Po*tninn o 1лЛа11п « gotovini. Leto LXII \ Ljubljani, v četilek 1. muicu 1954 Štev. 50 Genu 1 "50 Din Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi «1.6/111 VENEC Telefoni eredniiitva: dnevna slnžba 205« — močna 1994, 2994 in 305« Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček račun: Ljubljana št. 10.651) m 10.340 za inserate; Surajevo štv.7563 Zagreb Stv.3V.01l, Praga-Dunnj 24.74? Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299J Žena v javni službi Ob priliki pravkar pričete proračunske debate v našem parlamentu, je nekaj govornikov omenilo tudi jako pomembno, a nič manj delikatno vprašanje zaposlitve ženskih delovnih in uradniških inoči v državnih službah. Čutiti je, da zgledi tujine tudi na naših tleh dobivajo odmeva. Fašistična Nemčija in Italija sta namreč že lansko leto v tem oziru napravili splošno revizijo dosedanje prakse. Zakonodajalec v Rimu in v Berlinu se je postavil na stališče, da je postopoma, v nekaj letih treba kar moč popolnoma izločiti ženske delovne moči iz državne službe. Za tako odločne ukrepe po izjavah vodilnih politikov ni bila edino merodajna lo vedno večja nezaposlenost moških, zlasti mlajše generacije, ki radi svoji prisilne nedelavnosti predstavlja veliko socialno nevarnost za državo, ampak v veliki meri tudi želja nacionalnih režimov, da okrepe družinsko življenje in omogočijo iz splošno narodnih ozirov čim večje in čim lažje ustanavljanje družinskih edinic. Ne yemo prav, ali so bili prav istf nagibi merodajni tudi za naše parlamentarce, da so sprožili vprašanje o zaposlitvi žen v javnih službah, razumemo pa, da je zavladalo v skupščini splošno presenečenje, ko je govornik ugotovil, da je samo v državni službi zaposlenih nad 40.000 ženskih moči, to je skoraj petina vseh državnih uradnikov in na-stavljencev. Pri nadaljnji debati o tem predmetu skupščina zaenkrat sicer še ni ničesar konkretnega odločila, jc pa eden govornikov zelo umestno poudaril, da je pri obravnavanju tako perečega vprašanja treba previdno postopati, »da se ne napravi krivica tam, kjer se je hotela deliti pravica«. Tega pravilnega vodila se bo treba držati, kadar pride do konkretnih odločb v tako globoko v naše družabno življenje posegajo-čem problemu. Kajti, mislimo, da še vedno lahko postavimo trditev, da bi velika večina žensk, ki danes v javnih službah konkurirajo moškim kolegom, raje danes kot jutri posvetile svoje delo domačemu družinskemu življenju, ko bi bili za to podani zadostni družabni in gospodarski pogoji. Saj menda še vedno velja izrek, da je zdrava, naravna ženska vsak čas pripravljena zamenjati doktorski klobuk za mesto ob zibelki. Gotovo ne toliko večja ženska izobrazba zadnjih desetletij, kakor neugodne družabne in gospodarske razmere so povzročile, da se toliko deklet bori za neodvisno eksistenco v javnosti, ker si pač ne morejo — le redko nočejo — ustvariti lastnega domačega ognjišča. Še mnogo bolj bo mizerija pri veliki večini omožeuih žen vzrok, da se potegujejo za javne službe. Res, ne pri vseh, gotovo pa pri veliki večini! Težko, da ne bi zakonska žena, zlasti pa še mati čutila, kako njena služba v tovarni, v uradu ali kjerkoli izven doma po-, sredno ogroža temelje njenega srečnega zakonskega in družinskega življenja. Zaposlitev poročene žene izven doma predstavlja vedno neko kalamiteto. Kajti gospodinjstvo, zlasti pa še materinstvo nalaga tako vsestransko zaposlitev, da povžije popolnoma vso žensko delavnost. Prisiljena odsotnost žene in matere od družinskega ognjišča je vzrok nazadovanja rojstev in rastoče depopulacije, kjer pa so otroci, pa pomenja veliko oviro za njili pravilno in zdravo vzgojo. — Pristavimo še to, da predstavlja delo po tovarnah in pisarnah za dekleta in ženo često tudi veliko moralno nevarnost, ko so pogosto izpostavljene ogabnemu izsiljevanju in delovnim pogojem, ki kruto žalijo sleherno žensko dostojanstvo. Večina žensk bi torej gotovo ne protestirala, če bi namesto javnih služb kje drugje, predvsem v družinskem življenju, mogle najti primerno eksistenco. Toda zaenkrat, žal, takih razmer še ni. Treba jim je pa vendarle pripravljati vsaj temelj, kakor delajo tudi drugod in sicer na ta način, da se čim več moškim ustvari primerna eksistenca in s tem možnost ženitve, kar ima za posledico, da se prav toliko ženam in dekletom omogoči življenje v družini. V Nemčiji imajo v tem oziru prav iz zadnjega časa jako socialen zakon. Predvsem dobi moški, ki se poroči, primerno zvišano plačo, da more živili ludi ženo in pozneje otroke. Razen tega daje država posojilo do 1000 mark tistim dekletom, ki so v državni službi in stopajo v zakon. Ker po jHiroki žena izgubi svojo službo, pride mladima zakoncema posojilo, ki ga odplačujeta v nizkih obrokih, zelo prav, da si uredita za silo svoje gospodinjstvo iu da premagata začetne težave. Baje se je ta način zelo dobro obnesel. Moški imajo pogum, da se poročajo, istočasno pa se postopoma izločuje vedno več žensk iz državnih služb, katerih mesta zasedajo moški — ustanovitelji novih družin. Ako bi se tudi pri nas postavilo načelo, naj se omožena žena iz javne službe vrne domačemu ognjišču, bi bilo v vsakem oziru takšen ukrep pozdraviti, seveda le pod tem pogojem, če se je njihovim možem istočasno omogočila tolikšna plača, da more cela družina od tega stanu primerno živeti. Zal. da naš zakon o zaščiti delavcev iz leta 1922 zaenkrat še pogreša obvezne zahteve po družinskih plačah. To bi bila dva vidika, v okviru kateri Ii bi se ua uspešen in socialen način dalo tudi pri nas izločiti mnogo žensk iz javnega delovnega procesa. Na desettisoče prostih mest v javnih in državnih službah pa bi se dobilo, ako se reducirajo vse tiste ženske uslužbenke, katerih možje ali pa očetje zaslužijo toliko, da bi lahko dobro in celo udobno z družino vred živele tudi brez lastnih službenih dohodkov. S tem se nikomur ne bo godila krivica. Kajti časi so tako težki, da je morala velikanska večina ljudi globoko znižati svoj življenjski standard, zelo mnogi celo pod življenjski minimum. Družba, ki hoče veljati za urejeno, ne more in ne sme trpeti, da bi po nekaterih družinah dva, trije ali pet bilo zaposlenih z odličnimi plačami, največkrat radi svojih ugodnih rainilijarnih zvez in prn- Proliitalijanska ofenziva v Podonavju v Cehi in problem Avstrije Zanimiva izmenjava not med Prago, Parizom in Rimom, hi odkriva vso resnost položaja Praga, 28. febr. (Posebno poročilo »Slovencu«). Nenadna ofenziva italijanske diplomacije v Podonavju je v prvih dneh vzbudila v tukajšnjih političnih krogih začudenje in nerazpoloženje, ki pa sc sedaj, ko se obzorje polagoma čisti, že po-lega. Največ je k pomiritvi doprinesla nota, ki jo je poslala praški vladi in baje tudi v druge pre-stolice v vzhodni Evropi, francoska vlada. Novi francoski zunanji minister Barthou je v kratkih a jasnih besedah napisal v tej noti, »da se končna ureditev podonavskega vprašanja ne bo izvršila brez sodelovanja in brez odobritve francoske vlad e«. Te jasne im odločne besede so vplivale blagodejno in to tembolj, ker je znano, da je francosko zunanje miniiisitrstvo, ko ga je vodil še nezmožni prijatelj Stavijskega Paul-Boncour, še ne- I) r. B c u e š davno izjavilo dr. Benešu, ko se je nahajal v Parizu, da »vendar ne sme pričakovati od Francije, da bo vedno kot žandarm ščitila n j e° g o v o državo in da je najboljše, da on in njegovi zavezniki iščejo sporazuma z Italijo samo«. Tukaj ne obstoji nobeden dvom o tem, da jc bila tudi Francija presenečena po nenadnem navailu Italije na Avstrijo im da je novi zunamji minister Barthou takoj porabil priliko, da napravi črto črez iantastično politiko predhodnika Boncourja in z nova podčrta svojsko stališče irancoske vlade v avstrijskem vprašanju, stališče, ki podpira politiko Male zveze. Češko časopisje: »Nočemo varuštva Italije nad Avstrijo l" Tukajšnje časopisje je zelo jasno odgovorilo na italijansko ofenzivo, Poikirad.nc »L i d o v e N o v i n y« so se izrazile, da je sedaj Mussolini »postavil češkoslovaško državo pred izbiro: ali združitev Avstrije z Nemčijo, ali pa neodvisnost Avstrije pod italijanskim varuštvom. Češkoslovaška republika nasprotuje enemu in drugemu in Italija bo morala položiti svoje karte na mizo ter jasuo povedati, če želi urejevati Podonavje brez nas ali proti nam.« Čehom je vseeno, »kakšna vlada obstoja v Avstriji, samo tega bi ne dopustila, da bi ta vlada bila kakšna smešna igračka v rokah katerekoli velesile«. »B o h e m i a«, k,i jc glasilo češke veleindiistrije, trdi, »da hoče Italija oživiti pristanišče v Trstu, ki ej z Reko vred popolnoma umrlo in da skuša za to omamiti Avstrijo s svojim iašizmom. Suvich sam je poslanec Trsta in bi bil ponosen, če bi njegovo pristaniško mesto vstalo od mrtvih, četudi bi vsa Evropa bila v plamenih«. Tudi poluradna »P r a g e r P r e s s c« je ugotovila »gotove načrte, ki jih goji Italija, da ustvari neke vrste »P r o t i - M a i o zvezo«, a da bo naletela na nepremostljive ovire, ker druge države ne bodo pripustile, da se reši Avstrija iz rok Nemčije, samo da pade popolnoma v nedrije Italije«. tekcij, dokler je ob strani ija tisoče družin brc/, vsakega dohodka. Tembolj so vse obsodbe vredne tiste antisocialne in anacional-iio osebe, ki vlečejo po več plač iz javnih sredstev, večkrat celo poleg pokojnine in drugih dohodkov. Ako bo tukaj hotelu javna oblast vmes poseči, bo takoj mestu za tisoče mladih intelektualcev, ki nestrpno in v skrajni bedi čakajo zaposlitve. Kadar pridejo nad narod časi tako splošnega pomanjkanja, kot ga sedaj mi preživljamo, ni več socialno pravično, ako imajo nekateri veliko in pre več, vsi drugi pa nič. V naši javnosti se že nekn.i časa vodi anketa pod mnogo obetajočim naslovom: kani z žensko mladino? Želeti bi bilo, da bi to iskanje, porojeno iz stiske časa, čini bolj usmerilo ženstvo k poklicem, ki res odgovar jajo njeni ženski narav i in \ katerih se more tudi kot žena izživljati. Tako žena ne bo več posnemovalka in konkurentinja moškega v njegovem poklicu, ampak bn z vesel eni in uspehom z njim sodelovalo in njcuiivn ' do na svojem področju do[xiltijcvnla. drin. Svarila Prage: Mhati bomo morali drugih zaveznikov..." V tem smislu je češkoslovaška vlada, kot poročajo v informiranih političnih krogih Prage, obvestila Francijo. Če so informacije Vašega dopisnika ločne, je praška vlada naglasila v tej svoji noti, da načelno ni nasprotna temu, da bi se druga drugi približali Avstrija in Madjarska sami, brez vmešavanja Italije, ker bi to nikakor ne škodovalo interesom Male zveze, nikakor pa ne more biti govora o kakšnem italijanskem protektoratu. Češkoslovaška nota pa naglaša nadalje, da bi delne zmage narodnih socialistov v Avstriji, ki pa bi nikakor ne smela povzročiti Anschlussa smatrali za manjše zlo kot pa utrditev italijanskega vpliva na Dunaju in v Budimpešti. Kot tretja točka navedene note češkoslovaške vlade sc omenja tudi opomba, da bi v primeru nadaljnjega prodiranja Italije v Podonavje nastal za češkoslovaško podoben slučaj, kot je bil v Poljski, ko se je zaradi neodločnosti francoske politike morala poljska vlada odločiti, da sama na svoj račun poravna vse spore z Nemčijo, češ, da se Češkoslovaška in Mala zveza nista borili proti združitvi Avstrije z Nemčije zato, da bi avstrijska republika sedaj padla pod italijansko nadoblast. Tukaj so torej mnenja, da bodo prihodnji tedni prinesli polno jasnost. Italijanske ofenzive v Po- donavje Češkoslovaška in njene zavcznicc nc bodo tolerirale in če jili pri tem Francija nc bo podpirala, bodo morale iskali drugih zaveznikov in izbrali manjše zlo. Nikdo nima vzrokov za to, da bi pomagal Italiji proli Nemčiji v reševanju Avstrije. Nasprotno. Francija opominja Italijo Vaš dopisnik je tudi izvedel, da je Francoska vlada takoj po spremenili pojasnil, ki jiih jc sprejela iz Prage in iz prestol ic Male zveze, ostro nastopila tudi v Rimu, kjer je izjavila, da jc Boncour odobril samo tisti načrt Italije glede Podonavja, ki ga je predložil v Ženevi, a da ne more sprejeti politike, ki bi šla preko tam začrtanih meja. Di-plomatično ravnovesje v Podonavju je vsled italijanskega sunka proti Dunaju ogroženo in Fran cija ni več voljn,i prepustiti Podonavja svobodnemu urejevanju itaii,anske vlade, marveč bo treba iskati popolnoma novih osnov za podonavski sporazum, ker prvih Italija ni spoštovala. Nastop Male zveze, kajti po ustavi Male zve-! ze, je zunanja politika vseh treh zaveznic spora-' zum.no ista in velja za vse, ki je bil miren a ener-1 gičen, je učinkoval zelo dobro in je razčistil ozračje. Izzval je močno reakcijo v Franciji, ohladil j glave na Dunaju in v Pesti ter zmeded štrene v Rimu. Ni pa izključeno, da bo Mala zveza še ! vedno vztrajala na tem. da glede Avstrije zavzame stališče »manjšega zla«. Glavoboli italijanske politike „Slepa politika nezrelih o 11 „aiertkoli drugi dlv.iiv i. Italija ne želi nič drugega, kakor da v interesu Madjarske in Avstrijo in sploh evropskega miru čimpreje pacificira srednjo livropo. Ni dvoma, da bo gospodarsko sodelovanje mod Madjarsko, Italijo in Avstrijo imelo tudi zunanjepolitične posledice, toda tc posledice bodo samo v korist evropske mirovne politike, zaradi česar tudi nihče ne inore temu ugovarjati. Za Italijo je avstrijska neodvisnost tako glede odnosov z Nemčijo, kakor ludi v odnosu s Francijo in Madjarsko, rešeno vprašanje. Po mnenju Italije ima Avstrija kot neodvisna država pravico, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi delil na zboljšanju svojega ekonomskega položaja in na okrepitvi gospodarskih zvez s sosednimi državami. predvsem Italijo in Madjarsko. Italijanska vlada ho podpirala Avstrijo v tej njeni akciji tako dolgo, dokler ne ho dosegla cilja in se pri tem no ho n i t i najmanj brigala, kaj mislita o tem Pariz in Berlin, katerih stališči sta v tem trenutku, čeprav !o izgleda precej nenavadno, do gotove moje islo-i vetni. » Slrao 2 >аш\клке<, dne l. marca ИШ. Stev. 50. Zanimiva seja v nar. skupščini Odločen nastop ministra na razpoloženju Andre Staniča radi oddajanja železniških zgradb inozemskim tvrdkam Belgrad, 28. febr. m. Na snočnjd seji narodne skupščine, ki je trajala od pod 10 do polnoči, so govorili: Milan Živanovič, Milutin Jevtič, dr. Vido-vič, in Mihavlo Jevtič, ki so vsi kritizirali proračun, pa izjavili, da bodo zanj glasovali. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 8 zjutraj. Prvi je govorili Koeta Aleksič, potem Ferdo Šega, Ignac Šteianovič, Šalih Baljič in Milovan Lazarevič. ki bodo tudi glasovali za proračun so ga pa istotako kritizirali. Govor Andre Staniča Na-lo je dobil besedo bivši minister in narodni poslanec And.ro Stanič, ki se v svojem dvcur-nem skrbno sestavljenem govoru bavi z vprašanjem pogodb, ki jih je sklenil sedanji prometni minister, ki načeluje temu resoru nepretrgoma od 6. aivgueta 1922, z rajnimi inozemskimi tvrdka mi radi gradnje železniških prog v naši državi. Govornik takoj v uvodu naglaša, da so te pogodbe velikega pomena tudi v finančnem in političnem ozi-»ii, ker se z njimi angažira naša država, da v teku 12 ldt izplača tem inozemskim tvrdkam nad 2 milijardi 100 milijonov Din. Obžaluje, da v teh vprašanjih ni mogel že preje govoriti, ker bi se bile te pogodbe sicer lahko preprečile. Na žalost ni imel na razpolago potrebnih podatkov. Pravilna rešitev tega vprašanja bo v tem, da se te pogodbe prometnega ministrstva z raznimi inozemskimi tvrdkami lakoj razveljavijo. Zatem se obširno bavi z raznimi pogodbami, ki jih je sklenil prometni minister z rajnimi inozemskimi tv-rdkamii za gradmjo železniških prog. Izjavlja, da s-o vse sklenjene na škodo države in nadaljuje: »Zaradi tega moram postaviti vprašanje: K otok o bi stalo državo, če bi dela izvršili z domačimi podjetji in kakšno tkodo trpi dria-va, da so se dela oddala inozeci-cem?