PoStnlna plačana t gotovini.
Leto LXIV., št. «2$
Ljubljana, ponedeljek 5. oktobra 1931
Cena Din i.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje m praznike. — InseraU do 30 peUt a Dm 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—. večji InseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knalljeva trtica št. 5 Telefon št- 8122» 3123, 3124. 3125 ln 3136.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tei. Ltf).
NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE.  Ob kolodvoru 101. — —. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
POSREDOVANJE AMERIKE
Aktivno sodelovanje Amerike pri reševanju evropske gospodarske krize — Hoovrov načrt o znižanju vojnih dolgov in oboroževanja
London, 5. oktobra. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih pri* pisujejo skorajšnjemu sestanku med francoskim ministrskim predsednikom Lavalom in predsednikom ameriških Zedinjenih držav Hoovrom največjo važnost. Po sodbi angleških krogov gre za najvažnejši sestanek zadnje dobe, ki bo po svojem dalekosežnem pomenu daleč prekosil berlinski šesta* nek nemških in francoskih državni* kov. »Dailv Telegraph« piše, da gre za začetek akcije, ki lahko prinese po= poln preokret v vsem svetovnem go« spodarstvu in mednarodni politiki Zato angleška vlada ni opustila prili* ke. da stopi v stike z Lavalom pred njegovim odhodom v Ameriko, in že prej vsaj v glavnih obrisih označi svo« je mnenje o vseh glavnih problemih, o katerih bodo razpravljali v Wa* sningtonu.
Čeprav oficijelno zatrjujejo, da ne obstoja še nik^k program za razgo* vore v \Vashingtonu, se tako v Parizu, kakor v \Vashingtonu vrše skoro ne* prestano konference med političnimi in gospodarskimi predstavniki, na ka= terih razpravljajo o raznih načrtih in predlogih, ki naj bi prišli na sestanku med Lavalom in Hoovrom v razpravo. lV amerišših krogih je naposled pro* drlo prepričanje, da Amerika ne sme več stati ob strani pri reševanju ev* ropskih problemov, ker je danes go= spodarsko življenje v tako tesnih medsebojnih zvezah, da se vsak po* k>m v evropskem gospodarstvu čuti tudi v Ameriki. To se je pokazalo zla* sti ob priliki finančnega poloma Nem* čije in sedaj ob padcu angleškega fun* ta. Zato pripravljajo v Ameriki na* črt, ki naj bi dovedel do tesnejšega gospodarskega sodelovanja.
Kot posebno važen dogodek srna* trajo dejstvo, da je guverner Federal Reserve Boarda, Burgess, odpotoval v Evropo, da se udeleži prihodnje seje upravnega odbora banke za medna* rodna plačila, čeprav Amerika ni čla* niča te mednarodne ustanove. To smatrajo v angleških krogih za dokaz, da hoče v bodoče Amerika aktivno sodelovati pri reševanju gospodarske krize.
Anglija, ki je v svojem sedanjem gospodarskem položaju na reševanju gospodarskih problemov bolj zainte* resirana kakor kdaj prej, zato pazlji* vo zasleduje vse te dogodke. Ko se je izvedelo, da pripravlja Hoover pred* log za sklicanje mednarodne gospo* darske konference, ki naj bi istočasno s svetovno razoroži t veno konferenco razpravljala o nerečih gospodarskih problemih, se je angleška vlada odlo* čila, da odpošlje svojega zunanjega ministra v Pariz, da se še pred odho* dom Lavala v Ameriko točno in formi* ra o položaju. Lord Reading bo odpo* toval v Pariz jutri.
Po informacijah angleških diplo* matskih krogov bi bila Anglija pri* pravljena sprejeti Hoovrov predlog glede znižanja vojnih dolgov ter zni* žari svoje oboroževanje za 25 odstot* kov, če dobi primerno jamstvo, da bo* do to storile tudi druge v po štev pri* hajajoče države. Zaradi tega se hoče Reading o tem sporazumeti z Lava* lom. Kar se tiče črtanja reparacij, je Anglija mnenja, da bi taka akcija zelo blažilno vplivala na svetovno gospo* darsko krizo. Bolj skeptični so v an* gleških krogih glede valutnih reform, ki jih namerava predlagati Hoover. Kljub temu, da se gotovi angleški kro* gi zavzemajo za sklicanje posebne mednarodne valutne konference, pre* vladu je mnenje, da bi bilo zaenkrat še preuranjeno načeti tudi to vpraša* nje, ker je na dnevnem redu več dru* gih, bolj perečih problemov.
Od dogovorov, ki jih bosta sklenila Laval in lord Reading, bo v veliki me* ri odvisno, kakšne rezultate bo rodil Lavalov poset v Ameriki.
Program razgovorov
Lavala in Hoovra
London, 5. oktobra. Kakor poroča »Times« iz Washingtona, se je vršila v petek v Beli hiši konferenca pod predsedstvom predsednika Hoovra, na kateri so bile za obisk francoske* ga ministrskega predsednika Lavala
določene naslednje tri točke razgovo* rov: 1. valutno vprašanje, 2. povratek k bimetalizmu, 3. carinski problemi in svetovna trgovska vprašanja.
Tudi dr. Curtius
povabljen v Ameriko
Newyork, 5. oktobra. Generalni tajnik republikanskega nacijonalnega komiteja Lucas je imel včeraj v radiu govor, v katerem je povdarjal, da bi bil ameriškim političnim in gospodarskim krogom poset nemškega zunanjega ministra dr.
Curtiusa zelo zaželjen. Napovedal je, da bo ameriška vlada najbrže takoj po poseru Lavala povabila na obisk v Washing-ton tudi dr. Curtiusa. Pariški, londonski in berlinski sestanki državnikov so pokazali ,da more osebna izmenjava misli med državniki največ koristiti ojačenju miru in konsolidaciji razmer na svetu. Zato tudi Amerika ne bo stala ob strani, marveč bo aktivno sodelovala, da pride čimprej do omiljenja gospodarske krize, ki tare ves svet.
Preosnova madžarske vlade
Grof Bethlen se vrača v politično Življenje ter namerava
prevzeti zunanje ministrstvo
Budimpešta, 5. oktobra. V madžarski vladi se pripravljajo zopet večje izpre-membe. Kljub vsem zatrjevanjem iz okolice bivšega ministrskega predsednika grofa Bethlena, da se ne namerava več vrniti v aktivno politično življenje, zatrjujejo, da bo ob priliki skorajšnje rekonstrukcije vstopil v vlado in sicer kot zunanji minister. Finančno ministrstvo, ki še ni zasedeno, bi prevzel minister Valko. V vladnih krogih utemeljujejo te izpre-membe s trditvijo, da je zaradi zunanjepolitičnega položaja Madžarske nujno potrebno, da vstopi v vlado grof Bethlen.
V socialno-demokratskih krogih vidijo v tem zopet nov manever habsburških le-gitimistov, katerih načrti so se zaradi poloma v heimwehrovskem prevratu izjalovili in ki se sedaj vračajo na svoje stare postojanke, da bi zopet pripravili teren za novo akcijo^ Nasproti tem vestem naglasa jo v vladnih krogih, da so izpremembe v vladi potrebne že zaradi preiskave finančnega in gospodarskega položaja Madžarske po posebni komisiji Društva narodov, ki bo prispela te dni v Budimpešto.
Novi zapleti jaji na Daljnem vzhodu
Po mnenju moskovskih listov so dogodki v Mandžuriji šele v razvoju, ker ima Japonska zaradi odgoditve zasedanja sveta Društva narodov dovolj časa, da doseže svoje namene
Moskva, 5. oktobra. Po sprejetju resolucije o japonsko - kitajskem sporu v svetu Društva narodov je prišlo do novega razgovora ljudskega komisarja Litvinova z japonskim poslanikom Hiroto v Moskvi. Moskovski listi smatrajo resolucijo sveta Društva narodov kot direktno podpiranje vojaške intervencije na Kitajskem. Odgoditev zasedanja sveta Društva narodov do dne 14. oktobra daje po mnenju >Pravde« Japonski dovolj časa, da doseže svoje namene, zlasti, ker je Društvo narodov dalo Japonski takorekoč mandat nad Mandžurijo. Moskovski Usti povdarjajo nadalje, da so mandzurski dogodki še vedno v razvoju in
da se boj za Mandžurijo šele pričenja. To dokazujejo s trditvami, da so Z edin j ene države svoje precejšnje interese v Mandžuriji zapostavile samo začasno zaradi svetovne krize, nikakor pa jih niso opustile, in da se bo po tukajšnjem naziranju boj kitajskih rdečih čet in kitajskega proletarijata proti imperijalistični razdelitvi Kitajske poostril zaradi mandžurskih dogodkov, in sicer tembolj, ker izpreminja takozvani avtonomistič-ni pokret, ki so ga razvneli Japonci in ki se kaže v snovanju avtonomističnih vlad v mandžurskih pokrajinah in v notranji Mongoliji, vsa ta ozemlja v drugo Korejo.
Ostavka avstrijskega finančnega ministra
Dunaj, 5. oktobra. Finančni minister dr. Redlich je nepričakovano podal ostavko. Svojo ostavko utemeljuje, da je s sprejetjem sanacijskega zakona dovršena naloga, ki si jo je zastavil in da hoče sedaj zopet imeti svojo osebno svobodo. Zvezni kancelar dr. Buresch si prizadeva pregovoriti dr. Redlicha, da umakne svojo ostavko, vendar pa noče dr. Redlich o tem ničesar slišati. Kdo bo njegov namestnik, zaenkrat še ni znano.
Dobrovoijska proslava v Bukarešti
Bukarešta, 5. oktobra. AA. 0 priliki proslave 15-letnice ustanovitve prve dobrovorj-ske divizije v Dobrudži je bila včeraj pred spomenikom borcev, padlih za osvoboditev, spominska svečanost. Venec na spomenik so med drugimi položili jugoslovansko poslaništvo v Bukarešti in člani jugoslovenske kolonije. Svečanosti so prisostvovali tudi romunski civilni in vojaški zastopniki.
Francoz Ladoumegue prekosil Nurmija
Pariz, 5. oktobra. AA. Danes je francoski tekač Ladoumegue dosegel v teku na eno miljo nov svetovni rekord v 4 minutah, 9 sekundah in eni petrnki sekunde. Dosedanji rekord je ime! svetovni prvak Finec Nurmi s 4.10.2.
Cenen bencin iz premoga
London, 5. oktobra. Kemične tovarne, ki jih je ustanovil lord Melchett, sporočajo, da bodo sedaj s posebnim načinom razkrajanja premoga izdelovale bencin za tako ceno, s katero bodo lahko uspešno konkurirale z ameriškim in ruskim bencinom. Več tovarn, ki bodo na leto proizvajale do 200.000 ton bencina, je že pričelo obratovati.
Poset turskih državnikov v Budimpešti
Budimpešta, 5. oktobra. Za sprejem predsednika turške vlade Izmet paše, ki bo došel v Budimpešto v sredo zvečer, se vrše velike priprave. Na meji bodo Izmet pašo sprejeli državni tajnik v predsedni-štvu vlade dr. Barcai in več madžarskih diplomatov, kakor tudi tajnik turškega poslaništva v Budimpešti, d očim bodo na budim peš tanskem kolodvoru sprejeli Izmet pašo ministrski predsednik grof Ka-rolyi in drugi člani vlade. Izmet pašo bo v četrtek sprejel v avdijend regent Hor-tv.
Skrivnostno letak) nad Rimom
Rim, 5. oktobra. V soboto zvečer se je pojavilo nad mestom tajmstveno letalo, ki je metalo letake. Na letakih, ki jih je bilo vrženih s letala gotovo nad 100.000, je bil natisnjen poziv italijanskega kralja, naj reši narod fašističnega režima. Na povelje Musso-linija se je večje število vojaških letal takoj dvignilo v zrak, da bi zasledovalo skrivnostno letalo ter ga spravilo na tla, vendar pa je letalo v temni noči brez sledu izginilo. Poh-sija je dala zapleniti vse letake, ki so zbudili med prebivalstvom veliko pozornost..
Pohtcarejeva bolezen
Pariz, 5. oktobra. AA. V nasprotja z alarmantnimi glasovi, ki se širijo zadnje čase o zdravju bivšega predsednika i epu-Mike Poincareja, se ugotavlja, da se Poin-carejevo zdravje normalno boljša. Poinca-reju so zdravniki prepovedali le večja potovanja, da se preveč ne utrudi.
