vtis na krasno stavbo prenašali naprej. In ko je prvi sestavljalec nizal najveličastnejše stvaritve človeških rok v prvi seznam sedmerih največjih čudes sveta, ni mogel mimo nagrobnika \ladarjevega namestnika kneza Mausolosa v Halikarnasu. Usoda nagrobnika je v marsičem podobna ostalim čudesom iz tistih časov. Dandanašnji ne moremo več občudovati dela nekdanjih graditeljev. V 14. stoletju je krščanski red sv. Janeza v čudoviti stavbi videl samo primerno skladišče klesanega kamenja. Red je v Halikarnasu gradil Petrovo trdnjavo in tedanji gradbeniki so hodili v mavzolej po rezano kamenje kot v kamnolom. Namesto nagrobnika so človeške roke postavile novo stavbo, imenovano Bodrum, in tako se je še enkrat izpričalo, da je edino resnično živo delo in ustvarjanje. Z ironijo usode je spomenik, ki naj bi za vse večne čase pričal o slavi umrlega kneza, postal samo gradivo za novo stavbo .. . Svojevrsten nagrobnik si je postavila tudi narava, samo da je ta kot ona sama večno živ. V jugovzhodni Sibiriji, v širnih tundrah, je med gore vrezala ogromno in globoko kotanjo ter jo napolnila z vodo. Tako je nastalo največje sladkovodno jezero Azije in Evrope — Bajkalsko jezero, ki mu nekateri pravijo tudi „živi muzej". Razteza se na površini 31 140 kvadratnih metrov, njegovo dno pa sega globoko pod morsko gladino in doseže tudi do 1741 metrov globine. Tako je Bajkalsko jezero tudi najgloblje jezero na vsem svetu. Ob njem in v njem si je izbralo dom 1800 vrst živalskega in rastlinskega sveta, od tega jih dobri t dve tretjini živita samo tam in jih ni mogoče srečati nikjer drugod. V vodah širnega Bajkalskega jezera žive živali, ki so drugod po svetu že davno izumrle ali pa sploh ne žive v sladkih vodah. Posebna zanimivost jezera je ribica, ki ji pravijo „golomjanka". Ribica je popolnoma prozorna, tako da je skoznjo mogoče brati časopis. Poleg tega ne leže iker, kakor to počno druge njene vrstnice po svetu, ampak koti žive mladiče. Jezero daje dom tudi okoli 40 tisočem tjulenjem posebne vrste. Nihče ne ve, od kod in kako tjulenji v sladkih vodah, več kot tisoč kilometrov ^ daleč od morskih voda, ki so drugače naravno okolje tej živalski vrsti. Znanstveniki, postavljeni pred to Čudno vprašanje, ne vedo točnega odgovora. Domnevajo, da so tjulenji Bajkalskega jezera verjetno potomci nekdanjih tjulenjev, ki so živeli v vodah Arktičnega morja in so jih zemelj; ski premiki odrezali od morja, tako da so ostal' ujetniki nastalega jezera. Seveda je to samo domneva, ki jo je težko podkrepiti z dokazi. Jezero vsako leto za več mesecev zamrzne, vendar kljub temu promet na njem živahno cveti. Bajkalsko jezero je kot morje — polno življenja in lepote. ustanavljanju temeljnih interesnih kulturnih skupnosti je veliko dela in v zadnjih 14 dneh sem enkrat samkrat prijel za čopič." Plemelj je pobornik misli, da mora kultura v delovne organizacije, med ljudi. Dokaz za to je pred nedavnim odprta razstava v ljubljanskem Leku, ki jo je pripravil skupaj s sevniškim kiparjem Rudijem Stoparjem. Anton Plemelj je edini med vsemi slovenskimi samorastniki, ki je bil na vseh sedmih srečanjih samorastnikov v Trebnjem, in je torej primeren za oceno tabora: „Gotovo se čuti napredek v teh sedmih letih od prvega srečanja, ko smo se zbrali z množico idej in dobre volje. Danes ima galerija okrog 150 eksponatov, dobrih del. Mi izmenjujemo