« Tu navaija Stanič, da je oddelek za želez-rtUke kredite izdelal proračun, po katerih bi grad-mra železnic z domačimi tvrdkami stala samo 1.023,000.000 Din. Če semkaj šc prištejemo in primerjamo cene materijala in delovno moč pri nas, Ni bila razlika v oddaiji dola inozemcem in domačinom še ogromnega. Zaradi del. od katerih ima država samo škodo, ee bo kriza še povečala. Če bi vsa la dela izvrševali naši domači podjetniki — fe trdil Slaniič —, bi si država prihranila 800 miliroinov dinarjev, za kolikor je sedaj oškodovana. Od tega pa bi imeli korist naši obrtniki, delavci, industrija ter državne financc. »Te pogodbe,? je nadaljeval govornik,_ >so poleg materijalne škode prizadejale naši državi ludi veliko škodo na ugledu, kajti človek ima vtis, da so bile te pogodbe predložene samo v podpis in da ni bilo druge strani, ki bi v interesu države preprečila sklenitev takih pogodb. S temi pogodbami pa se je kršila tudi ustava. Zakaj so bile sklenjen« •e pogodbe? Na to vprašanje ni niti naši javnosti, nili narodnemu predstavništvu dal prometni minister nobenega odgovora in pojasnila. Sklepanje lakih pogodb in na tak način je treba najostrejše obsojati. V tem pogledu je sedaj potrebna akcija narodnega predstavništva in vlade. Na lak način se bo omogočilo, da se nc pojavlja več tak slučaj, ki prinaša državi moralno in materijalno škodo. Z ozirom na to, da je bila država oškodovana za ogromne vsote, mora sedanji prometni minister nemudoma Izvajati konsekvence. (Burno odobravanje v skupščini in ploskanje.) Da je prišlo do lakih pogodb, so omogočile tri stvari: 1. Prometni minister Radivojevič ni bil žal kos svoji dolžnosti, zaradi česar mora takoj podati ostavko. (Burno odobravanje v skupščini.) 2. Ker nimamo potrebne objektivne in javno kritike. Ti slučaji dovolj jasno pričajo, kako- nam je laka krilika potrebna. 3. Slučaj se je nadalje zgodil lahko samo zaradi tega, ker imajo čluni finančnega odbora slepo zaupanje v delo vlade.« Govor bivšega prometnega ministra Staniča je vsa dvorana poslušala v popolni tišini. Njegova izvajanja so napravila na vse navzočne najgloblji vtis. Ko je Stanič končal svoj govor, je vsa dvorana burno ploskala in odobravala govornikova izvajanja. Izjava g. min. predsednika Ko ee je nemir polegel, je lakoj pričel govorili predsednik vlade Nikola Uzunovič, ki je dobesedno izjavil sledeče: »Vem, gospodje, da narodna skupščina ni pričakovala, da se bo po govoru našega uglednega tovariša Slanica javil k besedi predsednik vlade. (Tako je!) Gospodje, gospod Stanič nam je s preglednostjo, s katero razpolaga samo izobražen in objektiven strokovnjak, orisal zadevo, ki jo brez dvomu velikega pomena za narodno interese in ki jo bo narodno predstavništvo brez dvoma z največjim zanimanjem zasledovalo. Iz njegovega govora smo mi kot nestrokovnjaki lahko posneli vse, kar nam nalaga dolžnost in nani tudi daje pravico, da se v stvar poglobimo in na drugi strani, da zahtevamo sodbo o tej zadevi tudi z drugih strani. (Odobravanje.) Ker pa je prometni minister trenutno zadržan in ne prisostvuje tej razpravi, bo lahko odgovoril v speeijalni debati, ki jo bolj pri- | kladna za proučevanje strokovnih razprav. Naša dolžnost je, dn počakamo na odgovor pristojnega resornega ministra ler da poleni zavzamemo svoje | stališče. (Burno odobravanje ln ploskanje.) Za ministrskim predsednikom so govoril ; Mirko Došen, Albin Koinan in Todor Komič. Ki j bodo vsi glasovali za proračun. S tem je bila dopoldanska seja zaključena. Popoldanska seja so je nadaljevala ob ■ " vi je govoril Cerar, nato Uroš Nedeljkovit, Josip An-tonovič iu Milivoj Perič, ki bodo tudi vsi glasovali za proračun. Nato jc dobil besedo dr. Stane K&pe, ' • e ostro napadel Zvezo bojevnikov, nakar je nastala huda debata med njim in poslanccm Pavlicem. Seja še traja. Tisti, ki vodijo novo Nemčijo Hitler G o r i n g G b b b e 1 e Figaro: „Napravite z železno roko redi" Daudet dolži še osebe umora Princeja Burni dnevi v Francijipaudet dolii na»°d,ične» Pariz, 28. lebr. Francoske javnosti se pnlašra j Medaljo večje razburjenje zaradi umora sodnika j l'rineeja. Trdi se. da ee na policijo oziroma na I ol.lasti vrši velik podtalen prilit-k, da hi se preiskava glede tega zlociua potlačila. Framasonsko-socialistično čoko ilulže, da si izmišlja vedno nove verzije o umoru, nieil katerimi je najnovejša ta, da so ga odstranili rojalisti, ki da so s tem hoteli zakriti svojo lastno sokrivdo pri škandalu Sta-vijskega. Nasproti temu sloji, da dozdaj šc noben flan desnice ili znan, ki hi bil prejel kakšno podkupnino od Stavijskega. par pa cela vrsta ministrov in poslancev levice. Tudi je značilno, da so Princeja našli mrtvega samo en dan preje, preden hi bil ntoral izpovedati pred parlamentarno komisijo o sokrivdi bivšega ministrskega predsednika Chautompsa in njegovega svaka, glavnega državnega tožilca republike, Pressarda, v aferi Stavijskega. Javnost je hudo razburjena ludi zaradi tega. ker Prensard. kateremu je bil imenovan naslednik te pred tedni, svojih poslov do danes ni hotel predali. Šele 27. t. m. je izredni ministrski svet ptid predsedstvom samega predsednika republike I,e-hruna sklenil, da mora Pressard svoje posle predati. Justični minister Cheron je predlagal, da se Pressard sploh odpusti iz službe, druci so pa celo nahtevali, da se aretira. Toda lierriot je v zelo živahni debati dosegel, da se Pressard nc odpusti, ampak imenuje na drugo inesto, ker bi se sicer okrepil neutemeljeni sum množice, da je nn v zvezi i umorom Princeja. Javnost je zdaj še hnjše razburil znani ninnar-histični vodja I^eon Daudet, ki je objavil v »Artinn Franfaisec s svojim podpisnin članek, v katerem naravnost obdolžuje bivšega ministrskega predsednika Chautempsa in glavnega tožilca republike Pressarda, da sta ona naročila umor Princeja ter Na Daljnem vzhodu ju poživlja, naj ga tožita. Tudi drugi desničarski listi ho ž« obtožili tega čina druge vodivue može radikaliioMH-ialistične stranke, dozdaj pa šc nihče od njih ni tožil, kar seveda okrepljujc vso mogoče sume in govorice. Ti listi tudi ponavljajo trditev, da jc večina denarja Stavijskega šlo za volivni fond bivše vladajoče stranke. »Figaro« se sprašuje, ali še obstoja v Franciji vlada in vladna avtoriteta in poživlja g. Doumerguea, naj nc ima nobenih ozirov in nuj se nc mlaja nobenim pritiskom in grožnjam, ampak naj napravi z železno roko red, ker na njegovi strani je vsa poštena Francija Ce ne, bo govorilo ljudstvo! —-tako zaključuje »FigariK. Senzacionalne izjave Tudi Chiappe ni nedolžen? Pariz, 28. febr. c. Danes je začela poslovati parlamentarna anketna komisija v Stavijskijevi aferi. Ze pri prvem zaslišanju je prišlo do senzacionalnega odkritja. S francoske rivijero so jo vrnil bivši pariški policijski prefekt Chiappe iu bil kot prvi zaslišan. 1'ri tem zaslišanju se je ugotovilo, da je bil Chiappe intimen prijatelj Stavijskega in da sta večkrat skupaj večerjala. Pri eni izmed teli večorij je Stavijskega spoznal ludi bivši poslanec in bavonnski župan Garat. V navzočnosti Chinppe.ja je Stavijskij prosil Garala, da posreduje pri oblasteh v tem smislu, da bo na Korziki izvoljen za poslanca C'hiappejev zel. Za njim je bil zaslišan bivši finančni minister Bonnct. Očitalo se mu je, da je v Stresi večkrat sedel skupaj s Stavijskiui. Bonnet pa je sedaj odgovoril takole: >N'a mednarodni gospodarski konferenci v Stresi je bilo več kot 00 banketov in je prav mogoče, da je pri eni izmed teh mir, pri katerih sem jaz sedel, sedel včasih tudi kak Slaviskij.« (Smeh.) « Pred kronanjem mandzurshega cesarja Pu Yuja nezadovoljna Mukdcn, 28. februarja, p. V Mukdenu in Sin-kiigu, glavnem mestu nove mandžurske države se vrše zadnje priprave za slovesnb kronanje man-džurskega cesarja Pu Yija. Mesta so v zastavah. V Sinking je prispela velika deputacija japonske vojske in mornarice, da prisostvuje svečanostim. Danes je Pu Yi prenehal s poslom in meditacijami ter je preživel večer v templju. Novi cesar nosi naslov Kangteh, kar pomeni »Mir in čednost«, tako se lo imenovala tudi njegova doba. Jutrišnje svečanosti kronanja se začno najprej z banketom, nalo bo žrtvovanje bogovom in končno velika pa-r i da mandžurske vojske. Danes je Pu Yi sprejel v maršalskem kroju tuje novinarje. Da dokaže, kako hoče prekinili s starimi šegami in razvadami, so imele k temu sprejemu pristop tudi žene no-v inarjev. Japonski poslanik je danei vložil v Moskvi protestno noto glede obstreljevanja japonskih letal. Kakor znano, so dne 23. in 25. februarja japonska letala v bližini sovjetske meje zasledovala roparje, toda pri tem so se približala toliko meji, da so Kusi začeli nanje streljati, ker so mislili, da hočejo Japonci preleteli sovjetsko ozemlje. Da ie prepreči v bodoče tako obstreljevanje, zahteva japonska vlada, naj daio sovjetske oblasti naročila obmejnim četam, naj bodo bolj previdna pri takih dejanjih. Japonski listi menijo, da so Rusi nervozni, ker smatrajo kronanje Pu Yija za dogodek, naperjen proti interesom Rusije na Pacifiku. Osebne vesti Belgrad, 28. febr. m. Upokoijcni so; Jure Kozina, sodnik okrož. sodišča v Novem mestu; Alojzij Kangl, svetnik 4. pol. skup. 2. stop.; Kombcrt Guden, Alnzij Baša, Avguštin Ludvik, Franc Žc-niilja, Alojz Vchovc, svetniki 5. pol. skup. pri ljubljanskem žel. ravn.; Rudolf Jakel, poverjenik 6. pol. »kup., Jože Mohorko, višji kontrolor 6. pol. skup., Franc ftlažon, F!dvard Antosijevič, Viktor Turn, višji kontrolorji 6. pol. skup. pri ljubljanskem žel. ravn. Ostavka na državno službo ie sprejela od dr. Janeza Plečnika, člana ban. zdravsive-nega sveta v Ljubljani. Na njegovo mesto jc postavljen dr. Alija Košir, izredni profesor. Belgrad, 28. febr. m. Upravni odbor .Putnika« fe na svoji seji razrešil dolžnosti gencral.neiia mv-naleJia »Putnika* Slavika Saniščeviča. »La Croix« jc poslala v Nemčijo svojega posebnega dopisnika ia objavlja sedaj njegova zelo zanimiva in nepristranska ojjazovanja. -»Slovenec« z veseljem prinaša nekaj izvlečkov iz teh člankov, ki jih bodo njegovi bravci s pridom in zanimanjem čilali. „Fiihrer" - Voditelj Hitler je brez dvoma neizmerno popularen v Nemčiji in to posebno zaradi svoje skromnosti in priprostosli Hitler samega sebe popolnoma obvlada in sredi svojega zmagoslavja ni ničesar izgubil od svoje osebnosti. Ostal je isti, kot je bil, ne pije. ne kadi. oblači se skromno, živi skromno in ohranil je vso svojo modro priprostost. Režim je mislil sicer, da ga mora obdali s posebno varnostno stražo 700 velikanov res jc tudi, da Hitler ne gre nikamor brez svojega najvišjega štaba, toda le poglejte ga, kako prihaja na velika zborovanja ali v nemška mesta, sedeč v prvem avtomobilu na desni strani svojega šoterja, oblečen v svojo skromno obleko in brez klobuka, lirik r a t sta njegov avlo-mobii zaustavila pri Reichenauu dva delavca, proseč šoferja, ker nista poznala, čigav je avtomobil, naj ju pop>elje do bližnjega mesta. Ko sta izstopila, jima je dal svoj plašč. Šele čez par dni sta zvedela, s kom sta se vozila. Taki dogodki širijo in jxj-glabljajo Hitlerjevo popularnost med ljudstvom. Glede njegovega verskega življe-n j a prevladujejo p>ovsod ista mnenja. Ko je bil šc vojak, je bil praktičen katoličan. Ostal je veren e sedaj, a razmere mu sedaj praktično življenje po veri otežujejo. Okro^ njega je toliko sovraštva proti katoličanstvu nakopičenega, da bi izgubil vsaj polovico svojih pristašev, če bi praktično zaživel kot katoličan. Saj je znano, kako je ob nastopu svoje vlade odločno odklonil, da bi spremljal llin-denburga v protestantsko cerkev k zahvalni božji službi, a tudi v katoliško cerkev ni šel, izgovarjajoč sc, *da je še izključen iz cerkve«. Šel je z Giib-belsom, ki je tudi katoličan, na grob padlih vojakov na pokojwlišče. Toda najbolj značilna poteza Hitlerjevega značaja se zrcali v sledečem dogodku, ki jc popolnoma verodostojen: Hitler jc bral pred parlamentom manifest nove vlade, ki je bil sestavljen pri ministrskem svelu in odobren od vseh članov vlade. Toda na velikansko začudenje in ogorčenje Hugenberga in Goringa jc vrinil v vladni manifest, ne da bi bil koga vprašal za mnenje ali iskal odobritve pri članih svoje vlade, cele nove, od njega samega sestavljene odlomke. In ti odlomki so vsebovali ravno obveznosti, ki jih je nemška vlada sprejela napram krščanskim cerkvam v Nemčiji! Gonjig in llugenberg, stru|3ena sovražnika krščanstva, sta divjala jx)tem, a kar je bilo storjeno, je bilo storjeno in proliverski gonji nekaterih narodnih socialistov so bile postavljene meje. Na ministrski seji si Hitler ni upal zagovarjali tega stališča, kot da bi se bal svojih so-frudnikov, a dobre osnove njegovega značaja in njegova poštenost so mu ukazale, da zavaruje krščanstvo pred očitnim preganjanjem države, ki bi najrajše bila jx>ganska. Hitler je ostal oni priprosti vojak. korporal. kot je bil prej. Ošabnost razumništva okrog njega in vojaški potnp, ki ga obdaja, nut ne imponirata, niti ga ne moreta oslepili. Hitler je ostal človek iz ljudstva, človek ljudstva. Danes, ko vsa podeželska mladina naravnost drvi v mesla, je ta mož sklenil, da bo obnovil v svoji mladini ljubezen in spoštovanje ročnega dela in življenja ti a kmetih. Ko mladina naravnost drvi v šole in v razumniške poklice, je lliller fx>kazal neko omalovaževanje vseučiliških naslovov in diplom. On je edini državnik, ki je zavrnil častne doktorate, ki so mu jih vsiljevale nemške univerze. Do sedaj se kljub pritiskom in vabilom še ni nikdar odločil za kakšen obisk na vseučiliščih in učenih znanstvenih zavodih. Ostal je človek ljudstva. Šel je še dalje. Postavil je meje šolanju in omejil število onih, ki sm^jo vsako leto k maturi in na vseučilišče. Prepovedal je ženskam dosto|> do nekaterih razuimiiških poklicev. Izi-olan mladenič se sramuje ročnega dela. Ročno delo pa je delo velikanske večine ljudstva, ki jc edina trajna osnova državnega trajanja. On je prisilil ludi vse akademike, da morajo vsaj 6 mesecev delati v delavskih kolonijah, preden nastopijo svoje razumniške poklice. Menda danes, ko s strahom gledamo to strast študiranja in (o strastno tekmo za šfudi-rauimi poklici, ni nobenega niti v .Nemčiji, uiti izven nje, ki bi obrojal le modre ukrepe človeka, ki bi rad rešil mladino in z njo trajanje nemškega naroda. Eno najiako pa ima Hitler. Gospodar samega sebe. gospodar širokih ljudskih množic, 011 nima zadosti trde pesti za svoje najbližje sotrudnike. V tem se popolnoma razlikuje od Mussolinija. V krogu svojih sodelavcev je menda »predober«, preveč avstrijski. Zvest svojim prijafteljem, nima moči, da bi se olresel niti enega izmed njih, akoravno čuti, da so mu |v>staii težko breme. Od vseh strani dobiva dokaze, da bo (reba očistili vse, kar je revolucija slabega jvignala na površje, (oda on okleva in dvomi. Kot da bi se bal kretnje, ki je potrebna, a ki bi izgledala nehvaležna. Danes