Reforma italijanskega letalstva
Rim, 5. oktobra. AA. Italijanski minister za letalstvo Balbo je izdal odredbo, da se bodo v bodoče morali vsi italijanski vojaški piloti naučiti pilotirati vse vrste letal m sicer lovska, izvidniška in bomb a r-dijska letala. To velja tako za vojsko kakor z« mornarica
Borba za novo špansko ustavo
Pravica združevanja državnih nameščencev — Ustavne določbe o
zaščiti družine
Madrid, 5. oktobra. V ustavodajni skupščini se je vršila pretekli teden ostra debata o čl. 41 nove ustave, ki dovoljuje državnim nameščencem snovanje poklicnih organizacij. V razpravi je bila odklonjena zahteva socialistov in radikalnih socialistov, naj se priznajo državnim nameščencem iste pravice kakor ostalim delavcem, kar bi pome culo, da se smejo pridružiti socialističnim strokovnim organizacijam in da se jim prizna pravica do stavke. Nasprotno se poklicnim organizacijam priznava pravica pritožbe na sodišče proti odredbam uradniških predstojnikov. Ustavodajna skupščina je sprejela
tudi čl. 42, ki vsebuje določbe za varstvo republike.
Po daljši razpravi je bil sprejet tudi člen, ki se bavi z zakonom ter ločitvijo zakona in ki se glasi: »Družina je pod jamstvom države ter temelji na enakopravnosti obeh spolov. Zakon se more ločiti z obojestranskim sporazumom ali pa na željo posameznega zakonca z uveljav-ljenjem tehtnih vzrokov. Starši so dolžni skrbeti za prehrano, vzgojo in pouk svojih otrok. Država skrbi za izpolnjevanje teh obveznosti. Ugotovitev očetovstva se uredi z zakonom. Država je dolžna, da ščiti mladino in materistvo.«
Zagonetna smrt po veseli noči
V Obrijah pri Mostah so davi našli na cesti mrtvega posestnikovega
sina Valentina Zajca
Ljubljana, 5. oktobra.
V Obrijah, mali vasici, ki spada pod občino Moste pri Ljubljani, se je davi naglo raznesla vest, da so našli okrog 6. zjutraj na cesti, kakih 30 korakov daleč od hiše posestnika Zajca, mrtvega 241etnega Valentina Zajca, posestnikovega sina, O zadevi je bila obveščena policijska stražnica v Mostah, ki je takoj odposlala več stražnikov na mesto dogodka, obenem pa je obvestila policijsko upravo v Ljubljani. Stražniki so zastražili prostor, kjer so našli mrtveca, okrog 8. pa se je pripeljala iz Ljubljane policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lapajne, ki nadomešča dr. Avramoviča, in dežurni uradnik g. Podobnik.
Zdravnik je preiskal mrtvega Zajca in ugotovil na glavi prav neznatno ranico. Po njegovem mnenju skoraj ni verjetno, da bi smrt nastopila zaradi udarca, bolj verjetno je, da je Zajca zadela kap.
V zvezi z zagonetno smrtjo Valentina Zajca je bil zaslišan njegov brat Stanko, ki je prišel ob 6. zjutraj na policijsko stražnico prijavit, da leži njegov brat mrtev na
Iz policijske kronike
Ljubljana, 5. oktobra. Davi  je bila na kriminalnem uradu ljubljanske policije rekordna serija prijav večjih in manjših tatvin, največ pa v zadevi ukradenih koles.
V Vodmatski ulici 22 je bilo danes ponoči vlomljeno v stanovanje, kjer prebiva več bosanskih delavcev. Neki lopov je revnim delavcem odnesel okrog 3000 Din v gotovini ter precej obleke. Davi je bila o vlomu obveščena policija, ki je vlomilcu že na sledu ter je za njim izdala tiralico.
V zadnjih dneh je bilo ukradenih zopet mnogo koles m zdi se, da v mestu zopet straši dobro organizirana tolpa kolesarskih tatov.
V soboto med 18. in 19. je pustil trgovski pomočnik France Berko pred trgovino Franca Novaka na Kongresnem trgu novo kolo znamke »Avglon«. Ko je zapustil trgovino, >e presenečen ugotovil, da mu je nekdo kolo odpeljal. Kolo je bilo sivo p!eskano in je 6koraj popolnoma novo, vredno je bilo 2.200 Din. — Pred dnevi je bilo delavcu Francu Kušarju iz Rož* ne doline izpred Novakove gostine na Viču ukradeno 1.000 Din vredno kolo znamke »Stvria«. Tvorniška številka kolesa je 618.163. — Mizarskemu mojstru Ivanu Gnezdi^ stanu jočem u na Viču, je nekdo v petek odpeljal kolo z dvorišča Trgovskega d^ursuz af ojo^j *t3tm ia^iojoSoij) a vuiop »Volsit«, je dobro ohranjeno in vredno 800 Din. Tvorniška številka je 2.423. — Četrti, ki mu je bilo tudi odpeljano kolo, je mehanik Adolf Šoštar, zaposlen v tovarni mjugostever«. Nekdo mu je v petek mod 12. in 15. odpeljal kolo iz kleti. Kolo je bilo znamke »Waffenrad« in ima tvorničko številko 4,100.123. Vredno je bilo 1000 Dm.
Vpokojeni državni železničar Rudolf galan, ki je bil nedavno deložiran, je shranil svoje pohištvo na podstrešju meščanske šole na Prulah. Neznani brezvestnez, ki se mu ne smili vpokojeni in deložirani železničar, se je vtihotapil na podstrešje in mu odnesel moško ševijotasto obleko, vredno 1200 Din in ponosen suknjič vreden 400 Din, — Na rakovniškem zavodu je dijaku Francu Mariniču nekdo v času od 27. septembra do 3. oktobra odnesel moško obleko, vredno 800 Din. — žrtev podjetnih žeparjev, ki jih na Vodnikovem trgu nikoli ne manjka, je postala v soboto kmetica Marija Tavželjeva iz Ma-tenje vasi. Okrog- 9. zjutraj jI je nekdo iz
cesti. Stanko je izpovedal, da sta se z bratom in posestnikovim sinom Francetom Smerajcem snoči udeležila vinske trgatve v Kebrovi gostilni v Obrijah. V gostilni so se fantje malo preveč nalezli božje kapljice in ko so bili duhovi od vina razgreti, je nastal prepir in pretep, ki pa se je končal brez hujših posledic.
Okrog 1. ponoči sta Zajca skupno s Smerajcem zapustila gostilno. Vsi trije so bili precej vinjeni in sploh niso vedeli, kje in kako so kolovratih. Okrog 2. zjutraj so prišli pred Zajčevo hišo. Valentin j% bil najbolj pijan, začel je kričati in razsajati, da ne gre domov in naj ga pustita pri miru, Zato sta ga brat Stanko in Smerajc zapustila in odšla domov. Kaj se je potem zgodilo z bratom, Stanko in tudi Smerajc ne vesta povedati. Policija je uvedla obširno preiksavo in je zaenkrat obdržala Stanka in Smerajca v preiskavi, obenem so bili pa že zjutraj poslani v Obrije številni policijski agenti, ki vrše poizvedbe.
Ker vzrok Zajčeve smrti ni bil ugotovljen, je bila odrejena obdukcija trupla, ki se bo najbrž izvršila danes popoldne.
žepa ukradel denarnico ,v kateri je imela 775 Din. — Avtoizvošček Leopold Kurent je pustil v petek okrog 23.30 pred kavarno »Leon« v Kolodvorski uhci svoj avto, is katerega mu je nekdo ukradel dve flanelasti odeji v vrednosti 600 Din .
NEZGODA.
Posestnica Franja š»pe*nko se je v soboto na eno vp rež nem vozičku peljala vz Ljubljane proti št. Vidu. Okrog 13. je privolil za njo osebni avto iz Ljubljane, kil je dajal signale, naj se umakne v stran. Namesto na desno, je pa zavožila ŠpenKo-levo stran na kup gramoza in se je voz prevrnil. Padla je z voza in se občutno poškodovala po obrazu In po vsem telesu ter si tudi nalomila nogo v gležnju, šofer Anton Posega jo je naložil na svoj avto in jo pri/peljal v bolnico.
Zastopniki interparlamentarne unije pri kralju Karolu
Bukarešta, dne 5. oktobra. Kralj Karo! je včeraj ob 4. popoldne sprejel vse udeležence kongresa interparlamentarne unije v svojem dvorcu v Sinaji. Kralj se je dolgo razgovarjal z voditelji parlamentarcev raznih evropskih držav ter je mnoge izmed njih odlikoval.
Volitve v Pragi
Praga, 5. oktobra. V okrajih I. do VIL mesta Prage so se vršile včeraj volitve v mestne zastope. Kolikor so doslej znani rezultati, so manjše skupine zopet izgubile precejšnje število glasov. Komunisti so izgubili približno 10 odstotkov, liga Stribernega pa je zopet pridobila. Natančni rezultati bodo znani šele danes.
Iz železniške službe
Beograd, 5. oktobra, Z odlokom prometnega ministra je postavljen za poetajena-oe&nika v Sevnici Bogomir Milost, doslefl kontrolor na postaji Videm - Krško.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize. Amsterdam 2251.78 — 2258.52, Bruselj 783.14 — 791.5«, Curib 1098.45 — 1101.75, London 210.76 — 218.26, Newyork (kabel): 5618.51 _ 5636.51, ček: 5607.51 — 5324.51, Pariz 221.47 — 222.11. Praga 165.86 — 166.36, Trst 283.02 _ 289.02. INOZEMSKE BORZE.
Curih. Pariz 20.15, London 19.70, New-Vork 511.50, Bruselj 71.50, Milan 25.80, Madrid 46, Amsterdam 205.25, Berlin 118.50, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.25, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 5.05.
Stran Z
>S L O V E N S K T N A R O D«, dne 5. oktobra 19S1
S ter. 225
Gospodarska nevrastenija
Zanimiva sodba o neupravičeni zbeganosti ljudi v zvezi
z gospodarsko krizo
Dr. E. Foiiaek je napisal v včerajšnji številki praških »Narodnih Listov« zanimiv članek pod naslovom > Finančna nev-rastenijac, v katerem pravi med drugim:
»Če je res, da mora biti svetovna kriza zopet najprej premagana v Ameriki bas zato, ker se je tam začela, je vredno poznati vire amerLSke bolezni. In tu se vsi strokovnjaki strinjajo v prepričanju, da tiče glavna središča pritiska tam v železnicah, bankah in proračunskem deficitu. Tečaji železniških papirjev so zdaj barometer ameriških borz. Ustanavljanje -nadbank« je samo znak slabosti zavodov, ki se fuzionirajo. Banke so v Ameriki slabe, posebno v krajih, kjer pridelujejo mnogo bombaža in pšenice in kjer je bila velika in preveč spekulativna trgovina s hipotekami in realitetami. Xi čuda, da gre kriza, posebno Če traja tako dolgo, Američanom na živce, posebno ko so v nedavnih letih omamljeni s površno vero v stvarni gospodarski napredek naivno mislili, da bo s pomočjo kreditne politike konjunktura trajala večno in ker so se zdaj zopet polni psihoze in histerije nezaupanja enako nekritično obrnili v img ekstrem ter sploh ne vidijo konca krize. To je pa hujše od vsega drugega. Cene v Ameriki se ne morejo ustaliti, dokler zaupanje ne bo obnovljeno. Zaupanje pa ne bo obnovljeno, dokler cene ne poskočijo.
