Poštnina platem ▼ r otovtni Leto LXXIV., H. 4 Ljubljana, torek ?• Januarja 1941 Cena Din L— SLOfE Izhaja mato. dan popoldne Izvzemal nedelj)* tn praznika. — Tnsf mM do 80 petit Trst a Din 2. do 100 vrst A Din 2 50. od 100 do S00 vrst 4 Din 3, večji InseratJ petlt Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« Tal j a mesečno ▼ Jugoslaviji Din 14-—, se Inozemstvo Din 25,—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljevm alica St. 5 Telefon: 31-22. 81-23. 31-24, 31-28 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon *t. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101, SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica t Ljubljani flt 10 35L Predsednik Roosevelt predložil svoj predlog kongresu Mir ne sme biti kupljen za ceno svobode drugih narodov Predlog za ukinitev Johnsonovega zakona Za polno ameriško pomoč demokratskim državam, ki se bore za svoj o svobodo — Povečano oboroževanje Zedi njenih držav, ki ne bodo pristale na noben diktiran mir WASmNGTON. 1. ima. «. (Am. Pr.) Snoči ob 20. je otvoril predsednik Roosevelt z velikim 40minu(nim govorom zasedanje novo izvoljenega kongresa. Varnost Zedinjenih držav ogrožena Uvodoma je dejal Roosevelt, da Ze-dinjene drŽave še nikdar niso bile tako resno ogrožene v svoji varnosti kakor v sedanjem trenutku. Nikoli v zgodovini ni en sam narod hotel obvladati vsega sveta, kakor je to sedaj. Pa že leta 1914, ko je bila nevarnost za Ameriko mnogo manjša, se je začel ameriški narod zavedati, kaj bi pomenil zanj padec demokratskih držav. Spomniti se moramo, je rekel Roosevelt, da je bil versajski mir mnogo manj nepravičen, nego način pomirjevalne politike, ki se je začel že pred Monakovim in ki bi se hotel razširiti preko vsega sveta. Ameriški narod je ponovno pokazal, da je nasprotnik nasilja in zato mora pod-vzeti ukrepe za svojo zaščito. Bodočnost Amerike odvisna od sedanje vojne Po vsem svetu je sedaj demokracija napadena. V vseh delih sveta so demokratske države v obrambi, napadene bodisi od orožja ali pa od tajne strupene propagande, ki hoče uničiti edinstvo in »asejati razdor med one narode, ki že žive v miru. V 15 mesecih dosedanje vojne v Evropi je izginila neodvisnost že mnogih malih in velikih narodov, pa še so ogroženi vedno novi narodi, mali in veliki. Vse to mora imeti svoj učinek na Zedinjene države. Zato izvršujem kot vaš predsednik svojo ustavno dolžnost, da vas obvestim o položaju, ker čutim na nesrečo, da je to potrebno. Tako vam moram povedati, da sta bodočnost in varnost naše države in nase demokracije prav tesno povezani z usodo vojne, ki se bije trenutno daleč proč od naših meja. Za obrambo nase demokracije se hrabro bore narodi na štirih kontinentih. Ce se ta njihova obramba ponesreči, bo vse prebivalstvo, vsa sredstva Evrope. Azije, Afrike in Avstralije pod oblastjo novih osvajalcev. Amerika ne sme ostati osamljena Nesmisel bi bilo misliti, da bi se potem lahko Amerika sama postavila po robu vsemu svetu. Noben realističen Američan ne more tega pričakovati. Ne moremo pa tudi pričakovati, da bi nam osvajalci pokazali velikodušnost, dovolili svobodo izraza ali religije ali pa vsaj svobodo trgovanja. Ne sme biti med nami sebičnežev, ki bi se zaradi lastne koristi hoteli pogoditi z našimi sovražniki. Dokler pa je angleška mornarica ne-premagana in močna, za nas ni nevarnosti. Nihče se ne bo poskusil izkrcati na ameriških obalah, dokler za tako akcijo ne bo razpolagal s primernimi strateškimi izhodišči. Toda zavedati se moramo pri vsem tem, da bodo osvajalci, dokler so v ofenzivi, sami določali čas in metode za nove operacije. Za pravice in dostojanstvo vseb narodov Ameriška politika stremi za priznanjem pravice in dostojanstva za vse narode na svetu. Ta politika pravice in morale mora na koncu tudi zmagati. V naši zunanji politiki ni razlik med stališčem obeh glavnih ameriških strank. Naša politika gre proti agresivnim drža vam. naperjena je proti vojni na ameriški polobli. Dokler pa traja sedanja Tojna, smo vedno tudi mi sami v nevarnosti. Zedinjene države potrebujejo časa, da izpopolnijo svojo obrambo. Zato morajo pomagati on?m narodom, ki zadržujejo vojno od n»*ih obal. To i Je v interesu naše lastne varnosti. Ameriška politika je naslednja; 1. Po volji našega naroda brez razlike strankarske pripadnosti moramo storiti vse. da pospešimo splošno nacionalno obrambo. 