4. številka.
m^r 3 nć.
za nedeljo O. J anuvarja
(▼ Trstu, ▼ Hbet« rw6m dne 8. jannvarja 1898)
Tečaj XXIII.
nBDIHOaV"
hkaja po trikrat na tedea T ieotlh ta-iaajrh ob tOVklh, 6«tv«kih *obotah. Zjntraaje tadanje i«-
■\aia ob (t. ari ajutraj. večerno pa ob 7, ari veAor. — Obojno ladanje stan«: ** Jeden ateaeu . t. 1.—, loven Avttrtj« f. 1.50 »o trt bmoc ... 3,— . a . 4.60 U pol loto . . . H.— . , .9.— i» m leto ... 13.— . , .18.—
Ji pfaievatl aapro] m uriiki aereinlae as iprava m •ilra.
Pooaaftln* itevilke oe dobivajo v pio-^aj&laiflkh tobukii v 1r»U* p« i'* vvl, iav«a Trata po 4 «tč.
kras prti*
EDINOST
Oglaai m raAone po tarifu » ■aoloTH i debeli«! Ar kan se p! a«! u p preator, ko!ikor obaega MTuJtiih tf« Poolana, oonartaiee in jame z*tiT»U oiadi offiaoi itd. ae ro^annin r >Mi|->d a
Tai dopiai naj ta potiljaju umof>. alioa Ceoerma Št. iS, Voako » »o a biti frankovano, ker nefrankovanui tt (Drajamajo. Rokooiol »■?■ no
.^»T-irino, refclamaHjfj -» jeuta upravniitvo ulic« Molino pio* colo hit. S. II. nadat, Narodniao in ogla«« je plačevati loco Trot. Odprte reklama eije oo proota postav«*.
SI
il
lltićnmg« imliv« it Primortk«,
r «<Nn«iH J4 M*#'.
Našim zasramovalcem.
(Četrti članek.)
Dali smo namenoma nekoliko odmora našim lasramovalcem, da na« dudo odgovora na naša mirna in stvarna izvajanja dosedanja. Kako so storili to, razvidno je iz notice, ki jo priobčujemo na drugem mesta. Pripomnjeno pa bodi hitro, da je odgovor tak, kakoršnega — smo pričakovali. Kdor ne ina ali ne more dokazovati in prepričevati, ta — zasramaje! To je stara svoboščina Ijndij, ki zagovarjajo stvar, o kateri vedo sani prav dobro, da se zagovarjati ne da. Gospodje .sodrugi" bo nam torej že odgovorili, deloma v .Delavca", deloma na njih sestankih gori pri sv. Jakoba. Mi smo jim nekako hvaležni za to, da so nam svojimi — sit venia verbo — psovkami razpršili sadnji dvom, da-li nismo morda vendar segli predaleč, ko smo tem-le člankom nadeli naslov: Našim — zasramovalcem!
V tej pemirovalni zavesti, da ne bi delali krivice poznanim voditeljem slovenske demokracije in izvrševateljem tuje, neslovenske volje, tndi ko bi posegli po manje ctesanem orodju, nego nam je v rabi v naših polemikah — v tej zavesti prehajamo k razgovora o tretjem glavnem očitanja, ki je je napisal „Delavec0 od dne 16. decembra 1897. na adreso sedanje veČine v avstrijskem parlamenta, kar znači toliko, kakor da smo rekli: na adreso zastopnikov vseh slovenskih plemen Avstrije. —
Te tretje očitanje Be je glasilo, da je večina parlamenta, oziroma .Slovanska krščansko-narodna zveza" glasovala ia raspust organizacije železničarjev. Ako smo strmeli na neutemeljeni trditvi .Delavčevi*, v obraz bijoči vsem resničnim dogodkom, da je bila namreč večina proti zvišanja podpor prizadetim po elementarnih katastrofah minolega leta, in smo dokazali, da, ako je kdo zaslužil najtrpkfje graje, so jo zaslužili obstrukci-jonisti z socijaldemokratiikimi zastopniki vred, ker so iprav kameneno trdosrčnostjo in iz zgolj strankarske sebičnosti preprečevali rešitev te najnujneje stvari tedne in tedne; ako smo strmeli, da je
PODLISTEK.
ROMAN.
Poljski spisal Boleslav Prus. Poslovenil Podravski.
.Pripovedovali se v vasi, da je vas abilo".
.Doletelo me je še hujše", je vzdibnil Matija, .kajti dali so me v bolnišnico. Čemu nisem ostal mrtev na mestu ped vozom ? Imel bi vsaj avoje prenočišče in glad bi me ne moril..."
Gospodinja se je zamislila.
.Ako bi človek vedel", rekla je čez nekaj časa, .da ne umrete, lahko bi ostali pri nas za hlapca".
Revež je ustal ter se približal h koči, vlačć za seboj nogo.
.Čemu imam umreti ?" je zaklical. .Zobe imam vendar zdrave in delati morem za dva, samo da se nekoliko oporavim. Dajte mi nekoliko baršča. (Barszcs « ikisana poljska jaha iz rudeče pese ali kisline.) ia kruha 1 Ko se najem, pa vam nasekam celi voz drv. Obdržite me za teden na po-skudnjo in zorjem vam vse te griče. Služiti vam hočem za ponošeno obleko in skrpane čevjje samo da bodem imel kje prebiti čez zimo..."
mogel .Delavec* tako drzno biti v obraz resnici in notoriškemu razmerju med slovanskimi skupinami in grofom Badenijem, ko je rekel, da so bili naši poslanci vladna stranka in optima forma; ako smo strmeli na drznosti, s katero je „Delavec* postavljal resnico na glavo glede Falkenhajnovega predloga: moramo pa strmeti danes na nečuveni falzifikaciji resnice, kakoršnjo more napisati le oni, ki spekulira na nevednost slavne publike. Ne treba pripovedovati, da taka spekulacija ni baš častna za čitatelje. In da smo mi členi občine vernikov socijalnodemokratiških, bi se Zahvalili prav odločno slavnemu uredništva .Delavčevemu", ko bi nam nsiljeval tako spričevalo o duševni ubožnosti naši.
Toda k stvari I .Delavtc* je zatrdil, da je veČina glasovala za razpust organizacije $elemečar~ ev! Mi ne sodimo toli nizko o zmožnosti urednikov .Delavčevih*, da bi si domišljali, da so le v nevednosti napisali to trditev. Marveč smo prepričani, da so jo napisali redoma in posebnim namenom. Pa saj ni težko pogoditi, kakov namen je bil ta. Ker pa se nikakor nočemo pokoriti tisti glasoviti, mnogo podtikani devizi: .Namen povečuje sredstva* — moramo že izjaviti, da laž je grda stvar tudi tedaj, ko se je napisala — v socijalistiške namene. Da-li j,o gospodje zarudeli, ko so pemakali pero, da napišejo to — laž?!Bog vePl Gotovi pa smo, da so se v imenn urednikov .Delavčevih" sramovali vsi oni somišljeniki njihovi, ki so si ohranili nekoliko resnicoljubja in ki vedo hkratu, da razpuščanje društev, korporacij In organizacij je stvar državne uprave, oziroma mloi-sterstva za notranje stvari in da parlament niti ne prihaja do prilike, da M mogel glasovati za ali proti razpusta! Parlament se je bil res bavil s to stvarjo, toda še Ig potem, ke je bilo razpu-Stenje že gotova stvar.