Več ali manj tako, kakor v Ameriki je položaj tudi v drugih državah. Povsod najdemo ljudi, ki verujejo v konec sveta, ker izgubljajo denar, pri tem pa godrnjajo na pomanjkanje zaupanja. In vendar zaupanje ni nekaj izven njih. to nI noben duh. ki bi plaval nad vodami. Zaupa-nej ni samo podlaga vsega kredita, to je več, to je vera v življenje, vera, da bodo duhovna načela zmagala. Svet in vrednote ne kolebajo. samo ljudje kolebajo. samo ljudje ne verujejo drug drugemu, zla-
sti pa ne verujejo, Če so doživeli vrsto neuspehov, in to je najhujše. Ce beži davkoplačevalec s svojim premoženjem v inozemstvo, je on Usti, ki izpodkopava vero v proračun svoje domovine in lastno valuto ter žaga vejo, na kateri sam sedi. če spravlja kdo zlato in bankovce, slabi s tem valuto svoje države. Najhujši sovražnik je domači sovražnik. Nobena tujina ne more ogrožati nobene države, če je drugače gospodarsko v temeljih zdrava ln če so njeni državljani sami v sebi v ravnotežju. Držati ravnotežje, to je sedaj pravi patrijotizem. Stati je treba odgovorno na svojem mestu in ne dezertirati. Skoraj brezupen položaj Društva narodov, platonična kooperacija emisijskih bank, nespametna egoistična trgovska politika, kritičen položai cen blaga in borz govori dovolj jasno, da nam manjka solidarnosti in zavesti medsebojne odvisnosti. Med kartelnim; in nekartelnimi cenami je nastal prepad m v tem baš tiči kriza sodobnega kapitalizma, če že hočemo ta položaj tako označiti. Gospodarstvo ni samo mehanizem cen in boja na življenje in smrt poedinih interesov, temveč družbe, ki ne more uspevati, če ni vodena in prežeta etičnih norm in če je ne vodi duh.
Oni, ki vodijo Ameriko, naj nikar ne mislijo, da se Ameriki ne roorP nič zgoditi. Njihov ponos se naslanja nele na velik domači in standarizirani. temveč v r>rvi vrsti na zlato. (V zlato pa verujejo mimogrede rečeno, samo evropski finančni nevrasteniki.) Zlato ima samo takrat dobro, veliko in stalno vrednost, če je enakomerno razdeljeno po vseh kulturnih državah. čim pa je preveč enostransko osredotočeno v nekolikih rokah ali državah, se mu lahko pripeti, da si bo večina prizadevala strmoglaviti ga s prestola. To je isti pojav, kakor ko so nedavno skoraj vsi bežali z delnicami in iskali varno pristanišče in samo v obligacijah.
Lepo pafrijofičiio slavje
Poset ljubljanske Streljačke družine v Kostanievici
Prisrčen sprejem gostov
Kostanjevica, 4. oktobra. Najnaravnejša posledica naše samostojnosti in svobode so Streljačka družine, lcl so se iz Srbijo razširile po v«ej državi. Iz demokratskega duha naše vojske so se rodile in združujejo zastopnika vseh slojev z oficirji, kakor brate ter jih urijo v rabi strelnega orožja. Tudi Ljubljana ima že prav agilno tako organizacijo, ki jo vodi popularni general Dragomir Popovič z največjim uspehom. V nedeljo so vodilni člani Ljubljanske streljačke družine hiteli na Dol en j-ako v Kostanjevico, kjer je meščanstvo že nad 700 let organizirano v meščanski gardi, ki je icrala zlasti važno vlogo v turških bojih. Svojo nacionalno zavest je ta častitljiva organizacija zlasti [>okazala v Ljubljani ob priliki odkritja spomenika kralju Vetru, ko so strumni kostanjeviški gardisti s svojimi lepimi uniformami vzbujali največjo pozornost in simpatije.
Vodilni člani Ljubljanske -treliačke družine so se včeraj v štirih luksuznih avtomobilih odpeljali v Kostanjevico pod vodstvom popularnega artilerijskega polkovnika g. Ljube Novakovifa.
Kakor brate brez pompa in šumne parade je meščanska garda pred vhodom v Kostanjevico sprejela svoje odlične vzornike. Sivolasi poveljnik Lnpšina je javil svojo krepko četo, ki je gostom izkazala čast z mimohodom, nato je pa ljubljansko streljačko družino pozdravil tudi sreski načelnik iz Krškega. Po sprejemu, ki se ga ie udeležilo tudi mnogo rodoljubnega občinstva, so Koštan jevčani odkorakali s svojimi nosti, k j so bili med njimi podpredsednik Streljačke družine g. <>rehek, starosta Jugoslovenske gasilske zveze g. Josip Turk in tmli dolenjski rojak g. Viktor Rohrmann. na vrt hotela g. Lavoslava Bučarja. V imenu Ljubljanske streljačke družine je pozdravil z naiprisrč-nejšimi besedami meščansko gardo podpredsednik g. Orehefc in njene člane preseneti z izročitvijo dekreta, ki se je z njim meščanski gardi izpolnila davna želja, da sme nositi svojo zastavo. Prisrčno pozdravljen je nato v pesniških besedah opisal demokratični duh naše vojske in namen ter pomen streljačkih družin polkovnik g. \ovakovie. ki je zlasti poudarjal, da ni treba preprostim članom meščanske garde imeti strahu pred dostojanstvom oficirjev, ker so voditelji naše vojske, pravi sinovi svojega naroda hi bratje svojim vojnikom. Tajnik Streljačke družine g. P.oris Roš je opisal naloge in delovanje Streljačkih družin ter bodril gardiste k požrtvovalnosti za narod. Posebno toplo sprejet je bil govor g. Lavoslava Bučarja, ki je Ljubljančane pozdravil v imenu napredne Kostanjevice.
Kakor med že dolgo znanimi tovariši se je pričela kmalu naj prijetnejša zabava med zastopniki Ljubljane in med člani meščanske garde, navdušenje je pa doseglo svoj višek, ko je v imenu mladine pozdravil Strelsko družino mali Bučarjev Aci, ki je s svojim drugom Kuntaričem pokazal svojo spretnost v streljanju. Ves globoki patrijotizem Streljačke družine je pa dokazal govor industrijalca g. Medica iz Ljubljane, ki mu je sledilo burno odobravanje vseh navzočih Med tem je tudi prišla godba gasilskega društva pod vodstvom g. Leopolda Kocaka in še posebej pozdravila starosto jugoelo-venskih gasilcev g. Turka. Ginjeni so poslušali domačin i m Ljubljančani besede poveljnika g. Lupsine, ki je pozdravil g. Rohr-nianna iz Ljubljane kot Častnega poročnika koštanjeviške narodne garde, katera je pri-
Usmrtitev morilca
učitelja Vasiljevića
V petek zjutraj je bil obešen v Vran ju Ilija Miloša vi jević
Njegove zadnje ure
redila sivolasemu rodoljubu na jprisrčnejše ovacije. Le prehitro je potekel čas in velika množica KostanjevČanov je pozdravila Strelsko družino, ko se je morala odpeljati v Novo mesto obiskat tudi še novomeško Streljačko družino, ki je ta dan zaključila svojo strelsko tekmo z lepo narodno slavnostjo na strelišču.
Ljubljanske goste je na strelišču pozdravil tajnik novomeške streljačke družine g. prof. Kovat ter jih naprosil, da so se vpisali v spominsko knjigo. Ljubljančani so se udeležili tudi streljanja in so se posebno odlikovali gg. Međi?, ravnatelj g. Katko Je. rak  in  seveda tudi  polkovnik Novakovič.
/;i bratski sprejem se je zahvalil novomeški streljački družini in njenemu požrtvovalnemu poveljniku g. podpolkovniku Dicu podpredsednfk Ljubljanske streljačke družine občinski svetnik g. Orehek, ki je izzval s svojo zdravico kralju največje navdušenje. Med drugimi govori moramo še j>osebno omeniti plamteče besede polkovnika gosp. Novakoviča, ki je izrazil priznanje poveljniku g: podpolkovniku Dicu, tajniku g. proj . Kovaču, svetniku g. Romihu ter drugim zastopnikom NovomeŠčanov, starosta Jugoslovanske gasilske zveze g. Turk je slavil rodo-ljubnost Novomešcanov ter nazdravil g. Je-vaku iz Ljubljane, podpolkovniku Dicu ter novomeškemu rojaku g. Rohrmannu. Ta je burno ^zdravljen s toplimi besedami opisni, kako je že pred več kakor 50 leti delovni v Novem mestu pri sjasilcih in se boril za slovensko poveljstvo, da so ga tedanji nemškuiarji izključili iz društva. Poveljnik g. -podpolkovnik Dic je izrazil svoj ponos na obisk zastopnikov Ljubljanske streljačke d nižine ter vzpodbujal Novom eščane k na-daljnemu rodoljubnemu delu ter poudarjal zasluge gg. Romiha. Avseca. K^stelica, Menarta in prof. Kovača za Streljačko družino. V imenu mestne občine novomeške je goste pozdravil podžupan g. Filip O^rif in jim je zagotovil, da bodo NovomeŠčani vedno posnemali vzorno Ljubljansko streljačko družino.
Ljubeznivost NovomeŠčanov, niti ne nebeško lepa pokrajina v pisanih jesenskih barvah nista mogli zadržati Ljubljančanov, ki so jih Novomeščani pogostili s pečenjem in najplemenitejšo kapljico. Ljubljančani so se ustavili šele v sta ros lavni gostilni pri Rusu na Grosupljem, kjer je Ljubljansko strelsko družino med drugimi pozdravil tudi ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc kot najpožrtvovalnejše delavce za edinstvo naroda in države ter jim poželel največje uspehe.
Kino Ljubljanski dvor
Telefon 2730.
Danes božanska
Greta Garbo
v krasnem ljubavnem filmu
POLJUB
Ob 4., Vz 8. in 9. uri zvečer!
Cene 4.— in 6.— Din
pri vseh predstavah
Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige!
V Vranju je m 1 v petek zjutraj usmrćen morilec učitelja Sterije Vasitljevida Ilija Milosavljevič. 25. aprila ponoči jc za do* nela v hiši učitelja Vasiljeviča v Džepu silna detonacija in ko »o zjutraj sosedje prišli v učiteljevo sobo so zagledali groizen prizor. Vrata, okna in vse pohištvo je bilo razbito. Učitelja so našli sredi 6obe strahovito razmesarjenega. Vest o zločinu se je hitro razširila po okolici in orožniki so uvedli strogo preiskavo. Po dolgem prizadevanju se jim je posrečilo ugotoviti, da jc morilec sin učitelja Vasiljeviča Aleksander VasiljeviČ. gojenec inženjerske podoficirske šole v Mariboru. Z IIjo Milo; sarvljevičem. brvšim slugo umorjenega učitelja, sta položila pod učiteljevo posteljo peklenski stroj in užigalno vrvico je učiteljev sin napeljal skozi lukno v zidu. Se iste noči se jc učiteljev sin odpeljal z vlakom v Maribor. Ilija Milosavljevič jc pa prišel ponoči v Dčiep, zažgal vrvico in zbežal.
Aleksander VasiljeviČ in Ilja Milosavljevič sta bila kmalu aretirana in 19. junija sta sc morala zagovarjati pred sodiščem. Sodišče se je prepričalo, da sta oba kriva umora učitelja Sterije Vasilje-viča, toda Aleksander še ni polnoleten m zato ie bil obsojen samo na 20 let težke ječe. Milosavljevič je bil pa obsojen na smrt. Prošnja za pomilostitev, ki jo je vložil Milosavljevičcv zagovornik, je bila odklonjena vn tako se je moral morilec pripraviti na zasluženo kazen. V četrtek opoldne jc predsedn k sod;šča sporočil Mi? losavljeviču, da je bila smrtna obsocTba v vseh instancah potrjena rn bo torej usmrćen. To sporočilo je poslušal Ilja dokaj mirno. Med čitanjem smrtne obsodbe je le rahlo prebledel. Stopil je k mizi in podpisal sporočilo. Potem je pa vprašal predsednika, če more prositi za pomilostitev. Na odgovor, da je to izključeno, je pripomnil:
Saj  to sem tudi zaslužil.
In odvedli so ga v smrtno celico, kjer so mu takoj ponudili piti in jesti, kolikor in kar bi hotel. Obsojenec je pa jedel zelo malo. Ob 4. zjutraj je prišel k obsojencu v celico prota Dušan Popovič s predsednikom sodišča Brano v a čkim. Obsojenec 6e je izpovedal, priznal svoj zločin in izjavil, da se kesa. Potem so ga posetili novinarji in sicer baš ko ga je brivec bril. Ko so mu povedali, kaj jih jc privedlo k njemu, se je  nasmehnil, rekoč:
Kriv sem. Storil sem težak zločin. Jaz,
Poziv hišnim
posestnikom!
Pokrajinska zveza hišnih posestnikov za Slovenijo je naslovila na svoje člane nad vse važen poziv, ki ga objavlja Zvezino glasilo »Moj dom«. Poziv, ki tx> gotovo vzbudil odobravanje vse javnosti, se glasi:
Vsem hišnim posestnikom,
zlasti ljubljanskim!