ležijo na Hitlerju ogromne odgovornosti in v njega so uprti ogromni upi. On to ve, on se tega zaveda iu tudi vc, da bo prišel kaos, čc spusti Vajeti iz rok. človek se s čudom sprašuje, čc temu možu, ki je premagal toliko velikanskih ovir. primanjkuje sedaj šc zadnjega junaštva in da bo slednjič omagal pod težo bremen svojih prijateljev, ker ni imel poguma, da bi se jih i z n e b i I, kot se je iznebil svojih sovražnikov... Dunajska vremenska nrpoved. Pretežno oblačno, od časa do časa padavine, lempcralura se bo znižala. Podhitlerji — podvoditelji Čislo nasprotno velja za Hitlerjeve najbližje sotrudnike. Niti eden ne uživa le majhnega dela popularnosti, ki obdaja »Fiihrerja«. Njihova imena: Goring, Gobbels, Frick, von 1'apen. von Schirach, nadalje vsa ta nepregledna vrsta državnih namestnikov, pokrajinskih voditeljev. To so večinoma nasilni, surovi in okrutni ljudje, brez vesti, brez usmiljenja, pripravljeni, da vsak trenutek prelivajo človeško kri, če bi jih ne zadrževal stran pred redno vojsko Reichsvvehra, ki stoji neodvisna na strani in ki je nimajo v rokah, in pred katoličani, ki bi rajše videli, da pride do resnega kulturnega spo-jxtda, kot da bi morali hirali vsled neiskrenega gluhega preganjanja. Res je, ljudstvo večino teh ljudi sovraži in to sovraštvo tudi javno kaže! V Nemčiji, kjer so bili navajeni na dostojanstvo |x>klicnega uradništva, na dvorne svetnike, na resnične tajne svčtnike ili kjer je vsak tudi najnižji uradnik bil obdan s sijajem predstavnika državne oblasti in dobil svoj blesteči naslov — v tej Nemčiji danes ne razumejo, kako more postati recimo pekovski pomočnik državni namestnik s sijajno uniformo, kot se je zgodilo v Hessemi, ali kako more poslafi pismonoša župan velikih mest, kot sc jc zgodilo v 1'rieru, v Koblenzu ali v Magdeburgu, ali kako more postati vojaški duhovnik brez vsake izobrazbe in kvalifikacije vrhovni škof vsega nemškega prote-stantizma. Ljudstvo čuti. kako so se li ljudje povzpeli. Ljudstvo gleda in sodi... O G o ri n g u , ki je surov in ambiciozen poleg lega, ki je vojak brez vsake kulture, recimo trde, da bi ga zdravniki v drugih okolščinah spravili že zdavnaj za varno obzidje kakšne norišnice, lega čudaka, ki je jx>stal ministrski predsednik Pru-sije, najbolj grize slrast, da bi nastopal kot neomejen vladar, kot turški paša. Medtem ko je Hitler skromen in dober, je Goring hudoben. Politiki in časnikarji, ki ga morajo poslušali, lie da bi trenili z očmi, izjavljajo, da jih vedno trese, kadar slišijo njegove surove izlive. Menda ga ni časopisa v Nemčiji, ki bi si upal ponatisniti njegove izraze, tako divji, tako surovi in grdi so. Toda najhujše pri tem je, da je vsak prepričan, da Je Goring v slami izvesti vse, kar govori in da j^ človek, o katerih pravi ljudski glas, »da so sposobni za vse«. Med njim in Hitlerjem postaja napjetost vedno Hujša in ostrejša. Še lv>lj radikalen je dr. Gobbels, nemški Robcspierrc. Izštudirale so ga katoliške ustanove,-poročil se je s protestantsko ločenko in je od svojih dijaških let ohranil strast za denar, čisto nasprotno od Hitlerja je Gobbels povsod interesiran (denarno). Toda priznati se niti mora, da se kljub najbolj divjim napadom na katoliški center in v svojih najbolj surovih in izzivajočih govorili, nikdar ni spozabil tako daleč, da bi bil napadel katolištvo ali katoliško cerkev. Tega ni nikdar storil in ljudje pravijo, da v tem uboga popolnoma svojega prijatelja Hitlerja, ki ga drži nazaj. Poleg Goringa surove/a in Oobbelsa — demagoga stoji 26 letni voditelj hillerjevske omladine Balanr von Schirach, ki se je tako prekrstil iz bolj navadnega Schmidta, kot se je pisal njegov oče — gledališki igralec. Von Schirach je nevaren in dela največ težav Hitlerju. Rad bi združil v svoji organizaciji vse, protestante, katoličane pod geslom: Jaz nisem ne protestant ne katoličan, jaz verujem samo v Nemčijo. Iz njegovih okrožnic iu govorov veje čisto joganstvo. Zato ni čuda, če med mladino vstaja puntarsko razpoloženje proli njemu. Protestante je sicer ltgnal, sedaj hoče še katoličane, a tudi med protestanli vre dalje iti vstaja požar, ki je nevaren. Za Hitlerja je položaj težaven. Ali naj nažene tega mladeniča in s tem da |x>guma ojx>ziciji ...« V nemških pokrajinah cvelejo še drugi podhitlerji. Najbolj izrazit lip je notranji minister na Bavarskem, W a g n e r. Na njem se vidi, da bi v Nemčiji zares nastal kaos, če bi Hitler nenadoma izginil. I'red |iar meseci so telefonirali Hitlerju v Berlin, da hoče ta Wagner-boljševik aretirati kardinala Faulhaberja in ga jx>slati v koncentracijski labor. Hitler se ie isto uro vsedel v letalo in se odjjeljal v Monakovo, kjer je eno celo uro pral glavo lega boljševika in inu zagrozil, da ga bo pri prvi jKidobni neumnosti zlomil. Delovanje teh pedvoditeljev je morda največ i povod za oklevanje in zadrževanje mnogih, ki bi sicer s Hitlerjem od srca radi sodelovali. Bcdočnost Nemčije jc odvisna, to je danes jasno, od tega, če bo imel Hitler poguma,' da sc znebi »pen nemške revolucije«. Faulhaber - papežev legat Berlin, 28. febr, c. Papež je imenoval mona-kovskega kardinala Faulhaberja za poslanika sv stoike. Ta naslov zagotavlja kardinalu Faulhaber,t pravico eksteritorijalnosti in bo torej užival na pram nemškim oblastem iste pravice, kakor diplomatski predstavniki drugih držav. To imenovanja predstavlja nekaj izrednega in pomeni, da hoče sveti oče kardinala, proli kateremu so nnperjeii vsi napadi hillerjevskih ultranacionalistov, zaščititi. Zagreb, 28. febr. c. V mesecu sc bo v Zagrebu vršil jugoslovanski phtizcološki kongres. Začel sc bo v Zagrebu 10. maija in se nadaljeval 13. naje v Ljubljani, Smrtna h osa Danes dne 28. februarja zvečer je umrl v Vidmarjih št. 22, znani mizarski mojster in posestnik Franc Bizjak, oče soproge gospoda ministra n. r. Jožeta Gostinčarja. Bil je stara slovenska in krščanska korenina in je doživel 82 let. Bil je član »Čitalniccs in dragih društev. Pogreb bo v petek 2. marca ob pol 9 na pokopališče v Št. Vidu. Na; počiva v niiru, sorodnikom pa naše iskreno so-žaljel Ob smrti zagrebškega pomožnega škofa dr. Dominika Premuša je prinesla »Hrvatska Straža« obširen nekrolog, iz katerega posnemamo; Zadnji dnevi pokojnega škofa Škof dr. Premuš je že od božič, sem bolehal. Ni bil priklenjen na posteljo, vendar je pogosto tožil in govoril o smrti. Zadnji čas si je nekoliko opomogel in upali so, da bo okreval. Zadnjih deset dni ni več mogel maševatii in vedno bolj je tožil o bolečinah okrog srca. Zdravnik dr. Lušicki je ugotovil oslabelost srca in preteklo soboto je peljal škofa na kliniko, da se natanko ugotovi bolezen. Isto soboto popoldne je škof opravil sv. izpoved pri frančiškanih, kakor da bi pričakoval katastrofe. V nedeljo zjutraj je prejel sv. obhajilo, ob štirih popoldne pa je prosil župnika pri Sveti Mariji, da ga je mazili! s sv. poslednjim oljem. Škof je prosil župnika, naj nikomur tega ne pove, da ne bi ljudje mislili, da mu je slabo in da se ne bi to razglasilo po Zagrebu. V ponedeljek ob pol devetih zvečer je legel epat in je zelo dobro spal do pol štirih zjutraj. Svojemu nečaku, ki je spal v isti sobi, je dejal, da ga je spanje okrepčalo in da se dobro počuti, Nato je spet zasipal in je Sipal do tričetrt na šest. Tedaj je vstal in nečak ga je, kakor ponavadi, oblekel. V stalnici je ravno zvonilo k sv, maši. Naenkrat je postalo škofu slabo. Neprestano se je prijemal za srce in govoril, da mu je hudo. Dali so mu zdravila, pa mu je kljub temu bilo vedno huje. Nenadoma se je zgrudil na posteljo. Poklicali ®o zdrav- nika, ki je mogel ugotoviti I« smrt. Bilo je točno ob četrt na sedem. Značajen mož Pokojni škof je bil pravi rodoljub. Vse svoje ideale, vso svojo moč duha in uma je črpal iz svojega ljudstva. Njemu ga nihče ni mogel odtujiti. Čeprav je imel visoke cerkvene službe, k.i so mu skoz desetletja dajale priliko, da je občeval v visokih krogih, vendar ni nikdar pozabil na svoje ljudstvo. V svoii plemeniti duši je bil vedno z njim. Bil je njegov do poslednjega diha svojega življenja. Iz tega izvira njegova neprisiljemost, njegova za mnoge nerazumljiva demokratičnost, njegov zdrav humor, ki je povsod prinesel samo veselje in radost. Bil je tesno združen z Bogom in s svojim narodom, in na tem je vee gradil. Če si prišel k njemu in mu pripovedoval težke dogodke iz cerkve ali drugega področja, je vedno vzkliknil: Ne bojte se, Bog bo že pomagal, narod je z nami! Ta ljudska duša pokojnika ga ie približala vsakemu in vsakdo ga je vzljubili. Nikdar se ni z nikomur spri, niti v najmanjši stvari. Ostal je vedno miTen. Na sejah je ljubeznivo miril, če je bila bitka v polnem teku. Bil je poln ljubezni in takta za vse in vsakogar. To ljubezen so posebno občutili duhovniki zagrebške nadSkoBje. Bij je vedno zaveden sin svojega naroda. Ma-d žar orni s Khuenom Hedervaryjem na čelu so bili besni nanj, ker so smatrali, da je on kriv. da zagrebška nadškofijska stolica ni delala no madžarskih načrtih. Po njihovem mišljenju je bil v glavnem on kriv, da je bila vsa katoliška duhovščina s hrvatsko opozicijo proti madža.ronom in proti Khuemu Hedervaryju. Blagi pokojnik je posebno veliko žrtvoval za katoliško časopisje. Posebno mu je bil pri srcu »Katolički dnevnik«. S svojimi prispevki je omogočali, da je list izhajal. Duhovnih po volji božji Pokojni škof je bil svet in pobožen mož. Bil je tretjerednik sv. Frančiška in se je redno udeleže v al vseh sestankov skupno s člani iz najnižjih slojev. Posebno je častil Mater božjo. Vsak dan je ! molil sv rožni venec. Bil je dolgo let član duhovniške Marijine kongregacije pri oo. jezuitih. Na sestanke je prihajal do svoje bolezni redno vsak mesec. Njegovo plemenito in dobro srce so čutili posebno zagrebški reveži in vse kari tetivne ustanove. Tako je, da omenimo samo nekaj, daroval za vzgojo kmečke mladine v nadškofijskem deškem semenišču 500.000 Din. Dalje je odredil, da se obresti od glavnice 400.000 Din uporabljajo za zagrebško katedralo, za upokojene in druge siromašne duhovnike. Spomin na dr. Dominika Premuša bo ostal trajen v hrvatskem narodu, v zagrebški nadškofiji, med katoliško duhovščino in katoliškimi redovniki. Naj mu bo Bog bogat plačnik! Zidje so v skrbeh. Pa prav zares. Ta grdi Hitler! Sam vrag ga je dal, tako menijo zagrebški Židje, zakaj se zna zgoditi, da najde tudi tukaj takih, ki bi radi po njegovem receptu delali operacijo. »Senzacija«, neki zagrebški tednik nosi ta naslov, ta vam jih vedno ve kaj na židovske naslove. Nič zato, če pride včasih malo v zadrego! Kadar zabeli takole s kakim mastnim židovskim ocvirkom! Vse vam ve povedati, koliko plačo imajo takile «debeli» direktorji in še marsikaj, kar je v «duhovnetn sorodstvu* z Židi. Dobro jih brenka, ta «Senzacija», za nekatere kar preveč! Zato pa je vstal «Odpor>. Tak naslov je dobil tednik, ki naj bi branil Žide proti napadom «Senzaeije» in proti drugim «slepim» sovražnikom Izraela. Ta odpor pravi, da je posebno lepa poteza slovanskega in prav posebno hrvatskega temperamenta gostoljubnost, a rasizma slovanska čud ne pozna! Lepo, tako lepo vam je vse to napisano... Ja «Odpor» zna. Tako pa vendarle ne zna. da bi ugajal še komu drugemu ko Židom, zakaj nihče ga neče kupiti. Pravijo kolporterji, da se ne splača ponujati ta list, ker ga nihče ne kupi. A da vi vidite, kako gre ta «Senzacija>. Tako. da Zidom kar ne gre prav v račun. Vse na elektriko! Tako pravijo in prav pravijo. Zato pa nas je bilo že kar sram. da nas je vzpenjača še vedno vozila na paro. No, pa to ne bi bilo zlo, če bi ne bilo treba dimnikov in dimnikarja in drugega šntenta, da se dimniki očistijo in da se pravi red vzdrži. Ta se je pa pri častitljivi napravi večkrat zniedel in je moral ta in oni nehote grdo sopihati gori na Gornji grad, ker ga ta Sem in tja po Zagrebu Slovenska kri v Zagrebu iidie priprava ni hotela popeljati. Štrajki so bili tedaj v modi... Sedaj pa je to propadlo, zato pa so sklenili mestni očetje, da bo vzpenjača na elektriko. Marca meseca bo torej še en generalni štrajk, da se naprava elektrificira. Spet nekaj iz slovenskega zagrebškega kotička. Sveti Rok ima novega organista. Vse od po-četka je požrtvovalno vodil to delo g. Gorenjšek. Vedno bolj za božjo kot za človeško plačo. Sedaj pa ga je njegova drugotna zaposlenost primorala, da je prepustil petje drugim. Prevzel je to lepo nalogo g. Kocjančič, izvežban je v tem poslu, ki ima v petju že prakso več desetletij in smo prepričani, da bo pod njegovo spretno roko slovenski cerkveni pevski zbor dosegel še veliko uspehov. V nedeljo ponovi Slomškovo prosv. društvo igro rMiklova Zala* v zvezi s proslavo jubileja zaslužnega ntoža našega toplega prijatelja .lankota Barleta, ravnatelja škof. pisarne, kateremu je 12. marca 65 letnica njegovega življenja, 40 letnica njegovega kulturnega delovanja v Zagrebu, kjer se je udejslvoval najprej seveda pač kot duhovnik potem pa še kot zgodovinar — napisal je zgodovino nekaterih zagrebških župnij in mnogo zgodovinskih razprav, kot prirodoslovec, ki ima v svoji zbirki kar vse trave in rože, ki rastejo po slovenskih in hrvatskih tleh — a vedno delaven tudi kol glasbenik, ki je obogatil glasbo z marsikaterim priznano lepim prispevkom. Proslava bo v nedeljo 4. marca ob 4 popoldne v Jeronimski dvorani. Na sporedu je nagovor, de-klamacija, nekaj pelja in nato uprizoritev igre Miklova Zala. Prvi državni pravdnih dr, Jančič odhaja Maribor 28. febr. Danes se jc poslovil od mariborskega okrožnega sodišča prvi državni pravdnik dr. Ivan Jančič z izročitvijo svojih poslov. Dr. Jančič je mož, ki je užival splošno spoštovanje v javnem življenju in splošno priznanje kot pravdnik in strokovnjak. Dr. Ivan Jančič je rojak od Sv. Lenarta v Slov. goricah. Gimnazijo je študiral v Mariboru, univerzo v Gradcu. Po izbruhu vojno jo bH dodeljen mariborskemu sodišču in od tega časa je z mnlimi presledki, ko je nado-mestoval sodne predstojnike nn deželi, deloval ves čas v Mariboru. Napravil je vse tri izpite z odliko ter ima odlično kvalifikacijo ves čas svojega službovanja ne odlično kvalifikacijo ves čas službovanja ne oziraje ,se na urad in kraj službe ter mnogo izredno laskavih priznanj za vestno in vzorno poslovanje. Pred prevratom in ob prevratu je bil v stalnih stikih z Narodnim svetom v Mariboru ter je pripravil « še j enim tovarišem vse za prevzem sodišč, državnega pravdništva in kazenskih zavodov. Njegovo delo v Narodnem svetu omenja g. dr. Slavič v svoji knjigi: »Mariborski Slovenci in prevrat.