Stvar pa je bila taka-le: Socijalistički posla-nec in Zid dr. V e r k a u f je stavil v neki seji — natanjčnega datuma dotične seje se ne spominjamo več — nujni predlog, naj se zbornica izreče proti razpustu organizacije železničarjev! Tu je šlo iz prva le za nnjaost tega predloga Zida Verkaufa. Preti nnjuosti sta govorita slovenski po-
Po teh besedah je umolkilil Ovflkr, "Čttdć se, da je toliko govoril, kajti po naravi bil je zelć malobeseden. Polževa si ga je ogledala od vseh stranij, dala mu hrane. In zapazivši potem, daje pojedel jedno skledo baršča in drugo krompirja, naročila mu je, naj si umije roke. Ko se je vrnil mož zvečer domov, predstavila mu je Matijca kakor hlapca, ki jej je nasekal drv ter nakrmi! kravi.
Polž je poslušal molčč vse to, kar se je zgodilo. Ker pa mn je bilo srce polno milosrdja, rekel je po kratkem pomisleku:
.Pa ostan: pri nas, Človek! Ako nam pojde dobro, godilo se bode tudi tebi dobro; ako nam pojde slabo, pojde slabeje tudi tebi. Ako bi pa, kar Bog obvaruj, nam popolnema zmanjkalo kruha pri hiši, pa odpotuješ tjekaj, kamor bi bit naletel tudi danes. Sicer pa izpočltega vsakdo rajše jemlje na delo*.
Na tak način je priSel v hišo novi bivatelj. Tih kakor mravlja, zvest kakor pes in dasiravuo pohabljenec, delaven za dva konja.
Od tega časa, izvzamši žoltega psa „Burka", se ni ničesar več ponn< žilo na Polževem gospodarstva, ni med otroci, ui tned služabniki, niti med živino. Življenje na pristavi je dospelo v nekako
slanec dr. Krek in resnični železničar, poslanec Tusel. Izvajanja teh dveh gospodov so merila na to, da je razpuščena organizacija bila v rokah neželezni čarjev, ljudij, ki so le za nos vodili železničarje in so se lepo mastili ob rečeni organizaciji. Oba imenovana poslanca pa sta povdarjala naravnost, da je tudi železničarjem organizacija nujno potrebna, da pa ista aaora biti samostojna! Specijalno posl. dr. Krek je dokazoval, da je bila dotedanja organizacija škodljiva železničarjem a* mim, ker ni mogla dosezati druzega, nego da ja še bolj vnezadovoljevala železničarje, nego so le nezadovoljni po pravici, ker jih je napolnjevala srdom do vse druge človeške družbe, podajajo jim za to komunistiško utopijo iz socijalnodemokratskega programa. Vrhu tega — je rekel rečeni govornik — se je brigala organizacija za vse drugo, le sa strokovno zvezo se ni brigala prav čisto nič. Zato, kar bi bilo res nujno potrebno, za strokovno zvezo, se ni brigala, v nadomestilo pa je po listih in shodih ucepljala svojim udom materijalistiško naiiranje o svetu in življenja. Nadalje je grajal govornik besni terorizem, katerega se poslužujejo sodrugi. Zajedno pa je povdarjal naravnost, da vladi ni zaupati o tej razpustitvi, da je poslednja morda res prekoračila svoje pravice in da je Verkatifov predlog res umesten v tem obzira, ls nujen da ni za nas, ker je nujen samo za židovske voditelje!
To bi bilo jedro izvajanj dra. Kreka, člena .Slovanske krščanuko-narodne zveze*.
Taka je zgodovina razpaičenja organizacije železničarjev, v kolikor se je pečal z istim parlament. Po teh pojasnilih mora biti stvar jasno vsakomur:
da parlament ni mogel glasovati za raspv-ščenje, ker te je bila že gotova stvar, ko je ta afera prišla v parlament;
da slovenski poslanec dr. Krek ni zagovarjal razpuščanja, ampak je žigosal le zlorabljanje rečene organizacije od strani ljudij, ki niti niso bili železničarji;
da ta poslanec nimalo ni branil odloka slavne vlade, marveč je povdarjal, da je posledica morda ras prekoračila svoje pravice ;
izborno ravnotežje. Vse delo, nemir in nadeje, vse človeške misli se krožile okrog jedoega cilja — vzdrževanja življenja. Radi tega cilja je nosila dekla drva na ognjišče, ali popevaje in skakaje dirala v kleti pe krompir. Radi tega je gospodinja ( še pred dnevom zahajala h krava«, ali pekla se pri ognjiSču, odmikaje in pristavljaje velike lonce. Radi tega se je potil Ovčar sklonjen nad plugom, ali vlekel za brano svojo hromo nogo. Radi iatega cilja je Polž, šopetaje zarano jutraujo laulitev, zahajal ob svita k grajskim skednjem, ali odvažal prod. no žito Židom v mesto.
Radi tega samega vzroka so se, počivaje po delu, pritoževali po zimi, da leži premalo snega, ali pa si delali skrbi, edkod dobiti krme za živino ? Radi tega so v maja prosili Boga za dež, a proti koncu junija za lepo vreme. Radi tega so ugibali po žetvi, koliko zrna vrže kopa in kaka mu bode cena ? Kakor čebele okrog panja, rojile so njih misli ^okrog važnega posla, vsakdanjega kruha. Kreniti na stran od te smeri, bilo je težavno, povsem se je otresti —- nemogoče. Trdili so celč s ponosom, da kakor je gospod rojen za to, da se zabava in ukazuje, tako je kmet za to, da redi sebe in druge.	(Pride še)J
da je tati govornik pripozaal umestnim predlog ara. Verkaufa in da se je izjavil le proti nujnosti predloga; in
da je v zmislu teh izrsjanj zbornica res odklonila nujnost, da pa >i odklonila predloga samegs. Sedaj zaključimo lakko a par opaikami: V prvo bi vprašali: ali imajo res pravico zgra-iati se nad večino, kar je odklonila nnjnoat predloga Verkanfovega, prav tisti ljudje, kateri« niso bili prav nič nujni predlogi za podpore stradajo-fiemu prebivalstvu pa pokrajinah in ki so le svojim strankarskim namenon na ljubo cele tedne zavlačevali rešitev teh predlogov ? 1 Ali imajo taki ljudje sploh kaj pravice, da bi tožili droge ? Potem treba pomisliti, da je v parlamentu takrat divjala obstrukcija. Treba pomisliti, da so bili socijalisti ileni najkrutejše oposicicije in da ta opozicija niti »i tajila tega, da vsi ajeni predlogi imajo jedini ta namen, da onemegočijo vsako — torej tudi koristne — delo v parlamentu! t Treba pomisliti, da opozicija takrat niti ni mislila na to, da bi svojim parlamentarnim delovanjem koristila svojim volilcem — kje je bilo socijalnoreformatorične delovanje socijalistiških poslancev ? I —, ampak vse njeno stremljenje je bilo naperjeno v to, da tete večini roke tako, da ne bode mogla storiti in doseči ničesar. Sedaj bi hoteli vedeti, da-li more zahtevati pameten človek od kateresibodi večine, da bi si ista kar sama kopala jamo z vsprejemanjem rasnih predlogov, stavljeaih od opozicije le ▼ pogubo ; večine P1 Večina se nikakor ni pokazala sovražno organizaciji železničarjev, ko je odklonila nujnost predlsga Verkanfovega, pač pa bi se bila pokazala sovrsžsica samo sebi, nko bi lil« sela na limanico židovske nujnosti!
Pri kraju smo I Kakor po navadi prepničamo sopet razsodnosti naših delavcev, da po tem, kar smo pevedali, pridejo sami na jasno o namišljenem lovražtvu do delavcev, kakorinje predbaciva „Delavec" našim poslancem t
Politlik« vesti.
V TftBTU, dne 8. juuTarja 1898.