Dan na dan čitamo v dnevnikih napade na hišne posestnike, da odklanjajo v stanovanje vsako družino, če ima le par otrok. Nešteto pritožb beremo tudi zaradi pretiranih najemnin in velikega števila odpovedi. Ker ti napadi niso brez vsake podlage in Dam je znano več primerov, v katerih hišni lastniki brezpogojno odklanjajo oddajo stanovanj najemnikom z otroki in ravno tako tudi glede previsokih najmnin, smo primorani v interesu hišnih posestnikov tem potom na nje apelirati, da naj ne bodo ozkosrčni in naj sprejmejo v stanovanja tudi družine, če imajo tudi več otrok. Pri izbiri naj se prepričajo, če otroci niso preveč razposajeni in če se najemniki ravnajo po hišnem redu in ako tudi v redu plačujejo najemnine. Res je, da je mnogo otrok preveč razvajenih in brez vsake discipline, vsled česar so jih pričeli lastniki odklanjati, ker v njih hišah delajo preveč škode in uganjajo vsakovrstne razposajenosti.
V interesu hišnih posestnikov samih smo primorani priobčiti odločno svarilo, da v sedanjih težkih časih odpovedujejo stanovanja samo v najnujnejših primerih, da v stanovanja sprejemajo tudi družine z otroki in da se nikakor ne zahteva za stanovanja kakor tudi za poslovne prostore previsokih najemnin. Dandanes padajo vse cene in bodo padle tudi najemnine. Kadi previsokih najemnin si vsakdo skuša napraviti lastni dom, četudi le leseno barako. S tem se bo nazidalo preveč stanovanj, ki jih ne bo mogoče oddajati več niti za primerno najemnino v svrho obrestovan j a, zaradi tega marsikdo ne bo mogel več svoje hiše obdržati. S tem bodo začele cene hišam tudi v mestih padati, kakor se je to zgodilo kmetskim posestvom. Za zgled navajamo, da je organizacija v Belgiji 10 let na vse strani svarila pred visokimi najemninami. Ker posestniki niso hoteli tega vpoštevati, je prišlo sedaj do katastrofe, da je samo v mestu Bruselj naprodaj 16.000 hiš, 12.000 pa je praznih stanovanj za oddajo. Ravno take razmere so v drugih belgijskih mestih. Tudi v Berlinu je okrog 40 tisoč stanovanj praznih, v Budimpešti pa okrog 8000. Tudi tam so cene hišam ogromno padle.
Neprijetno nam je o tem pisati in dajati svarila kakor tudi pouk našim posestnikom. Naloga vsake organizacije mora biti, dajati pravočasne nasvete in se s tem izogniti posledicam, ki bi lahko postale katastrofalne za vso hišno posest v Ljubljani in tudi drugod. Zato prosimo naše ljubljanske hišne posestnike in tuci v drugih krajih, naj prav dobro premislijo o tem našem
ki svoj živ dan niti kokoši nisem zaklal, sem tako zversko ubil čkoveka. Sodišče me je pravično kaznovalo. Sicer pa človek itak mora umreti.
In začel jc praviti, kako j« v noči od srede na Četrtek zaspal in kaiko ee ura je sanjalo, da ga umorjeni učitelj vabi k sebit da bi zopet posta-l njegov shiga. Z novinarji je govoril dolgo in pred odhodom jim je dejal, naj napišejo, da jc kriv, da sc pa kesa.
Zadnjo noč je p rob del v pogovoru z jetniskimi pazniki. Od časa do časa jc samo vprašal, zakaj ga niso prišli obiskat starši. Proti jutru sta prišla k njemu oče m zaročenka, s katero sta se imela rada že sedem let. Srečanje >e bilo zelo ganljivo. Oče jc bil tako potrt, da se je komaj držal na nogah. Dolgo je bridiko pktkal. Ob-sojenčeva nevesta je bila tudi vsa iz sebe, obsojenec pa je ostal kljub temu miren. Nekaj Časa jc molčal, potem je pa začel očeta in nevesto tolažiti, češ. božja volja tako hoče.
Potem jc prišel v smrtno celico pravoslavni svečenik, ki >e obsojenca obhajal. Ta Čas
se je približala zadnja ara
obsojenca so odvedli na dvoriSee, kjer so stala vešala. Na dvorišču je čakal 6odni dvor poleg njega pa dva policijska uradnika in novinarji. Sodnik Soškič jc še en-« krat prečital smrtno obsodbo. Obsojenec je bil popolnoma miren. Vprašali 60 ga. če ima še kakšno željo. Čez noč je pil zc!o malo, vendar jc pa tik pred smrtjo še prosil, naj mu prineso žganje, ki ga pa ni mogel prti. Napravil je nekaj požirkov in in se obrnil k državnemu tožilcu, rekoč:
»Prav ste imeli, gospod državni tožilec. Moj zločin je težak, toda zapeljal  me je  Aleksander. Polakomnil sem se 10.000 Din, ki mi jih je obetal. Bi! sem nespameten.« Predsednik sodnega dvora  jc namignil krvniku Hartu, ki je stopil s cilindrom na glavi in v belih rokavicah k obsojencu ter mu zadrgnil vrv okrog vratu.    Kmalu je bila mučna procedura končana, krvnik je snel rokavice ter jih vrgel obešencu pred noge, rekoč:    Ilja.  jaz  nisem  kriv tvoje smrti!«    Potem 6e je  obrnil k sodnemu dvoru in  izjavil, da je pravici zadoščeno. Zdravnik   dT.  Petrovič   je  ugotovil,   da je nastopila smrt v 8 minutah.    Na prošnjo roditeljev   so   prepeljali Milosavljevičevo truplo v njegovo domačo vas, kjer sc }c vršil žalosten pogreb.
apelu, ki je napravljen z najboljšim namenom, da pri tem miši posestniki pogledajo malo okrog sebe in tudi po drugih državah, pa bodo takoj na jasnem, kak je danes položaj hišnih posestnikov skoro po vsem svetu in koliko previdnosti in preudarnosti je treba, da tudi mi ne pridemo v enake neugodne razmere.
Nebo v oktobru
Solne e se po jesenskem ekvinokciju naglo oddaljuje od ekvatorja in s tem se krči dan. V oktobru se skrči dan za 1 uro 45 minut. V prvi polovici meseca je solnce v znamenju Tehtnice, 24. oktobra pa preide v znamenje Škorpijona, 11. oktobra nastane delni solnčni mrk. ki se bo pa vide! samo v Južni Ameriki ter prilegajočem delu Tihega im Atlantskega oceana.
Luna je bila v začetku meseca visoko nad nebesnim ekvatorjem, zdaj se pa že vrača, prekorači ekvator 10. oktobra, doseže najnižjo lego pod njim 16. oktobra in ga na povratku ponovno prekorači 23. oktobra. Lunine faze: zadnji krajec je bil včeraj ob 21.15, mlaj bo 11. t. m. ob 14.06, prvi krajec 18. t. m. ob 10.20 in ščip 26. t. m. ob 14.34.
Planeti: Merkur se v oktobru v naših krajih ne vidi, ker je preblizu solnca.
Venera zahaja tik za solnčnim zahodom tako, da je tudi ne vidimo.
Mars zahaja tudi kmalu po solnčnem zahodu in za opazovanje tega planeta zdaj torej ni ugoden čas.
Jupiter je v sozvezdju Leva in vzhaja okrog polnoči. Zdaj se približuje naši zemlji ki prihaja za opazovanje v ugodno lego. 7. oktobra se bo pomikala blizu Jupitra luna.
Saturn je v sozvezdju Strelca, zahaja pa ob 21 in ker je blizu obzorja, se slabo vidi. 17. oktobra se bo pomikala blizu Saturna luna.
U ran je v sozvezdju Rib in stoji nad obzorjem vso noč. 11. oktobra bo v opoziciji s solncem. Vidi se kot stalnica 6. zvezdne velikosti in pod zelo ugodnimi atmo-sferičnimi pogoji ga lahko vidimo tudi s prostim očesom.
Neptun je v sozvezdju Leva m vzhaja po polnoči. Za amaterja opazovanje toga planeta nima pomena. Vidi se kot stalnica 8. zvezdne velikosti.
Meteorji: Proti koncu oktobra in sicer med 19. in 24. stopi v akcijo roj Orio-nid, nazvan po radiantu v sozvezdju Oriona.
Lega zvezdnega firmamenta v začetku oktobra ob 19., sredi oktobra ob 20. in proti koncu ob 21. Na severovzhodu vzhajata Kočijaž in Perseus, dalje proti vzhodu Bik in Plejade, na jugovzhodu blizu obzorja jc Kit, nad njim Oven in Andromeda, v zenitu pa Kassiopea, na jugu brizu obzorja stoji Vodnar, nad njim sta Pegaz in Delfin, na jugozapadu zahaja Strelec, nad njim stojita Orel in Labod. Na zapadu se tiščita obzorja Gadonožec in Gad, nad njima stojita Herkules tn Lira, na severozapadu zahaja Bootes, nizko nad severnim obzorjem pa stoji VeKki Voz.
Po slovitem romanu Claude Aneta.
Zivljenski roman ruske študentke AKIJANE KUCNECOVE. Partner RUDOLF FORSTER.
Krasno dopolnilo!
Predstave ob 4., 7 V* in 9
Abonma n.
Predprodaja vstopnic  od  11. do pol 13 ure.
Premiera v ponedeljek!
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 5.  oktobra, katoHč?*-ni: Placid, pravoslavni, 22. septembra, mučenica Foka.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Arijana, Kino Dvor: Poljub. Kino Ideal: Huzarji plešejo. Violinski koncert Karla Rupla v Unionn ob 20. uri.
Jakopičev paviljon: Jakoova razstava.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: TrnkoczV, Mestni trg 4,  in Kamor, Miklošičeva cesta 20
Narodno gledališče
DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 5. oktobra: Zaprto. Torek, 6. oktobra: Kralj na Retajnovi Red D.
Sreda, 7. oktobra:  Dogodek ▼ mestu Gogi. Red E.
Četrtek, 8. oktobra:   Takšna je prava. Red A.
Petek, 9. oktobia: Zaprto.
Obe izvirni slovenski drami, ki ju 'e vprizorila ljubljanska drama ob začetku letošnje sezone, ~ta dosegli prav lep uspeh. KJasična Cankarjeva beseda je prišla v »Kralj« na Betajnovi« do popolne veljave. Dek>, ki ga je na novo naSrudiral rcdHaOf Debevec im ▼ katerem nastopajo v posameznih viogah glavni predstavniki naše drame, se ponovi v torek, dne 6, t. m. za red D. Gromov »Dogodek v mestu Gogi«, v katerem ubira pisatelj povsem nova pota, pa se ponovi v režiji prof. Šesta in premi-jerski zasedbi v sredo, dne 7. t. m.
Četrtek, 8. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, ploSČe, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Drago TJlaga: GimnastiCne vaje; 19: Dr. Bajec: Italijanščina; 19.30: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 20: Zlatko Najžer: O ustroju materije; 20.30: Orgelski koncert msgn. Stanka Premrla; 21.30: Samospevi g-. Janka, člana narodnega gledališča; 22.15: Magistrov šramel kvartet izpod šmarne gore; 22.45: Poročila, napoved programa za naslednji dan.
Petek, 9. oktobra.
11.30: šolski radio: Uvod v praktične vaje o pravilni izgovarjavi slovenščine; 12.15: Plošče; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina; 18.30: Gdč. Humek: O vegeterijanski prehrani; 19.30: Kneževič: Moralna moč sokolstva; 20: Dr. O. Reya: Vzpon na Mt. Blanc; 20.30: Prenos iz Beograda; 22.30: čas, vesti, napoved programa za naslednji dan.
Sobota, 10. oktobra.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: B. Hrovat: Poslanstvo kulturnega filma; 19: Ga. Orthaber: Angleščina; 19.30: Bogo PleniČar: šah; 20: Spoznavanje blaga v špecerijski in manufakturni stroki; 20.30: Sušaški večer: Prenos s Sušaka s sodelovanjem pevskega društva >Jeka« (govora mestnega župana in župnika); 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Med trgovci.
— Cujte, dragi sossd, ali bi ne mogli zaposliti mojega sina v svoji trgovini?
— Kaj pa zna?
— Hm, če bi kaj znal, bi ga zaposlil sam.
Priložnostno darilo.
— Rabim lopo sliko za poročno darilo.
— Lahko vam priporočim nekaj ze lo primernega — tole prelepo krajino *Vihar se bliža«.