« — V drugi polovici 1918, je prevzel vodstvo okrajnega sodišča v Ljutomeru, ko je prebivalstvo odstavilo nemškega vodjo. V približno 5 tednih je spravil sodišče v red ter bil ob novem letu 1919 dodeljen državnemu tožilstvu v Mariboru. Tu je vršj! službo pod najtežjimi pogoji. V tistem času so se vršile v Mariboru demonstracije za priključitev k Avstriji, upor onega dela vojaštva, neprestani vpadi čez mejo, ponarejanje bankovcev in nedopustne manipulacije z našimi vrednotami. Predsedstvo višjega deželnega sodišča mu je poverilo vodstvo kurzov v kazenskih stvareh s sodniškimi pripravniki; te kurze je vodil z malo izjemo in skoraj vedno brezplačno do dodelitve ministrstvu pravde koncem marca 1931. Vzgojil je generacijo sodnikov v najtežjem času, ko je država najbolj potrebovala dobrih sodnikov. Ministrstvo pravde in predsedstvo višjega deželnega sodišča mu je ponovno izrazilo priznanje in zahvalo za uspešno vodstvo kurzov. Izpraševalna komisija pri višjem deželnem je ponovno povdarjala, da se imajo sodniški pripravniki za. svoje mnogokrat res odlične uspehe pri izpitih v veliki nteri zahvaliti dr. Jančiču. Njegovo delovanje na pravnem polju mu je prineslo najvišja priznanja. Meseca avgusta 1927. je bil imenovan za vodjo državnega pravdništva v Mariboru in za prvega državnega pravdnika. Dne 1. decembra 1928. je bi! odlikovan za svoje odlično delo v uradu z redom sv. Save IV. razreda. Koncem marca 1931. je bil pozvan v ministrstvo pravde v Belgrad, da organizira državna tožilstva po novem zakonu o ustrojstvu sodišč in da pomaga tudi sodnim ohlastvom na področju apelacijskega sodišča v Belgradu. Svoje delo je končal v glavnem že : meseca julija 1931. in dobil laskavo prizna-i nje in zahvalo. Meseca oktobra 1931. je bil , pozvan znova v Belgrad ter dodeljen višje-| mu državnemu tožilstvu v Belgrad. Tu in i na ajielacijskem sodišču v Belgradu je delal j do 1. aprila 1932. Med tem časom je približno i dva in pol meseca vodil višje državno tožilstvo. Po svoji vrnitvi v Maribor je bil odli- Nočem mleka slišimo cesto od otrok. Vsak otrok pa hoče in ima rad odlične in redilne bonbone, ki vsebujejo mleko. — Dajte svojim otro- 1 III1U I ци &KŽ trokom mlečne ljivi in zdravi. Ш ker so hran- PROIZVAJA: UNION Z A G R Ii B kovan za svoje delo v Srbiji dne 26. aprila 1932. z redom Save 111. reda. Koncem lela 1932. je bil ponovno odlikovan za vzorno iu vestno delo z redom Jugoslovanske krone IV. reda. Strokovno sc ni udejetvoval samo v uradu, imel je tudi strokovna predavanja v društvu »Pravnik« v Ljubljani, na učiteljskih zborovanjih za mariborsko okolico in nu kongresu pravnikov v Dubrovniku meseca oktobra 1952. v Ljudski univerzi v Mariboru itd. Njegovi spisi so bili objavljeni v strokovnem glasilu »Slovenski pravnik«, ki izhaja v Ljubljani, v »Spomenici kongresa pravnikov« in v »Učiteljskem tovarišu«. Njegova mnenja in nasveti so bili mnogokrat merodajnega značaja ter jih n. pr. citira tudi uvtor knjige »Zavodi za vaspi-tanje dcce i mladjih mladoletniku«, ki je izšla v Belgradu leta 1954. Plodonosno in bogato, kot v uradu, je tudi izvenurudno njegovo delo v javnosti. Udejstvu-jc se v humanitarnih, nacionalnih in strokovnih društvih. Tako je predsednik okr. odbora Rdečega križa v Mariboru, odbornik banovin-skega odbora Rdečega križa v Ljubljani, prvi in poslevodeči predsednik Protituberkulozne lige v Mariboru, predsednik Staniče za skrb rekonvalescentnih delavcev v Mariboru, poverjenik in odbornik društva »Pravnik« za mariborsko okrožje itd. V vseh teh mnogoštevilnih javnih funkcijah se pa tudi v resnici udejstvu-je, in to z izredno iniciativnostjo in priznano marljivostjo. S svojim osebnim vplivom in zve-zumi je znal rešiti mnogokrat kočljive situacije, v katerih so se društva nahajala ter jim je na ta način napravil neštetokrat velike usluge. Tudi kot človek uživa dr. Jančič splošno spoštovanje, priljubljenost in ugled. V službi ni bil svojim podrejenim lc najboljši šef. ampak tudi najboljši prijatelj, mlajšim pa očetovsko skrben svetovalec. Pomagal je rad vsakomur brez razlike stanu ali prepričanja z nasveti, pa tudi dejansko. Pri tem ga diči izredna skromnost, nikoli se ni .silil v ospredje, za vse njegovo veliko delo vedo le na jožji n jegovi sodelavci. — Z njegovim odhodom je zadela mariborsko okrožno sodišče težka izguba. Avtomobilska nesreča Jezica, 28. februarja. Nobena stvar na Ježici ni bila že tolikokral po pravici grajana javno in drugače, kakor znana ožina na državni cesti pod klancem. Domačini imenujejo to ožino »mostek«. To je trden, soliden most iz kamna, najbrž še iz rimskih časov. Cesta je tu izredno ozka ter se je zgodila na tem »mostku« že nekatera večja ali manjša nesreča. Toda vse upravičene kritike nič ne zaležejo; tudi številne nesreče ne pomagajo. Vse je kakor bob ob steno — ceste tu nikakor nočejo razširiti. Tako se je v torek popoldne na »mostku* zopel zgodila hujša avtomobilska nesreča, ki bi bila skoraj terjala člo veško žrtev. Nesreče na tem delu ceste pospešuje zlasti hud klanec ter posebej še ovinek. Po klancu navzdol je privozil težko naložen tovorni avtomobil iz Celja, čez »mostek« pa je pravkar vozil s konjsko vprego neki posestnik iz Savelj. Konj se je avtomobila ustrašil ter poskoči! čez cesto lik pred avto. Šofer ni mogel drugače, da je brž zavil avtomobil vstran, sicer bi bil podrl konja z vozom in voznikom vred. Tako je v zaletu trčil v kame-nito ograjo »mostkat ler temeljilo pokvaril obe kolesi avtomobila. Razen tega se je z avtomobila pod breg zvalilo nekaj zabojev in vreč ter se je precej blaga poškodovalo. Iz Ljubljane so morali priti z drugim avtomobilom ter nanj preložiti ves tovor. Zaradi te nesreče je bil ves promet skozi »mostek« za dobro uro popolnoma ustavljen ter se je na obeh krajih ceste nabrala cela vrsta voznikov in avtomobilistov. Bolj korajžni so jo Rirer mahnili z vozili skozi sosedna dvorišča, večina pa je morala čakati. — Ta nesrečni »mostek« brez dvoma spada med najbolj nujna in potrebna popravila, na čelo vseh cestno-gradbenih programov v naši okolici. „Na tleh velike madjarske države" (Nadaljevanje) Kandidate narodnosti (Slovakov, Romunov itd.) so pogazili na najrazličnejše načine. V okrajih, kjer so prej zmagali, njihovih volivcev ne v,pišejo v volivne imenike. Preprosti kmet pa si ne more privoščiti dragega reklamacijskega jjostopanja. Ali pa nalašč napačno vpišejo starost in krstno ime volivca. Pri glasovanju ga potem zavrnejo. Kjeir pa vladajoča stranka za take ukrepe ni prej poskrbela, ali pa, ako je medtem prejšnja vladna stranka postala opozicija, opozicijskim volivcem preprečijo prihod na volišče. Tik pred volitvijo na pr. okrajni zdravnik ugotovi nalezljivo bolezen, ali ži-vtnozdravnik živinsko kugo, radi česar se promet s takimi kraji ustavi. Pri volitvah volivni agentje povzroče prete.pc, da lahko nastopi vojaštvo. Zaupnike narodnih strank na volišču psujejo ali pa jim onemogočijo občevanje z volivci. Ker romunski, srbski in slovaški volivci madžarskega imena kandidata ne znajo pravilno izgovoriti, izgube glas. Ker pa volivci to vedo, je razumljivo, dva se morajo zelo žrtvovati, čc pridejo volit iz prepričanja in ne zaradi prehrane. Zavedati se morajo nevarnosti, če nc bodo volili vladnega kandidata, da jih bodo po volitvah občinski beiežniki in župani hudo šikanirali. Volivci, ki so imeli hrbtenico so zaradi tega že neštetokrat gospodarsko nrooadli. Volivni shodi opozicijskih kandidatov se prepovedujejo, tiste pa. ki širijo volivne letake in kandidatov program, pa orožništvo izganja. Uradnim kandidatom pa jc seve vse dovoljeno. Kajpada se mora potem marsikak apostol starega liberalizma. kakor na pr. grof Tisza, na svojih volivnih potovanjih zatekati pod okrilje orožnikov, da ga volivci ne napadejo. Strankam, ki propadejo, je silno težko dokazati vse te nerednoeti, ki bi v smislu zakona zaradi njih mandat moral biti razveljavljen. Vsakdo se boji pričati proti uradnim osebam ali proti vo-livnim »gospodom«. Stroški pritožbe so zelo visoki. S pritožbo je treba obenem za stroške vložili 3000 do 6000 kron. Na Ogrskem je najbrže malo poslanskih volitev, ki bi na Angleškem ali v Nemčiji ne bile razveljavljene. Sklicevati sc na ljudsko voljo je ali hinavščina ali neumnost. Zato je doslej vsako ministrstvo padlo ne od »podaj, ampak od zgoraj. Vsake volitve — izjema je le leto 1905 — so dale več ali manj veliko večino za vladajočo stranko, kar pa ie po opisanem razumljivo.« VOLITVE V SKALICIH V ITI, poglavju svoje omenjene knjige Seton VCatson popisuje in citira »parlamentarne debate o volivnem vplivanju«. Na več ko 30 straneh navaja izvlečke iz govorov ogrskih vladnih in opozi-cionalnih parlamentarcev, ki dokazujejo to, kar pisatelj v knjigi trdi. V IV. poglavju popisuje krvave volitve v romunskem okraju Privigyc, V V. poglavju pa so popisane volitve v slovaškem okraiu Skalica, kjer sta kandidirala madža-ron dr. Nikolaj K o s t y a 1 in slovaški kandidat pater Ludovik Okanvik. Zanimiv ie tn onpi* zlasti zalo. ker je pri teh volitvah Seton Watson bil sam navzočen. Takole popisu)ei A. »Moja lastna opazovanja« (l. junij 1910) Škrjamčki so žvrgoleJi pod jasnim poletnim nebom, ko sva se peljala čez moravsko mejo ler pri tem prišla na nizek griček, kateri nama jc zakrival Skalico (madžarsko Szakoloza). Že v tistem hipu je mailo mestece ležalo pred nama; njegovi stolpi in razpadlo ozidje se je kopalo v mirm solnč-ni svetlobi. Ko sva se pripeljala v mesto, sva se začudila, tako zaipuščeno je bilo. Ampak nc! Na koncu ceste sta stala dva konjenika, ki sta najinemu vozniku velela, naj ustavi. Okrog mesta stoji dvojni kordon huzarjev in žandarjev, in vsak dohod je zaprt. Svoj voz pustiva v stranski ulici in peš greva naprej. Zahtevajo od naju potne liste, vprašujejo najti. K sreči pa sva bila previdna, kar naju je rešilo. Po cesti, po kateri sva se midva pripeljala, se navadno ne vozijo tujci iz Avstrije. Kakor sva nazaj grede ugotovila, so te tujce iz Avstrije na običajni cesti sprejemale posebne patrulj«, Iz tega je jasno razvidno, zakaj sta naju sprejela le dva huzarja in neizkušen mlad uradnik. Ker sva nalašč prišla šele pet ur рожпеј«, ko sc je volitev pričela ter sva mogla imenovati več znancev v mestu, so naju končno vendar lc izpustili, čeprav neradi. Kar pa naju jc najbrže rešilo, je bil cilinder in dober jeziček mojega tovariša dr. Alojzija Koliška iz Morave. Ko eva srečno prešla prvi kordon, sva bila kmalu na glavnem trg«, ki pa jc hil prazen, izvzem-ši peščico uradnikov ta »korlešev. vladne straflkc pred voliščem. Neizogibni huzarii in žandarii pa so napolnjevali ozadje. Nekaj huzarskih častnikov je v pričakovanju povelj volivnega predsednika sedelo na klopi pred vrati. Iz vsake krčme ie donelo pijano rjovenje, spremljano s škripanjem več cigan- skih gosli. Vladne volivce so tako temeljito napajali, da jim je ta temeljitost morala pregnati največje pomisleke. Pred cerkvenimi vrati jc ležal kakih 60 let star mož, do nezavesti pijan. Trije mladi kmetje so sc prigugali. Vihteli so zastavo madžarskega kandidata in jecljali: »Eljen Kostyail!« Pokukal sem v vežo. In že je bil zraven mene vladni agitaitoT, ki se je menda bal, da bi tujec mogel vplivati na njegove pijance. Jaz pa sem dovolj videl. Zastonjsko pivo je opravilo svojo dolžnost. To stran kordon a ni bil niti en kmet več trezen. Za me jc bil to boleč pogled. Ali je mar mo goče, sem sc popra še val, da bi bili Slovaki iz Ska lice, o katerih sem opravičeno sodil, da so zanesljivi slovaški narodnjaki, da bi ti Slovaki po vsem tem bili 1« kupljivi pijanci, katerim je nekaj gol dinarjev tn vrč piva več ko pa upanje v politično svobedo? Toda moji dvom' so bili kmaJu razpršeni. Zakaj tisti hip sva srečala znanega gospoda iz mesta, ki nama je povedal, da so se slovaški kandidat in njegovi prijatelji že davi na vse zgodaj zbrali zunaj mesta ler da še čakajo, 'kdaj jih bodo pustili na volišče. Jasno je bilo, da sva morala poskusiti priti v »slovaški tabor«, in sicer čim prej. tem bolje; kajti radovedni in nezaupmi pogledi madžarskih »kortešev« so nam dokazovaJi, da jim tujci tu tviso dobrodošli. »Katoliški dom- — src d išče slovaškega življenja v okraju Skalica — jc bil ta dan zaprt in hiša je bila praana. Zato sva šla k znancem ter jih prosila za svet, kaj naj sio-riva. Deset minut kasneje sva že koraka,la čez dvn rišče za neko hišo ter stopila na cesto med prvini im drugim koirdonom. Potem so naju kmetje peljali skozi vinsko klet pod starim mestnim obaid j«ra. In v neka; minutah sva bila ua cilju. (DaljeO Stran 4 »SLOVENEC«, osiieli. da je zadruga, ki šteje 215 članov, imela v preteklem letu 45.000 Din čistega dobička. Od tega zneska odpade 30% aa rezervni fond, 9% dobrodelni fond, \% na pokojninski fond za zadružne uslužbence, 5% rta nagrade obeh odborov, 5% pa se izplača članom kot dividenda. Zadolž-nica pri Zvezi nabavljalnih zadrug v Belgradu, ki se glasi na 300.000 Din, se zniža na 250.000 Diu. V okvirju zadruge sc ustanovi pogrebni lond_in se bo vršil v doglednem času v to svrho izredni občni zbor. Zaradi tega izostane nameravana priključitev k mariborskemu pogrebnemu fondu drž. uslužbencev in upokojencev. Pri volitvah štirih izžrebanih odbornikov je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom davčnim uradnikom Primcem na čelu, Poplave. Pesnica je izstopila iz svoje struge in poplavila ogromen kompleks polja in travnikov. Zaradi tega je oviran in deloma prekinjen promet s Slovenskimi goiicanu. Vodna zadruga, ki se osnuje, bo imela veliko nalogo, da prepreči z regulacijo Pesnice neprestane jioplave. Mariborske vesti: Dobra prebava pol zdravja! Lahko normalno izpraznjenje pri zagatenju lenivosti črevesja omogočijo »ARTIN« dražeje. Vsebina škat-Ije za Din8-- zadostuje za 4-6 krat. Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobreno oii min. so«. politike in narod, zdravja S. Br. 22115 od 12. deoembra l'.ij'l. Sporazum med občino in mesarji Na mestnem načelstvu se je vršil tc dni sestanek predstavnikov združenja mesarjev in mestnih podjetij. Za mesarje so se sestanka udeležili častni načelnik Hohmjec, sedanji načelnik Tavčar in podnačebniik Fidler, mestno občino so pa zastopali svetnik Sabothy, upravnik MP Peric in ravnatelj mestne klavnice dr. Rojlko. Razprava se je sukala okoli zahtev, ki so jih mariborski mesarji stavili svoječasno na občino glede klavnice in trga. Na sestanku se je dosegel sporazum v naslednjih točkah: Taksa za shranjevanje vozičkov pod streho v klavnici se zniža od 72 na 20 Dim. Vstop v klavnico sc prepove vsem nezaposlenim ter dovoljuje izključno samo mesarskim mojstrom, njihovim soprogam, pomočnikom in vajencem. — Špeharjem sc strogo prepove nakup debelih svinj v klavnici. Podaljšala sc bo streha od vhodov obeh klavnic — živinska in svinjska — ter sc bo združila s streho hladilnica, da se dobi na ta način pred pa- □ Lepo priznanje. G. Ivan Vidmar, lastnik lekarne »Pri sv. Archu«, je dobil le dni iz dvorske pisarne dekret, s katerim jc imenovan za dvornega lekarnarja. G. Vidmar je znan narodni delavec ter je bil vojni dobrovoljec. K priznanju iskreno ča-slitamo. П Mestni načelnik v Belgradu. Župan dr. Fra-njo Lipold je odpotoval v Belgrad radi intervencij glede potrditve mariborskega proračuna ler odobritve novih kreditov iz kaldrniinskcga fonda, s katerimi se bodo pomladi nadaljevala cestna dela ter gradila carinarnica. □ Pred oltar. V mariborskih župnijskih cerkvah so se v zadnjem času poročili: Klupič Jurij, zasebni uradnik iz Maribora, ler Dauber Ana, za-sebnica iz Kapele. — Drotenik Franc, delavec, in Roršek Marija, delavka iz Sv. Florijana na Boču. — Slipančič Branko, topniški poročnik iz Petri— nje, in Drug Marija, kontoristinja od Sv. Danijela pri Prevaljah. — Denčer Franc, monter iz Maribora, ter Špelič Justina, delavka. □ Novi grobovi. V visoki starosti 81 let je umrl včeraj zjutraj v Slovenski ulici 40 zasebnik Ivan Škof. — Na Pobrežju v Novi ulici 8 je umrl vpokojeni železničar Ivan Duh, star 59 let. Naj počivata v miru! □ V banki 300.000, na sodišču konkurz. Mariborska javnost se bavi z zanimivo zadevo, v katero jc zapleten neki tukajšnji trgovec. Pred kratkim jc napovedal