.Soča* o slovanski neslogi. Zadnja .Soča* navaja najprej, kako se v nemškem rajhu oglašajo profesorji, državni poslanci, društva itd. za baje zatirano nemštro v, Avstriji. Nadalje pripoveduje, kako kličejo avstrijski Nemci na pomoč Nemce iz Prusije za združenje vseh Nemcev, katero početje je veleizdajsko; potlačiti in ostrašiti hočejo avstrijske Slovane, katere smatrajo za nekake sažaje.
Da je prišlo do tega, krivi smo Slovani največ sami. Kajti, čemu je treba, da Slovenec ali Hrvat pojeta navdušeno le takrat .Jaz aem Slovan s dušo a telom", kadar sta sama. Če je pa zraven Lah, Švab, Madjar ali kak birič že »se sramujeta.
Srb tndi ne poje, če je zraven njega brat ■n Hrvat, in tudi ne poje Bulgar če mo je zraven Srb.
Zakaj to bratomorno sovraštvo? Zakaj propada Srbija vidno dan na dan ? Zakaj imajo na Hrvatskem vse v rokah židje, Madjari in Nemci vsa najboljša podjetja in trgovino ? Narod Hrvatski pa propada in aima niti šol. Peščica Madjarov pa jo ima.
In zopet psnavljamo: krivi smo sami, da je prišlo do tega, kajti voditelji naroda zgrešili so pravo pot.
Posebej pa raspravlja .Soča" še o naših slovenakih razmerah:
.Žalostnih prilik imamo preveč na Primorskem, obilno renegatov redi in debeli zelena Štajerska, tuien je pogled v Koretan, na Kranjskem pa so si bratje v laseh, ker to zahteva tretji, in t a j e — N e m ec!
Razdeli jih — postavi oslovo seueo med sje is pe njej bodo udrihali, ti pa bsdeš — gospodaril, ker si rojen „Herresvolk".
Tisoč let v nemške verige okovani Slovas, je molčć pripoznaval ta .Herrenvolk", množil nemško slavo s svojimi najboljšimi možmi, prelival kri stoletja Nemcem v korist, da, šel je v svoji saslepljenosti, iz dobičkarija, zavoljo trebuha za nemško glorijo črea drn in strn t
In ie dandanes imamo mi Slovani vrsto _
celd prvakov — voditeljev naroda, ki so Slovenci, in ki govori slovenski le takrat, kadar so primorani, ali jih njihova korist sili v to.
Hudi časi so prilli za avstrijske Slofaue, ali, kakor kažejo vsa znamenja, doživeti stegnemo še
hujše, žalostnejše čase, m U najtesnejša medsebojna, vez — le bratska sloga — nas more obvarovati pogina*.
Tem dejstvom, katere nav. ja .Soča*, ni da bi prigovarjali, kajti žalibog so ista le gola resnics. Mislimo, da bode le malo pravih slovanskih src, ki bi se ne strinjala i željo, da se jedenkrat doseže spravs; in če bi ie bil kdo, ki bi se oglasil proti spravi, o tem bi morali misliti, da ni nai 1
Položaj na ČeSkem. O včerajšnjem pogovoru med minist. predsednikom Gautscbem in zaupniki naroda češkega se glase poročila:
Baron Gautsch je naslikal zaupnikom sedanjo političko situvacijo. Iz njegevega poročila je bilo razvidno, da vlada se ne bode izogibala even-tuvalni razpravi o jezikovnem vprašanju v deželnem zborn Češkem. Nasprotno: ona je pripravljena, da, ako treba, natanjčno označi svoje stališče osi-rom oa te vprašanje. Storiti da hoče vse moino, da bi preprečila nadaloje spore. Ministerski pred-sedsednik je izjavil, da polaga sicer veliko važnost na to, da bi se sporazumel s Nemci za odpravo borbe radi jezikovnega vprašanja, vendar niti od daleč ne misli na to, da bi ustvaril česa, ksr bi bilo škodljivo jednakoveljavnosti in jednaki pravici češkega jezika in celokupnosti kraljestva češkega.
Tako se glase današnja poročila. Sedaj treba, da izvemo iz čeških listov, da-li so ta poročila točna in kakov ntis so napravila na zaupnike češke 1?
V četrtek je bila velikanska češka manifestacija ▼ Budijevicah. Tamošnje politično društvo je priredile velik Bhod, na katerem so govorili posl. dr. Friderik princSchwarzenberg, Skala, dr. Engel, Pacak in Brsorad.
Najzuameniteji je bil govor princa Schwarzen-berga, kateremu so zborovalci prirejali prisrčne ovacije. Pozival je narod češki na slogo. Borba, ki se sedaj bije proti narodu češkemu se niti ne da kvalifikovati. V očigled tej borbi ni čudo, ako — tako je vskliknil prino Schwarzenberg — priseza vsakdo izmed nas, da bode branil narod svoj tudi svojo krvjo. Ali more biti prikladnijega trenotka za izjavo, da med nami ni nikakih razlik?! Le na podlagi edinosti more narod češki priti do svojega cilja. Dokler bode trajala borba proti nam takimi sredstvi, dotlej ni misliti na spravo s Nemci. Sprava mora priti le na podlagi pravice in jednakega prava t Da ni naša stvar — tako je zaključil prino Schwarzenberg — toli pravična, ne bi bila prebila večstoletnih napadov.
Delavec B r o ž je izjavil, da narodni delavci ne smatrajo socijalnih demokratov svojimi zastopniki. Ti poslednji niso le sovražniki naroda češkega, marveč delavstva sploh. Narodno delavstvo bode vedno stalo na strani naroda, bode brauilo njegove prava in ae nikdar ne zdrnži z socijaluimi demokrati. (Viharno odobravanje).
Shod je izrekel zanpanje toliko narednim zastopnikom kolikor tudi onim konservativnega plemstva. Nemškim konservativcem se je izrekla zahvala. —
Jagić — Mommsen. Pismo Jagičevo profesorju Mommsenu je predmetom vseobče diskusije. Mi beležimo tu zadoščenjem, da so se malone vsi slovanski listi, kolikor smo jih dobili v reke dosedaj, postavili na stališče, da je profesor Jagič šel veliko predaleč v svoji uljudnosti in češčenju Mommsena. Zlasti pikro piše včerajšnja „Hrvatska domovina*. .Agramer Tagblatt" pa pravi — in ta sodba je bila splošna tudi v Trstu — da JagiČ je napisal lepo privatno pismo med dvema učenjakoma, nikakor p*> ni bilo primerno za politiško javnost. Sploh so izjave, provzročene po pismu Jagičevem, tako zanimive in poučne, da se hočemo prihodnjič obširneje baviti žujimi.
Razlidne vesti.
t Josip Gasperilfi. Žalostnim srcem beležimo vest, da je bleda smrt zopet pokosila jednega najboljših v naši okolici. Danes zjutraj je preminul namreč pri sv. Ivanu tamošnji posestnik, trgovec in izborni rodoljub, g. Josip Gasperšič, v cvetju možke dobe. Bilo mu je še le 43 let. Mir in pokoj duši njegovi 1 Blag ma spomin 1
Umrl je v Celovca grof Aleksander C h r i -s ta 1 u y g, oče poznanega rod »ljuba slovenskega gospoda grofa Oskarja 0 h r is t a 1 n y g a, moža ki m plemenit samo po rojstvu, ampak tudi po mišljenju. Blagemu možu naše iskreno sožalje.
Odprto pismo namestniku Goessu Današnji .Pensiero Slavo" je donesel krasno pisano odprto pismo namestniku grofa Gotnsu. Tudi mi priobčimo to pismo Čim prej.