Ste v 225
>S L O V E N S K T NAROD«, dne 5. oktobra 1931
Stran 3
Dnevne vesti
— Iz državne službe. Imenovani so: «reaki načenlik kačaniškega sreza Anton Kapus za politično-upravnega tajn'fca kr. banske uprave vardarske banovine, .reski naoolnik sreza ud-binskega Pavle Jerneje za politično-upravne<:!a tainika okrožnega inšpektorja v Ogulinu, za 6re.skeaa načelnika sreza župa.i jskega banski svetnik uprave vardarske banovine Ivan ^poljar, za pri« stava banske uprave savske banovine pristav okrajnega glavarstva krif;ei>a okraja Franjo Ivančie: premeščen je pisar obmejnega in železniškega komesarijata Karlo Suša iz Maribora v Veliko K;kindo.
— Razpisana služba občinskega tainika. Županstvo trske občine Sevnica ob Savi razpisuje mesto občinskega tajnika Xa_ hteva se najmanj dovršena nižja srednja šola in praksa v knjigovodstvu. Prošnje je treba vlo/iti do 15. t m.
— I. kongres jugoslovcnskih bibliotekarjev. 2$. in 2P' novembra se bo vršil v Zagrebu I ju^oslovenski bibliotekarski kongres. k; ga sklicuje društvo jugosloven-skih bibliotekarjev. Kongresa se udeleže predstavniki vseh naših važnejših kulturnih centrov   Razpravljalo se bo o jugo*
slovenski narodni bibliografiji (referat beograjske sekcije), o dolžnostnih izvodih (referat za-grebške sekcije), o organizacij, skih vprašanjih (referat ljubljanske sekcije) itd.
— Težak gospodar*ki položaj. Splitska >Nova Doba« poroča, da posluje te dni v Splitu davčni odbor m da se iz njegovega
poslovanja najbolje vidi, kako težak je naš £ospodarsk' polo-žaj. Večina davkoplačevalcev prihaja pred odbor z dokazi, da davkov ne more plačati. Odkrivajo se slabe strani in težkoče takih gospodarskih podjetrj, o katerih je vsakdo mislil, da so solidna in visoko aktivna. Davčni odbor sam uvideva, da je treba v mnogih prime* rih davke znižati
— Koncjre* hišnih in zemljiških posestnikov. Kongres in plavna skupščina slav« ■ne zv<*ze dru&tev hl&nih tn aernljISlcih posestnikov kraljevine Jugoslavije se bo vršil dne 10. in 11. t. m. v Zaerebu obenem s proslavo 201etnice delovanja društva hišnih in zemljiških posestnikov v Zagrebu. Vabimo vse oosestnike iz naše banovine*, da se polnoštevilno udeleže teh vn.2r.ih 7.!vr>rovanj. Na zborovanju se bo skušalo staviti primerne predloge za ureditev najemnin, kakor tudi raznih avtonomnih ri*o-klad in davščin. Dovoljena je znižana železniška vožnja in za prenočišča je pre-skrbljeno. Legitimacije se dobe v dm št veri   pisarni v Ljubljani. Salondrova ulica fi.
— 750 vagonov hrane za pasivne kraje. Odbor ministrov za prehrano pasivnih krajev je odredil 750 vagonov živil kot prvo pomoč pasivnim krajem. Ta hrana se -azdeli na savsko, primorsko in vrbasko banovino.
— Novi proračun zagrebške občine. Zagrebška rrbčina sestavlja proračun za leto 1°;>2. V nm-em proračunu bodo izdatki za investicije občutno znržani, znržan bo pa tudi kuluk in najemninski davek. Zagreb ima 252 m ili ionov dolga.
— Splitski Slovenci ustanavljajo CM. podružnico. V Splitu živi okro<r 2000 Slovencev. Mod njimi je mnoso idealnih ljudi, ki so sklenili na pobudo tamkaj *e mudeča ud ene. Tilke Leekerjeve. na ima rl j i vojše Čiri Imetodarice. ustanoviti CM. podružnico. Tstanovni obrni zbor bo v nedeljo 11. ok-*>bra t. 1. ob 15. v hotelu Kovačevič. ki ga ima v najemu vrlo narodno zavedni Slovenec u. Lorenčak iz bivše Štajerske. Po obritem zboru bo prosti zabava. K udeležbi se vabijo vsi zavedni rodoljubi Ker j> letna Hanarina le H Din. pričakujemo, da postane vsak član CM. podružnice v Splitu.
— Smrt ?iff!edne«rn Škofjeloške ca odvetnika. Včeraj je umrl v Škofij Loki po l^lcri in murni bolezni splošno znani odvetnik p. dr. Fran J e r a 1 a. Pokojni se je udejstvoval marliivo v raznih društvih, bil je predsednik tamošnie podružnice SPD. Plan škofjeloškega obč.inskeea sveta in svo-iečasno tudi obnnski trerent. Bil je znan kot odličen in risi. zaradi bolezni je pa zadnje fase onustil odvetniško prakso. Zapustil ie ?du očo vdovo go. Albine in hčerko gospo Silvo, ki se je pred 14 dnevi poročila z g. Milanom pesnikom, komercijalistom iz Ljub-liane. Pokojnemu bodi ohranjen blau spo-nrn. preostalim pa nase iskreno sozalje!
— Kredit za kmetijske stroje izčrpan. Kr. banska uprava objavlja, da so v proračunu za leto 1931-32 v svrho nabave kmetijskih strojev predvidena denarna sredslvo Že skoraj izčrpana. Zato se opozarjajo občine, kmetijske podružnice, strojne zadruge in slične gospodarske korporacije, naj ne vlagajo v svrho subvencij za nabavo kmetijskih s?rojev nobenih prošenj vež, ker se zaradi pomanjkanja denarnih sredstev v tem pro-rarii'r-1 em letu ne bodo mogle upoštevati.
— Tolmač nemškega jezika. Višjo deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo upokojenega davčnega inšpektorja v Mariboru g. Ferdo Kocuvana za tolmača nemškega jezika pri okrožnem sodišču v Mariboru.
— Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Rogatcu je prepovedalo posest ni-kovemu sinu Vincencu C'onču iz Cerovca za-hajanje v krčme za dobo 1 leta, okrajno sodišče v Kranju pa delavcu Antonu Rozman« iz StražiŠča za dobo šestih mescev.
— Tiralica za komunistom Josipom Debeljakom. V petek je prišlo v Zagrebu do krvavega spopada med policijskimi agenti in komunisti, med katerimi je bil tudi Josip Debeljak, ki je bil tficer ranjen, pa je ven Sar pobegnil. Zagrebška policija je izdala za njim tiralico. Debeljak je bil rojen 1. 1902. v Orešju, srez Pregrada, in je po poklicu pekovski pomočnik. Navadno nastopa pod tuiim imenom m doslej je bil prijavljen ood imenom Car Andrija. Peter Novakovi č in Vasa Todorovfč. Orožje ima vedno pri sebi in Je vsak čas pripravljen rabiti ga.
— Rekord v drobni pisavi. Nedavno smo poročali, da je dosegel trgovec Milo I ličko vic na Getinju svojevrsten rekord s tem, da je napisal na dopisnico 5552 besed. Takih rekordov je bilo na svetu še ^eč. Vsi, U] so se hoteli proslaviti z drobno pisavo, pa zaostajajo daleč za upravite* Ijem osnovne šole v Jasenovcu Markom Franjičem, ki je prepisal na poštno dopisnico 32 strani DeželiČevega romana »V levjih šapah«, skupa 0084 besed. Kdor ima zelo dobre oči. lahko prečita vsaj del tega,
I kar je Franjič napisal na dopisnico.
— Vreme. Vremenska napoved nam obeta stanovitno lepo vreme. Tudi včeraj je bPo skoraj po vseh krajih naše države lepo. — Najvišja temperatura je znašala v Splitu 19.2, v Zagrebu IRK. v Beogradu 1«.2, v Ljubljani 18.1, v Mariboru 14.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773.9, terrtp**ratura je znašala 7.4.
— Dvojnega detomora obtožena. Orož-niška postaja v Murskem Središču je do-bfila ovadbo, da je v vasi Gibin, občina Štrigovo, neka žena zadavila svojega, no« vorojenčka Orožniki so uvedli preiskavo in izkazalo se je. da je Marija Maikovec ree umorila svojega otroka. Proti nji pa teče kazensko postopanje zaradi detomora, ki ga jc izvršila leta 1929. Zdravnik, ki jo je preiskal, je mnenja, da je slaboumna.
— Samomor brezposelnega godbenika.
V MostaTu si je končal v soboto ponoči življenje brezposelni godbenik Karlo Toth. Pokojni je bil svojčas narednik pri vojaški godbi, pa je na prigovarjanje nekega kapelnika odložil vojaško suknjo in ostal brez službe, ker mu je kapelnik kljub obljubam ni preskrbel. V mostarski kavarni »Liraa si je pognal kroglo v glavo.
• Tovarna Jos. Reich *prejema mehko In  škrobljeno  oerUo  v   naflepšo Izvršitev.
Pri prehlajenju. hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljth, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da. popijete pol čaše naravne »Franc Jožefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje ?Franc Jožef ova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Liublfane
— lj Redko rodbinsko slavje. Pri Pogač-nikovih v llradeckega vasi je bil včeraj velik rodbinski praznik. Ugledni ln daleč naokrog znani posestnik g. Vinko Pogačnik in njegova verna družica ga. Marij a, rodi-lelja našega meterja g. Karla Pogačnika, sta proslavila 601etnico svojega rojstva. Istega dne so pa imeli v ugledni Pogačnike vi rodbini še eno slavje. Poročila se je namreč gdčjia. Ivanka s stavbni kom g. Antonom Pogačem iz Maribora. Jubilantoma in mlademu paru iskrene čestitke!
—lj čudno ribo ujel. Ko je včeraj posestnik in gostilničar na Kod-eloovem, g. Ivan Bricelj, lovil v Gruberjevem prekoiu ob svojem posestvu ribe, se mu je nataknila na trnek čudna riba — bicikelj. Kako je prišlo kolo v vodo, kdaj in čigavo je, se bo moralo šele ugotoviti
—-lj Včerajšnja nedelja je bila ena najlepših vsega leta, kar se namreč tiče vremena. Redki, naravnost izbrani so dnevi, ko so vremenaTJi Ljubljani naklonjeni, še manj je pa lepih nedelj, zato so včerajšnji dan  meščani izrabili,  kolikor  se je daio Nekoliko je pa tudi pripomogel datum, da je bila včeraj vsa Ljubljana na nogah, a ne v mestu, temveč v okolici, ki jo je Je sen odela z vso lepoto jesenskih barv ter milrino. Sicer meščani navadno gledajo preko vceh naravnih lepot, ko se jim mošnji Ček rajši odpira kot srce. zdaj so pa tako prozaični Časi, da Človeka vendar nekoliko obidejo poetični občutki, ko niha med naravnimi  lepotami   in  jesenskimi ^specijal1-tetami   gostoljubnih  hiš.  SIcer je pa bilo največ  ljudi   v rožniških  gozdovih  ln na Golovcu, kjer ni tako blizu privlačnih go stoljubnih tuiš in kjer je nab'ranje kostn nja dobrodošlo za zabavo in Izgovor, če že ni zgolj potreba. Tako smo nedeljo najbol:e prestali in smo zato tudi danes mnogo bolj zdravi kot navadno ob ponedeljkih.
—lj Osrednja protituberkutozna liga v Ljubljani je prejela naslednja darila: Gospa ravnatelja OUZD dr. Bohinjca je nabrala v družbi Ljubljančanov pri Sv Janezu ob Bohinjskem jezeru 270 Din. Njena nadebudna deca, Joško, Metka in Polonca pa so poslali ligi darilo v znesku Din 234. — U"radništvo Pokojninskega zavoda pa je v počastitev spomina na umrlega očeta S. zavodovega podpredsednika z. Bvgen Lovšina podarilo ligi znesek Din 144.
—lj Tvrdka klavirjev In glasbil Alfonz Breznik je sedaj na Aleksandrovi c. 7. 93
—lj Treovski in zobotehniški nameščen ci za pokojninsko zavarovanje. V ta namen sklicujemo shod v torek 6. t. m. ob 8. zvečer v beli dvoran'" hotela Union. Vabimo vse nameščence, da se istega polnoštevilno udeleže. — Zveza priv. nam., podruž. Ljubljana.