2. Po volji naroda brez razlike strankarske pripadnosti moramo nuditi popolno pomoč vsem onim narodom, ki se bore proti napadalcem, da s tem zadržujemo vojno od naše poloble. Demokratska stvar mora zmagati. To zahtevajo interesi naše lastne varnosti. 3. Po volji našega naroda brez razlike strankarske pripadnosti, se moramo držati načela morale in ne smemo nikdar pristati na diktiran mir, ki bi ga zagovarjali pristaši brezpogojnega mru. Mir ne more biti kupljen za ceno svobode drugih narodov, Arzenal ameriške obrambe in demokratskih narodov V našem oboroževalnem programu smo zaostali, kar se tiče proizvodnje letal, čeravno delamo noč in dan. Kar se tiče gradnje ladij, smo s programom naprej, pa še moramo proizvodnjo pospešiti. Roosevelt je nato sporočil, da bo naprosil kongres za nova pooblastila in nova finančna sredstva za nadaljevanje začetega dela vojne proizvodnje. S temi novimi sredstvi bo treba proizvajati več municije in vojnega materiala vseb vrst, da bodo na razpolago onim narodom, ki so zapleteni že sedaj v aktivno vojno proti napadalcem. Nobena naloga ni za nas važnejša v tem trenutku, nego da tvorimo arzenal za našo obrambo in za druge demokratske narode. Ti narodi ne potrebujejo človeških sil, pač pa za mnogo, mnoero dolarjev orožja z*a svojo obrambo. Blizu je čas, ko tega orožja ne bodo več mogli plačevati v gotovini. Tedaj pa jim ne moremo in ne bomo rekli, da se morajo predati samo zato, ker trenutno ne morejo plačati onega orožja, za katerega mi sami vemo, da ga morajo imeti. Roosevelt je nato orisal svoj predlog o posoditvi vojnega materiala namesto posodi t ve denarja. Dejal je. da bodo države, ki bodo ta material prejele, vse to ob svojem času zopet plačale, bodisi v hlapu ali v drugem materialu, ki ga bodo Zedinjene države potrebovale« Za obrambo svobode Roosevelt je nadaljeval: Povedati moramo demokracijam, da je bistveni ameriški interes v obrambi svobode, za katero se one bore. Mi sami pa moramo svojo energijo, svoje bogastvo in svojo organizacijo staviti njim na razpolago, da jim podamo več moči ter jim pomagamo ohraniti in obnoviti svobodo na svetu. Vedno več ladii. letal, tankov in topov jim bomo pošiljali. To je naš namen in naša volja. Pri tem pa se ne bomo pustili ustrahovati od groženj, češ da je taka pomoč z naše strani prelom mednarodnih zakonov. Taka pomoč demokracijam z naše strani ni dejanje vojne, tudi če bi jo kdorkoli enostransko proglasil za tako. Ce p** kdo pripravila voino »»roti nam, ne bo čakal na vojno dejanje s naše strani. Niso čakali na tako voino deis»nie tudi s strani Norveške. Belgije ali Nizozemske. Njegov edini interes je samo tako enostransko tolmačenje mednarodnih zakonov, ki nevtralnost uporablja kot instrument zatiranja. Roosevelt je končno onozoril, da bo vlada uvedla nove davke, in sicer v takem obsegu, kolikor more vsakdo nla čevati. Vsa ta sredstva bodo porabljena za nadaljnje oboroževanje. Poudaril je, da bodo morali Američani pokazati največje požrtvovanje. Ameriška mirovna načela Nato je Roosevelt označil štiri mirovna načela, kakor si jih predstavljajo Zedinjene države. Ta načela 1. svoboda govora in izraza vsakogar povsod na svetu, 2. svoboda religije ln svoboda Čaščenja boga za vsakogar na svetu na oni način, kakor si ga sam izbere, 3. beda in pomanjkanje morata izginiti. Med narodi mora biti dosežen gospodarski sporazum, ki bo zagotovil vsakemu narodu zdravo in miroljubno gospodarsko življenje, 4. strah mora izginiti. To pomeni, da mora biti oboroževanje na svetu tako omejeno, da noben narod na svetu ne bo mogel zagrešiti dejanja agresije