Se enkrat opozarjamo slavno slovensko občinstvo tržaško na koncert, katerega priredi slovenska deška šola jutri v nedeljo ob 6Vi uri zvečer v prostorih .Slovanske Čitalnice" v ulici S. Francesco štev. S z že naznanjenim vsporedom. Upamo, da nobeden zaveden tržaški Slovenec ne prezre tega klica, ampak da se udeleži duševnega užitka, ki nam ga poda naša mladina, naša nada v bodočnost.
„Indipendente" proti Županu Dompieriju. ,In-dipendente" vihti svoj posnani bič nad žapanoa Dompierijem, ker se je udeležil sv. male povodom jubileja papeževega. Zato ga je pozval .Indipen-dente* pred svoj sodni stol, da odgovori, kako je to mogoče, da je župan liberalen in klerikalen hkra« tu?! Prihodnji zgodovinar da bode moral pisati o Trstu kakor o deželi izjem. — Radi nedostatnosti prostora ne moremo govoriti razsežneje o tej aferi.
Nazaj, nazaj, tja v minola stoletja, stremi oni klerikalizam, kateremu sluti .Edinost" I .Nazaj" da nas vleče vse naše hrepenenje, nasaj tja v srednjeveško temo. Tema, grozna tema je baje okolo sas daleč tja na okreg I In o groza, ta tema jo toli intenzivna in ekstenzivna, da je smrsčils tndi sicer prosvetljene prostore uredništva .Delavčevega". Celo tam, bjer bleste sicer svetli žarki .prosvete" in „svobode", celo tam se je smračilo tako, da pri najbolji volji ne moreš sapasiti ai besedice stvarnega odgovora na vse, kar smo napisali na adreso .sodrugov* v svojem prepričanju, da so v nagliei prav čisto posabili — Honnj soli qui msl y pense —, kje da je prav ss prav resnica, ko so z visokega odra socijalistiškega doli metali rasne ljnbeznjivosti na sedinjo večino avstrijskega parlament«.
Nič dokasev, da smo so motili, ko smo zavračali prejšnje trditve .Delavčeve"; ničesar, kar bi moglo prepričati; le tisto splošno znano frazo nam je serviral zopet .Delavec*, da smo varuhi razmer, ki mori ljudstvo materijalno in duševao, da iirimo temo, da odbijamo proletarijat od sebe, da socijalizem mora zmagati — proti nam 1 Nam pa je pretresalo dušo, ko smo mislili na vso to obilico eafaze „Delavčuve* o proletarijatu in sti namhkratu stopili pred oči dve proleterski prikazni par ezcellfnce, ki se ubijati od sere do mraka težkim kladivom v roki, ki morati bivati se svojimi nedolžnimi otročiči tam visoko gori v tistih strašnih podstrešjih, kjer ni ne luči ne zdravega božjega zraka; in ki ati, poleg milijonov druzih, žrtvi „vampirjev" človeške družbe, katerima trdo-srčna .buržeoazija" pije šoke is žil.... prikasni sodrugov Gamberja in Kriatanat!
Ko smo tako razmišljali o mučenifttvu uradnikov .Delavca* in o lastni pokvarjenosti, došla sam je vest tam gori od sv. Jakoba, da smo bili tudi minole a četrtka predmetom jeze — opravičene, seveda — dotiinih mučeni kov. Sodrugi znajo res lepo deliti delo. V „Delavcu" so naa dajali s frazo, v poznani gostilni pri sv. Jakobu pa s psovkami. To so kar letele okolo .faršk« cunje" in na ulici je k ičala mala družba — tudi o tem smo dobili poročilo — da ml pri „Edinosti" amo sami — biki! V opravičenje dotičnih sodrugov, in da ne bi kdo dvomil na njih galant-nosti do ženskega spola, moramo pristaviti hitro, da naš poročevalec ni sapasil nobene ženske v dotični družbi sodrugov.
Pa kakov oklatanten dokaz so dobili sodrugi, da slovensko ljudstvo kar drvi v socijalistiški tabor. Ovacije so bile toli silne, da je jeden mu-čenikov kar zbežal iz gostilne, napolnjene do zadnjega kotička, vsklikom: .Das ist lauter Pfaffan-gesindel, mit dieaem Gesindel ist nichts ansu-fangen I"
Vidite, to je že tako, da secijalistiški vedje gevore nemški, kadar so zares jezni. Jeden so« drsgov pa je vskliknil: „Saj to je sama gospoda 1* V sobani je bilo sicer samo priprosto ljudstvo, ki si žnljavimi rekami služi avoj vsakdanji kruh; ali mi moramo že verjeti sooijsliatiškim vodjem, da to ni bilo „ljudstvo*, da delo še ne opravičuje nikogar, da bi se smatral členom „ljudstva", dokler ne veruj«, da sta Camber in Kristan prole-
Dalje y prilogi.
Priloga -Kdinostr fctfv. 4. večerno izdanje.
tire«, vi« ina v*eta usmiljenj.i. Kdor nima te vere, da spada med „gespodo", tava v .teini", s« boji svetlobe in se draži s — biki M 1
Med težaki in delava, ki ho bili zbrani v četrtek dne 6. t. m. v gostilni pii sv. Jakobu je bilo tudi takih, ki si služijo manje nego goldi-narček na dan .... in vendar kaka gospoda je bila to v primeri z bednimi trpini v uredništvu „Delavčevem* 1 Ali hočete se većega dokaza, da je gospoda res trdosrčna in da ue pozna usmiljenja s trpini}?
Mi pa se skesano zavijamo v .farško cunjo" in se zgražamo nad „gospodo", ki je bila v če* trtek zbrana v gostilni pri sv. JakoUn in ki ni hotela verjeti v odreševalno poslanstvo socijalno demokratskih vodij in je blaifemijo tirala tako daleč — to bi bili kmalo pozabili povedati — da je govorila o Kristanu in Camberju, da sta adju tanta Hortisa in Manronerjal
Tema je, tema daleč na okrog, te pred uredništvom „Delavca" brli osamljena — leičerbica „prosvete" in „svobode".
„Hrvatska domovina" o profesorju Jagiću. Ta list je prijavil v svoji številki od dne 17. decembra t. 1. nastopno vest:
„Čitamo v .Crveni Hrvatski": „Mi po-milujemo prof. Vatroslava Jagida, kakor vse one filologe, ki so na Dunaja svirali na filologijo, kakor so jim ukazovali iu so s tem napravili veliko škode tudi našemu narodu. Jagič je sedaj na mestu Mi* klossicha. Kakorleu je bil učitelj, tak je tudi učenec.	*
Nemški zgodovinar Moin&en je nazval Slovane barbare, in pozival je Nemce, naj vztrajajo v ob-•trukciji in naj npotrebijo batine. Ilomsenova batina je prišla na glas v slovanskem svetu. Nemci •o ga tndi slušali pošteno: ako niso rabili gorjač pa so rabili pesti, nože in tintnike. Ali so jim Slovani krivi, da so izišli Iz te borbe polni modrih lis?
Te dni je hutel slučaj, da je Momsen slavil
svo) 80.ti rojstni daa. Nemci so porabili to za politički, protislovauski pojav. Dunajsko vseučilišče — čegar profesorski zbor je malo dnii poprej izdal najbrezobzirueji protest proti pravicam slovanskih jezikov — je priredilo veliko ovacijo Momnsenu. In udeležil se je iste tudi — dr. Vatrosiav Jagid I Poreče »e morda: Mom msen je učenjak na svetovnem glasu. Utegne biti tako, da-si zgodovinar, ki narodnemu pravu; predpostavlja gorjačo, ne more biti ni vesten ni nepristauski; a po tem ni več slanost, kar piše, in naj je eno le tako učeno. Saj Nemci tudi niso slavili Momsena k a- i kor učenjaka, ampak le kakor Mainm sens, k i ! j I h j e [ii a h u j a k a I na Slovane. Česa jo ! je imel opraviti tam jeden Jagič ?	J
Jagid je bil v Berolinu, on utegne poznati ! Uominsena, ker sta bila tovariša in morda tudi prijatelja. Dopuščamo v*e to, ali to ga ne opravičuje — najmanje v tem času — da 9e je pridružil tema nemškemu slavja. Ne vemo tega, da-li je Jagič še Slovan, ali rodom je Hrvat, torej bi moral biti to. Mommsen je imenoval vse Slovane barbare, torej tudi Jagida. Ja*irf poje torej hvalo človeku, ki ga je imenoval barbara.