konkurz, sedaj pa so našli pri njem hranilno knjižico nekega mariborskega denarnega zavoda, glasečo se na 300.C00 Din. Ker pa ta vsota ni stavljena v konkurzno maso med aktiva, je odredilo sodišče nad prizadetim zapor ter preiskavo. Knjižico je zaplenila policija. □ Na Teznem jadrajo po zraku. Žc nekaj dni se vrši na Teznu na letališču tečaj v zračnem jadranju, ki ga vodi pilot Pivka. V tečaju je 14 udeležencev, ki so napravili že vsi nekaj uspelih poletov. Učijo sc na »Kobilici«, ki je letos popravljena ler izboljšana v konstrukciji. Med udeleženci je že nekaj starejših gospodov, ki se zanimajo za jadralni spori. Vaje se vršijo ob sobotah popoldne ter nedeljah dopoldne ter imajo vsakokrat obilo gledalcev. □ Naši zračni pionirji. V ponedeljek /.večer sc je vršil v lovski sobi hotela Orel VIII. Občni zbor oblastnega odbora aerokluba »Naša krilo« v Mariboru. Udeležili so se ga delegati pokrajinskih mestnih odborov in mariborski člani. Zborovanje je vodil predsednik, vpokojeni gimn. ravnatelj dr. Tominšek, ki je podal v svojem poročilu jasno sliko delovanja in napredka organizacije naših zračnih pionirjev, ki so bili kljub kritičnemu gospodarskemu položaju nenavadno agilni. Kljub številnim obljubam društvo ni bilo deležno tiste podpore, ki bi jo radi svojega važnega značaja moralo uživati .Posrečilo se je lani klubovemu tajniku, da je dobilo društvo na razpolago motorno letalo /, rezervnim motorjem in nadomcstilnimi davinami zaščiten prostor za nakladanje mesa, V klavnici se bo uredila soba za delovno osebje ter sc bo napeljala van>|o topla voda za umivanje. Ravno tako se bo uredila napeljava tople vode v prostor za pranje drobovja. — Vprašanje povečanja svinjske klavnice se bo vzelo na merodajmih mestih v pretres, prav talko se bo s prihodnjim proračunskim letom znišala pristojbina za hladilnico od 3000 na 2400 Din letno. Drugo lelo se uredi tudi vprašanje klavniine in sicer se bo plačevala ne od komada, temveč po teži (15 Din od 100 kilogramov). — Tržnemu odseku so se odstopile naslednje zahteve mesarjev: dovoljenja za nove prodajne stojnice naj se izdajajo samo sporazumno z združenjem mesarjev. Pred stojnicami na Glavnem trgu naj sc prepove nagla vožnja z vozili. Asfaltni tlak na južni strani Glavnega trga naij sc razširi tako, da bodo imele na njem prostora tudi mesarske stojnice. deli. Lopo se je razvilo jadralno letenje ter je Maribor v tem pogledu na prvem mestu v naši državi. Klub je poslal na svoje stroške akademika Cijana v poljsko jadralno - letalsko šolo, kjer jc napravil tako zvoni C-izpit. Novo postojanko si je jadralno letalstvo pridobilo v Studencih, ki jo vodi Lešnik. Tajnik g. Pivka je poročal o svojem potova ti ju no Češko in Poljsko, kjer je navezal stike s luinošnjimi aeroklubi, o prireditvi prvega meddržavnega poštnega poleta Gradec—Maribor, o poletih s klubovim letalom ter o administrativnem delu. Blagajnik g. L.oos je podal blagajniško poročilo, za tehnično sekcijo je poročal g. Pivka; tudi celjski delegat jo podal poročilo, nakar so se vršile nadomestne volitve, pri katerih se. je z malimi izjemami zopet izvoli! dosedanji odbor. □ Kaj bo s tržnim redom? Že dve leti napoveduje tržni odsek mariborske občine, da bo izdal nov tržni red, ki ga Maribor nujno potrebuje, pa ga še do danes ni na svetlo. V našem listu smo se že ponovno bavili s tem vprašanejm in tudi v krogih zainteresirane javnosti vlada zanj veliko zanimanje, zlasti med branjevci in drugftni tržnimi prodajalci. □ Kako so v Jarenini »krizi odbijali roge«. Že včeraj smo poročali o izsleditvi ponarejevalcev 100 dinarskih bankovcev v Jarenini pri Mariboru, Mariborski detektivi so 6 pomočjo šentiljskih orožnikov v nedeljo aretirali izdelovalca falsifikatov Antona Kokota, 44 letnega brezposelnega ekonoma iz Zavrča, posestnika Franca Kurnika in njegova oba sinova ter Kokotovega brata Franca. Kokot je prišel že v jeseni septembra v Jarenino k svoji lam poročeni sestri. Na Tvviklovem posestvu, kjer je njegov svak majer, se je seznanil z malim posestnikom Kurnikom. Omenjal mu je, da bi znal ponarejati stotake ter ga1 pregovoril, da ga je vzel na stanovanje, ker je hiša bolj na samoti. Kurnik, ki je bil v stiskah, je v vee privolil ter oskrbel tudi pravi stodinarski bankovec za vzorec. Kokot, ki se je hvalil, da bo »krizi hitro rogove odbil«, je pavziral po pravem stotaku obrise na bel papir ter jih nato prevlekel z navadno tinto in tušem. Nato je izpolnil papir z vodnimi barvami. Ker je dokaj spreten risar, se mu jc delo še precej posrečilo. Že septembra meseca je ponaredil prvi stotak, nekaj jili je napravil še do božiča, največ in najlepše pa januarja. Z najlepšimi so poskušali Kurnikovi najprej srečo v Jarenini, ki ee jim pa ni obnesla. Nato je šel mladi Kurnik v Maribor ter res zamenjal stotak v trgovini Ranko. Kokotov brat Franc pa je spravil drugega v promet v Ljudski kleti. Preteklo soboto je skušal Kur-nikov sin Rudolf zamenjati ponarejeni stotak na mariborskem trgu, pa ga je slučajno stranka še pravočasno prepoznala ter takoj obvestila stražnika. Rudolfa Kurnika so takoj aretirali ter je priznal, da je dobil stotak doma. V nedeljo so se napotili mariborski detektivi z orožniki v Jarenino. Kulturn* obzornik f Prijatelju Francu Tovorniku gledališkemu igravcu Kdor čuti v sebi gon po odru in odrskem življenju, je zapisan in z.aznamcnovan. Vse je tukaj onstran špekulacije in računanja. Človek odra gre preko tega, Zato je bila njegova smrt tako strašna, grozna, presunljiva; v zori mladosti in ustvarjalne sile zapustiti oder; v silah mladosLi vzeti slovo. Fran Tovornik je bil z odrom zraščen. Dvanajst let je deloval na mariborskem odru. Veder je bil in šegav, zabaven in humorem, vedno dober. Skzvenskeimu gledališču pa je btl vdan im zvest vse do konca. Njegova komika in humor sta našla tudi na odru močna vtelešenja. Najepizod-ncjše vloge eo »c po rajem pretvarjale v značilnost in pomenljivo«*, pa če je bilo treba podajati bajtarja Drnolca v Finžgarjevi »Verigi«, reporterja Fschericha v Wedekimdovi »Lulu«, kuharja Maso-na v Shcrrffovcmi -Koncu poti«, inžemierja Požuma v »Radikalni kuri« ali mojstra Bavdcka v »Treh vaških svetnikih«. Lepe uspehe ie dosegel med drugim kot absolvirani tehnik Bemot v -Kralju na Betajnovi«, krojač Trtica v Shakespcarcjcvi komediji -Sen kresne noči«, literat Sira tka v Cankarjevi Ifomedin »Za narodov blagor«, zdravnik Vencclj v Delaikovem »Desetem bratu«, Pariš v »Romeu in Juliji« itd. Rajnki Fran Tovornik je bil odrsko sila uporaben. Rad je sodeloval tudi pri opereti, kjer jc s svojimi komičnimi liki zelo uspeval. V rasti in mladostni ambiciji je omagal. Ime Frana Tovornika, gledališkega igravca in dobri-čime, bo živelo naprej v spominu in zgodovini mariborskega slovenskega gledališča. —c. France Kralj: Moja pot Slovenske poli, XII. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1933. življenjepisne knjige mladih umetnikov so navadno neizdelane; preblizu življenja so, da bi ga mogle v vsej problematičnosti zajeli in v celotni podobi prikazali. Take 'kniigc so torej le nekaki kriki, udarci na levo in desno in nič več Znani slovenski slikar Francc Kralj, ki je zapustil že doslej (star 38 let) globoke sledove v slovenski slikarski in kiparski umetnosti, pa ie znal zbrati resnično najjačje vtise zgodnje mladosti, ki so odločali v njegovi umetnosti. Ne le to: prvi del knjige je pisan z literarno močjo sloga in celotnega sestava. Prav, kakor sc jc v Cankarju družilo pero im risarski svinčnik, se druži v Fr. Kralju kiparski in slikarski talent s pripovednim. Knjiga je razdeljena v tri dele: v prvem obravnava avtor svojo otroško dobo in rojstni kraj z vsemi folklornimi značilnostmi in ta del je najbolj neposreden in umetniško podam. V drugem delu se bavi s svojim šolanjem in dozorevanjemi v umetnika. V tretjem delu razpravlja o umetnostnih razmerah v domovini; tu je bolj sumarično podam a slika nesoglasij in hotenj razmih domačih umetnostnih skupin. Knjigi je dodanih več slik, ki ilustriiraijo razvojno dobo urnet-[ nikovo. V celoti je knjiga zanimiv dokument hotenja in umetnostnih nazorov človeka, ki je skup-' no z bratom umetnikom takoj po vojni razgibal slovensko umetniško življenje im mu dal norvo smer. —č. ★ Tenorist zagrebške opere, Ernest Cammarotta, je v torek nenadno umrl. Cammairotta je bil po rodu južni Italijan in je prišel v Zagreb v začetku svoje karijere (1887). Zagreb ga je radi kristalnega glasu obdržal in mu dajal najlepše vloge. Tako je Italijan posvetil svoje življenje hrvatskemu gledališkemu občinstvu in mnogo pripomogel k razvoju gledališke umetnosti. Prochazka — sedemdesetletnik. Danes praznuje veliki nemško-češki skladatelj in glasbeni pisatelj R. F. Prochazka sedemdeseti rojstni dan. Njegovo umetniško delo je pomembno predvsem v skladbah oper »Klytaimnestra« in »Sreča«, v orkestralnih skladbah, v skladbah oratorijev, pesmi itd., a zlasti v misteriju »Kristus«, Prochazka pa ie tudi glasbeni pisatelj, ki jc napisal poleg mnogih strokovnih študij tudi nekaj biografičnih knjig o glasbenih mojstrih. Znana je med drugim njegova knii-ga: »Mozart v Pragi«. Leta 1930 mu je bila podeljena češkoslovaška državna nagrada. V četrtek t. marca bosta priredila Mlaikiirjeva baletni večer v Narodnem gledališču v Belgradu. Pia in Pino Mlakar v Belgradu. Že več ko dva meseca sla tu. In kar naprej v delu. Po prvem nastopu v veliki dvorani Kolarčcve zadužbine, ko sta reprezentativno pokazala svojo visoko umetnost belgraiskemu občinstvu in bda zelo navdušeno sprejeta, sta sc v zvezi z upravo bclgrajskega gledališča začela resno pripravljati za nov nastop. Tako sta izbrala dva Straussova baleta, in sicer »Legendo o svetemu Jožefu« in Tiel Eulenspiegel-a« z motivi iz. nemške narodne pesmi. Zanimivo ic, da ravno drugi balet sploh še ni izvajan na večjih odrih im bo njegova vpri-zoritev na odru bclgrajskega gledališča zanimivost zase. Točni datum premijere še ni določen, vendar bosta po dosedanjih zaključkih nastopila z obema novima baletoma koncem tega meseca. T. P. »Obitelj« o Mohorjevi družbi. Hrvatska družinska revija »Obitelj«, ki ima med hrvatskimi širokimi plastmi isto poslanstvo kot naša »Mladika«, le da je bolj poljtidna, spremlja z marljivo vztrajnostjo slovensko književno življenje, zlasti pa Mohorjevo knjižnico. Letos je »Obitelj« začutila potrebo, čim bolj poudariti kulturno življenje v svojem listu im sc dotika vseh sodobnih vprašanj, književnih, glasbenih, gledaliških, filmskih itd., seveda z izrazitega katoliškega nazora. Zadnja številka prinaša oceno Krekovih izbranih spisov, ki jih je letos izdala MD (oceno napisal Krekov učenec Petar Grgec) in zaključuje; Slovenska »Družba sv. Mohorja« vrši prosvjetnu zadaču prvoga reda, kada štampa ovakva djela, koja se u isto doba obaziru na puk i na najsolidniju naučnu opremu ... Prva hrvatska opereta v zvočnem filmu. Znano Tijardovičevo opereto »Mala Floramy«, ki jo ludi ljubljansko gledališko občinstvo dobro pozna, bodo začeli prihodnje dni v Pragi tonfilmsko snemati. Film bo menda do konca maija gotov. »Jttgosl. turista« prinaša med drugim fujskopro-mefnitn gradivom tudi članek VI. Regally-a >.Slove-nija u zimskotn kalejdoskopu«, kjer so na kratko očrtana slovenska zimskoš|xirtna središča. Lisi kra-siio mnoge slike iz slovenskih tujsko-prometnih in planinskih področij. V belgrajskem gledališču se pripravljajo na vprizoritev prve sodobne bolgarske drame. Dajali bodo »Zlati rudnik« Slcvana L. K o s t o v a v prevodu mladega Siniše Paunoviča. Uprava bclgrajskega glcdiališAi namerava s 1. marcem začeti izdajati posebno gledališko revijo. Naslov še ni določen, Urejeval bi jo reži«or in pisatelj JosiD Kulumdžid Fantovsko obračunavanje pred sodiščem Celje, 28. februarja. Pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju se je 27. februarja zagovarjalo zaradi -pretepa iz lanskega leta v Ličenci pri 1'oljčanah osem fantov. Kazen polen, kolov in lat se je uporabljalo pri pretepu tudi strelno orožje, vojaška karabinka in vojaška pištola. Udeleženci so drug drugega vse križem več ali manj poškodovali. Hudo poškodbo s trajno pohabljeno nogo je odnesel Kari Bevc, 7 let stara paetirica llajnškova pa je dobila strel pod trebuhom. Iladi splošnega pretepa so bili vsi obloženi po § 184 k. z. Po dolgotrajni razpravi so bili vsi obtoženci obsojeni le zaradi prestopka po § 184 k. z., ker se ni moglo ugotoviti, kdo je koga poškodoval in ker ni bilo mogoče nedvomno ugotoviti, ali je ravno Jože Trunkl s puško poškodoval Bevca in ali je vprav Franc Tramšek s pištolo poškodoval Avgu-sto Hajnškovo, tako da je kvalifikacija zločina pri Trunklu in Tramšku odpadla. Obsojeni so bili Trunkl Jože in Tramšek Franc vsak na 3 mesece in 7 dni, Franc Trunkl na 1 mesec in 10 dni, vsi drugi pa vsak na 14 dni zapora. Glavna obtoženca Jožeta Trunkla in Franca Panhorinon je hormon, ki deluje na vse notranje žleze in normalizira njih delovanje. Razen tega deluje tudi m delovanje srca, krvni obtok, dihanje, sestav krvi in seči, kakor tudi na izločevanje, sečne kisline in drugih škodliivih snovi iz krvi Vaicn panhormon jo ogljikova kislina. Zato mora imeli vsaka dnbra mineralna vodn v sebi r»7.on zdravilnih m ncralov tudi večjo količino ogljikove kislinp. Znamenite Ituilcnske vode so po vsebini oglukove kisliue najmočnejše v Jugoslaviji. zalo so tudi tako zdravilne. Položnice dobe v današnji številki »Slovenca« oni p. n. poštni naročniki, ki jim jc z dnem 28. februarja potekla naročnina ali imajo še kaj zastanka za prejšnje mesece. Vljudno prosimo vse prizadete, da se poslužijo položnice takoj v prvih dneh marca, d.i bo mogoče zagotoviti redno prejemanje lista. — Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do »Slovenčeve* smrtno-nezgodne podpore samo oni p. n. naročniki, ki imajo naročnino plačano vedno vsaj en mesec ozir. pol leta naprej. Novim naročnikom, ki sc priglase v začetku ali tekom mesecu inarca, nn željo šc lahko postrežemo z dosedaj izišlimi številkami tekočega podlistka. m , Gozdni požar pri Litiji Litija, 27. februarja. V nedeljo popoldne je iskra osebnega vlaka zažgala ob progi proti Ponovičam pred prvo železniško čuvajnico del gozda, ki se je vsled vetra takoj vnel. Ogenj jc v pičli četrt ure dosegel vrh Svibna. V Litiji je bilo plat zvona. Na kraj požara 60 takoj odrinili litijski gasilci z načelnikom Mile Koprivnikarjem, ravnateljstvo litijske predilnice je tudi poslalo dovolj ljudi gasit, tako da je bil la gozdni požar, (ki se je to leto izredno že zgodaj oglasil) v teku 2 ur pogašen. Gašenje je vodil okrajni gozdar g. Rafel Bur-nik. Vsekakor mora progovno vodstvo čim preje poskrbeti, da očisti takozvani varnostni pas med progo in gozdovi, da se za nadalje preprečijo taki požari, ki utegnejo uničiti naše itak revne gozdne kulture. Pogorelo je skupno 5 hektarjev gozda- po-eestnici Frančiški Pregelj 4 ha ter utrpi škodo od približno 3COO do 4000 D>in, banovinsko veleposest-vo Ponoviče pa okoli 2000 Din, ker je pogorelo približno 2 ha mlade pogozdene ploskve z smrek-cami. Koledar Četrtek, 1. marca: Albin, škof; Antonina, mu-čenica. Sčip ob 11.26. Herechel napoveduje mrzlo m vetrovno vreme. Ta mesec naraste dan od 10 ur 54 minut za 1 uro 36 minut na 12 ur 30 minut. Tramška jo branil dr. Hodžar, odvetnik v Celju, oba Bevca dr. Žnideršič, odvetnik v Slov. Bistrici, brata