proti kateremukoli narodu kjerkoli na svetu. Roosevelt je pripomnil, da so to načela miru, kakor si ga zamišljajo Zedinjene države. Nasproti »novemu redu« postavljajo Zedinjene države veliko koncepcijo moralnega reda. Ta red je v stanu, da prepreči svetovno gospostvo in omogoči, da bodo milijoni svobodnih mož in žena živeli v svobodi pod mednarodnimi zakoni. Svoboda pomeni nadvlado človečanskih pravic na svetu. Ameriške pomoči bodo deležni vsi oni, ki se bore, da te pravice pridobe, ali da jih ohranijo. Ameriška moč pa je v naši edinosti, ki nam bo končno morala prinesti zmago. Predlog predsednika vojaškega odbora \Vashington, 7. jan. s. (Ass. Press) Takoj po snočnjem govoru predsednika Roosevelt a je predsednik vojaškega odbora ameriškega kongresa Andrew May stavil kongresu zakonski predlog, naj se uki ne Jobnsonov zakon, ki prepoveduje dovolitev denarnih posojil vojujo-čim se državam. Predsednik mornariškega odbora senata Carl Winson pa je predložil kongresu v odobritev dodatne kredite 500 milijonov dolarjev za zgraditev novih vojnih ladij. Odličen izraz večine ameriškega naroda Washington, 7 .jan. a. (Ass. Press.) Govor predsednika Roosevelta je večina kongresa pozdravljala z burnim - odobravanjem. Na koncu so priredili Rooseveltovl prlstaSi predsedniku velike ovacije. Po govoru je Izjavil predsednik demokratske stranke senator Barklev, da je predsednikov govor odličen izraz volje velikanske večine ameriškega naroda, da nudi Angliji vso pomoć. Predsednik republikanske frakcije kongresa je Izjavil, da bo Rooseveltov govor mnogo doprinesel h kristalizaciji harmonije in edinstva ameriškega naroda, ki sta potrebna za vedno većjo pomoć Angliji. Predsednik reprezentančne zbornice je dejal, da je Roosevelt na mojstrski način izrazil v svojem grovoru stališče velike večine ameriškega naroda. V izolacionističnih krogih Je naletel govor na kritiko. Senator Landon je Izjavil, da so se Zedinjene države s tem govorom še bolj približale aktivni udeležbi v vojni ob strani Anglije. Newyorški senator An- tonlo Marc je dejal, sda pomeni Rooseveltov govor velik sunek v bliskoviti vojni proti miru ln svobodi ameriškega naroda.« Izjava kanadskega ministrskega predsednika Ottawa, 7. jan. s. (Reuter). Kanadski rninistrskl predsednik Mackenzie King je izjavil snoči, da je včerajšnji Rooseveltov govor najvažnejši v Rooseveltovl karieri. Govor kaže premo linijo in odločnost. Ce je bil kdo doslej še v dvomu, kakšen je položaj Zedinjenih držav, se je moral sedaj prepričati, da so Zedinjene države odločene zaustaviti najvišje ambicije osva-jalnih držav. Prvi odmevi v Evropi V Londonu: London, 7. jan. s. (Reuter). K govoru predsednika Roosevelta so izjavljali snoci v oficielnth angleškili krogih., da predstavlja ta govor močno in pravilno sliko sedanjega svetovnega položaja. Angleški uradni krogi govor z največjim priznanjem sedaj temeljito proučujejo. London, 7. jan. s. (Reuter). Današnji angleški listi zelo toplo pozdravljajo snpč-nji Rooseveltov govor. >Daily Telegraph« piSe, da je ta govor silovit udarec grožnjam proti Zedlnjenim državam ter dokaz, da se ameriški narod in ameriška vlada ne pustita ustrahovati. Zedinjene države hočejo biti same gospodar svoje usode. »E>ally Express« poudarja zlasti, da nobena grožnja ne bo mogla preprečiti, da bi Zedinjene države pošiljale Angliji ladje, topove, tanke ln letala. List omenja, da je 8 posoditvljo tega materiala zvezan trgovski riziko, toda tak liziko je med svobodnimi ljudmi vedno mogoče prevzeti. V Rimo: Kini, 7. jan. s. (TJnited Press.) Kolikor je mogoče doslej izvedeti iz italijanskih uradnih krogov, smatrajo ti krogi »nočnjt Rooseveltov govor kot Izzivanje, ki naj M napotilo velesile osi. da bi napovedale Ze-dinjenim državam vojno. V Berlinu: Berlin, 7. jan. s. (United rPess). V nemških uradnih krogih pripominjajo k Roo-seveltovemu govoru zaenkrat samo. da Je bil govor zelo oster. Uradno nemško poročilo objavlja izvleček Rooseveltovega govora, ki