izkušnje, Trebnje pa širi svoj sloves. Galeristi iz Italije, Nemčije in tudi od drugod so stalni gostje, letos je prišla na tabor tudi angleška televizijska družba BBC." Plemelj sodi za svoje delo, da je take vrste, kjer je potrebno veliko potrpežljivosti. Ob letu na prešteje niti 50 novih del, toda v vsako sliko je vloženih vsaj 50 ur, nemalokrat tudi dvakrat toliko. Doslej je imel 28 samostojnih razstav, skupaj s skupinskimi pa število naraste celo čez 100. Prvo razstavo je imel 1963 v Beogradu (takrat so kolegi rekli: „Vidi, Plemelj prosli-kao!"), prav zdaj pa slavi skupina 25. obletnico ustanovitve: „Poslal sem nekaj slik, saj se od časa do časa rad vračam tja, kjer sem se kot slikar rodil!" Število Plemljevih nastopov na razstavah je v skladu z njegovim pogledom na umetnost in njeno potrebo, da gre med ljudi, hkrati pa potrjuje njegove besede: „Skoraj ni pomembnejše naivne razstave na tujem, da me ne bi povabili. Pretežnemu številu povabil se odzovem." Plemelj dela najraje v olju, izbira pa med steklom in platnom. Zadnji dve leti je ustvarjal pretežno na steklu, zdaj pa dela več na platnu. „Poskušal sem tudi druge materiale, vendar pa zares nisem prišel dlje od poskusa . . ." Pohvalno se izraža o materialu, in založenosti ljubljanske trgovine Mladinske knjige na Miklošičevi cesti, kjer da dobi vse potrebne holandske barve, s katerimi je začel delati že v Beogradu. Nedvomno mu to prihrani dokaj časa, saj je moral včasih po barve v Zagreb. Med drugim je Plemelju hrvaško društvo naivnih umetnikov lani priznalo s posebnim javnim priznanjem zasluge, ki jih ima za uveljavitev naivnega ustvarjanja pri nas in na tujem. „Čas je moj najhujši sovražnik!" je pribil ob koncu pogovora. Ura je bila dvanajst, ko je šele -našel čas za zajtrk, mala vnukinja Sabina, ki j6 nekaj prej v luži pred stolpnico umila svojo plastično punčko, pa je že čebljala o kosilu. Plemelj ima dve hčeri, obe sta že pri kruhu. Po zajtrku je hitro odšel v Lek, da bi dokončal vse potrebno za popoldansko razstavo, ki so jo odprli pod geslom „Delavci — delavcem". ANTON PLEMELJ ,,Moje slike odstopajo od tiste sladke predstave o naivni umetnosti, ki je nekako ukoreninjena v gledalcih. Lahko bi celo rekel, da so to dela za sladokusce. Zato pa jih malo prodam: materialne blaginje si s slikarstvom nisem zaslužil, povrh vsega pa je dosti slik, od katerih bi se le težko ločil. Tako izkupiček od prodanih del ne presega stroškov, ki jih imam s slikarstvom." To je ena izmed temeljnih misli Antona Plemlja, upokojenega poklicnega vojaka s Sela pri Bledu, ki je pred dnevi proslavil 51. rojstni dan. Zdaj živi v Ljubljani v skromnem stanovanju v bloku, nasproti kina v Šiški. Za njegovo razumevanje umetnosti ni odveč zabeležiti še teh misli: „Dober roman najlaže dojamem, če ob besedah, ki jih ponuja pisec, preberem tudi tisto med vrsticami. Tako, sodim, je potrebno dojemati tudi slike. Odveč je napor, da bi spoznali, kaj slika pomeni in kaj hoče avtor z njo povedati. Mislim, da je pri gledanju slike potrebna sprostitev, da je treba spraševati notranje lastne občutke. Tako lahko gledalec brez težav dojame pomen in slikarjevo sporočilo. Srečen sem, čena moji razstavi obiskovalca gane vsaj ena moja slika ..." Nedvomno je res, da Plemelj do danes ni podlegel zahtevi tržišča, ki ob besedi „naivci" razume domačo, otožno in posladkano stvaritev. Prof. Pavlovec