Dovnika pa dr. Goričan, odvetnik v Celju. Danes, 28. februarja ob 11 dopoldne pa je bila pri okrožnem sodišču v Celju razglašena sodba z ozirom na dolgotrajno razpravo, ki se je vršila v ponedeljek, dne 26. februarja. Obtoženi so bili brata Kotnik, Karol Beškovuik, .ložef Struc, Bernard Bobika, Konrad Hartman, Franc Jelenko in Fric Kovše, vsi iz Skomerja, okraj Konjice, zaradi tepeža, ki se je vršil 15. avgusta 1033 v gostilni Kovše na Skoinerju skoraj celo noč. Poškodovani so bili Struc Jože, Bobik Bernard in Hartman Konrad. Posebno hudo poškodbo je dobil Jelenko Franc, kateremu je prelomljena lobanjska kost in mu je trajno okrnjen sluh na levem ušesu. Sum je letel, da sla Jelenka jioškodovala dva bratu. Sodba se glasi: trije po 300 Din globe, dva pa vsak po 180 Din globe, dočim so bili drugi oproščeni. Vsi pa so bili oproščeni tudi zaradi težke telesne poškodbo Franca Jolenka radi pomanjkanja dokazov. Glavna obtoženca brala Kotnika je branil dr. Hodžar, odvetnik v Celju. Osebne vesli — Diplomirani so bili včeraj na juridični fakulteti ljubljanskega vseučilišča gg. Konrad Blejec, Albert K o ser in Ivan P o I a k. Iskreno častitamo! Ostale vesti — Važen sestanek krojačev. Včeraj dopoldne ob 10 se je vršila v zbornici za TOl anketa vseh krojaških zadrug in okrožij kroj. mojstrov, ki je trajala do I. Sklepali so o važnih zadevah, ki se tičejo krojaških mojstrov in njihovih pomočnikov. —■ Brezposelni prosijo... Brezposelnost je pri nas zasegla tudi učiteljske vrste, saj je statistika pokazala, da je v Dravski banovini 752 mladih učiteljev, ki po eno, dve in celo že tri lela čakajo na službo. Čez nekaj mesecev bo njih število nara-stlo na tisoč. Nekateri izmed njih nadaljujejo študije na univerzi. Navezani skoraj izključno sami nase, žive v zelo mizeriiih razmerah, zato se »Odsek brezposelnih učiteljskih ahiturijentov pri sekciji JUU v Ljubljani« obrača na javnost, tla z morebitnimi kakršnimikoli sredstvu (brezplačno brano, stanovanjem, instrukcijami etc.) vsaj malo olajša njih bedni položaj in jim omogoči njih študij. Vse eventuelne ponudbe pošljite na naslov »Odsek brezposelnih učiteljskih ahiturijentov pri sekciji JUU«, Frančiškanska ul., da ji.h razdeli med najpotrebnejše. — Bojevniki! Dokažite svojo zavednost in se udeležite zbora v Mariboru dne 11. marca. Vozi posebni, vlak, ki sc bo ustavljal do Celja na vseh postajah. Odhod iz Ljubljane v nedeljo ob 6 zjutraj. Tovariši! Naj bo to manifestacija naše misli. Dokažite s čim večjo udeležbo пц naši severni meji, da smo solidarni. Prijave eprejema z vplačilom 50 Din pisarna >Boj-a«, Kolodvorska ulica 8. Pripeljite svoje tovariše. — To opozorilo Vam znn biti v korist. Nekaj prostih mest za vajence mesarske in kovaške obrti imamo za oddati, še več vajenecv za trgovino in razne druge obrti pa bi radi namestili. Ker posredujemo za siromašne družine, prosimo gg. trgovce in obrtnike, da bi se nam javili zlasti taki, ki so voljni sprejeti vajence z vso oskrbo. — Uboga mati — vdova z malimi otroci, z dežele, prosi za svojo 17-letno hčerko, sjiosobno dekle, vajeno otrok, vseh hišnih del in deloma kuhe, službo pri verni družini. — Službo imamo za kovaškega pomočnika, cn pekovski pomočnik, doma iz Trsta, sposoben fant, pa nas prosi za nameščenje:^— Javite se, prosimo, na: Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljnh-Ijana, Tyršcvn (Dunajska) cesta 17. — »Odsek brez|>oselnih učiteljskih ahiturijentov pri sckciji JUU za dravsko banovino v Ljubljani« se najiskreneje zahvaljuje »Slomškovi družbi« za denarno podporo v znesku 200 Din. Posnemajte! — Odsek. — Tri sestre — tri vlomilke. Zagreb in zagrebško policijo so osrečile tri sestrice: Marija, Katarina in Jelisaveta, ki predstavljajo nevarno triperesno tatinsko deteljico. Po rodu so Madjarke, toda naša soseda jih jc izgnala. Mariji je policija dokazala 4 tatvine, Katarino so zasačili, ko je jirodajala neki gospe ukradeno kombinežo. — Jelisavita je zaenkrat še na svobodi. V i„ .|UCiEFA. k d. .".agreb Galev« 3Z Oslj! If rcj.m pod S. br. 417 ,xl 10 I 194 — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, porečici v želodcu, krvnih nuvulib, glavotnilu, splošni slabosti vzeaiile zjutraj na tešče kozarec »Г ranz Josefove« grenčice. — Žrcbc s šestimi nogami. V neki vasi pri Valpovem na Hrvatskem je jiosestniku Gjuru Petliču vrgla kobila žrebe s šestimi nogami. Zadnji nogi žrebeta sla povsem normalni, obe sprednji nogi pa se od kolena dalje cepita na dve veji. — Da boste pomirjeni, dn ne prinesete domov nikiikili infekcijskih klic. vzemite redno, predno /.apu.stite svoje jioslovne prostore, okusne Dr. \Vander-jeve ANACOT PASTILK. — Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahilisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josel« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s Franz-Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. — V »Službenem listin kraljevske bansko uprave dravske banovine št. 17 oil 28. t. ni. je objavljen »Zakon o izprcniembaii in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, zakon o skupnem davku na poslovni promet in zakon o davku na neoženjene osebe in davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki«, dalje »Za-kon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah in o državni trošarini«, »Zakon o izpremembah in dopolnitvah členov 20., >4., 4«., 43., 56. in 166. carinskega zakona«, ^Objava o razrešitvi dolžnosti člana banskega sveta za mesto Krško«, »Odločba za podaljšanje roka za zameno bankovcev stare izdaje, vzetih iz obleka«, »Odločba o uporabi začasno vezanih dinarjev za izvoz blaga« in »Odločba o veljavnosti potrdil o zavarovanju valute«. — Martin Humek. Praktični sadjar, zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, jiojasnjcna s 24 barvnimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Ljubljana 1923. Str. 409. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 80 Din. Knjiga vsebuje nebroj j praktičnih navodil in nasvetov o najvažnejših sadjarskih vprašanjih, ki bodo zanimali začetnike, kakor že izkušenega sadjarja, ki stremi za napredkom. Žc iz vsebine te obsežne knjige raz vidimo, kako velikega pomena je knjiga za vsakega posestnika sadnih vrtov. Vsebina: L Katere vrste so najbolj primerne za naše kraje; 11. Kako požlahtn jnjemo sadno drevje; III. Kako vzgajajmo sadni naraščaj; IV. Sadno drevje na zelenjadnem vrtu; V. Kako sadno drevje sadimo in gojimo: VI. Kako obvarujemo sadno drevje pred .zajedalei; VII. Zrelo sadje; VIII. Mesečna navodila; IX. Sadjarske drob-tine. — Za svoj denar kupujte prvorazredno blago! Vedno in povsod zahtevajte Radensko Slatino! — Pri odebelelnsti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Frtinz Jospfnvp« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. ISasznanila Ljubljana I Stilczijnnski mladinski dom: Drevi ob 8 v veliki dvorani misijonsko predavanje o Za-jiadni Indiji. Predaval bo g. Peršuli. Predavanje bodo jiojasnjevale skioptične slike. Vstop i>o |irost, a prosili bomo prostovoljnih jirispcv-kov za inisijone. I Kino Kodeljevo. Jutri ob 20 najlepši Trenkerjev film »Planine kličejo«, ki prikazuje junaško Uirbo malega švicarskega naroda za svobodo. 1 Francoski institut v Ljubljani. Drevi ob 8 bo predaval v društvenih prostorih v Narodnem domu g. jirofesor Raymond Warnier in siccr o Stendhulu. I Marija Vera, naša največja tragedkinja, obhaja v soboto, 3. t. m. 25-letni jubilej oder-skega dela v dr. Tavčarjevi »Visoški kroniki«, ki jo je dramatizirala. V »Visoški kroniki«, ki jo režira jubilantka, nastopi ves dramski ansambel. Godbo /gIedu«. tn »Danica* priredi dne 4. t. m. ob 17 gledališko predstavo »Stari grehi« v Mladinskem dr mu. Cvetlična ulica 28. Cetie e Planinsko predavanje bo drevi ob 8 v ri- salnici meščanske šole, i c Zadrugn drž. uslužbencev za nabavo kre-; dita bo imela redni letni občni zbor dne mor-1 ca ob 20 v mali dvorani Narodnega doma. Drugi kraii Kranj. Glasbena šola v Kranju priredi v četrtek, dne t. marca ob pol 9 zvečer v telovadnici realne gimnazije instrumentalni koncert zelo pestre vsebine . Cerkveni vestnih II. Vnanjn kongregacija pri uršulinkah v Ljubljani ima jutri na prvi jictek zjutraj ob tričetrt na 7 skupno sv. obhajilo. Pridite \sc! Voditelj. Moste pri Ljubljani. Drevi ob jk>1 8 v ka- pclici Salezijanske^d mladinskega doma govor za može in mi ti to. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drnmn Začetek ob 20, Četrtek, 1. uiarca: »Turške kumare«. Izven. Izredno znižane cene od 6 do 20 Din. Izven. Petek, 2. marca: Zaprto. Sobota, 3. marca: »Visoška kronika«. Premijera. V proslavo 25 letnice umetniškega delovanja gospe Marije Vere. Izven. Nedelja, 4. inarca ob 15: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Ob 20: >CharIeycva tetu«. Izven. Izredno znižane ccne od 6 do 20 Din. Opera Začetek ob 20. Četrtek, I. marca: »Seviljski brivec«. Red Četrtek. Petek, 2. marca: Zaprto. Sobota, 3. marca: »Carmen«. Gostuje tenorist dr. Adrian. Red C. Poizvedovania Zntekla se jc mlada j>apigu. Poizve se Ri-liarjevu ul. 4. Spcct Kolesarji v letošnjem letu Kolesarska zveza — podzvpta Ljubljana (službeno iz seje upravnega odbora). Vse včlanjene klube, ki še niso pnslali statističnih iiodatkov o prireditvah v letu 1933 (število dirk, proga, dolžina proge, rezultati) ter evidenco včlanjenih dirkačev in ostalih članov (število enih iu drugih), pozivamo,, da to jiošlje.jo najkasneje do 8. L ni — Klube, ki še niso poravnali članarine za leto 1034 pozivamo, da plačajo znesek 100 Din (po 50 Din za zvezo in podzvezo) najkasneje do 25. t. m. v roke g. blagajniku Gregorčiču, Karlov-ška 4. — Klubi naj sporoce takoj točne naslove, na katere naj se pošilja vsa korespondenca. — Klubi, ki še niso javili sporeda svojih prireditev za leto 1934, pozivamo; da javijo svoje termine najkasneje do 20. t. m. Opozarjamo klube, da na dneve, ki so rezervirani za zvezne ali podzvezne dirke, ne smejo prirejali svojih dirk. — Vse klube pozivamo, da predlože v verifikacijo svoje dirkače in sicer na predpisani tiskovini z eno sliko ter verifikacij-sko pristojbino, ki znaša pri obnovitvi verifikacije (ako ostane dirkač še nadalje član istega kluba) G Din in pri novi verifikaciji ali prestopu iz kluba v klub 11 Din. Verifikacije je predložili najkasneje do 25. t. m. in sicer ali g. liatjelu, Karlovška 4, ali g. Stanko, Delavska zbornica. Termini zveznih dirk so: 27. V. ali 3. VI. na dirkališču Miramare v Zagrebu; 17. VI. zvez. olimpijsko prv. lia 100km v Mariboru; 5. VIII. državno jirvenstvo juniorjev; 20. VIII glavno drž. prv. na lirogi Ljubljana—Zagreb; 8. in 9. IX. prvenstvo države na dirkališču v Ljubljani; l(i. IX. gorsko državno jirvenstvo. — Podzvezua prireditev na dirkališču se vrši dne 2. IX. — Klubom se rezervirajo sledeči termini za njih dirke: Kol. društvu Ljubljanica: 6. V. in 8. VIL; Kol. sekciji Hermesii: 22. IV., 10. V., 12. VIII. in 7. X.; SjKirt. društvu Sora: 8. IV., 10. VI., 15. VII. in 19. VIII.; Kol. društvu Sava: 19. VIII. — Sklene se stopiti v stik z ostalimi podzveza m i v dravski banovini zaradi obnovitve prvenstva dravske banovine (cestnega in gorskega). Vse klube opozarjamo, da je odslej pošiljati vse dopise za podzvozo izključno le na naslov podzveze, ki se glasi: Kolesarska podzveza Ljubljana«, Ljubljana, poštni predal 280. — Vse kolesarske klube, ki še niso člani kolesarske zveze, pozivamo, da takoj prijavijo svoj pristop v kolesarsko fiodzvezo, ker bo v bodoče nastop verificiranih dirkačev pri prireditvah nevčlanjenih klubov zabranjen. Mariborski nogomet V nedeljo dne 4. marca se bodo vršile na področju medklubskega odbora naslednje tekme: V Mariboru na igrišču Železničarja ob 14 modri proti SK Svobodi in ob pol 16: modri proti belim. — V Ptuju na igrišču SK Ptuja ob pol 15 SK Drava : SK Ptuj. — V Murski Soboti ob 15 SK Panonija : SK Mura. — V Čakovcu na igrišču Čakovca ob 15 Čakovečki SK : SK Gradjanski. SK Korotan. Redni letni občni zbor bo 11, marca ob 10. Vabljeno članstvo in vsi prijatelji kluba. SK Jugoslavija v Celju naznanja, da bo danes ob 8 zvečer v Domu v Samostanski ulici obvezen eestanek nogometašev. Na dnevnem redu je razgovor o nedeljski tekmi. Težkoatletska sekcija SK Jugoslavije v Celju nastopi v nedeljo dne 4. marca ob 8 zvečer v Laškem v hotelu ITenkc. Nastopi 10 najboljših celjskih atletov. Tekme za poškodbeni iond LNP. V nedeljo dne 4. marca t. 1. bosta na Glaziji v Celju dve tekmi za poškodbeni Iond LNP. Ob 2 nastopita SK Atletik : SK Olimp ,ob 4 pa SK Celje : SK Jugoslavija. Medklubske tekme v slalonin, ki jo je priredila ročilo o pripravrh za svetovno olim-pijad • ii bo leta 1956. v Berlinu. To zasedanje je namenjeno predvsem 40.-letnemn jubileju poživitve, od n пч no obnovitve olimpijskih ip"r, kar sc je izvršilo leta 1894. v veliki sorbonnski dvorani |н> baroni! Coubertinti. Na istem mestu so se vršile spominske svečanosti v juniju leta 1914 in leta leratura izredno visoka. Zato imajo Bustos in njegovi asistenti neprodušne obleko iz azbesta. Mod dvema stenama iz azbesta je poseben električen npurut, ki skrbi zu ohlajevanje izredne vročine, tako da ta ne more škoditi človeškemu telesu. Velika ovira za učenjake so razni merilni aparati, ker so zelo težki. Raziskovalci bi radi ugotovili, odkod izvira lava, ki jo bruhajo ognjeniki. Se pred nekuj desetletji je splošno prevladovalo mnenje, da so ognjeniki nekaki ventili, skozi katere diha velikansko podzemeljsko ognjišče, kjer se neprestano prelivajo ogromno količine tekoče lave. Lava naj bi prihajala neposredno iz notranjosti naše zemlje. Novejša raziskovanja so to mnenje ovrgla in dognala, da lavu ne prihaja v ognjenike iz enega središča, temveč, da ima vsak ognjenik svojo podzemeljsko zalogo, nekako lastno delovno področje. Ti ognjeniki niso v notranjosti med seboj v nikaki zvezi. Tudi ue segajo prav globoko proti notranjosti zemlje, pač pa predirajo samo zemeljsko skorjo, a ne popolnoma. Učenjaki vidijo v njih nekako kožno bolezen zemlje in s tem hočejo označiti, da so to pojavi na skorji zemlje same. Pod trdo skorjo zemlje se razteza plast lave. Notranjost sama, jedro zemlje pa je strnjeno. Ali so to plini, ki vstajajo pod velikanskim pritiskom milijonov atmosfer, ali je to kaka druga snov, o tem si učenjaki se niso nu jasnem. ЦР1МИ. ИИIII I Vozili se bomo z brzino 170 km »Union Pacific« je vpe-jala takle tip brzih vla-i tov na svojih železnicah, j 'ri poizkusih v Chicagu ; se je vlak obneeel. Stroj ; je na električni pogon in pelje še dva vagona. Vozi z brzino 170 km. Na angleških brzih vlakih so uvedli posebne pisalne kupeje. Sodobni potnik, ki se mu vedno mudi, lahko opravi v njih najnujnejše posle; strojepiski lahko narekuje pisma proti majhni odškodnini. Ta novost se je zelo obnesla. v Kaj bo s „Celjushinovo" posadko ? Mornarji, žene in otroci čakajo na ledu rešitve V Ledenem morju nedaleč od severovzhodne konice Sibirije se pomikajo 103 bro-dolomci, med njimi 7 žena in dva otroka, na ogromni ledeni plošči proti Severnemu tečaju in čakajo na rešitev. To je posadka sovjetskega ledolomca »Celjuskina«, ki ga je stri led. in posadka meteorološke postaje na Vrunglovem otoku, ki je več let tam živela popolnoma odrezana od sveta in ki jo je »Celjuskin« vzel na svoj krov. Kaj je prav za prav iskal ta ledolomee v oddaljenih krajih Ledenega morjaT Imel je nalogo, da ugotovi, ali je mogoč prehod skozi Beringovo ožino v Tihi ocean tudi s tovornimi pamiki. Proučiti je bilo tudi treba kakšen tip parnika bi bil za to najbolj primeren. Ledolomeem ni ta pot delala posebnih težkoč, saj jo je lansko leto »Sibi-riakov« srečno prestal. Toda vprašanje možnosti redne brodarske zveze ob severni sibirski obali še ni rešeno. Rešil naj bi jo bil profesor Oton Schmidt, polarni raziskovalec in vodja znanstvene ekspedieije na »Ce-ljuskinn«. »Celjuskina* so zgradili nn Danskem in bil je na glasu močne in odporne ladje tudi proti najhujšemu pritisku ledenih skal. »Celjuskin« se je odpravil nn pot v Ledeno morje 16. julija lanskega leta. Več mesecev se je ladja borila med ledenimi skalami in prebrodila Barentovo, Kariško in Laptijevo morje ter se vedno bolj pomikala proti vzhodu. Srečno je tudi privozila do Medvedjih otokov in do rtiča Serce-Kameii in se bližala svojemu smotru. Po dolgem trudu in neštevilnih nevarnostih je že vse kazalo, dn bo ekspedicija uspela in Oton Schmidt je kmalu za rtičem, v daljavi knkili 10 km prvi ugledal vodovje Tihega oceana, prosto ledu. Prispeli so že do Beringovegn preliva. Toda v tem trenutku je vstal močan južni veter in tajfun, ki je divjal nad severno Japonsko, je gnal velikanske množine vode proti severu skozi Beringov preliv. Ta mogočni tok je zajel tudi ledene skale, med katerimi je še bil »Celjuskin«, in jih pričel gnati proti severu. To se je zgodilo v novembru lanskega leta. Poslej je parnik obstal v ledu in dan za dnem je grozila nevarnost. da ga ogromne mase leda zdrobijo. Posadka sploh ni spala in je bila stalno pripravljena na kritični trenutek. Tn je na-ttopil 14. februarja. Ogromne ledene skale •o tedaj pritisnile nu parnik in ga zdrobile. Toda Schmidtova posadka je bila nn vse pripravljena in tako je lahko rešila vse važnejše predmete, med temi radijsko postajo, šotore, spalne vreče in hrano. Kakor smo že poročali, je pri tein zgubil življenje častnik Boris Mogilevič, znan kot polarni plovee; kos grede, ki se je odlomila, ga je vrgjl v morje. Usoda »Celjuskina« in njene posadke dokazuje. dn še clnvno ni zaključena doba drz nih raziskovalcev. 