obsega približno 200 besed. Hopklnsova misija New York, 7. jan. s. (Ass. Press). Posebni Rooseveltov odposlanec v Londona Harry Hopkins je včeraj s prekooceanskim letalom >Clipper« iz New Yorka odpotoval v Lizbono. Pred svojim odhodom Je imet Hopkins v VVashlngtonu dolgo posvetovanje z zunanjim ministrom Hullom. Na letališču v New ftorku je izjavil Hopkins novinarjem, da pričakuje, da bo zelo kratko časa odsoten. Drugih podatkov o svoji misiji Hopkins ni hotel dati, pripomnil pa je, da ne pričakuje, da bi naletel pri izvajanju svoje misije na kakršne koli težave. V poučenih krogih napovedujejo, da am bo takoj po svojem prihodu v London posvetoval Hopkins z ministrskim predsednikom Churchillom in drugimi vodilnimi angleškimi osebnostmi o glavnih vpraSanjih angleško-ameriskih odnosajev. Ameriški poslanik v Vichyju Vichv, 7. jan. s. (Asa. Press.) Novi ameriški veleposlanik pri francoski vladi animiral Leahv, ki je v nedeljo prispel v VI-chy, je takoj včeraj posetil zunanjega ministra Flandina. Svoje poverilne listine bo izročil novi veleposlanik maršalu Fetalnu v sredo. Ob tej priliki bo predal marSalu Petainu tudi osebno poslanico predsodnilcs. Roosevelta. Ameriško oporišče na Jamajki New York, 7. jan. AA. (Tass). 1">opisni k »Associated Pressa« lz Kingstona javlja, da je prišlo na Jamalco 50 ameriških in-ženjerjev, ki bodo poiskali pripravno mesto za zgraditev pomorskega opori&ča. Ruski diplomati na Balkanu poklicani u IHoskuo Pridružil se jim Je tuđi ruski poslanik v Budimpešti — V Bolgariji spravljajo ta posvetovanja v zvezo s posebnimi političn***ti dogodki Beograd, 7. jan. e. Ruski poslanik t Beogradu Plotnikov Je odpotoval v Budimpešto In odtod v Berlin, odkoder Je nadaljeval potovanje v Moskvo. V Budimpešti se mu je priključil tamoinjl ruski poslanik. Skupno sta potovala do Berlina z vlakom, iz Berlina pa nadaljevala pot ▼ Moskvo s letalom. V Berlin Je dopotoval rodi ruski poslanik ▼ Bukarešti, ki bo prav tako odpotoval U nemške prestolnice naprej ▼ Moskvo .Istočasno sta dopotovala v Berlin tudi ruska poslanika v Sofiji in Ankari, ki tudi potujeta kakor Plotnikov preko Berlina ▼ Moskvo. Sofija, 7. Jan. p. Kakor se Je Izvedelo iz zanesljivega vira, je ruski poslanik Lav-rent jev odpotoval preko Berlina v Moskvo na poročanje svoji vladi. Po istih informacijah se odhod ruskega poslanika spravlja v zvezo a posebnimi poUUČnimi dogodki na jugovzhodu. Moskva, 7. jan. AA. (Tass). V tujem tisku so se razširili glasovi, da je poslanik SSSR t Rumunijl Lavrentjev, odpoklican iz Bukarešte. Agencija Tass je pooblaščena demantirati to vest kot izmišljeno. Nepotrjena ameriška vest Budimpešta, 7. jan s. (Columbia B. S.) Po Informacijah iz tukajšnjih diplomatskih krogov sta se baje Nemčija ln Rusija sporazumeli, 1 j bi prejela Rusija nove koncesije na finskem in v romunski Moi-davi, zato pa naj bi dobila Nemčija prosto roke v Bolgariji. Ta vest nI od nikoder uradno potrjena. (Uredništvo.) Danes vojaška konferenca v Rimu V Berlinu poudarjajo veliko važnost današnje konference med visokimi zastopniki nemške in italijanske vojske — Napovedana je tudi seja italijanske vlade New Tork, 7. jan. s. (Columbia B. S.). Iz Rima poročajo, da bo danes popoldne važna seja italijanske vlade pod Musso-linijevem predsedstvom. Prav' tako pa ' bo danes v Rimu važna vojaška konferenca visokih predstavnikov italijanske in nemške vojske. O namenu te konference varujejo italijanski krogi nastrožjo tajnost, pripominjajo pa, da bo konferenca nadaljevala razpravo o vseh onih vprašanjih, o katerih so razpravljali poveljniki italijanske vojske pred Časom s poveljnikom nemške vojske maršalom Keitelom. Tudi poročila iz Berlina pravijo, da pripisujejo v tamkajšnjih merodajnih krogih veliko važnost današnji vojaški konferenci v Rimu. Govori se o možnosti skorajšnjih nemških vojaških operacij na jugovzhodu Evrope ter o novih pokretih nemške vojske v Rumuniji. Stran S »SLOVENSKI NAROD«, torek, 7. januarja M fitev. 