pravi, da v njegovih slikah občutimo strah, ironijo, erotiko in občutek globoke povezanosti s predmeti upodabljanja. V svojo pot je Plemelj trdno prepričan, čeprav mu žena oponese: „Če bi živeli od tvojega slikanja, bi stradali!" Tega Plemelj ne zanika, toda mirno pojasni' „Prepričan sem v svoje delo." Plemelj slika od mladih nog, od osnovne šole. Toda pozneje se je njegova paleta morala umakniti drugim, življenjsko pomembnejšim dejanjem: učenje poklica, partizanščina, večerna gimnazija, študij prava, poklic vojaka. Malo časa je ostajalo — toda želja je bila velika. Plemelj izhaja iz družine, v kateri je bilo 10 otrok. Od 1948 do upokojitve v letu 1965 je živel izven Slovenije, pretežni del časa v Beogradu. In ko je bil upokojen, se je vrnil v Slovenijo. Eden od ne nepomembnih vzrokov je bil gotovo v tem, da je navezan na Slovenijo, da je iz velike družine, ki je raztresena po Sloveniji, in da je tudi žena iz številne družine. Slikarsko je Plemelj ponovno zadihal 1956. leta, ko se je v Beogradu združil s skupino, ki je ustvarjala v okviru doma armade. Deležen je bil rednega pouka akademije v skrajšani obliki in je dobil temeljite osnove. Ko je šel v pokoj, mu je slikarstvo postalo konjiček in obsedenost hkrati: tudi 10 ali 15 ur na dan se je posvečal slikanju. Zadnje čase mu čas dela preglavice, ker je sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov pri Društvu slovenskih likovnih umetnikov. ..Pri /J/IOOD KAPELSKI KRESOVI V krajih Gorskega Kotarja te dni tečejo zadnji metri filmskega traku pri snemanju novega televizijskega filma „Kapelski kresovi". Ekipa' pod vodstvom režiserja Ivana Hetricha snema zadnje kadre serije zgodb, ki jih bomo lahko gledali v trinajstih nadaljevanjih na malih ekranih. Film snemajo po romanu jugoslovanskega partizanskega pisatelja Veljka Kovačeviča, ki je ■ Pri snemanjih tudi aktivno sodeloval. Pripoved nove televizijske nadaljevanke, ki nastaja, 9ovori o dogodkih med italijansko okupacijo, o nadčloveških naporih, ki so jih prenašali borci, pa tudi o intimnih, nežnih človeških čustvih, ki so vzklila kljub mračnim, krutim časom. Glavno vlogo legendarnega partizana, imenovanega Dimnikar, igra popularni Boris Dvornik, igralec, brez katerega si že skoraj ne moremo zamisliti televizijskih nadaljevank zagrebške televizije. Na sporedu bo nova serija v pomladnih mesecih. PLOŠČE GEDRGMUFFAT JOHANN K KERU. „ •JOHANN S BACH HA£® jjMtCHEElSEN • MAX REGER v naših trgovinah je moč ^Piti zelo zanimivo veliko P'osčo, na kateri so v stereo tehniki posnete orgelske sklad-® velikih mojstrov tega kraljev-\a/?0 instrumenta. Organist yvalter R. Schuster je skladbe 'zvajal na znamenitih orglah v assau, ki so svoje dni veljale za največje na svetu. Iz teh gigantskih orgel je glasbeniku uspelo 'zvabiti najrahlejše tone, pa tudi veličastno grmenje. Enkratna uPoraba manualov in pedalov, značilna za Schusterja, doda še svoje, tako da je umetniško oživetje ob tej glasbi res edinstveno. Cela vrsta filmov in popevk je našim ušesom močno približala grški melos, ki je vse pogostejši tudi v naših, slovenskih popevkah. Zato najbrž ne bo kdove kako čudno zazvenela ■glasba z velike plošče „12 najuspešnejših melodij Grčije", ki jo je izdala RTB. Prijetne in melodične skladbe bodo ob svoji nezahtevnosti lahko kar prijetno razvedrilo. Plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška ima za seboj uspešno in plodno pot. S celo vrsto odličnih glasbenikov in solistov si je priboril ugled tudi v tujini. Na veliki plošči, l razno sredstvo, jezik, da ga ne sme razkrajati in uničevati. Z lepo gojeno slovensko besedo je mogoče izraziti tudi praznino sodobnega sveta in človeka, kar menda mladi hočejo, nikakor pa ni potrebno in se ne sme slovenska beseda degradirati v psovko. Poezija tako'uničuje samo sebe! Kaj takega menda res ne moremo pričakovati od nobene dejavnosti — da bi bila zato, da se uniči." Ob takih premislekih nastajajo pesmi Avgusta Gregorčiča. V prostem času, ki ga je malo, išče s pesmijo samega sebe, se oplaja in gradi v polnokrvnega človeka. Njegova pesem je stvar trenutka, ki zbeži mimo. Toda trenutki, zaobjeti v pesmi, postajajo čas, osvoje si prostor in izbojujejo pravico do bivanja. Pesniška zbirka tako nehote nastaja. „Ne mislim nanjo," zatrjuje Gregorčič. „Gradivo se sicer nabira, čeprav nimam nobenih načrtov. Kaj bi govoril, morda bom nekoč celo izdal svojo zbirko pesmi. Nič se ne ve." V kratkem se bo Gregorčič predstavil tudi v naši domači „reviji", v Dolenjskih razgledih. Kaj meni o poskusu, da bi na Dolenjskem imeli tako publikacijo? „Mislim, da bi Dolenjski razgledi lahko veliko pomenili za dolenjske ustvarjalce, saj bi izšli iz okolja, v katerem živimo in smo globoko vraščeni vanj. Dolenjska ni ,mrtva' dežela. Veliko besednih ustvarjalcev ima žal pa zaenkrat ne premoremo prostora, kjer bi se ta ustvarjalnost potrjevala. Dolenjski razgledi bi lahko bili točka, okoli katere bi se združili naši ustvarjalci, točka, ki bi dokazovala našo živost, naše dihanje in bivanje. Dokler pa smo raztreseni, zaprti vsak v svojo anonimnost, ne moremo dati nikakršnega kulturnega pćtrdila naši pokrajin'-" i MiM L ) 1 fiL G &\ . LUKNJA mestijanuhi „O mestijanuhih. Pol je veseljakov, najmanj pol pa gavnar-jev. To so brezvestni igralci, nobeden nič nima, vsi tisti bahači so berači. Nikoli ne plačajo, če kaj kupijo. Meščurji tudi radi slastne drage jedila papajo; kako račico, kako žlahtno ribico, prvo ljubljansko solato, karfiol. Zdi jim se velika bor-nost, če nimajo opoldne druze-ga ko juho, govedino s prikuho, zraven kaj sočivja in se ve da tudi kruh in vino. Radi capedi-rajo in vsi strežejo na kmetih kaj vešče z naj boljim vinom, prinesši s seboj kos švajcarskega sira ali salamo etc. in zraven dajo si še napraviti ocvrto pišče ali skuhati lepih dragih krških rakov ali kaj druzega tacega. Če se gre kamo dalje, treba je sesti v kočijo, čeprav se plača 4 forinte za dan, kaj za to? O ženskih sodijo, da niso kos ljubljanskim v lepoti, ker imajo glave debele ko svinjske buče, oči pa kot jajca. Mamonu klanja se vse do črne zemlje, kredita nima ne naj trdneji kupec v mestu ne za 100 f. Treba je zastaviti zlatnino, srebrnino etc. obetati visoke obresti etc. in še se ne dobi vselej denar. Iz naj naravnejega vzroka, ker ga ni ali če je ker se neče v tem neobrtnem mestu z njim špekulirati. Brezznačajni meščuiji store za denar, za dobiček ali celo za obljubo'dobička vse. Župana volili so zato ker so jih osleparili, da se bo znižal potem vinski dac. Kluna volili so, da jim napelje železnico, če prav so spoznali lahko zavrženost tega falota. Županu se klanjajo in ga zovot v novinah ženijalnega, čeravno ni do zdaj še ničesar storil za mesto ali župan je bogat in to je dosti - to je tudi glavni vzrok, da se vedno ližejo in z repom migajo pred vsakomur.