—lj Zanimivo predavanje. Jutri ob 20.30 priredj Zveza kulturnih društev zanimivo alpinsko predavanje g. Cveta Sviglja z 90 slikami. Predprodaja vstopnic v ZKD V9ak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. Sedeži po 6 Din. stojišča po S Din.
—lj Spored violinskega koncerta, ki ga priredi drevi ob 20. v veliki dvorani hotela Union Karlo Rupel. 1.) Bach: Koncert v a molu. 2.) Tartini: Vražji trilček. 3.) Osterc: Fantazija. 4.) Jaques - Dalcrose: Danse Fri-vole. Ravel: Habanera. Debussv: Mlnstrels. 5.) Tartini - Kreisler: Variacije na Corelll-jev tema. 6.) Wiemawski: Scherzo - Taran-telle. Rupel je mlad violinist, velikih umetniških sposobnosti in izredne tehnične spretnosti. Z največjo lahkoto obvlada vse, tudi najtežje in največje Tartinijeve pasaže m okraske. Mirnim srcem lahko rečemo, da j« Rupel zrel umetnik, ki ga čaka še lepa bodočnost. Zato obisk njegovega koncerta naj-topleje priporočamo. Vstopnice po običajnih
e. nah se dobivajo v Matični knjigarni ter so na razpolago še v vseh vrstah. Predprodaja tekom dneva v Matični knjigarni, zvečer pred koncertno unionsko dvorano.
_lj Operni orkester Narodnega gledališča v Ljubljani bo tudi v letošnji koncertni sezoni izvedel vrsto simfoničnih koncertov. Mišljeni so trije veliki simfonični koncerti in dva popularna koncerta z lažjim programom. Za simfonične koncerte je operni orkester pomnožen s člani Orkestralnega društva Glasbene Matice in gojenc; državnega konzervatorija v Ljubljani. Tako bo lahk") te koncerte izvedel simfonični orkester z nad 60 sodelovalci. Pni koncert se vrši v ponedeljek 12. t. m. :n ga dirigira sklad.'.tel I Lucia-Maria Skrjanc. Pri koncertu bo sodeloval p:anist Noč. Program pa obsega 2 deli iz svetovne literature: Bach. Čajkovski in 2 deli rz domače literature: Lajevic, Osterc. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
—lj Umrl je v splošni bolnici veftetni plačilni natakar pn Šestici g. Ferdinand Au«r. Pogreb bo v torek ob 16.. Tovariši udeležite se polnoštevilno pogreba.
—lj Temno lisast rjav ptičar, ki sliši na ime >Maks<. se je v četrtek izgubil med Sent Vidom in Zgornjo Šiško. Lastnik pro«*i poštenega najditelja, da ga odda proti nagradi v hotelu MikliČ, nasproti glavnega kolodvora.
—lj ZačetnisTci plesni tečaj Jenkove šele prične drevi ob 20. v Kazini. Novinci — dame in gospodje — naj se blagovolijo prijaviti zvečer pri otvoritvi tečaja. 515n
— lj Izgubil se je sveženj manjših kljuČ-kov v nedeljo 4. t. m. okrog 12. od Rimske ceste, Skrabčeve ulice (mimo obrtne šole) in Cojzove ceste. Najditelj se prosi, k^r so zanj brez vrednosti, da jih odda proti nagradi v upravništvu  .Slov. Narodat.
—lj Izgubila se je listnica z večjo svoto denarja. Pošten najditelj naj jo izročj proti nagradi v trgovini delikates A. Verbič, Stritarjeva ulica.
— lj Otroške nogavice, rokavico, oblekce, ;opice in majice, kupite najceneje, šterk nasL Karničnik Stari  tre 18.
VABIMO VAS, ~ Meci te se pri nas!
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Nudimo olajšana plačila.
A. Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Iz Celja
Sedem mostov gradimo
Tudi novi mostovi, ki bodo kmalu dograjeni, pričajo o
napredku našega mesta
—c Uradni dan Zbomire za T<)I v Ljubljani za mesto Celje in celjsko okolico bo jutri dopoldne od 8. do 12. v srremijami pisarni v Razlajrovi ulici 8, pritličje, levo.
—c Nove uradne ure pri sreskem nacel-stvu. SI. t. m. so bile uvedene pri tukajšnjem s-reskem naČelstvu naslednje novv uradne ure: ob delavnikih, izvzemši soboto, od 8. do 12.30 in od 15.30 do 18. Ob sobotah pa le od 8. do 14. Sprejem strank se vrši le ob torkih in sobotah dopoldne.
— c Važno opozorilo. Celjsko mestno na-čelstvo opozarja vse prizadete, da je pod vržena nadpregledu in plačilu klavne pristojbine vsa sveža slanina, ki jo dobivajo mesarji, prekajevalci, gostilničarji in sploh vse obratovalnice, kjer 8e raz peča vaj o mesnati proizvodi. Vse take pošiljke morajo biti opremljene s predpisanim oglednim listom, izdanim v kraju njihovega izvora.
_c   Dežurno lekarniško službo v Celju
ima tekoči teden do vključno petka 9. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. .
—c V sezoni plesnih vaj. Celjsko sokolsko društvo prične letos s plesnimi vajami v nedeljo 11. t. m. zvečer v telovadnici mestne narodne šole. Vpisovanje bo istega dne zvečer ob 19. ietotam, pričetek vaj bo pa eno uro pozneje. — Tukajšnji trgovski nameščenci pa prično s svojimi pWniini vajami v soboto 10. t. m. ob pol 21. zvečer v mali dvorani Celjskega doma. Prijave se bodo sprejemale pol ure poprej. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
_c Včerajšnji šport v Celju. Včeraj po poldre se je vršila na igrišču pri Sklici kleti ob veliki udeležbi športucga občinstva za nimiva podsav-ZDa pr.enstvena nogoineirt-tekma med ISSK Mariborom in celjskimi Atletiki. Zmagalo |e moštvo 1SSK Maribora s 4 : 1 (polčas 3 : 0). Sodnik g. Deržaj iz Ljubljane je sodil strogo in dobro.
_c Zdra\rniška služba pri ambulatoriju
ekspoziture OUZD v Celju. Dr. Dereani Mano, zdruvnik-uradnik, je nastopil svoj redni počitniški dopust in do 28. oktobra ne bo ordinirah Za čas dopusta ga nado-mestuje g. dr. Flajs Josip, zdravnik bolnice v Celju. Z ^zirom na to spremembo bodo uradovi zdravniki v ambulatoriju OUZD v Celju ordinirali za člane in njih svojce od 5. oktobra 1931 dalje po nastopnem redu: I>r. Čerin Josip od pol Q. do pol 11. ure. dr. Hočevar Drago od pol 11. do pr1 13. ure in dr. Flajs Josip od 14. do 16. ure.
—c Na šoli Glasbene Matice v Celju se poučuje razen vijoline, klavirja in solo-petja tudi vijola. čelo, kontrabas ter tudi vsa orkestralna pihala, v kolikor je zanje v Celju učnih moči (za pihala: klarinet, flavto, rog, trobento in pozavno) na razpolago. Priporočamo zlasti odrasli dijaški, trgovski in obrtni mladini, naj se loti tudi drugih instrumentov, ki so v orkesterski zasedbi in uporabi enakovredni kot n. pr. gosli. PriKke za šolanje je dovolj n* zavodu. Ravnateljstvo gre rado na roko vsakomur, ki želi event. nasvetov.
Ljubljana. 5. oktobra. Meščani se radi izprehajajo. kar jim seveda privoščimo. Povedati je le treba, kam jo Ljubljančani najraje mahnejo. Tivoli pa ne pride v poštev, letos je na drugem mestu. Gotovo vedo tisti Ljubljančani, ki se letos izprehajajo ob Ljubljanici in Gradaščici, da napredek končno ni le lepa beseda. Gotovo štejejo meščani na iz-prehodu nove mostove ki jih nastaja toliko, da jih je celo težko prešteti. Končno moramo še mi na ta križev pot. da se Ljubljana vsaj nekoliko prepriča, kako znamenita postaja.
15 mostov
Toda, Ljubljana je bila že prej znamenita, razume se, da smo ponosni na njo, na takšno, kakršna je bila, je in bo. In bas zaradi mostov smo prednjačili svetu ze prej, naj reče kdo, kar hoče. Starih mostov imamo namreč tudi toliko, da jih še nismo nikdar prešteli. In gotovo se niti mladina v šolah ne ukvarja s to statistiko, čeprav se *uči Ljubljano«. Če se nismo ušteli, drži samo čez Ljubljanico 7 starih mostov razen Čevljarskega, ki so ga. deložirali. Na meji med Vodmatom je betonski vvodmatski« — sicer pa naši mostovi nimajo imen — med bolnico in prisilno delavnico je lesen mostiček za pešce, med Vrazovim in Ambroževim trgom je vez »šentpeterski«, betonski most. četrti je jubilejni, mesarski, zmajski ali menda celo kuščarski most (ima namreč več tucatov imen in nobeno ni pravo); ta most je betonski in baje precej lep kot pravijo nekateri. Zmaji so menda celo umetnine, vendar človek prvič ugiba, od kod so prilezli: drugič jih pa že prezre. Peti most je po vsej sili frančiškanski. Zidan je iz rezanega kamna ter bi bil baje velik estetični greh, Če bi ga podrli v svrho razširjenja, šesti most, betonski, je šentjakobski, čeprav bi lahko bil Cojzov ali Trubarjev. Trnovo in Prule sta pa zvezana z lesenim mostom med Opekarsko in Janežičevo cesto. Prulčani in Trnovčani so si v laseh zaradi imena mostu. Zato se mu pravi pnilski ali trnovski most. Trnovčani si pa laste tudi vse mostove, ki drže čez Gradaščico, in ki so zaenkrat štirje, prav tako je trnovski most tudi na koncu Opekarske ceste, ki drži čez Mali graben. In končno sta še na Gruberjevem prekopu 2 mosta. 14 jih je torej, s čevljarskim 15 in morda je še kje kakšen.
Pribežališče starih barak
Seveda še nihče ni rekel, da je preveč mostov in se nam jih tudi ne bi zdelo preveč, če bi pokrili vso Ljubljanico z njimi. Baje jih ne bo preveč tudi tedaj, ko bo pokrita Ljubljanica od frančiškanskega do zmajskega mostu. Zato se tudi nihče ne čudi, ker gradimo toliko mostov naenkrat, pač pa marsikdo tarna, zakaj ne postavijo mostu še tu in tam. ko ga že tam in tam. Tako smo tudi že neštetokrat uganili, da čevljarski most nima sreče, ker bi ga morali prestaviti višje ali nižje. Postavljajo ga nekoliko nižje od starega lesenega pri bolnici. To je treba omeniti, ker tako daleč se meščani vseeno ne spuščajo na svojih izprehodih. kar je gotovo pametno. Saj je ta konec tako žalosten iz raznih razlogov, da Človek ne more storiti nič drugega, če pride sem, kot da gre v bolnico. Zboliš lahko kar med potjo. Lepšega pa tudi ne vidiš ničesar kot Vrazov trg s hipermoderno ograjo, katere lepoto še posebno povdarjajo nesmrtne barake, ki so jih nedavno prestavili sem s Sv. Petra nasipa. Tu je torej pribežališče starih barak.
Iz tromostovja je že res nekaj nastalo. Ljubljančani ugotavljajo te dni, kakšna bo mostna ograja. Seve. da jim ni všeč, toda bolj očitno bodo godrnjali pozneje, ko se ne bo dalo nič več izpremeniti.
Četrti most
Četrti most grade Pod Trančo. Menda je dovolj znano, zakaj so prestavili lito-železni most, da zdaj grade železobeton-skega. Mesto je sklenilo, da se naj tod vlije glavni tok našega prometa na Stari in Mestni trg in nasprotno na levi breg Ljubljanice. Tista špilja, odnosno šivan-kino uho Pod Trančo. baje prometa ne bo ovirala ter mora biti na vsak način tu vozni most. če ne pojde drugače, bomo pa podirali i bajte«, kajti tudi v Ljubljani zmaguje v nekaterih pogledih načelo, da se morajo velikim idejam dopri-našati tudi velike žrtve.