4 NAJVEČJI FILMSKI LJUBAVNIK VSEH ČASOV CHARLES BO YER IN KRALJICA PRAVIH ŽENSKIM VLOG BETTE DAVIŠ v najbo'jSem WARNER-BROSS velefllmu sezone pretresljiva, čustvene in dramatične vsebine. NO MATICA — TELEFON 22-41 ŽENA S TROJNIM ŽIVLJENJEM Li Radi izredne dolžine filma predstave ob 16., 19. in 21.15 uri Danes ob 16.. 19. in 21. uri poslednjič globoka socialna drama današnjega časa: VSAKO JUTRO UMIRAM... V glavnih vlogah: James C*gney, George Raft. Pretresljiva zgodba po nedolžnem obsojenega, njegove tiuševn* muke in trpljenje med zločinskimi kazaenci in v temnicah . . upor v kaznilnici ... tO bo dogodki, ki presunejc * vsakega gledaica. BALALAJKA NAJLEPŠI FILM SEZONE Predstave danes ob 16.. 10. In 21. uri, I INO UN ION — TaJU 22-21 arijo AitaerLšJce vesti o nemSKcm ultimatumu Bolgariji, Ki pa jiii v Sofiji deman tirajo New Vork, 7. jan. s. (CBS,. Včeraj popoldne je javila United Press 12 Budimpešte, da je po informacijah tamkajšnjih diplomatskih krogov nemški zunanji mi-r.\?ter Ribbentrop v soboto stavil bolgarskemu ministrskemu predsedniku FLovu na sestanku v Salzburgu ultimatum, s katerim je zahtevala nemška v';aua dovoljenje za prc«t prehod nemških čet skozi Bolgarijo. \7est je javila dalje, da je Bolgarija na ultimatum pristala in da je pričakovati vkorakanja nemške vojske v najkrajšem času. Iz Bukarešte je javila United Press, da v Rumuniji evakuirajo Diurdievo (Giur-gin) ob Dunavu, ker se najbrž pripravlja vojaška akena ob bolgarsk' meji. Zvečer je bolgarska vlada službeno demantira^ vesti o nemškem u^ftnatv n^č kot popolnoma neosnovane. Demantirano je bilo tud' da bi se bil dr. Filov snloh «tal z nemikim zunanjim m._ s trom Ri- bentropom. V bolgarskih merodajnih krogih izjavljajo. da ministrski predsednik j Filov Dunaja sploh še ni zapustil. New york, 7. jan. s. (Columbia B. S.). Kljub snočnjemu uradnemu demantiju vesti, da bi bila Bolgarija sprejela nemški ultimatum glede prehoda nemške vojske skozi bolgarsko ozenVie. vztrajajo in-I formatorji United Press, ki je prva objavila to vest, na svoji informaciji ter zagotavljajo, da so Dodatke prejel: iz zelo zanesljivih in dobro poučenih virov. Sofija, 7. ian. p. Zastopnik bolgarske vlade je izjavil dopisniku agencije United Press na vnorp^anic. ali je kralj Boris res odpotoval v Nemčijo, da se ni ničesar sličnega pripetilo. Pripomniti pa je treba, pravi agericfja United Press, da se rudi o zadnjem ob'>Vu kra'ia B">r;sa v \>n?Mi ni ničesar /vedelo, dokler se ni vrnil, ko le bil o nieeovfm potovanju objavljen službeni komunike. konake mere proti deletlstom. List pravi da bodo v sedanjih Izrednih časih vsi pri meri, ki zadevajo narodno odporno moć sojeni izključno po turškem vojaškem za-1 konu. ki označuje defetiste vse tiste osebo ki Sirijo netočne vesti v ciliu oslabitve vojaške narodne sile. Najmanjša kazen za tale primer znaša sedaj leto dni zapora Anonimna pisma Carigrad, 7. jan. s. (Reuter). 50 ugleci- | nlh turSkih državljanov je prejelo te dni anonimna pisma, v katerih napoveduje pi- see, da bo nemška vojska v kratkem napadla Anglijo. Turške oblasti so odredile preiskavo o izvoru teh pisem. Turška trgovinska politika Budirnpoita, 7. ian AA (MTl). Včer-j je prispela iz Ankare v Budimpešto turška delegacija, ki bo vodila trgovinska pogajanja z Madžarsko. {'a-rijrrad. 7. jan.. AA.(DNB). Turska vlada je a 1. marcem odpovedala trgovin-ako pogodbo 8 Švedsko. Nem? ka vojska v južni Italiji New Yo«"k, 7. jan. s. 