Iste dni je bil na Dunaju tudi agrarni shod. Nemci so izjavili, da se ne udeleže tega shoda, ker mu je člsuoa tudi Abrahamovlč, predsednik parlamenta. Abrahamovi* ni psoval Nemcev, niti jih ni grdil, samo tega jim nt dopustil, da bi silo iu nasiljem tlačili slovauske pravice; Čuval je ogled parlamenta iu bil je zato izpostavljen navalom. A Nemci vendar nočejo tja, kjer bi bil on, in tudi ne na shod agrar cev.
Jagid pa je šel tja in je slavil Mommsena kakor kak Schiinerer ali Wolf.
♦Sedaj pa naj presodi hrvatski narod, kako mu je mislili o filologu Ja?idu, o njegovih slavo-spevih „bosanskemu* jeziku in o podvali, s katero je.v svoje« „Archivu" molčć udaril po hrvatskih narodnih pesmih. Dr. Vatrodav Jagič je postal politikom, a kakovim, tova on. Vsakako je dobro, da ga spozna hrvatski narod, da mu ne bi prihajal razuietat se svojo filologlško avtoriteto.
Vatvoslav Jagid ua Dunaju, Ivan .Tag'd v Budimpešti in v Zagrebu. Pi vi ja filolog, drugi je ekonom. Lihko dasta roko jeden drugemu.
Poročilo o koncertu ženske podružnice priobčimo prihodnjič, ker pričakujemo le nekaterih podatkov.
Plesni odsek .bralnega društva" pri av. Ivanu naznanja, da se je radi smrti gosp, Gaspešiča odložil za jutri napovedani plesui venček. Isti se bode vršil dne 16. t. m.
Pevsko društvo „Skala" v sv. Krilu priredi jutri, v nedeljo dee 9. januvarja veselico s plesom v prostorih g. Frana Košute št. 24. Program je zelo obsežen in velezanimiv. Ustopniua na ves 1 oo 30 nč. za osebo; k plesu gospodje 80 nč., g.čne 20 nč. Sedeži po 10 nč. za osebo. Začetek točno ob 5. uri pop. Veselica se bode vršila ob vsakem vremenu. Preplačilom se ne stavijo meje. Čisti dobiček je namenjen v prospeh društva. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. A tudi „Edinost" poživlja najiskreneje na obiluo udeležbo. R?doljubje Križki ho rei vredni vse podpore. Uprav obču io vanja vredno je, kako vztrajno in neumorno si prizadevajo sedaj v sv. Križu, da bi popolnili, kar se je zamudilo v prejšnjih časih. Nadejamo se torej, da bode jutri zastopan v sv. Križu ve* VI. okraj. Pa tudi Iz Nabrežine, druzih krajev okolice in iz mesta želimo primarne udeležbe.
Za cerkvico av. Cirilu in Metoda, ki se zida v Padričn v proslavo ;ubileja cestrjevega, so darovali nadalje:
V Gropadi: — Miha Kale, Krčmarica, Blaž Milkovič, Josip Milkovič, Štefan Gergič, .Tust Ger-gič, Matija Kale, Gašpar Križmančič, Jakob Ger-gič, Jernej Grgič, Ivan Čevljar, Ivan Pečar, Aut u Kale, Štefan Gojča, Luka Mužios, Luka Gorgič in Franc Milkovič po 50 novč.; Anton Brze, Mijek Brze, Anton Kale po 40 nvč.; Matija Matija in Ivan Gergič po 35 nvč.; Kristjan Kale. Jernej Gojča, Ivan Marija Pečar iu .Tust Milkovič p» 90 nvč.; Blaž Kale, Valentin Križmančič, Anton Križmančič, Miha Kale, Lovrenc Kale, Ivan Muftina, Jakob Verše, Matija Guja, Kristjan Pečar in Polskl I čuvaj po 20 nvč. ; Andrej Gojča in Štefan Milkovič po 25 nvč.; Ivan MdkoviČ, Muzukontor in Jožef ! Križmančič po 15 nvč.; Jožel Lih, Jernej Verše in Marjaua po 10 nvč. ia Anton Gergič 9 nvč
Veršič M., Viduo M., Milkovič, Veršič Andrej in Grgič Miha po 30 nvč.; Križmančič M. in Križmančič Šlefau in Pečar J. po 50 nvč.; Stojkovič M. 20 nvč. -— Anton Dreher 10 gld,; Josip pl. Burgstal ler 10 gld.; C. Scuglievich 5 gld.; Iv. Rendič 1 gld.: Živic 2 gld. ; I. M. 2 gld.; Franc Dollenz » gld.; dr. Mat. Pretuer 2 gld.; Fran Abram 2 gld.; dr. Pertot 2 gld.; M. A. Tepuoseu 1 gld.; Machne 5 gld.; Svetko Martelauc 5 gld.; N. N. 49 2 gld.; Andrej Pertot 2 gld. ; N. N. 274 2 gld.; „Obrtn<jsko društvo" Barkovlje 5 gld.; N. N. 1 gld. 50 nvč.; Josip Pertot 2 gld.; Vatovec Ivau Marij* 5 gld.
Skupaj 87 gld. P4 nvč. Prej izkazani darovi znašajo 196 „ 52 „
Do sedaj je torej nabrauih skupno 284 gld. 16 uvc.
Ii Škednja nam pišejo: Dne 19. decembra m. I. je imela čitalnici v Škeduji svoj redni občni zbor. Vlado je zastopal g. dr. Slejko. Zborovalo ae je po že objavljenem vspoiedu. Na zboru se je izrekla javna zahvala vaeui dobrotnikom iu vsem ouim, ki so na kateri si bodi način prijateljski podpirali čilo novo čitalnico. V uovi odbor so bili Izvoljeni: predsednikom; Lovro Flegojp. d. Lazar; podpredsednikom : Ivan Godina p. d. Kuli, tajnikom: Andrej Ziuk; blagajnikom: Ivau Flego p. d. Mezo. knjižničarjem : Cezar Kaiiž; odbornikoma: Jožef Saucin p. d. Kobal, Frančišek Sanci n p. d. Kobal. Namestnikoma: J. Suuvn p. d. Pirla, J. Saucin p. d. Kralj. Pregledovalcema rašunov : Ivan Godina p. d. Kudrič Luka Flego p. d. Dražen. Po zborovanju je bila krasna zabava. Pelo je pevsko društvo „Velesila* iu udiral je tamburaški zbor Čitalnice.
Kako hujsknjol Zuano je, kako brezvestno in petfiJuo je nemško časopisje, ko gre za to, da hujnkajo nemški narod proti Slovanom. Zlasti ob sedaujih homatijah na Češkem so izvrševali to, v pravem pomenu besede, črno umetnost. Nobeno sredstvo ni preguusno temu novinstvu. Med drugim so tudi razširjali vest, da se je posl. dr. Gregr izjavil nekemu nemškemu poslancu, dež. Inega DtarŠ.tla namestniku Lippertu, da umore posl. Wolf*, »ko stopi v deželni zbor. Ta vest je še bolj zanetila sovraživa Ne»ce«r. Sedaj pa izjav-
ljata Gregr in Lippeit, d« Gregi bi nikdar izusti one besede. „Prager Abendblatt" pravi, da a« j« nemška javnost varala na nečuven način.