“ Malokdaj je bilo na enem mestu oovedaneaa toliko Dikre- ga in popopranega o prebivalcih dolenjske prestolnice, med katerimi je Trdina preživel toliko let svojega življenja. Ni kaj, imel je dovolj priložnosti, da jih je dodobra spoznal in pretipal do obisti. Zgornje vrste so svojevrstno poročilo o tem, v kakšnih čislih jih je imel. Prav gotovo se danes ne vozijo več s kočijami — pa če bi se še, ne bi bile samo po štiri forinte na dan in -žal- tudi krških, rakov ni mogoče več jesti . . . Vse drugo pa lahko še drži. O tem, kakšne so ženske v primerjavi z ljubljanskimi, ne gre soditi, kajti.: „De gustibus non est disputandum", se pravi, da imajo vsake oči svojega ,malarja'. » Da pa se „mestijanuhi" vse do črne zemlje klanjajo mamonu — to bi skoraj verjel, le pogledati in preveriti bi bilo potrebno v davčnih knjigah .. . S kV: m 9. $ * m s s s & $ V decembru smo, v desetem mesecu nekdanjega rimskega kojedarja. Gruden je. izredno staro slovensko ime za ta mesec: srečamo ga že pri Martinu iz Loke in pri Trubarju. Med ljudstvom so živela — ponekod so se celo še ohranila — domača imena za ta mesec: kclednjak, božični mesec, veliki božičnik in podobno. Sonce bo 21. decembra stopilo v znamenje kozoroga; takrat bomo imeli najkrajši dan — 8 ur in 38 minut in najdaljšo noč 15 ur in 22 minut. Sonce se bo na ta dan obrnilo — nastopil bo zimski sončni obrat ali solsticij, uradno se bo začela zima. V petek ob 17.24 bo mlaj in po Herschlovem ključu smemo pričakovati lepo vreme. Na ta dan pride sv. Lucija. Po starem julijanskem koledarju je bil to najkrajši dan v letu in zato je ostal do danes povezan s številnimi čarodejnimi šegami in običaji. Ženske se bojijo čarovnic, zato ponekod na Lucijo ne šivajo, ne krpajo, ponekod dajo na hlevska vrata srp, da bi čarovnice. živini ne odnesle teka. Pozor: stara šega pravi, da dvanajst dni od sv. Lucije do božiča pomeni hkrati tudi vreme v posameznih mesecih naslednjega leta. Prvi dan ponazarja januar, drugi februar in tako naprej. Tudi na Lucijin dan dajejo ponekod kalit pšenično zrnje, da ozeleni do novoletnih praznikov. • 21. december je praznik sv. Tomaža, ki goduje resnično pred najkrajšim dnem v letu. Potem ko so 1582. leta spremenili koledar, je ta svetnik prevzel nekaj Andrejevih in nekaj Lucijinih nalog. Pravijo, da si je tema izvolila sv. Tomaža za varuha. Tomaž tudi odpira vrata vedeževanju. V dolgih nočeh imajo svojo moč čarovnice — v Beli krajini spredejo zato na Tomaževo zjutraj od treh pa do sončnega vzhoda niti, s katerimi zagrade toči dohod na njive in v vinograde. Krščanski božični običaji, kot so predbožični post, sveti večer z jaslicami, božično kajenje in kropljenje, polnočnica in podobno, so splošno znani, čeprav so zadnje čase vse bolj umikajo pred novoletnimi običaji. Med starodavne običaje sodi zažiganje drevesnega panja, za katerega so menili, da ima obrambo, zdravilno in plod-nostno moč. Tak panj so v okolici Velikih Lašč imenovali zglavnik, v Beli krajini badnik ali badnjak. Z burklami so potrkali po žarečem panju in govorili: „Kolikor iskric, toliko jagenjčkov", „Kolikor iskric, toliko piščančkov" in podobno. Čim bolj so iskre švigale proti stropu, tem boljša letina se je obetala. Danes najbolj znan običaj je krašenje smrečice, ki pa je star le nekaj desetletij.. Ohranil