400 ribičev na ledeni plošči Od mlinarja do najbogatejšega moža Cerkvi daruje po 24 milijonov цд Angleškem »Od inlinarekega pomočniku, pa do miljar-derja,« bi luhko dali naslov tem vrsticam mesto gornjega. Mr. Jas. Hank, ki je star 80 let, je danes lastnik skoraj vse mlinske industrije na Angleškem. Ko je postal mlinarski pomočnik, je zelo varčeval in kmalu si je kupil v bližini mesta llull mlin na veter, v katerem se je namlela v eni uri po ena vreča moke, to pa le tedaj, ako je vel dosti močan veter. Danes zmelje v svojih velikih mlinih, okoli 30 je vseh, 173.000 vreč tedensko, ali okoli Ч milijonov na leto. Njegovo premoženji cenijo na 25 milijonov funtov, kar bi bilo po današnji vrednosti funta (240 lXn) šost miljard dinarjev, in je po smrti Johna Ellermana poetal najbogatejši mož na Angleškem. Mož je silno skromen in le malo jih je, ki ga osebno poznajo. V leksikonu »Who is who< je omenjen samo s tremi vrsticami. Neizmerno večje premoženje pn bi imel, ako bi ne bil tako silno radodaren, saj ga imajo v seznamih ined darovalci skoraj vsi zavodi za onemogle, sirotišnice, bolnišnice itd. Kot zelo veren mož že 50 let daruje v cerkvene namene visoke vsote, tudi 100.000 funtov (24 milj. Din) pri njem ni redek dar, ako vidi, da je potreba nujna. Sam pravi, da si je svoje bogastvo pridobil s pridnim delom in z zaupanjem v Vsemogočnega. Kadarkoli ga je česa prosil v življenju, vselej je bil uslišan. Ko je bil že lastnik prvega paromlina, je hotel vse popustiti ter postati misijonar, bratranec pa ga je prepričal, da ni rojen za ta težak poklic in tudi ne sposoben za misijonsko delo. Leta 1885 je postavil prvi valjčni mlin, ki je z moko oskrboval velik del mesta Londona, Iz Moskve poročajo o drugi nesreči. Iz Astrahana je namreč bilo poslano v Moskvo tole poročilo: Velikanska ledena plošča, na kateri je bilo 400 ribičev in 19 konj, se je ločila in plove prosto po morju. Takoj so poslali na kraj letala, da bi ugotovila položaj ledene plošče. Letalci so vrgli na ploščo mnogo živil in zdravil. Zdaj se pripravljajo ledolomei. da bi šli na pomoč ribičem. | Dve letali sta hoteli pristati nn ledeni plošči, i a se jim to ni posrečilo. Doslej so rešili 123 ribičev. Kaj je z drugimi, ne vedo. Hitlerjeva pesem je sveta...; Še v pustnem času je neka katoliška akademska organizacija priredila v Kre-feldu pustno prireditev. Godba je pričela igrati tudi Hitlerjevo mladinsko pesem »Un-sere Fahne flattert uns voran«. Mladina je plesala tudi na ta lakt. Med godci sta bila tudi dva člana Hitlerjevih napadalnih čet. Tn sta napravila pri svoji organizaciji ovadbo. Policijski upruvnik jc vložil ovadbo proti prirediteljem, češ, da jih mora sodišče obsoditi, ker so skrutiili sveto Hitlerjevo pesem. Kakor ne sme nihče plesati po taktu litanij, ugotavlja obtožnica, tako ni dovoljeno skmuiti narodnih socialističnih pesem... Neki Kitajec v Berlinu je prejemal delj časa iz avoje dežele kamenite umetnine, ki so vzbujale pozornost. Pri zadnji odpravi pa se je menda na vlaku ena izmed teh umetnin nekoliko pretresla in ko so uradniki ugotavljali škodo, se je nenadoma odkrušil večji kos in iz njega se je streslo 700 kosov srebrnih novcev. Uradniki so z lahkoto ugotovili, da eo novci ponarejeni. Zanimivi Kitajec je končal v ječi. Zakaj se nočete poročiti z gospodično I.T Ali vam je znana njena preteklost... Prosim vas! Popolnoma čista je! Da, da, toda nekoliko predolga! drugega za mesto Liverpoal in tretjega v bližini industrijskega mesta Cardiff. Ob izbruhu svetovne vojne je bil s svojo ženo na letovišču v Avstriji, kjer je bil tudi dolgo časa interniran. Ko se je vrnil na Angleško, je takratnemu ministrskemu predsedniku Lloyd Georgeu ponudil svoje sodelovanje pri prehrani. Dasi 80-letnik še vedno osebno nadzoruje svoja ogromna podjetja. Za svoje stanovanje ima čisto preprosto predmestno hišo in kdor bi ga srečal na ulici, bi po njegovi zunanjosti sodeč gotovo ne verjel, da ima pred seboj najbogatejšega človeka na Angleškem. Dosedanji angleški poslanik v Parizu lord Tyrell je radi starosti in Šibkega zdravja odstopil. — Novi pari&ki poslanik sir Clerk, ki je doslej služboval v Bruelju in je prišel na TyTellovo mesto. , : ,t Smrt v Argentini je drag „špas" Smrt v Argentini je precej drag špas. Navaden pogreb: oder, krsta, mrliški voz z dvema konjema in dvema kočijama, stane 150 do 180 pesov (1 pesos okoli 12 Din). Pred kratkim je bilo vse to še veliko dražje. Vsakdanja stvar je, da kdo ne zapusti dovolj za pogreb. Sosedje in rojaki potem navadno tako dolgo zbirajo, da zberejo za pogreb skromno svoto. Pogrebni zavodi so neizprosni in ne postavijo odra, dokler ni bila plačana polovica stroškov na račun. Večna taka zbiranja so neprijetna iu se jih ljudje tudi naveličajo, če so le prepogoslu. Tako je umrl letu 1932 v Sarandi poleg Buenos Airesn moj znanec Hrvat Božo Kru-vanj. Bil je sodar po poklicu, ljubo pa mu je bilo posebno tisto, kar sodi v sebi hranijo. Sedem in štirideset leten je umrl na vnetju ledvic. Zapustil ni niti beliča in tudi svojih ljudi ni imel. Pogrebni zavod ga ni hotel pokopati. Bilo je o božiču. Vročina kanibalska, kakor pravimo. Sredi te velike vročine je ostal štiri dni nepokopan. Na vseh koncih mu je pokala koža. Šele tedaj sem zvedel za njegovo smrt. V kratkem smo toliko zbrali, da smo ga dostojno pokopali. (Fr. Dalibor, >-Naše duhovno življenje«, llue-nos A i res1.) Nape1 prizor > konjskih dirk. Tik p^c** ciliem. Žival in človek v zadniem zaletu za zmago, v kate- »eiia sta puiu/iiu v*e »\ oj« sil«. VWA Glej da ee ne prevrneš in pokvariš dragoceno sliko! Komaj sem bil dober četrt ure na lovu. žo je ležal pred mano mrtev zajec. Tako? Ali so tudi med zajci samonto rilci T Učitelj: »Povej mi Janezek, kaj Jp ptra,* 'tuiezek; Л'ага ju voda, ki se poti.« Si »v. 50. •»SLOVFTF.C«, dne 1. mnrrs lOTl-t. (Stran 7. Gospodarstvo Naš rečni promet Lansko leto j« znašal celokupni blagovni promet na rekah, kanalih in jezerih naše države skup-i(o 3,426.648 ton. Ako primerjamo blagovni premet lanskega leta s prometi prejšnjih let, vidimo, da je ta promet lam padel samo za 14.818 ton napram letu 1932, dočim je znašal padec v letu 1932 954.487 ton napram letu 1931. (Promet leta 1931: 4,486.979 ton, leta 1932 : 3,441.466 U>n.) Zanimiva je porazdelitev blagovnega prometa na posamezne reke, kanale io jezera. Ta slika prometa v uvozu, izvozu in prevozu blaga izgleda I I Leto 1933: Donava 2,028.736 ton, Drava 66.670 ton, Tisa 195.001 tona —- mednarodne reke »kupno 2,290.407 ton. Sava 806.944 ton, Tam« 106.586, ton, Bcgej-kanal 121.768 Um, Backi-kaiial 93.229 ton r- teri-torijaJne reke in kanali sikupno 1,130.527 ton. Skadersko јегего 5633 ton, Ohridsko jezero 81 ton — jezera sikupno 5714 ton. Prevoženo je Wdo to blago leta 1933 (prva to-naiža in odstotek pod jugoelovanskimi zastavami, druga tonaža in odstotek pod inozemskimi zastavami); Donava 555.538 ton 28%, 1,473.198 ton 72%; Drava 55.880 ton 83%. 10.790 17%; Tisa 142.608 ton 73%, 52.393 ton 27%. Povprečna odstotek, za tuje zastave na mednarodnih rekal 39%. Sa-va 781.969 ton 97%., 24.975 ton 3%; Tamiš 103.043 ton 95%, 5343 ton 5%; Begej-kanai 97.200 ton 90%, 24.568 ton 10%; Bačiki-fcanai 93.229 ton 100%; Skadersko jezero 5630 ton 100%, 3 tone; Ohridisko jezero 81 ton 100%. Povprečni odstotek na teritorijailnih vodah za tuje zastave 6%. Leta 1932: Donava 696.630 ton 35%, 1,318.519 ton 65%; Drava 29.904 ton 59%, 20.380 ton 41%; Tisa 83.986 ton 70%, 34.344 ton 30%. Povprečni odstotek za tuje zastave na mednarodnih rekah 45%. Sava 895.284 ton 95%, 38.763 ton 5%; Tamiš 77.451 ton 96%, 2750 ton 4%; Begej-kanal 114.323 ton 80%, 28.135 ton 20%; Baoki-kanal 91.515 ton 100%; Skadersko jezero 7414 ton 99%, 75 ton t%; Ohridsko jezero 1313 ton 66%, 680 ton 34%, Povprečni odstotek za tuije zastave na teritorijalnih vod pa služil za podlago pravilnik za carinsko tarifo, po katerem bi morale zadruge opustiti trgovino z mu-nmfoktubto. gotove vrste špeccrije, 6voje restavracije itd. Taka omejitev, poslov pa ne bi bila no v interesu zadruge, niti zadružnikov in radi tega so sklenile najmočnejše slovenske nabavljalne zadruge,, dn sc ugodnosti davčne zaščite od rečejo. Sklep je neobvezen, stopi pa v veljavo s 1. aprilom tn verjetno se ga bodo držale v Mariboru Nabavljalne zadruga drž. nameščencev in železničarska zddruga, v Ljubljani istotako obe istoimenski zadrugi, dalje ■zadruge v Kranju in Novem mestu. Zadrugi v Ptuju in Murski Soboti sta se izrekli še nadalje za ugodnost zaščite. Opustitev davčne zaščite je za nabavljalne zadruge odločilen razvojni korak. To ponienja, da bodo odslej dostopne vsakomur, ne samo članstvu. Nakupoval bo v- zadrugah lahko vsakdo brez članske izkaznice, člani bodo pa zanaprej tudi šc samo državni uslužbenei. Zadruge nameravajo obdržati za članstvo tudi v bodoče udeležbo na čistem dobičku v obliki primernega odstotka. Ker imajo vse zadruge primeren kapital, se davčna obremenitev s pri-dobnino ne bo občutila pri članstvu, gotovo pa v rezervnem skladu, ki se bo bolj polagoma nabiral. Poslovanje zndrug bo zahtevalo podvojeno pazljivost in prev'dnost. Nadaljni razvoj l>o pa pokazal, ali pomeni tn korak slovenskih nabavljalnih zadrug drž. nlužbencev v našem g(,spodarskrrn, zlasti še v trgovskem življenju napredek ali nazadovanje. Zadruge pomenja.jo j v prosti konkurenci naši trgovini morda še i večjo nevarnost, kakor doslej, ko so bile ome- 1 jene samo na članstvo. ' Izpremembe taksnega in pristojbinekega-. pravilnika. Z včerajšnjim dnem so stopila v veljavo nova določila taksnega in pristojbin, pravilnika. Konkurz je razglašen o imovini tvrdke >Jugo-šport«, reg. z. z o. z., Ljubljana; konkurzni sodnik Avsec Anton, uprav, mase dr. Smole Albin; prvi zbor upnikov 26. marca, oglasiti se je do 10. aprila 1934, ugotovitveni narok 26. aprila. — Zadruga »Jugošport« jc bila v zvezi z Vzajemno pomočjo, ustanovljena pa je bila za prevzem Rasbergerjeve trgovine z gramofoni. Vzajemna pomoč je posodila zadrugi velike zneske, o katerih bomo sedaj videli, koliko so likvidni. Občni zbori: Tovarna zaves Štora, d. d. v Ljubljani dne 15. marca ob 11 v Zadružni gosp. banki (bilanca, volitve nadzorstva). — Celjska po- Po več dnevih popuščanja je danes lira zopet narasla v zvezi z izjavo ital. finančnega ministra. Narasli so danes tečaji Amsterdama, New Yorka in Trsta, popustila sta Berlin in London, neizpre-menjeni pa so ostali Bruselj, Curih, Pariz in Praga. Avstrijski šiling ie bil -zaključen na zagrebški borzi po 8.845, ua belgrajski pa po 8.90. — Cirški boni so nolirali v Zagrebu 34.50—37, v Belgradu pa 35.50—35.75. Ljubljana. Amsterdam 2309.01—2320.37, Berlin 1357.36—1368.16, Bruselj 800.79 - 804.73, London 173.S6-175.46, Curih 1108.35 -1113.85, Nevv York •3403.28-3436.54, Pariz 225.88 -227, Praga 142.29 do 143.15, Trsi 200.57--296.97. Curih. Pariz 20.38, London 15.715, New Vork 310.25, Bruselj 72.25, Milan 26.775, Madrid 41.95, Amsterdam 208.275, Berlin 122.675, Dunaj 73.30 (56.20), Stockholm 81.05, Oslo 78.95, Kopenhagen 70.15, Praga 12.845, Varšava 58Л25, Atene 2.94, Carigrad 2.495, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca ie bila danes neenotna. 1% inv. pos. in 8% Bler beležita učvrstitev, dočim so begi. obv., 7% Bler in vojna škoda padli. Promet je bil slab in je bilo na zagrebški borzi zaključenih samo 800 kom. voine škode. Ljubljana. 7% inv. pos. 72 -74. agrarji 37 bi., vojna škoda 315 den.. begi. obv. 54 —55, 8% Bler. pos. 53- 54, 7% Bler. pos. 51-52, 7% pos. Drž. hip. banke 66 den., Kranj. ind. 230 bi. Zagreb. Drž. p a p i r j i : 7% inv. pos. 72—75, vojna škoda 313.50-315 (313, 319), 4. 311-315 (311, 315), 6% begi. obv. 54—55, 8% Bler. pos. 53.50-55. 7% Bler. pos. 51—52 7% pos. Drž. hip. banke 62 den. -t- Delnice: Priv. agrarna banka 253—260, Guttinann 105—110, Sečerana Os-jek 150 den., Union 50 den., Trboveljska 105—110. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 75.50 do 76 (75.50, 76), vojna škoda 314 -317 (313, 314), 3. 314—315 (315. 313), 6% begi. obv. 54.50-54.75 (54.75), 8% Bler. [»s. 54.50 bi., 7% pos DHB 64 bi. — Delnice': Narodna banka 4250 - 4300, Priv. agr. banka 259-260.50 (260, 259). Žitni trg Tendenca za koruzo je slejkoprej izredno čvrsta, vendar so cene ostale neizpremenjene. Odjem najde vsaka količina koruze, kar je znamenje, da v koruzi ni pričakovati izpremembe tendence. Čvrsta je postala tudi pšenica, v kateri se ie začel te dni živ izvoz. Trenutno se nalaga v Vojvodini okoli 80—100 vagonov pšenice za Švico. Pšenico bodo izvažali tnjovci s posebnim dovoljenjem Irgovin-skega ministrstva, ker je kot znano izvoz pšenice monopoliziran. Potrtega srca naznanjamo, da je naš ljubi oče in stari oče, gospod Franc Bizjak posestnik in mizarski mojster v Vlžmarjlh St. 22 t sredo 28. februarja, previden s sv. zakramenti, umrl v 8.1. letu starosti. Pogreb ljubega pokojnika bo v petek 2. mnrea ob pni 9 dopoldne nn. r>ckopališčo v Št. Vidu nad Ljubljano. Priporočamo ga v molitev! Vi.žmarje-Cleweland, ilne 1.marca 1934. FANI GOSTINCAR. sestra NEPOMUCENA BIZJAK, nršulmka, HELENA PREMK, PETER BIZJAK, PAVEL BIZJAK, CECILIJA BIZJAK, LJUDMILA BIZJAK, sinovi in hčere. Vsi vnuki in vnukinje. Z z ШЗ Z Ž1 z z z z 0 z z лМ •j" «•►. 