Stekel pes. Včeraj je stekel pes ugriznil lakaj 27 oseb. Najprvo je ugriznil nekega kletnega učenca iz Grete in s cer okolu polu Ine v ulici Belvedeae. Potem je prišel v mesto. Dolgo se ni posrečilo da bi ga ulovili. Neki stražar je poskusil, da bi ga usekal s sabljo, ali pes se je itogail in bil je zopet svobode«. Še le drugemu stražarju Andreju Sita *e je posrečilo na velikem trga usekati psa se sabljo po hrbtn. Pes se je obrnil potem proti stražarju. Stražar pa je usekal psa naglo v drugič, tako, da je obležal. Zdravniki ao preiskali psa in so potrdili, da je pes stekel. Glava psa pošlje se na Duoaj za analiranje možgan. Čuje se da je magistrat pripravljen plačati pot na Dunaj vsem onim, ki so bili ngriznjeni, in ki ne
I morejo tega storiti ua lastne troike. Mi ne moremo drugega, nego da opozarjamo na silaojodgovornost, ki jo nosijo vsi oui, ki imaje pse v svoji hiši, in da svarimo k skrajni previdnosti ;vse občinstvo. Kajti nesreča je grozna, ki jo provsročajo otekle živali.
Tudi v cerkvi nI varno pred zllkovol Med tem,
ko je Ivana Cescutti predvčerajšnjem pobožno molila v cerkvi pri kapucinib, odnesel jej je nepoznani dober prijatelj mošnjiček z 135 gold. Ta pafi ai prišel v cerkev radi molitve.
Napaden je bil vojok na streli pri vojalkl
bolnišnici v Budapešti. Ko bi se bila Imela menjati straža, uašli so vojaka mrtvega v krvi. Sodi se, da se je moral Vojak hudo braniti in da je bil napaden zavratno io ni mogel radi tega rabiti puške. Ranjen je moral biti tudi ieden napsdaleev, ker se je našlo krvavi sled ? snegu ie dale« od prostora napada. Najbrže so bili napadalci kmetje I iz okolice.
| Iz pred sodišča. V petek se je vrllla ua
tukajšnjem deželnem sodišču razprava proti Irenu Bizin iz Sv. Križa. Zttožba se glasi:
Dne 22. septembra v jutro srečal je poljski čuvaj Josip Bogateč na stezi Josipa Bisln, ki je nosil košarico grozdja. Čuvaj je vstavil Bisins.Jda ga upraša, od kod je grozdje; na kar je sačol i Bizin kričati in siliti v Bogstca. Ko mu je poslednji hotel odvzeti košarico, isvlekel je Bisla aol rekši mu razljnten: Ako ne idei pre\ te vrelem. — Valed tega ustrašil se je Bogateč tsko, da ga je izpustil." Bogateč pa je izjavil, da nI res, da je -se laž, ter da ga hoče Čuvaj le uničiti. I Rekel je nadalje:
•	Šel sem domov s košarico grozdja. Bogateč ki ima smiraj nekaj z menoj, mi jo pritekel sa-
I zrši me, nasproti, ter me uprašal na nač n kakor kakega hudodelca: „Kje si ukradel to grosdje?" | — Tako vprašanje me je raztogotilo. Jas nisem i njega niti ražtlil, uiti nisem iavlekel nota. Jas I sem mu samo odgovoril: Grozdje je moje in če t hočete ga nesem k vaškemu načeluiku; videli bo-i demo, da Ii se kdo priglasi radi tatvine. Na to sam odšel. Ou (Bogateč) tudi nima prit ki bi me 1 bile videle izvleči nož. Jaz pa imam priče, ki no I ga slišale reči: Krivo piiseči, to ni nič, — v živ-! ljenju se napravi pokoro. Na predlog ssgovorsika | gosp. Dr. Rjoar-a uaj se aaslišajo priče temu, oe je ra/piava odložila.
Cigan pred sodlićen V noči med 29. iu 30 uovembrom 1897. je cigan Josip K ar is s Katinare, v spremstvu malega dečku, ustavil na potn nekega poštnega uradnika rekši mu: „Daj mi denarja, drugače te ubijem". Napadeni si ni znal pomagati, ali /a srečo prikazal se je takoj stražnik. — Cigan je zbežal, stražnik za njim. Stražnik je ujel cigana. Deček pa je zginil. Že ujet je cigan udaril stražnika z vijoliuo po prsih. V petek sjutraj vršila se je razprava. Cigan je tajil vse; priznal je, da ima razven imena Karia tudi ime Mayer. Priče so potrdile zatožbo. Obsojen je bil na dve leti zapora.
Dovolj je Življenja, mislil si je 451etni Frnn
Bertossi, ko je popil strupa, da se uniči. V mukah
•	ga je našel ležati na cesti ueki stražnik predsiooči ' zvečer.
Istih misli je bil tudi neki 20letul Peter Boezio. Bil je že dlje časa bolan, a ni dovolil, da bi ga zdravili. Oba sta sedaj v bolnišnici.
! Grozen zločin vtlod bede. Jako priden iu obče priljubljen je bil Čeh imenom Boianek v
Topolovcn na Hrvatakee. Svojo družino j« ljubil močno. Radi nekega dolga a u je kila prodano xe»ljiSče. Da re$i bede ženo in svoj« tnale otroke, sklenil je, da umori troje ot.ok in sebe. Otroč:ea je poaoril med tem, ko mu j« /^na bila v cerkvi. Ženi v pomoč je pnstil starejo hčerko. On je pa sginil no v6 se kam ter ga Je niso našli. Nesrečne! je storil te dan po Božiču.
4lwio! je geslo podobi, katero vidimo prilepleno na vogaiih naših ulic, v izlnibah naših trgovcev, kot kras koledarjih in kot inserut v Časopisih, in tako da dobra misel občno pozornost nase vleče. Znana tvrdka Katlireiner naznanja svojo gladno kavo z to podobo, katere izvrstna izvrfitev dokazuje, kako visoko je vze dospela reklama, sploh pri Kathreinerjevili naznanilih, kateri se vže leta sem zmiraj bolj odlikujejo. Tudi ta podoba j«; gotovo od prvih umetnikov izvršena Mala stvarica na podobi je gotovo pri kaki domači svečanosti vidila, kako so oče kozarec z vinom vzdignili in z kakim hišnim prijateljem ali z domačinu »rčnili. „Živio !J To ji je v bistri glavici ostalo kot najvišji izraz veselja in srčne odkrite »danosti. In ker živahni otroci tako radi take vtise posnemajo, pozdravi tudi ona tako od šestrice prineseno kavo. Kava jj ta prjljubljena Kathrejnorjeva, katera tako prijetno diši in tako dobro tekne, in kateri se ima zahvaliti za tako močne nogice, okrogle rokce in polne cvetoče ličira. In ko hoče ravno polno čašico k ustain nest.j, pride ji na misel izraz največje zadovoljnosti in srčnega veselja in /.akliče .Živio !" svoji sestrici nasproti. Kako srečno je umetnik to izpeljal, ko male stvarica živahno čašico povzdigne in se starejši sestrici z ponosnim, pa vendar prijetnim smehljajom tej zahtevi uaa. Tudi ona pije, kakor cela družina gotove vže del j časa Kathreiner-Kneippovo sladno kavo, katera edina tuko izvntno združi tejtako zdravilne dobre lastnosti slada z navajenim prijetnim in priljubljenim oknsom prave bobove kave, Delj kakor se ta otročja skupina gleda, bolj se gledalcu dopade. boljše priporočitve za to tako vže splošno priljubljeno Kuthreinerjevo sla d no kavo, kakor je to en pravr umetnik v podobi storil, se gotovo ne moru hitro najti.