pa se je še ostanek 12.XII. 25.XII. nekdanjega čarovnega obreda, da pride na mizo božični kruh, ki mu na Dolenjskem pravijo poprtnik ali poprtnjak, v Beli krajini pa božičnik. Okrog božiča so stari ljudje opazovali vreme in skušali uganiti, kakšno bo prihodnje leto. Poglejmo: po tisti sapi, kakršna brije na sveti večer opolnoči, se ravna vreme vse leto. Če na sveti večer v sodih vino vre, bo trta dobro rodila. V Beli krajini pravijo: „Kolikor tednov po božiču prvič zagrmi, toliko tednov pred Jurijem narava zeleni". Znan je tudi pregovor „O božiču za steno, v veliki noči za pečjo!" Pravijo tudi, da bo tisti, ki na sveto noč pade, naslednje leto umrl. Tudi če v hiši ugasne luč, pomeni to smrt. Še o vremenu: v soboto, 21. decembra ob 20.43, bo prvi krajec, prineslo bo dež ali sneg, če bosta pihala jug ^ali zahod-nik. In še nekaj pregovorov: Božični dež vzame rž. Ako na božič dežuje, bo prihodnje leto mokro. Kolikor bliže je božič mlaja, toliko hujši mraz prihaja. Zelen božič — bela velika noč. Dež in veter pred božičem koplje jamo rad mrličem. O božiču se spodobi malo snega in malo belega kruha. Jasna in svetlo če je sveti večer, letina prav dobra se rada primeri; sveti večer če oblačno, temno, žita bo prazno ob letu gumno. Po božiču gre dan gori, sneg doli. A BARTELJ J SPLICHAL Po navedbah krajevnega leksikona Slovenije (Državna založba Slovenije, 1971) ima vas Prečna le še dva prava kmeta, vsi drugi odhajajo na delo v Novo mesto ali Zalog. Prečna je sicer znana Novomeščanom po letališču in po rimskih grobovih, ki sojih izkopali zahodno od vasi. Na skali nad izvirom Prečne - prav blizu vasi — pa se še danes vidijo razvaline gradu Luknja. Nekdaj je veljal ta grad za najbolj utrjenega na Dolenjskem, še starejši grad pa je bil umaknjen bolj v skalovje. Prvi lastniki lukenjskega gradu so bili gospodje Lukenjski. Kaj pravi o gradu kronist tistega časa Valvasor? „Grad in gospostvo Lueg, v kranjskem jeziku Luknja, prištevamo k Dolenjski, je pa od Ljubljane oddaljeno osem, od Novega mesta pa eno miljo. Nemško ime je grad dobil po gospodih ustanoviteljih Lukenjskih, kranjsko pa od besede Luknja, ker je bil stari grad pozidan v luknji neke skale ter imel pridvižni most, o čemer še lahko pričajo stari ostanki. Novi grad nima prav nikakršnega razgleda. Grad oklepa za pogled strašno hribovje tako močno in tesno, da je ta v zimskih dneh za precej časa oropan prijetne sončne luči, pa tudi poleti sonce tu že od štirih popoldne ne sije več. Ne oziraje se na to, pa je zrak, ki veje okoli gradu in graščine, svež in zdrav in spričo teh reči bi grad lahko nudil sliko na griču postavljenega kotlastega hriba, ki ga zapirajo hribi. Leta 1580 je gospod Franc Gali tp. skoraj že popolnoma razpadli grad dvignil iz ruševin, ko je dal zgraditi tri stolpe, zidove in hodnik ter postaviti pridvižni most, ker je bil spoznal, da bi ta grad bil dovolj trden in močan, da vzdrži sovražnikov napad in mu kljubuje. Zato je tudi dobil od cesarjevega veličanstva dovoljenje, da sme to zidavo in utrdbo dela izvršiti z deželno tlako. Sedanji gospod lastnik ni nič manj prispeval k restavraciji tega gradu ter je razen tega dal napraviti še lepo pritlično dvorano in jo okrasiti s figurami iz mavca ali tako imenovanimi štukaturami in lepimi slikami. Ko se je pred nekaj leti pred starim gradom kopalo, so v izkopani zemlji našli