4. ' • 4' m z - -■■-, 1 v 7 " z z IZ: z z V? ž [z 2 z z z z 1 ''Vi , r'.—- z z. № z z IAI^O;. Z §§ oiLhu^vvasan Dobrna pri Celja Pretekli teden smo spremili na. zadnji poli našega uglednega soobčana, g. Franca Rožanca, restavraterja na Dobrni, — moža tihega in odkritega značaja neumorne jeklene volje, dobrega očeta, občana in državljana. Pri zadnjem spretn stvu so ga počastili tudi številni Celjani in okoličani ter razne deputacije (gostilničarji, strelci lovci, gasilci itd.). Gospod dekan iz Novecerkve j« ob asietenci gospoda domačega župnika m g. župnik« iz Koz-jaka blagoslovil pred domačo hišo krsto z zemeljskimi ostanki, nakar ie pevsko društvo »Lira« ii Vojnika zapelo žaiostinko »Vigred se povrne«. Veličasten sprevod je pričal, kako je bil ranjki priljubljen. Ob grobu se je poslovil od ranj-kega g. Alojzij Jankovič, upravnik zdravilišča. Salva iz lovskih pušk je zaključila ganljiv govor in lovski rog je turobno zatrobil zadnji pozdrav svojemu tovarišu. Ganljiv in stvaren je bil tudi govor g. dekana Žagarja iz Novecerkve, v katerem je opisal vse vrline m kreposti moža, od katerega se poslavljamo. Ob grobu je zapelo domače pevsko društvo žaiostinko »Končano je trpljenje«. Radio Programi Radio Ljubljanat Četrtek, 1. marca: 12.15 Reprod. orkestralni koncert. 12.45 Poročila. 13.00 Čas. slavni pcvci v reprod. glasbi. 18.00 Nega bolniku (gn. IlotV-var-Megličeva). 18.30 Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19.00 Pogovor s poslušalci (prof. Preželi). 19.5« Plošče po željah. 20.00 Prenos iz. Zagreba. 22.00 Čas, poročila, Radio-jazz. Petek, 2. marca: 11.00 SoUka ura: Ob 90 letnici Jurčičevega rojstva (dr. Rudolf Kolarič) 12.15 Ciganska glasba (plošče) 12.45 Poročila 13.00 Č.-s, tanvburaSki zbori (reprodukcija) 18.00 Slovenska narodna pesem v samospevih (plošče) 18.30 Alkohol in kriminaliteta (dr. Bajič) 19.00 Sokoletvo 10.30 izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka) 20.00 Orgelski koncert PaWa Rančigaja 20.30 Vokalni koncert Štefke Korenoanove 21.00 Rusfko glasbo izvaja Radio orkc«ler 22.00 čas, poročila, Radiojazz. Drugi programi i Četrtek. 1. marca. Zagreb: 20.00 Prenos i/. Hrv. gl. zavoda. — Dunaj: 17.05 Koncertna ura. 18.55 Godba Oskarja Nedbala. 20.45 Jožef Szi-getlii, igra. — Budimpešta: 18.40 Ogrske pesmi. 20.50 Plošče. — Milan-Trst: 21.00 Arlcžanka (Bizctova opera). — Rim: 20.50 Prenos opere. Praga: 20.00 Orkestralni in čelistični koncert. 20.50 Paganini (ivem scen iz njegovega življenja). — Varšava: 20.00 Wagncrjcv koncert. 21.15 Italijanski koncert. — Vsa Nemčija: 19.00 Cln-sovi časa (iz Kolina). — Monakovo: 20.50 Veliki konccrt. Lipsko in Kolin: 20.50 Pisan je operni svet. Petek, 2. marca: Zagreb: 20.00 Slovanska in francoska glasba — Dunaj: 17.30 Koncertna ura 19.00 Ciganska glasba 20.15 Domovina Avstrija (Tirolska balada) — Budimpešta: 18.30 Salonska glasba 19.30 »Rožni k&valir«, opera, R. Strauss — Milan-Trst: 20.40 Plošče 21.00 Orkestralna glasba —. Rim: 20.45 Orkestralni in voikalni koncert — Praga: 17.05 Komorna gla.sba (Smetana) 20.05 Moja domovina (Smetana) — Varšava: 17.20 Komorna glasba 20.00 Orkestralni in klavirski koncert iz varšavske filharmonije — Nemčija: 19.00 Konccrt na novih orglah v Konigs-bergu — Monakovo: 20.10 Vino in voda — Lipsko: 20.10 Voyas>ki koncert. Ludvik Ganghofer: 28 Samostanski lovec »Kako je p« s tvojo žono?< je vprašal Wolfrat. »Ali si ji že dal?« Mislil je kozorogov srčni križec. Egger je žalostno odkimal. »Baba je hujša od ure do ure. Kar ima le noge v hiši, človek, pes in mačka — vse goni ta zlodej sem in tja, da že vsem kar sape zmanjkuje! In če jo napade, potem no zdrži že sploh živ človek pri njej. In vendar, vendar — ne upam si, da bi ji dal! Če baba ozdravi, ne bo mogla držati jezika za zobmi — in vse bi pri.4|o na dno.« V Wolfnatovih potezah so je čudno zdrznilo. »In navsezadnje ji ne boš niti dal — iz samega strahu, da bi ji utegnilo pomagali?< Kmet je prikimal. »In dn bi me skuSnjova ne zmogla, če bi me baba spel kdaj do smrti gonila... sem vso vražjo ropotijo s pušieo vred zakopal zadaj za hišo!« Zdaj se je Wolfmt jasno zasmejal. »Pojdi ti vražji norec, kaj pa ti je?< je zagodel Egger, ki mu ta smeh ni prav nič večni njegovega poguma. »Zdi se mi, da prihajaš iz. pivnice in ne z grobov.« »Kaj boš gospodor, smej se še ti! Kajti vse ee tako lepo ujema... moj olročiček ni smel nič imeti od tega, ko samo pol šilinga za večno po-či vanje in za novčič barve na deščici, in tvoja žena ne sine nič imeti od- tega, pa tudi za fevdnino vsega ni bilo nič treba! Samo toliko da imam krvave roke! Vse zaman, vse, vso! Toda, kaj bi, gospodar, kajne? Je že tako biti moralo. Zakaj? Sprašuj po tem, dokler le volja!« Ne govori vendar ko brez uma. Saj ini je že »daj v glavi, ko da bi imel v njej čmrlje.t Tedaj se je začul od hi5e ostri Cencin glas: »Oče!« »D«, da, že grem!« je odgovoril Egger in se spet obrnil k \Volfratu. »Kar bojim se, ko moram spet nazaj v hišo. Pravim ti, Polzer, strah mc je pred vsako uro. In kadar pride eno, je drugo takoj za njim. Mislim, da imam že babe prav dovolj, pa ne, zdaj začenja tudi deklina s svojo mu-ziko; kisa se pa kriči in razbija na drobne kosce vse, kar ji pride pod roko, koikor bi jo od včeraj obsedle čarovnice. Pravim ti, Polzer, vsako govedo v mojem hlevu je na boljšem, ko jaz, gospodar. Tak setn ko žolica, ki se vsa trese, pa jo pritisni s prelom, kjer hočeš. Nobeden grižljaj mi nc tekne več in noben požirek. Poglej!« Egger j« potisnil pest za usnjati pas. »Poglej sem... med pasom in trebuhom bom kmalu ie lahko zapeljal z vozom. Polzerl Polzer! Bo menda le.res...'da ne vtikaj nosu tja. kjer ni vse v redu. Kaj imaš od tega? Nič, nič nič... sani o spanec, ti .prežimo in pokvari tek!« »Kajne? Posvetilo se je tudi tebi?« In dočim se je Wolfrat zasmejal z bledimi ustnicami, sta se Egger ju potofili dve debeli solzi po nabreklih licih, Kmet si ji? šel z roko čez nos... Kaj pa... ali se jc dekle že vrnilo domov?« »Ne vem.« . »Tako, če boš morda kaj čul, kako je intn gori, jiridi in mi povej!« \Volfrat je prikimal; potem «1a Sla narazen. Ko je šolar slopil v izbo, mu je radrttdito skočil nasproti Lipče; hotel je povedali očetu veliko, veliko novico: na skednju je pričelo dvojo mujhnih, majhnih, lepih, lepih pličk groditi gnezdo. »Tako, lako,« je dejal Woffrat in z'drHtefo roko pogladil tanla po glavi. ^Poleni, рд. Je pojdi, Lipče, pa jih glej in pazi... veš, da se boS naučil j tudi U graditi gnezda.« Potisnil je sina skozi vrata. Komaj pa jo fant zginil, se je naglo dvignila Zefa v posteljL Vso bojazen svojega srca je izrazila v glasu: »Polzer? Ali te je te kdo kaj vprašal?« Odkimal je. »Saj ne more še nihče vedeti.« in kakor da bi imel vse ude zlomljene, se je spustil na rob postelje. Prijela sta se гл roke in si molče zrla v oči. VVolfrat je povesil glavo na prsi in Zofa je tiho jokala predse. Za nekaj hipov je vprašala: >Kje pa leži?« »Pri zidu v kotu!« ln spet za Irenotek: »Ali si prinesel deščico domov?« Prikimal je. »Rada bi jo videla!« »Cemu? Poglej, Zefa, kaj imaš od tega? Samo, da si še bolj ženeš k srcu.« »Pa bi jo le rada pogledala. Več tako nimam od otročka, ko samo deščico.« Stopil je ven in prinesel nagrobno dcščico. »Kajne, lepo je napravil?« Obrisala si je eolzo iz oči, da bi bolje videla. Z obenja rpkama jc držala deeko pred seboj; okoli robov se je vil vc-nček, ki noj bi upodabljal cvetoče tHoge; v sredini se je v modrem in rdečem bralo ime, in spodaj črn kril Z vročimi očmi jc strmela Zofa v znamenja, ki jih ni poznala, o katerih je samo vedela, kaj naj pomenijo. »Marijica, Morijica!« Ihteč je pritisnila deščico na srce In jo objela z obema rokama. Spel so preili dolgi, nemi trenotkl. Potem je vprašal Wolfrat: »Kaj pravi pa fanl? Jeli že kaj vprašal po njej?« Odkimala je. »Moj Bog... otrok! Mislim, da niti ne čuli, da ni enega v hiši.« *D« bi mogel ostati človek vedno otrok! Vsak dan mu pomeni celo življenje; polem zaepiš in začneš na novo živeti!« Wolfrat je vstal in odprl vrata v kamro; ko je videl, d« je prazna, se je utrgala kletev z njegovih ustnic. »Wolfrat, VVolfratl« je zastokala Zefa. »Bodi vendar vesel, da deklet« še vedno ni domov. Mislim, to je dobro znamenje. Ga je gotovo naćla še živega... Wolfrat! Če bi bilo to res! Ce hI ostal pri življenju! Kaka sreča!« Ihteč jo stegnila roke proti nebu. »O ti nadvse dobrotni Bog, poglej, samo to eno nam daj...« »Da, da samo to eno nam daj!« je s hripavim smehom segel vines Polzer. »Da, lo glej, da sn izliže, dn bo mogel slopiti predme in stegniti roko in reči: ,Te tu je bili' To bi bila srečal Čakaj, Zefa, lc čakaj, ni ti treba bili v skrbeh, bo že prišlo lako. I>eklina bo k temu že pripomogla... in če ga je našla živega, ga bo pestovnla in pitala in se bo zanj potegovala In bo vlekla z njim proti nam!« »Wolfrat! Kako le moreS tako govoriti o svoji sestri!« »Sestro, sestra!« se je Polzer јетто zasmejal. >Res sem bil te vere, da se bo vrast.la v nas. Toda kri je kri! Da, da... pa hoče vendar visoko zleteli. No. sp jo uštela. Četudi nosi pero za kapo in samostrel ko kak gosposki... je pn le samo hlapce!« Speit se jo zasmejal. »Naj ga ima! In ko bo pri njem v njegovi kajži... polom ji boni povedal!« Zefa ga je debelo pogledala; ni razumela kaj govori. »Kaj, Wo1frat, kaj ji boš povedni?« Obrnil se je stran in se d«la1. kakor da ne bi čul njenega vprašanja. »VVolfrat 1« Ptrnn R »SI/)VENEC*, dne 1 marca 1031 Stev. !50. P O-ZOR! NAGRADNO TEKMOVANJE I Če hočete dobiti nagradno Ta mali izvrstni aparat vsebuje vse prednosti moderne tehnike in to: dobro optiko, enostavno manipuliranje, splošno dobre rezultate tudi pri začelnikih, posebno pri uporabi najobčutljivejšega Agfa Isohrom filma HITITE! Nagradno tekmovanje fraja samo kratek čas Št. 24 Najdite bankovec po sto dinarjev, ki v svojih številkah vsebuje številke 2 in 4 tako, da morete sestaviti številko 24 Pojdile s tem bankovcem do kakega folo-trgovca, pa Vam ga bo zamenjal z kamero, velikosti 6x9 cm MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din P—; ženi-tovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali »glas Din 10*—. Maii oglasi se plačujejo lako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja ee računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Prireditve Rlagajničarka za železnino in galanterijo, zmožna kavcije — se sprejme. Ponudbe z zahtevo plače pod »Blagaj-ničarka« 2203 na upravo »Slovenca«. (b) V kavarni »Stritar« vsak večer koncert, (e) Razpisujemo štiri mesta zastopnikov-inkasantov za svetovno [0232ШШ Vrtnar s 15 letno prakso išče stalno službo. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2020. (al podjetje in sicer za okraje: 1. Rogatec—Rog. Slatina; 2. Sevnica ob Savi— Radeče; 3. Pragersko — Sto Bistrica; 4. Kozje— Podsreda. Ponudbe pod Stalna služba- 2177 na upravo »Slovenca«. (b) 1 Vajenci Pošteno dekle od 16—20 let, dobi takoj službo v trgovini oroti kavciji 2000 Din. Naslov v UD-avi »Slovenca« pod št. 2221. (b) 1 ... Učenca ta pekovsko obrt, ne čez J7 let, takoj sprejmem. Po treh mesecih 50 Din tedenske plače. Hrana in stanovanje v hiši. — Pekarna Preskar, Pokopališka 8, Moste pri Ljubliani. (v) i Pouk Angležinja daje ure in kurze. Miss Farler, Ljubljana, Dvoča-' kova ulica 3-III. (u) Pošteno dekle iz dobre krščanske družine, s 4 razredi mešč. šole in malo maturo, želi stopiti kot učenka v trgovino ali kakšno drugo lbrt h krščanski družini v Ljubljani ali v kakem mestu na Gorenjskem. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Trgovina« št. 2191. (v) Strojepisni pouk večerni tečaj. Vpisovanje dnevno od 6. do 7. ure 1 zvečer. Tečaj se prične ' 5. marca. Šolnina znižana in stane učna ura 2 Din. ' Christofov učni zavod, ! Ljubljana, Domobranska 1 j cesta 15. u VELIKO IZBIRO BLAGA za moške in ženske obleke, v dobri kakovosti in najnovejših vzorcih, najdete po ugodni ceni v obče znani preko 60 let obstoječi veletrgovini R. MIKLAUC „PRI ŠKOFU" Liubljana, Pred Škofijo 3. - Lingarjeva ul. 3 ilužbodobe 5 provizij, akviziterjev za prodajo odličnega gospodinjskega predmeta v Ljubljani takoj sprejmem. Ponudbe pod »Nujno« št. 2168 na upravo »Slovenca«. (b) Denar Trgovska agentura v bančnih in posojilnih poslih Jo s. A u g u s t i n , Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 — posreduje tudi glede nakupa in prodaje hranilnih knjižic. (d| Hranilne knjižice Kmetske posojil, v Ljubljani prodam proti gotovini. Ponudbe na upravo »Slovenca- pod »Kompenzacija« 2184. (d) Razno Hranilne knjižice in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov iemliemo do preklica zopet v račun A & E. Skaberne, Ljubljana. (r) Stanovanja ODDAJO. Enosobno stanovanje s kabinetom, v novi hiši, takoj oddam. Rožna dolina, cesta XIII št. 5. (č) Samsko stanovanje komfortno, obstoječe iz dveh sob, kopalnicc in predsobe — se odda takoj ali za majski termin v najem. Pojasnila: Gajeva ul. 5, soba 128-1. č Veliko sobo, kuhinjo pritikline oddam za maj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2193. (č) Na stanovanje sprejmem gospoda. Ulica na Grad št. 7. (s) začne 4. marca 33 v, % popusta pri vožnji na nemških železnicah! Vsa obvestila daje: Ing. G. Tonnies, Ljubl jana, Dvorakova ul. 3/II ali Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33 ZDPAVUEN3E NA DOMU Z RAD.UMOVO ZDRAVILNO VODO Radium-aparat za oiiače. kopeli in komprese proti telesni in duševni utrujenosti, išijasu, revmi, protinu, arteriosklerozi, bolečinam želodca, črevesja, golši razširjenju vene i. t d. Kupite pri vodell tovarni NEMACKO RADlUM fl. D. — BERLIN Q«Btri>.n« mtmitro «a Jnir»«Uvt]e: 3. KONRAD - Zemun, pošt. Dred. 11 Ištsmo zastopnika Prospekti brctplsia« Odobreno ori min. «00. politike ia n»r. udrarja S. br. 301)11 ml IS. XT. 19":' Stanovanje štirisobno, odnosno trisobno, z vsem komfortom, v sredini mesta, se odda takoj ali za majski termin v najem. Pojasnila: Gajeva ul. 5, soba 128-1. č СЕЕЗЗЗ IŠČEJO: 2 manjša lokala s plinom, vodovodom in elektriko, iščem za takoj za obrt. - Ponudbe pod »Bližina pošte« 2204 na upravo »Slovenca«. (m) ODDAJO: Pisarniške sobe v strogem centru mesta — oddamo v najem. Pojasnila: Gajeva 5, soba štev. 128-1. n Posestva iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii Droben oglas v »Slarrneu. oosestvo ti hitre proda; če že ne z gotovim d ena/jem nat kupca ti s kniiiim dn IIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Gostilne _ trgovine mestne ali podeželske, ugodno prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ulica 26. p Nova vUa enonadstropna, tik kolodvora v Litiji naprodaj. Ima dve udobni komfortni stanovanji, v podpritličju lokal za trgovino ali obrt. Vprašati: Antonija Gruden, Šmartno pri Litiji._(p) Stanovanja prodamo v solastnini, proti plačilu v gotovini. »Stavbna zadruga«, Ljubljana, pp. 307 Lepo posestvo eno uro od Ljubljane, v popolnoma dobrem stanju, z velikim vrtom, njivami in travnikom — plačljivo delno s hranilnimi knjižicami — naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št 2028. (p) Stavbne parcele 600 m® in večje, pri postaji Vižmarje — ugodno naprodaj Naslov: Vižmarje št. 100. (p) Gostilno pri kolodvoru, s tujskimi sobami ter velikim hladnim skladiščem za žito ali gradbeni materijal — proda ali da