NaJnoveJAe vesti.
Trat 8. Danes je duapela v Tr*t t br/.uvla-koa soproga gospoda namestnika, giofica Marijaua Gk>e*a s družino vred. Nastanila se je v h<kelo „della Vlile«.
Budimpaita 8. Zbornica poslancov je vapre-jela v tretjem ditauju nagodbeni provizorij z Avstrijo in je nadaljevala potem razpravo o načrtu zakona, tičočem se uravnave pravnih lataer poljedelskih delavcev.
Podano.4)
Javljava a tem, da^i res, in da je le izmišljeno, kar ae govori v Barkovljab, da je g.čna Marija Gombač, učiteljica na ljudski doli v Barkovljab, grde ravnala o svojem času z našo hčerko Josipioo, ter da je smrt iste, nastopivda dne 14. augusta 1897, pripisati bolečinam, nastalim zaradi takega ravnanja.
Obialujeva, če ae hoče po poeoti naju obsoditi kakor namišljena izumitelja take la*.njive govorice, kakoršnje ne zasluži gori omenjena učiteljica.
Trst, 29. decembra 1897. f ran iftaka s. r.	Marija Šiuka e. r.
*) Za članke pod tem naslovom odgovara uredništvo )c toliko, kolikor mu postava veleva.
Anion Schuh
c. k. friioriranik dvorne žrebčarne v pokoja
si dovoljuje naznaniti, da je s 1. j anu varjeni jel vršiti tu svojo prakso in prosi slavno p. n. občinstvo, da bi se blagovolilo obračati do njega. Stanovanje:
Sv. Ivan, ulica S. Cilino št. 823.
V.V.%V«
'.V.V.V.
.v.v
Kolesarjem!
obrestuje tudi po novem letu u lo^e po S°,„ bre/ odhilka ve^a rentnega davka.
110-
Podpisani nazmuja, da ima v ulic S. • Lmzzaro il, 8 lastno mehanično delav e ^ nico v kateri popravlja kolesa, šivalne str..je
itd- P° nHjDiftjih cenah mi f\NTON. *
••••••••• •••••••••• ••••••
e e
Naznanilo!!
Podpisani naznanjam, ila imam lastno zalogo in delavnico različnega obuvala v hiši ljudske Šole nasproti cerkve sv. Petra po domaČe „pri Pepetu Kraševcu Postiezam z vso točnostjo in po najnižjih cenah.
Sprejemam in izvvrSujem vsako naročbo na drobno in na debelo. Udani
Josip Stantid.
Špiritu« minapim composilua
HIČ VEČ KAŠLJA
Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 ni.
ter s" dobiva jedino le v lekarni
Prazmarer Ai due Mori.)
TRST Piana graude — TRST. Paziti na pouarejM^j«.
Ženini in cenjene družine,
ki rabijo trdno pohištvo in tapecaiije, naj ne zamudijo ob-iakati zalogo
Viljelma Dalla Torre -
v ulici Cordailioli
(blizo trga S. Giovanni), Iger najdejo dobiček na vsem
ViaCunhlMlIŽ. M01E famŽTVO 00HES£ SatĆB VuCnrdaliiliZ.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani raxna8alee lista „Eitiuoal' ki ie zajedno URAR pripotoča se toplo p. n. občinstvu za poplavljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k C olja, vrat \r hiS« št. 8 via Solitari«
f
Tužnim srcem naznanjamo vaeui sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo nagega i skrenolj ubij enega sina, soproga,
očetu
JOSIPA GASPERČIČA
ftvgOVCR
j>0 dolgi in mučni bolezni, previđenoga s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 8 zjutraj v 42 letu njegove dobe k Sebi poklicati.
Truplo predragoga pokojnika se pokoplje v ponedeljek dne 10, t. in. ob 10 uri predpoludue s sv. mašo.
Dragi ranjki se priporoča v blag spomin in molitev. Sv. Ivan pri Trstu, dne 8. januvarija 1898.
Aua roj. Kocjan soproga.
Valentin in Marija Gasperčič
stariSi.
Marija, Zdravko, Josip in Antou
otroci.
Rodbina Kocjan.	Marija udova Marinsek, Ana udova Seles,
Justina in Rozina
sestre.
I
Tvgovlmka bnojavka In vaatl.
Bn&lapolta. Pšenico aajeaon 43 9 45 Pienioa sa »pomlad 1898—.— do —.— Ofei za spomlad 6.38—6.40 iMaa spomlad 8,75. 8.77 Koma* za maj-juni 18t»7, 6 34 6.36 Ptenlea nova od 78 kil. f. 13 05 -13.15 od 7» kilo 13'JO 18 25 od 80 kil f. 13.30-13 35., od 81. kil. f. 18.30 18*35, ed 88 kil. for. —.—	Jo6mou 5'80
proso 8-15- 8*45
Pienioa: ponudbe srednje, povpraševanje boljše. Prodaja 10000 m. st. 6—10 nč. ceneje Vreme : megla.
laVTt. Kava Bautoe gooil aturage za dec. 38.— •a april 38.50
Saaburt. Santo« food a v »rove bi december 31.50 ia maro 82,— ta maj 32.75 ca september 38 50 mirno.
ivai^mlra bovu i
Drtavai đolg v papirju a „ v srebru Ivotrljoka renta v alatu , s v kronab Kreditno akolje . . , London 10 Lat. . . . Napoleoni . . . . 20,mark
100 Italj. lir . . . ,
januvarja IN t 8
včeraj	danes
. . . 102 65	102.45
. . . 102.55	102.30
. . . 121 55	121 75
. . . 102 85	102.75
. . . S67.—	35S.40
. . . 120 -	120.— . . . M.63 9.63 11.75 11.75 . . 45.4 j 45.45
Srečke spomenika prinea Evgena
Glavni dobitek :
75.000 KRON.
ŽREBANJE
11. febru var j a
Sredice po SO nč.
priporočajo: Glmeppe BolafBo, Ales. tevl, Mandel It C., II Merourlo Trlestlno, Ig. Neumann, M. Nigrl«, Enr. Schlffmann. r
Rojaki! Spomnite me
družbe sv. Cirila in Metoda.
>
Filijalka vzajemno zavarovalne banke „S I a-v i j e" v Trstu
ifiče agentov
za Trst, okolico, Goriško in Istro. Ponudbe na gorenjo s referencami, ulica Stadion štev. 5, I nadstropje.
Paerhofer-j eva
lekarna „PRI ZLATEM DRŽAVNEM JABOLKU"
_Dunaju K., ■Intfaftraoom ifc ia.
J. Pserhoferjeve čistilne krogljiee
so davnoskušeno, lubkočistilno od več zdravnikov občinstvu priporočano domaće srednt.vo.
Te kroglice so iste, poznane pri občinstvu ie več desetletji pod imenom „J. Pserhoferjeve kriči stilne krogljiee" ter se izdelujejo pristno jedino v lekarni „Pri zlatem državnem jabolku", I)uniy I., SingerBtrasse št. 15.
Teh krogljic stane: jedna škatljloa a 15 krogljioami 21 nvč. jeden zavitek z 6 škatljloami I gld. 5 nvč. Ako se znesek predpluča, stane s pofitnino vred : 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 nvĆ. (Manje od jednega zavitka se ne pošilja,)
Prosimo, da se izrecno zahteva .J Pserhoferjeve fiistilne krogljiee"
in paziti je. da ima pokrov vsaki škatljici isti podpis J. Paerhofer v rudečlh pismenih, katerega je videti
na navodilu za
porabo.