mnogo puščic, ki so jih nekoč verjetno kaki napadalci brezuspešno streljali proti gradu. Tik pod novim gradom priteče voda z imenom Prečna na dan s tako silo, da že takoj ob svojem nastanku in izviru žene sedem mlinskih koles, ki se lahko vsa obenem vrtijo in nleljejo, in kar je najbolj občudovanja vredno, pa je to, da vode. ni nikdar ne preveč ne premalo in da pozimi mlini nikoli ne zamrznejo; tamkajšnji jez pa je zgrajen iz samih rezanih kamnov. Nekoč se je voda v notranjosti hirba zamašila in tako je vzela mlinarju njegovo delo in kruh. Zaradi tega je ta s puško streljal v luknjo, iz katere izvira voda, in po strelu je pritekla na dan krvavo rdeča voda. Temu se preprosti. kmečki ljudje niso mogli dovolj načuditi in na kraju so prišli do neumnega zaključka, češ: mlinar je v luknji sedečega hudiča* gotovo smrtno zadel, to pa naj bi potrjevala kri, kije iz luknje pritekla. Seveda s preproščino obdarjena pamet ni segala tako daleč, da bi mogla opaziti, da prihaja rdeče pobarvana voda od rdeče ilovnate zomlje, kije povzročila zamašitev vode. Približno streljaj od omenjenih mlinov je lepa in zanimiva podzemeljska jama, v katere notranjost je z lučjo mogoče priti žeto daleč, toda nihče še ni mogel najti ali pa priti do njenega konca. Iz te jame teče ob daljšem deževju veliko vode, sicer pa je popolnoma suha. Lastniki gradu in gospostva Luknja so, kakor smo to že omenili, bili gospodje Lukenjski, ki pa so se izkazali vredni svojega imena. Ko pa je bil poslednji gospod Erazem Lukenjski v nekem drugem gradu, ležečem na Notranjskem, tudi z imenom Luknja, ustreljen, je deželni knez, ker ni bilo moških dedičev družine gospodov Lukenjskih, gospostvo proglasil za deželnoknežje. Gospostvo Luknja je kasneje, leta 1494, podaril in prepustil cesar Maksimilijan I. gospodu Frideriku Gallenbergu kot nagrado za zvesto službo cesarju in vsej nemški domovini. Pozneje je gospostvo Luknja dobil gospod Franc Gali, stotnik na Kranjskem, ki je imel ženo iz rodbine Lambergov, ter je poskrbel, kakor je bilo že zgoraj omenjeno, daje grad v mnogo boljšem stanju; od njega je Luknja z dedovanjem prišla na družino Barbo in končno s poroko na gospode Brennerje, barone. Tako je še danes lastnik tega gospostva gospod Wolf Daniel Brenner, baron.“ Kjer je Valvasor končal, je nadaljeval njegovo delo drug zgodovinar in zbiratelj narodnega blaga, Franz Anton Breckerfeld, rojen 1740 na Starem gradu pri Novem mestu, umrl pa v Ljubljani 1806. Takole piše o Luknji: „Grad Luknja ima s tistim na Notranjskem, ki ima isto ime, veliko podobnosti. Pri obeh sta podzemski jami, oba gospodarja sta si zgradila svoje bivališče visoko na pečinah, oba grajska vhoda sta dosegljiva le preko dvižnega mostu in sama lega gradu vzbuja grozo in strah. Grad Luknja nad Prečno ima zaradi okoliških gora in hribov zelo slab razgled, ali še bolje povedano: dokaj omejen. Pozimi pogrešamo pri že tako in tako kratkih dneh vsaj malo sončnih žarkov. Poleti se sonce skrije za gore že ob štirih popoldne in temačne sence zavijejo okolico v mrak; še celo v vročih poletnih dneh večeri človeku ne dajo blagodejne ohladitve. Skalna stena je namreč v soncu tako razgreta, da oddaja toploto po sobanah še dolgo po tem, ko se grad potopi v senco.