Stojimo torej pred dejstvom: pri Jurčičevem trgu grade velik most. To je pa že tudi cel dogodek, kar »za v časopise«, že zaradi tega, ker ta most ne bo takšen, kot so drugi. Če bomo imeli že toliko mostov, naj bo vsak vsaj malo drugačen, da se nam ne bodo zanamci posmehoval!, češ, vse so naredili po enem kopitu, ker niso znali drugače. Mi smo pa seveda brihtnih glav, idej nam še ni nikdar zmanjkalo, samo da bi bilo vedno dovolj kredita za njih uresničenje! Potuhtali smo, da bodi ta most po konstrukciji posebnost, kakršne še ni v Ljubljani, zato ne sme biti ne košarasti lok, ne polkrog, ne kako drugače zakrivljen. Zaradi tega lok ali obok sploti ne more biti, nego le ravna plošča. Ker bi pa za ploščo bila širina Ljubljanice nekoliko prevelika razpetina, bodo most podprli še sredi reke z opornikom tako, da bosta mostišče tvorili prav za prav dve plošči. Krajna opornika sta že zbeto-nirana, v svrho betoniranja srednjega pa grade zagatno steno, s katero izolirajo temelj opornika od vodnega toka, da jih voda pri gradnji ne ovira.
Prav za prav bi ne smeli prezreti tudi lesenega provizoričnega mostu, ki so ga postavili namesto podrtega čevljarskega,
toda vseh mostov je toliko, da se ne moremo ukvarjati z vsakim podrobneje
Dela na obrežjih
Na Gallusovem nabrežju ob stannarjih že betonirajo obrežno zidovje, ki je tod že drugje zbetonirano. Tu je pa zidovje nenavadno močno, skoraj trdnjavsko, ker je blizu niš in mora podpirati nabrežje do hiš z njihovimi temelji, sicer bi hiše zlezle počasi v Ljubljanico.
Višje pri šentjakobskem mostu ravnajo obrežja in spravljajo na bregova blato iz struge s stroji na električni in bencinski pogon. Z zajemalkami, podobnimi samo-kolnicam, zajemajo blato in ga vlačijo na ta način, da jo po dva delavca držita in vodita kot plug medtem, ko stroj vleče z žično vrvjo tovor na breg. Delavci morajo tekati po strmem, blatnem tiru gor in dol. dočim jih vlačilci premetavajo, da komaj love ravnotežje. Gor. dol, gor, dol — e, to vam je trening!
Cez Gradaščico grade 3 mostove
Na prvega naletimo v Gradaški, odnosno Cerkveni ulici, pri Tenenteju. Doslej ao hodili ljudje tu čez Gradaščico po lesenem mostičku. Ko so se letos tako resno lotili regulačnih del, so mislili tudi na nove mostove ter so rekli. češ. naj bo. jih bomo pa vseeno zgradili. Ta mostiček bo tudi samosvoj, kakršen ne bo noben drugi, če strugo se bosta vzpenjala dva železobetonska ločna nosilca košaraste oblike, počez bo ležal sredi konstrukcije še eden raven nosilec ali preklada, ki bo ločila mostno železobetonsko ploščo v dve polovici.
V delu je opaž. ki je precej kompliciran. Most gradi stavbnik Curk, vse druge mostove, razen velikega pred trnovsko cerkvijo, pa podjetje inž. Dukič 1 drug.
O takozvanem trnovskem mostu smo že mnogo govorili. Da bo lep, si torej lahko že nekoliko mislimo. Zdaj bo pa še gotovo celo lepši kot so ga nameravali zgraditi prvotno, ker je fasadni načrt nekoliko izpremenjen. Balustrada kot ograja bo elegantna kar se da, vendar pa enostavna. Kot smo poročali, bodo na vseh štirih vogalih kamnite piramide, od katerih sta dve že skoraj gotovi. Sredi desne ograje bo stal na podstavku kip sv. Janeza, nasproti njemu, nad levo ograjo, se bo pa dvigala še ena piramida, a vitkej-ša in nižja od ostalih. 5 m visoka nad ograjo, njena stranica v tlorisu pa meri 75 cm. Vrh piramide bo krogla. Ker bi sicer ta piramida segala preveč na trotoar, bo njen podstavek štrlel nekoliko čez lice mostu. Piramida bo služila obenem tudi za svetiljčni steber, ker most mora biti tudi razsvetljen.
Naprej ob Gradaščici se začne poetičen svet. Ta poezija, lepota in vrag vedi kaj vse vidijo nekateri ljudje tod — to je vse tako silno ter dojemljivo, da smo kar kapitulirali. Odločili smo se končno, da ne bomo oskrunili tega Pegazovega pašnika, na škodo smotrene regulacije, naj stane kar hoče. Tako bo Gradaščica še naprej po mili volji tvorila idealne klobase in ob nji bo lahko še naprej naša nada in ponos gojila žogobrc — kot vidimo zdaj lahko sleherni dan. Ta preljuba mladina pa je seveda v dobrih rokah, saj je pod zanesljivim nadzorstvom.
Ako bi tu obrežne zidove zbetonirali, bi bila baje tudi s tem okrnjena narava, zato jih obzidavajo s kamnom, kar je seveda precej dražje in ni nič boljši zid kot betonski. Toda, če se mora ustreči nekaterim ljudem, končno to ni nič nemogočega.
Tako priromamo do Kolezije, slavnega mestnega kopališča, ki je pa v najemu. Tu drži čez Gradaščico tudi lesen most, ki je uporaben samo za pešce. V bližnji bodočnosti bo pa širok most, tudi za vozni promet. Struga je tu široka samo 7.30 m, zato jo bodo premostili z železobetonsko ploščo. Opornika so te dni že zbetonlrali. Delo se zdaj ne bo nadaljevalo, zaenkrat še ni znano, kdaj bomo imeli zopet kaj dinarčkov, da bomo lahko most dogradili. Obenem z zgraditvijo mostu, bo pa treba tudi dvigniti levi breg in cesto Lepi pot, ki je prenizka približno za meter do Ver-stovškove ulice, okrog 100 m dolžine.
Tako je dosegla Ljubljana svojevrsten rekord — gradi 7 mostov
Zvočni kino Ideal
Hitite in oglejte si sijajno vojaško šaloigro
Huzorli plešejo...
Oskar Karlweis Greti Theimer Ernst Verebes Albert Paulig
Samo Se dane« ob 4., U 6.,     H. i» K.
SOKOLI!  DOPISUJTE* SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU!
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, dne 5. oktobra I»3l
Stev. 2«
Emile Gaboriaa: 5l
(Drnnpirji velemesta
Roman
— Jaz?
— Da, vi. Zasleduje jo vaš najstarejši zaupnik, šestnajst- ali sedern-najstletni fantič, ki i^ra harfo in sliši da ime Ambrosio.
Bivšemu kuharju se je naenkrat posvetilo v glavi. Prijel se je za glavo in Vzkliknil:
— Tored zasledujete Karolino tudi
vi?
— Uganili ste.
— Eh, saj sem vedel, da nisem edini, ki jo zasledujem; toda kad hočemo, menda že mora tako biti.
— No, zakaj pa prav za prav zasledujete Karolino Schimelovo?
— Zakaj? ... Ino .. zato. Sam ne vem, ali naj vam odgovorim na to vprašanje. Saj sami veste, da je eoo glavnih načel v moji okrožnici diskretnost. Dotikate se tajne, ki ni moja, temveč mi je bila samo zaupana.
Tantaine je nestrpno prestopil z noge na nogo.
— Ali igrava z odkritimi kartami? *— je vprašal.
— Seveda.
— Čemu torej govoriva o diskretnosti, če pa zasledujete Karolino na lastno pest v nadi, da se vam posreči prodreti do dna tajne, ki vam je bila zaupana samo deloma?
Bivši kuhar je bil sicer silno presenečen, vendar je pa skušal prikriti resnico.
— Ste trdno prepričani o tem, kar trdite? — je vprašal.
— Tako trdno, da vam lahko povem, da je advokat Catenac pri vedel k vam klijenta. Čigar tajno bi radi ohranili.
Perpignan je kar ostrmel. Njegov obraz ni več izražal presenečenja, temveč naravnost grozo.
— Tristo vragov! — je vzkliknil,— ta Mascarot pa res vse ve!
Slednjič je dosegel sodni eksekutor zaželieni uspeh in zadovoljno si je popravil očala.
— Ne. šef ne ve vsega, — je odgovoril smeje. — in v dokaz naj vam bo to. da prihajam k vam s prošnjo, da mi poveste, kaj sta imela klijent in Cate-nac. To uslugo mi storite.
— Prav rad. Vse vam povem po pravici. Takole je bilo:
Pred tremi tedni, nekega jutra sem odklonil v svoji pisarni na rue du Four dober tuca t klfjentov, ko mi je služkinja prinesla vizitko. Prečital sem: Ca-tenac. advokat. — Ne poznam ga, naj vstopi, sem dejal služkinji. Vstopil je
po kratkem razgovoru me je kar naravnost vprašal, ali bi brl pripravljen iskati nekoga, ki o njem že davno ni duha ne sluha. Odgovoril sera mu, da je to itak moj poklic Potem me je prosil, naj ostanem drugi dan v svoji pisarni, ker pride ob desetih zopet k meni. In res, naslednjega dne točno ob desetih je prišel k meni siromašno
oblečeni mož šestdesetih let v suknjiču vpokojenega pisarniškega uradnika, s ponošenim klobukom, toda snažen. Toda k sreči imam dober nos. Ogledal sem si njegovo perilo: bilo je snežno-bek> in fino ko atlas. Ozrl sem se na njegove čevlje: bili so prvovrstni. Pogledal sem njegove roke: fina, negovana koža, nohti opilieni in zglajeni.
Tedaj sem si misli: Imenitno! Tale nedolžni starec meni, da je imenitno preoblečen. Pustimo mu to iluzido, toda bodimo oprezni.
Uljudno sem mu primaknil svoj naslanjač. Sedel je in ne da bi ga bilo treba vprašati ali prositi, mi je povedal, za kaj gre.
— Gospod, — mi je dejal, — najprej vam moram povedati, da nisem bil
vedno srečen. Bili so časi, ko se mi je godilo tako slabo, da sem moral odnesti v najdenišnico sinčka, ki mi ga je bila !POvila oboževana, zdaj že mrtva ljubica. Tega je že štiriindvajset let... Zdaj sem star, sam na svetu in premožen. Dal bi polovico svojega premoženja, če bi našel svojaga sina. Ali mislite, da Je to mogoče?
— Lahko s: mislite, gospod Tantaine, da sem bil naivne ponudbe tega starca zelo vesel. Odgovoril sem mu torej, da se hočem potruditi in storiti vse, kar bo v mojih močeh, da pa mora malo potrpeti. Toda veselil sem se prezgodaj, kajti starec je bil premeten lisjak.
— Čakajte, da vam povem do konca, — je nadaljeval. — Ko vam pojasnim vse okolnosti, se bo vaša gorečnost morda nekoliko ohladila m naloga se vam ne bo več zdela tako lahka. Tudi jaz sem si že na vse načine prizadeval najti ga, toda zaman. Najprej sem 1 odšel v zavod, kamor sem bil odnesel svojega nezakonskega sinčka. Dobro so se ga spominjali. Pokazali so mi evidenčno knjigo, v kateri je bil vpisan. Ne vedo pa, kad se je z ubožcem zgo-dik). Ko je brl star dobrih dvanajst let, je pobegnil iz najdenišnice in od takrat ni o njem duha ne sflnha. Vsi poskusi najti ga, so se izjalovili. Na znano niti kam je odšel, nrti kal se je z njim zgodilo, Če je žtv ali mrtev.
— Poskrsal sem pazljivo, — je nadaljeval Perpignan, — in vprašal sem ga, če bi bilo mogoče dobiti popis njegovega otroka. Odgovori«! mi je, da mi ga dado hi da bo zelo podrolben, kajti mnogi Ijutfre, med njrrrri tudi predstojnica najdenišnice, se ga dobro spominjajo; poleg popisa da dobim še zelo važne mfomacije... Potem me je prosil, naj sestavim načrt iskanja m ga predložim advokat« Catenacu. Končno {je dejal, da me noče več zadrževati, vzel je iz denarnice bankovec za petsto frankov in ga položil na mizo. Odklonil sem ga, čeprav sem storil to zelo težko. On je pa vztrajal na tem, naj ga oMržrm, češ, da se bova že še videla m da naj dotlej opravim vse potrebno z njegovim advokatom Catenacorn. Potem je pa vstal m odšel.
Ooe/fcu Tantainu je biio jasno, da govori bivši kuhar resnico. Ker je bil pa pozaba! na glavno stvar, ga je vprašal:
— Kako to, da se niste potrudili zvedeti, kdo je starec, ki je smatral za potrebno preobleči se?