'Coiumbia B. S.) Po nevtralnih informacijah je trenutno v južni Italiji in na Siciliji že okoli 750 do 1000 nemških letal prve Linije. Isti viri poročajo, da naj bi prispelo v južno Italijo, Sicilijo in Tripoli v prihodnjih 14 dneh iS nemških divizij, približno 275.000 mož. Tnrčifa estaise ivcsta svonm zavezni-com TurSki ministrski predsednic izjavlja^ da |e položaj Turčije raočan in da se njena zunanja ptfiiUka ne bo spremenila Ankara, 7. jan. s. (Reuter). Tnriki ministrski predsednik Saidam je imel včeraj V purlimontll jjovor, v katerem je ponovno poudaril, da bo Turčija ostala zvesta SVO-Jim saveznikom in ohranila dosedanjo Unijo svoje zunanje politike. B Lin istrski predsednik je dalje na^la-il, da je pobožaj Turčije močan in da jr tur-ika vojska vsak dan močnejša. Mednarod-al dojrodki so potrdili pra\ ilnost turške politike. Daljnosežne obveznosti, ki jih je prevzela Turčija v \nV resu svoje nacionalne varnosti, so pokazale dobre rezultate. Ministrski predsednik je končno dejal, da laake pade zagotovilo, da bo sedanja turška politika ostala na dosedanji liniji ter da bo rod!Ta dobre rezultate. P&daljSan vcjsSfti rok Ankara, 7. lan. AA. Anatolska agencija poroča: Parlament ie sprejel zakon o po-vliljd^n^u roka letniku, id pravkar služI rJu, za ieto rini. Gre za reicrute, stare 2* let te več. Sarađzoglu v Carigradu Carigrad, 7. jan. AA. Zunanji minister Sarndzoglu je včeraj prispel v Carigrad. Hude kazni za deSeliste Carigrad, 7. jan. AA. (DNB). »Tas« javlja, da se pripravljajo nove, postrene za- Napad na invazijske take London, 7. jan. s tCB3). Kljub slabemu vremenu so angleški bombniki napadli ponoči nemške invazijske luke, zlasti Bou-logne in Calsis. kakor tudi postojanke težkega topništva pri rtu G ris Nez. Zatišje nad Anglijo Le»ndon, 7. jan. s. (Reuter). Preteklo nw* ni bil izveden noben letalski napad na Anglijo. Domnevajo, da je zatišje povzročilo zelo alabo vreme. Zastopstvo i Svo&ođne Fransije" na Dalj« vzhodu Manila, 7. jan. s. (Asa. Presa.) Tukajšnji francoski generalni konzul je prestopil na stran generala de G&u.Tea ter je prevzel zastopstvo interesov »Svobodne Francije* na Daljnjem vzhodu. Tokio, 7. jan. AA. (DNB). Izvedelo se je, da je ke-bel med Ilongkonj-om ir: Manilo pretrgan. Ksbe* je iz neznanega vzroka bi.zu Fi'ipiitskih otokov rehal delovati. Situacija v Siriji Beyruth, 7. jan. AA. (DNB). Francoski komisar za Sirijo general Dentz je prepovedal vsa politična zborovanja v Siriji. Poleg tega je izdal odredbo, ki prepoveduje vsako nadaljnjo delavnost prepovedanih političnih strank. Poveljstva angleške ve; BsTiHJe in o gircd fske poroča o očiščevalnih akcijah po padcu Iranfn angleških izvidnic dalfe v Libija Kairo, 7. jan. s. (Reuter) Davi z bojišča v Libiji ni nov A uradnih poročil. Po padcu Bardije. kjer so zadnji itaiHjansk; od-deki kapitulirali v nedeljo ob 13.30, je ja-vii« včeraj^jc vojno poročilo poveljstva an*!©*lce vojske na Bližnjem %-zhodu. da so se medtem angle ki prednji oddelki že pri-t*' rali Tobruku ter d« se na ozemlju pri Rardiji še nadaljujejo oči^-čeAslne opereci-je Š-tevilo italiiansJcih ujetnikov, ki so bili Mjeti pri Bardiji, se je dvignilo že nad 30.000. General \Vawell hoče cčividno uspeh pri Bardiji hitro izrabiti in nadaljevati s pro-diranjem v notrenjc&t Libije. Obleganje T<»brtrka se je pričelo tako relcoč že nekaj ur po kApitulaciji Bardije V ang'e kih krofih pa opozarjajo, da ie Tobruk zelo m<-čno utijen. Oko^i mesta sta dve dolgi obrambni lin,":. i »ta bili zalnje mesece * temeljitim de4«>m še izpcpolnieni Obenem pr.-jdWiajo. da bi Angleži z zavzetjem To-bruka dobili v roke najbolje pristanišče ob severnoafriški obah v ve od Aleksandrije do Tripoiija. Silovit napad na TripcH Kmiro, 7. ian. b. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na B'žniem vzhodu ie javilo Mioči v posebneni komunikeju d« so bombniki vojnega letalstva v noči na nedeljo izvodili silovit napad na Tr'poli v Li-l»lji. Vrženih je bilo več ton eksplozivnih ta ztžigi'n'h b'^-mb B mbardirana ie bila oltJu-arna. benemsita r:fmenia carinike zgradbe kakor tudi tr^rvske in vojne lad-fm ▼ pristanišču Prav tako so bile vržene W-;>mbe na Kcncm**ca sk'ad'^fa Izbruhnili &o ve'ikj pormri. ki fec se videli mili daleč. V« angle^iui letala so se vrnila s tega poleta V snočnjcni rednem komunikeju je javilo poveljstvo angleS*.ega etalstv«. da so izvedla ang-e*ka legala več silovitih nana-«rdijo m«^' nego č»00 mož Tu so vrteti takr ub;t; kakor tudi ranjeni vojaki A\'*tTalski min *!rski predsednik