“ Po odhodu gospoda Lukenjskega, pravi Breckerfeld, je grad postal deželna last. Valvasor je opis lastnikov gradu končal z Brennerji. Zares, od družine Barbo je grad prešel v roke barona Franza Kasperja von Brennerja, kateremu je grad Luknjo prinesla t v zakon leta 1651 soproga Marija Ana, rojena baronica von Eck — Hungersbach. Njun sin Wolf Daniel baron von Brenner ni zapustil moškega potomca. V letu 1709 je bil lastnik tega gospostva njegov zet Johann Otto grof Herbersteinski, ki je bil višji poročnik in komandant v Barilovicu pri Karlovcu. Poročen je bil z Marijo Felizitas grofico von Brenner, kije umrla 1715. L 1696 se je rodila hči Marija Ana Elizabeta, ki se je 1719 poročila z grofom Sigmundom Jožefom Ant. Blagayem. Od leta 1711 so bili lastniki gradu grofje Gallenberški; od njih ga je 1748 kupil gospod Jožef Wilhelm grof Barbo von Wachsenstein s svojo prvo ženO Regino, rojeno grofico Ratkay. Po grofovi smrti sta grad in gospostvo prešla na njegovega sina Eugena Barba grofa Wachsenstein-j skega, ki je kot stotnik pri infanterijskem ; regimentu grofa Thurna napravil več uspešnih bojnih pohodov proti Turkom in Francozom. Leta 1803 je bil upokojen kot višji stražmojster. Pred drugo svetovno vojno je bil lastnik gradu Franc Seidl, vendar pa je že takrat temu znanemu novomeškemu trgovcu grad hitro propadal. Grad je bil svoje čase priljubljena izletniška točka Novomeščanov, ki so ob nedeljah hodili k izviru Prečke na sprehod. Josip Vrhovec poroča v svoji Zgodovini Novega mesta, izdani v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja, o gradu Luknja: „Nihče, komur je dovoljeno le par ur muditi se brez posla v Novem mestu, naj ne zamudi obiskati gradu lukenjskega, dvojčka isto tako imenovanega notranjskega gradu. Dolenjska Luknja go; tovo ni manj zanimiva. Tudi tu se je neki potikal, kakor trdi Costa v svojem potopisu po Kranjskem, tolovajski vitez Erazem iz Jame. Imel je, pravili so Costi, svoje skrivališče tudi tu. Izpod divje raztrgane skale šumr rečica Prečina, odtok Temenice, ki se izgublja pP Mirni peči pod zemljo; komaj je prišumela na dan, goni že velik mlin in še večjo žago- Kje pak je grad, da ga ni videti? Tam gori. visoko gori nad izvirom Prečine stoji, na mogočni skali, za gradom samim pa se dvigajo zopet strme skale okoli in okoli. Po letu [ je tu zaradi hladu kaj prijetno. Meščani so že , od njega dni ob nedeljah radi zahajal! semkaj; toda pozimi ga pa skoraj ne iztakneš žalostnejšega kraja. Ta grad, ki živo spominja na notranjsko Jamo, je prevzel svoje ime po starem in prvotnem gradu, ki je stal kak streljaj od sedanjega, pa še bolj v skale umaknjen. Koje postalo to skromno, bolj priprosti hiši kakor grajščini podobno zidanje pretesno, presta- \ vili so je na sedanji kraj. Pa tudi še tu sem prestavljeni grad je imel tako močno lcg°> kakor razum Mehovega noben drug na Dolenjskem ne. Velika, daleč v goro držeč* * kraška jama, ki je pa ni še nihče preiskal, j® že kmalu pri vhodu okrašena z obilnim1 kapniki.“ Kot pri skoraj vseh drugih gradovih so sC tudi ob lukenjskem spletale govorice o zakladih in zlatili teletih. Še Trdina v svojin zapiskih beleži, češ da so nekdanji lastnikiv strahu pred Turki skrili svoje bogastvo v steber in da so Turki grajske pobili. Ljudjc verujejo, kot piše Trdina, daje zaklad ostal v stebru. Se v Trdinovih časih saga iskali; bij0 je že mnogo prekopanega — vendar pa ga oO današnjih dni ni še nihče odkril. Grad J dandanašnji že porušen — zgodbe o zakladu pa še žviijo . ..