Prehrana delovnega
človeka
Izdatki za hrano so se zvišali, kakovost hrane se pa ni
zboljšala
Znani neinšk: strokovnjak na >olju prehrane profesor deželnega statističnega urada v Hamburgu dr. Tyszka je v nedavnem predavanju v Berlinu dokazoval, da so se v primeri s predvojnimi časi izdatki delavcev in uslužbencev za prehrano povečali, da se pa kakovost prehrane nikakor ni zboljšala. Vsak človek, ki dela, potrebuje za ohranitev svojih sil določeno število kalorij. Po zadnjih ugotovitvah fiziologov potrebuje delovni človek 3.000 kalorij na dan. Za te kalorije je treba 100 gramov beljakovin. 60 gramov maščobe in 500 gramov ogljikohidratov. Vsakemu delovnemu človeku prija najbolj mešana hrana, za katero se pa ne da določiti točna norma, temveč samo splošna pravila.
Za duševno delo je treba na uro 7 do 8 kalorij, za telesno pa mnogo več, celo 420 kalorij, kakor je pač delo. Duševno delo ima pa za posledico velike izpreonembe v krvi, a najbolj se množe fosforne kisline Te izpremembe se morajo kompenzirati z bogatimi dozami beljakovin. Ce računamo 100 gramov beljakovin povprečno na glavo in dan, odgovarja to 500 kalorijam. Pri tem pa dobimo rz 100 gramov mesa manj kalorij, kakor iz črnega kruha. Iz tega sleda, da zahteva duševno delo z manjšo kalorično potrebo, toda z večjo potrebo beljakovin, več mesnih jedi. Duševni delavci pa niso zdaj samo učite-: Iji, uradniki ni uslužbenci, temveč tudi delavci v modernih tovarnah, kjer je potrebno v prvi vrsti duševno delo, če hočejo dobro streči modernim strojem.
Prof. Tvszka je statistično dokazoval, da v Nemčiji prehrana v splošnem ni na stopnji, ki jo zahteva veda. Statistično proučevanje je pokazalo, da je znašala L 1923. kalorična poraba na glavo 2568 kalorid. in od t aga je bilo 55 gramov beljakovin, 67 gramov maščobe in 386 gramov ogljikovih hidratov. Leta 1925. je znašala povprečna poraba na glavo 2648 kalorij in od tega je odpadk> na beljakovine 69 gramov, na maščobe 90 in na ogljikohidrate 374 gramov. Leta 1926. je odpadlo pri povprečni porabi 2930 kalorij na beljakovine 74.6, na maščobo 106 in na ogljikohidrate 405 gramov. V letih 1927. m 1928. je pa odpadlo pri povprečni porabi 2850 kalorij na beljakovine 86 gramov.
fe tega je razvidno, da narašča kon-zum živil, v katerih so pretežno beljakovine. To parnem večin konzum mesa in drugih živalskih produktov. Toda tega razveseljrvega pojava ne najdemo med večino nemškega delavstva. V primerjavo bodi omenjeno, da odpade v Ameriki na vsakega delovnega Človeka poprečno 100 gramov beljakovin, dočim odpade v Nemčiji največ 86 gramov. Prof. Tvszka pa pravi, da boljša prehrana ameriških delavcev ni
posledica njihovih višjih mezd, temveč dejstva, da so v Ameriki živila, posebno ona, v katerih je mnogo beljakovin, neprimerno cenejša kakor v Nemčiji.
Največje živali
V živalskem kraljestvu se pojavljajo orjaki, ki se jim ljudje tem bolj čudijo, ker so pravilno razviti. V preteklem stoletju, in sicer okrog 1. 1823. je slovel po svetu vol, ki je tehtal 2956 in pol kilograma in je bil zelo lepo razvit. Visok je bil 1.70 m, dolg pa 3.60 m. Tega orjaškega vola so kazali v Lancashiru. Po višini ga je prekosil konj iz Clvdesdala, ki so ga gledalci občudovali na razstavi v New-yorku 1. 1889. Visok je bil 2.10 m, tehtal je pa 1524 kg. Bil je tudi temu primerno močan.
Med psi so bili največji indijski, ki so pa že izumrli. Neki irski volčjak je bil visok 122 cm in 1. 1925. se ga je ustrašil baje celo lev. Pes se je zakadil vanj in rešil tako življenje ženi nekega angleškega častnika. Pa tudi volkovi dosežejo izredno velikost. V gorah Sacramento so ujeli v past 2.10 m dolgega volka.
Največja žival je baje slon, ki žive v neraziskanih krajih vzhodne Afrike in proti kateremu so navadni sloni pravi pritlikavci. Lovcem se pa še ni posrečilo zalotiti tega orjaškega slona, da bi ga mogli fotografirati. Njegova noga meri 55 cm, dočim meri noga navadnega slona samo 45 do 46 cm. Mišljen je seveda premer stopala. Orjaškega slona spremlja mnogo samic, med katerimi je baje zelo priljubljen. Samice stoje noč in dan na straži in čim se približa nevarnost, opo-zore orjaškega moža, da jo pravočasno odkuri na varno.
Mesni damping
Sovjetska Rusija se menda resno pripravlja na gospodarsko ofenzivo m njen durnping postaja vedno bolj neprijeten in nevaren. Samo z ruskim narodom je mogoče delati take eksperimente. Nikjer drugje na svatu, niti v kolonijah bi ljudje ne delali tako naporno in ob tolikem pomanjkanju, Kakor delajo v Rusiji, tn samo izredno nizkim produkcijskim stroškom se mora sovjetska vlada zahvaliti, da lahko izvaža svoje pridelke in izdelke na svetovna tržišča ter jih prodaja globoko pod ceno. Zdaj napovedujejo sovjeti nov durnping. Posledice žitnega in lesnega dumpinga posebno Evropa že pošteno čuti, zdaj pa pravijo boljševiki, da bo čutila tudi posledice mesnega dumpinga. Tovarnarje mesnih izdelkov bo gotovo zanimala vest, da namerava sovjetska Rusija poplaviti evooska tržišča z ogromnimi množinami konser-viranega mesa in mesnih izdelkov. »United Press« poroča iz Moskve:
»Oigantski razvojni program mesne I
in konzervne industrije v sovjeski Rusiji sta napovedala Stalin in njegova desna roka Molotov. Do leta 1933. zgrade v Rusiji 57 ogromnih klavnic, iz katerih bo prihajalo vsako leto 1,500.000 ton mesa. Poleg tega zgrade več velikih konzervnih tovarn, ki bodo izdelale vsako leto 2.500,000.000 mesnih konzerv. Vse obstoječe klavnice hočejo povečati in modernizirati.« Poročilo omenja, da hoče sovjetska vlada s tem zboljšati življenske razmere v Rusiji sami, praksa nas pa uči, da pojdejo mesni izdelki v prvi vrsti v inozemstvo.
Tožba zaradi
pomladitve
Neapolska javnost se zelo zanima za proces, v katerem pojde za čudr»o pomlajevalno operacijo. Mlad Neapoli-tanec se je zaročil in pred poroko se je dal zdravniško preiskati. Zdravnik *rm je pa povedal, da je njegova telesna konstitucija tako slaba, da nima nobenega upanja postati oče. Priporočil mn je pomlajevalno operacijo in mu takoj predlagal nekega Egipčana, češ, da bi mu bil pripravljen za 10.000 lir odstopiti svoje moške sposobnosti. Toda dotični Egipčan je bil pripravljen žrtvovati samo polovico svojih moških sposobnosti, a mladi Neapolitanec se je bal, da bo to premalo. Končno sta se sporazumela in ženin se je podvrgel pomlajevalni operaciji, ki se je dobro posrečila.
Po operaciji se je oženil in čez devet mesecev mu je rodila žena hčerko. Mož je bil s tem zelo zadovoljen, ni btl pa zadovoljen Egipčan, ki je bil očetovstvo tako rekoč prodal. Dobil je namreč samo polovico nagrade, a več mu Italijan ni hotel plačati. Ker vse grožnje niso nič pomagle, se je zatekel Egipčan k sodišču in vložil dve tožbi. V prvi zahteva od Italijana 5.000 lir, ki mu jih še dolguje, v drugi pa toži zdravnika, ker ga je z operacijo pohabil. Po žrtvo vam i Egipčan je namreč izgubil to, kar je dobil operirani Italijan.
OTROŠKE NOGAVICE
*riGOM
Najbolj iiaftrajne^e, zato ta oafceaefšel
V šo&
— Katera živaJ je človeka najbližja, Mihec?
— Bolha, gospod učrtelj.
Mnogo obetajoča obljuba.
— Tudi če bi živel 100 let, ne bom pozabil, da si mi posodil teh 500 Din.
Najboljše violine
strune, citre, tamburice, kitare, telovadni rogovi ter sploh vse glasbeno orodje v velikanski izbiri.
ALFONZ BREZNIK,
zapriseženi strokovnjak
Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 7
>mA£a1i o^lasi<
Vsaka beseda SO p*r~ Plača 90 lahka tudi w ta odgovor znamko J - Na vprašanja brat m odlomarhmmm      HaJmtoiUH o£ta* Wm
POMTVALKO
za popoldanske ure sprejmem. Naslov v upravi >Slovenskega Naroda*. 2777
K trpim parcelo v Ljubljani
Ponudbe z natančnim ooisom Ieee. velikosti in skraino ceno na upravo »Slov. Narodac t»od »Stavbena Darcela«/2723.
PROSTOR ZA DELAVNICO
v Ljubljania, Bohoričeva ul. 9 takoj oddam. 2760
VSE ČEVLJARSKO ORODJE
kakor tudi dva Singer stroja, ki sta v najboljšem stanju, za nizko ceno naprodaj. Poleg tega tudi ves inventar, ki spada k Čevljarski obrti. Vsa pojasnila se dobe pri Silvi Puš, Novo mesto, Ljubljanska cesta 6.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE
izvršuje najhitreje
Anton Mancini
Rožna dolina pri LJubljani,
podružnica:   Jesenice na Gor.
PRŠUTE
(prekajene surove šunke) pravi domači dalmatinski proizvod odlične kakovosti razpošiljamo po Din 40.— za kilogram fran-ko-franko. A. Mitrović i sinovi, Split. 2744
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt „KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska ceste štev. 83 (na Balkanu)
Telefon 34—34
Pet pleskarskih pomočnikov
samo prvovrstne moči sprejmem takoj.
IVAN BUNČIC, pleskarstvo Ljubljana, Kolodvorska uL 23
BEEEBEEBBBf
PARNO PEKARNO na prometnem kraju oddam v najem oženjenemu peku, ki položi 10.000 Din kavcije. Oferte na naslov: Šiftar Štefana, Murska Sobota. 2775
L Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo zaloge "-'Vov in solnčniko\ ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. :-
SPALNICE
smrekove, poljubno pleskane za ceno Din 2600.— kompletne in iz trdega lesa politirane od Din 5.700.— naprej ima stalno v zalogi in izvršuje po naročilu
Pohištveno mizarstvo
ANTON BIZOVICAR, GUnce Cesta D/1 pri Ljubljani (postajališče cestne železnice)
Ribiške potrebščine
vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg.
VALET EXPRES
se s 5. oktobrom preseli
na Mestni trg 5* II. nadstr
Lika, kemično čisti, posije, modernizira; tudi obrne dam-sko ali moško garderobo. — Likanje Din 18.—, obračanje Din 280.—. — Poseben oddelek za uniformiranje, likanje in popravljanje uniform gg. častnikom in uradnikom.
POZOR! POZOR!
Pleskarska in ličarska dela
za privatnike in nove stavbe
z najugodnejšimi pogoji izvršuje strokovno
IVAN GENUSSI, pleskar, Ljubljana,
IGRIŠKA ULICA ST. 10 Postrežba točna! Cene solidne!
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi
HAJKO TURK
carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9
(nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Kreditni zavod za trgovino ;n industrijo
LJCBLJA5A. Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopfu)
Obrestovanje vlog, nakup ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in varat borzna naroČila predujmi In kredit) vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter naka zlla v tn- In Inozemstvo nafe - deposlta
Itd. Itd. Itd. Brzojavke: Kredit, LJubHana.   — Telefon ft. 2040. 24*7. 2*4*.   Internrban 270«. 2906.
Wm9§m% Jooig nJM^Mfc » Za »Mamino tiskarno« Fran Jeze rže k, mm Za upravo, Mi Jnaeratni del lista; Oton Christot, — Vsi v Ljubljani.