Menzie* je sporočil, da so Avstralci pri napadu na B^rdijo najdi več italijansik^h vo-jakov, nego je ste'a v»a avstralska vojska, ki je n«-pad izvedla. Poljska brigada v Libiji Kairo, 7. jan a (Reuter) Vrhovni poveljnik ang'eNke vo;ske general Wa\vell je prejel k zmagi pred Btrdiio če*ritke tudi od po'j^kega ministrskega predsednika generala Skorskega- V svojem odgovoru generalu SikorsiiceT;v.i poudarja genera! Wa-we!l, da je posebno ponosen, ker je v njegovi vojski tv.di poljska planinsJca brigada. Sestreljena letala Kairo, 7. jan. & (Reuter) Po uradnih podatkih so Anglež> od 27. decembra do 4. januarja sestrelili 30 italijansJcih letal nad Zaoa.ino puščam* unk'ih p« 8 na letališčih. Angleži so v istem ^asu :zgubili samo 2 svoii leta'i V teh podatkih se ni vštetih 11 ;talijansk h letal!, ki so b-'a uničena ▼ nedeljo o prilik' napada na Tobruk. Turska sof ba o položaju v Libifi Carigrad, 7. jan k (Reuter) TuHfci listi poudarjajo važn-js»t padca Bardije zlasti ker se je posrečilo Angležem zavzeti trd-niavo. preden je dospela nemlca pomoč v Libijo. List »Ulus« opozarja, da je Bardija služila kot oporišče za italijansko prodiranje proti Suezu ter izraža mnenje, da je 9 padcem Rardije za dalje čas« vMik« nevarnost ponovitve italijanske ofenzive odstranjena. Prvi necnSM komentar Berlin, 7 jan. s. (CBS) »Hamburger Frem-denb'art*. ki je znan po ozkih zvezah z nem ~k'm rurvir :m ministrstvom, komentira kr/t pni nadec Bardije ter pravi, da ta do^odrk nr more oxiHoč?ti izida sedanje vojne List pripominja, da je z izgubo Barone sicer na sta 'a resna vrzel ▼ obrambi Cirene'ke dd pa mt^ v Londonu ne verujejo da bi ta dogodek mogel prinesti odločitev v sedanji vojni. Albansko baffšce Grška vojsk* napreduje kljub slabemu vremena Atane. 7. jan. s. (Atenska tel. *g) Snoc-nje Ti. grSKo vopo poročilo Javlja: Omejena au^ti\Tio*t naših izvidnic In topništva« Atene, 7. jan. s. (Asa. Press.) Po pol- uradiilh grških podatkih graka vojska kljub slabemu vremenu in mrazu Se vedno napreduje na bojišču v Albaniji. Zlasti ob obali pri Klisuri so dosegrli Grki nove uspehe. Zajeli so tu na neki točki 219 ujetnikov. Tudi v sevemovzhodnem sektorju se nadaljuje grško napredovanje proti dolini reke Skumbe. Morje vrača svoje Žrtve Dubrovnik, 7. jan. o. V zadnjih dneh je morje naneslo na obalo v okolici Dubro^ ni-ka različen mrterial potopljenih ladij. Tako so našli med drugim tudi ladjico br^z imena m razne stvari za reševanje. Morje je naplavilo tudi sode za naito. Nadalje so naah na morju tri trupla v vojaških uniformah. V enem so sp^nali alpinoa, sta regra kakih 20 let, v drugem mornarja, starega kakih 40 let, dočim trupla rret^es-a italijanskega mornarja Se niso prinesli v T ubrovTiik. Svefian pogreb ita>U,ans'h.h vo-Jrkov bo danea. Split, 7. jan. o. V nekem zaLvu zapadno od Stona je morje vrglo na ko^uc truplo italijanskega mornarja. V njeg v/em žepu so našli dokumente, ki pa niso bih več Čitljivi. Na meato je došla sodna komis?ja, da ukrene vse potrebno. Ribiči iz Mur^ice 8) izvlekli iz morja italijanski balen. te'sk 150 kg in s prostornino 20 £tibi5nili metrov, c čemer so obvebtili areJko načelstvo na Braču. Položaj v Indokini Tokio, T. jan. a. (Ass. Presa.) Japonsko francoska goepodarska pogajanja glede Indokine, ki so bila preko novega leta prekinjena, so se včeraj nadaljevala. Predsednik francoske delegracije Robin je ime' včeraj trlinpolumo konferenco z japonskimi zastopniki. Kolikor je mogoče izvedeti se zanimajo Japonci predvsem za dobavo kavčuka in riže iz Francoske Indokine. Hnnoi, 7. jan. s. (Asa. Presa.) Guverner Francoake Indokine admiral Decoux v uradnem poročilu demantira inozemske vewti. d* b! bili Japonci zahtevali nova mornariška onoHSČa v Saisonu ali ob juž-novzhodni indokita.lski obali. Prav tako demantira, da bt zahtevali Japonci unravo Železnice, ki vođi iz Hanoija v Langaon ot kitajski meji. tsorzna Doronifs CtiHh. 7. lanuarjs: Beograd 10.—. Pariz 8.80. London 16.10. New York 431, Brusel: 69. Milan 21. 