Pserhoferjev balzam za ozebline, te^
sto poAlulne U5.
J. Pserhoferjev trpotčev sok, ^kffirlluvV. J. Pselhoferjev balsam za goltanec, i^l
pnštniue prosto t!Ti lič. Q*nll nui kolu- prvpatati, izbornu kru|iiluo srnlalvu za želo-OLUII-UTI đec in živce, 1 liter kolu-vinu ali eliksirja :l «1(1., pol lil ni 1 glil. (iu uve,, ČHtrt litru Kr. nvč.
J. Pserhoferjeva grenka tinktura za želodec
(pre.l imenovanu življonaka pstinca). Hulilo ru/elopljajoče ered-
tveui
U2 nć., 1 dneet 2 glJ.
J. Pserhoferjevo mastilo za rane, VZv'r" i. Pserhoferjeva tanokininska pomada "lup
lant lan, Jedna »kutijica 2 i^old.
Ranocelni obliž ^■AZffihl1™* ™ Universalna čistilna sol
■lube pvebuvt:, Jedeu omot 1 gld.
Ruzvfin imenovanih izdelkov so deloma v zalogi vse v avstrijskih listih napovedane tu- in inozemske farmaceu-tične specijalitete. Na zahtevanje poskrbuje se točno vsako v skladišču nahajajoče se blago po nizki ceni.
Razpošiljanja po pošti se vrše točno, a treba je denar doposlati naprej; veča naroČila tudi po poštnem povzetju Q0f Pri pošiljatvi denarja po postni nakaznlol stane porto veliko manj, kakor po povzetju.
Slovenci
in
Slovenke!
spominjajte se o vsaki priliki naše prekoristne družbe
sv. Cirila in Metoda
To Vam bodi geslo v gospodarskem življenju!
Fotografični aparati
bo tovarniških cenah. Dobiva se t drogeriji Artura Fužini, Stadion 512, telefon M9.
DApun in vse potrebićine za slikarje. Bobi vajo se v DaiVO drogeriji Ari ara Fazzini. Stadion 23, telefon 519.
Zdravilni predmeti
A rt tir a Fazzini, Stadion «2, telefon S19._
MoPCalo najbolj imenitna, dobiva se v drogeriji Ar-IVlaractla tura Fazzini, Stadion 22, telefon 519.
pristno dobiva se v drogeriji Artura Fazzini. Via
Tropinsko žganje,
Stadion 22, telefon 510
MnctsrHfl sadje, Mostarda, gorčično seme (zenf) bo-IVIU5l<irUd sanake slive, garantirane, kin» iki ćaj I vrste. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzini, Stadion 22, telefon 519.
23 sis
S1
B g 2 « -a «
51 -si
s * -F S i o > ©
S a^ E^ g#|>
g, g a 5C
2 » s orf-"ZZ
'5 as .2 5 - ® R * IS
4 s t : ' z
g ?
i *
5 :
r : s : s s k i ,
s r $

se ~
■J3 J4
JSS&fiS « fl!
Parfimerije,
izbirka, gobe. črnila Leonhardi. Dobivajo se v drogeriji Artura Fazzini, Stadion 22, telefon 519.
Plim pravi Jamajka, konjak in maraskin iz Zadra. Do-nUIII biva ge v drogeriji Artura Fazzini, Stadion 22, 'telefon 519.
C » i ?
" e * ?
2 ?
iS • »
s s
C
s 13
; d
t ^
C Ji «
. T —



Aite & Zadnik "
TRST Via Nusva m vtf-jjlu via S. Lazzaro TRST
priporočata 'uestu, okolic.
■ a^o:. .; » ovenskemu občinstvu v ia ta deželi bogato zalogo ma
nifakturue^j bLiga Dobiva se najnovejše 1'lago za >-ciko-zni)sko sezono, za moške, ženske n deco Božat izbor vsakovrstnega perila, st.fe. torštanja, fanele, volnenih in svilnatih rut najnovejše mode. Razne drobnarije c pke iu vezauia v ubilni meri. Dobivajo se tudi najnovejše stofe za moške obleke, haveloki, ovratniki in ovratnice. Za slovenska društva razni trakovi in stofe za zastave. Sprejemajo se narnenine za izvršitev moških oblek. Cene jako nizke. Uzorci na aantevanje takoj. Poši-Ijatev poštnine prosto.
Držeč se narodnega gesla: Svoji k svojim l ostajeva udana Aite Zadnik
štev it i. k ikor
Varnost proti irrazu in mokroti nudijo le moje svetovnoznano
plahte za častniške konje,
katere so pripoznane od ekonomov, posestnikov konj, oskrbnikov pose-trpežne. nepokončliive. torej kakor najbolje konjske plahte. Moje konjske plahte so jako volne ter se dajo rabiti tudi kak r gorke plahte za postelje. Plahte so velike so živimi bordurami ter 3tanejo : vrsta A. gld. 160, vrsta R gld. 2.— Plahte za izvoščeke-dubld z većbarvenimi bordurami. fina kvaliteta 2 metra dolge 1\, meter Široke gld, 3,50 komad. Razpošiljanje z garancijo proti povzetju.
Jediai naroči Ini kraj M. RUNDBAKIN Dunaj, II. Bezirk Grosse Pfargasse 25.
OOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi__
OOOCOOOOOGOCOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOG
Tiskarna Gutenbevg
flljalka o©». kralj. univerMitetne tiskarne „Atyrla"
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13
TOV AKNA ZA OBRTNE IN CON TO-KNJIGE
zistem „Patent Workmann Chicago" Raatvlrnl km v ođ — Knjl^oveiitvo.
priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjlg, Saldi-Conti, Fakture Debitorei, Creditoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale, Journalov, Prima-note, odpravnik, menjldnth časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vBeh pomožnih knjig, potem raztrirnoga (črtaneg« papirja, Conto-Corrent. svilenega papirja za kopiranje, listov Jz kavčeka za koplranjo. skledlo Iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, Via delle Acqne 6 — ARNOLDO COEN — Trst, Via delle Acqne B
oooo c cc c cccccccccoccccccccćććc^cooooock)oo666ći
ii>». j* » t* aK. j\ iftvi.ifk^
W> ti	i|f
opooo
>
M
i s e O
2
g
Ulica D- nota štev. 9.
Mehanična delavnica
ustanovljena leta 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje naj natančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. |i 5® Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
n S®
O
O 3
O ?
f
Ulica Donota štev. 9.
Zaloga pohištva
tvrdke Aleasandr o Levi Min* i i Trst, Via Riborgo, 21 in Plazza Vecehia it. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega iz- ! delka. Bogato skladišče ogledal in vsako vratnih slik. — Nu j sahtevanje ilustrovan cenik zastonj in frauko. Naročen) blago Btavlja se parnik, ali ua železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
kVwttvNi zraku SIMI.^^^^'
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
oriponano i»vrwtno, NMIim MaWi maMlo, a^iva m po M n«., 70 ia 1 gld. po v*ok lo-karaahv Zahtovo naj ho to
•ploino priljubljeno domače »redatvo
vodao le v originalnih tteklenioah a varstveno znamko Mtidr^* iz Richterjeve lekarne ter vune previdnostne samo stekleaioe ■ to varstveno iko kakor originala! izdelek.
Rfefcterfeva Mom pri zlatu Im i PragL
La^n.ii- kH<ist,rcii
i n os t *. ladai.
J& O'&&& & tJ& Ž/
C»*ni» Uudnlh Tiskar ^ <...vi Trstn.