75, Madrid 40, Airunerdaji 229. Berlin 172.50, Stockhclm 102.75, Oslo 98.50. Kopenhagen 83.50, Sofija 425, Bu- \ karaAU 215. 1 K. Gcldmarkova: Sabska kraljica Efektna Ln paradna opera |e žela z yomtom Ooattdetn zopet popoln uspeh V Ljubljani, 7. januarja S repertoarja lanske sea^ne ae je vrnila na operni oder Kjtrel Gol-mar kova >Sat>-*ka kraljica«. Prav lep« predstava, in za -iaše razmere naravTioat pompozna uprizoritev je poč ostala občinstvu v dobrem spominu in je biio zato zanimanje za ponovitev v občinstvu tako velik, da Je bila hiša polna. Po Salomonu Mosenthalu in Karlu Gold-rnarku ustvarjena opera ima v \-seblru izrazito Judovskega dejanja in v sladk:hni melodioznosti glasbe neprikrito »tremije- nje publiko oCa.rja.ti in ji za vsako ceno ugajati. Avtorjema se je cilj vsek^ko posrečil, čeprav jima ni mogoče očitati, da sta bi'.a izvirna, samoti tria. Po vzoru Verdijeve >AJde< sta zgradila podobno paradno Sabeko kraljico ki caje vse možnoati za sijajno uprizoritev, naatcpe pestrih množic, oatre konrukte in strastne ali nežne izraze, pa glavnim pevcem tudd ve-'ike ln zahvalne partije Kjer imajo dovolj sredstev za zunanji pomp. velike zbore in 3e čete statistov osvaja >Sabska kral.iiea« že samo z dek; racijami, koetumi rekviziti 'n masami ljudstva na odru Teh sredstev pri nas seveda ne zmoremo, in ;>c zato naša uprizoritev le senca tiste uprizoritve. Ki sta si jo avtorja zamislila in ki jo imajo velemestni operni odri. Vendar je ljubljanska inscenacija zelo lepa okuana ln nas mora zadovoljevati., ker se pač zavedamo da Je več de nedosegljivo. Moti nas edino tisti baldahin v zadnjem dejanju v pužčavi, s tisto usahlo paJmo, skozi katere vetlo deblo se vicijo natan- Ko dekorativne proge zadaj stoječega stebra. Sploh je zadnje dejanje glede uprizoritve najmanj zadovoljivo, že glasbeno Za zadnji nastop Sabske kraljice Ln dokončni razkol z Assadom okrnjeno, z uprizarjanjem sam uma pa kar revno In nerazumljivo. »Mlatila sem, da se bliža z re-nektrojem tipajoč — avto!< mi je rekla «K>seda. Glede baldahina ln samuma bi morda režiser C. Debevec vendar le našel kakšno izboljšavo saj mu v ostalem rad priznavam, da je storil in dosegel vse mo-s?oče ter mu grre toplo priznanje. Gle e glasbenega izva;anja. ki mu je posvetu dirigent Niko štrttof vso svojo skrbnost in temperamentnost, bi moral v splošnem le ponavljati, kar sean najpiaal 1. oktobra 1939. Opoaoril bi samo, da Je bil orkester mestoma premočan, prebučen kB je zatiral pevske gjlaaove. Med solističnimi partijami so bile tri poverjene drugim solistom. Sulamito je pela Iv. Ribičeva, ki jo je podajala a mojo pojavo, izvrstno Igro in s svojim ipe-vom zelo inteligentno in iskreno čustveno. Odlikovala se je prav posebno v 1. deyv-nju, kjer je i svojimi lahkimi višinami imponirala Nekaj rezkejeih tonov moram pripisati skušnjam, ki so pac prenaporne. Odlično se je uveljavljala pevski in igralski v vaeJi svojih prizorih ln žela top'.o priznanje. Prijetno nas je presenečal s svojo kreacijo kralja pesnika ln modrijana ftalo- rncua bariton Popov. Igralsko je podajal v lepi maski ulogo umirjeno brez nepotrebnih gest in vobče zelo naravno doe.to-janstveno Pevski mu je uloga prav prikladna ter je zlasti zanimal ker je svoje speve dinamično okusno razv'ienjal. Salomon je Popov najboljši pevski uspeh. RrviČ smo čuli F1. Lupio v pn-iti.u veli- keora duhovna. Igralski je polno uMrezal, bil pevski moOan in prijeten, želel bi si le na nekaterih mestih več pozornosti na lepoto tonov. Kot gvvst je zopet pel o>qrromno ulo«:o Aescda g. J. Goatič. Irrazlto junaško tenorsko partijo, ki ima le renska lirska mesta, obvladuje Gostic z vso svojo pevsko umetnostjo. Krasno je začel svojo dol so povest v 1. dejanju, ki pa utrudi menda tu.ti železno grlo. Za svojo v splošnem izvrstno igrano in peto kreacijo je žel mnogo toplega priznanja. M. Kogeieva priznano »unanie in igralsko zelo učinkovito kraljico Sabe sem p(* shzšal to pot z občutkom, da je naša ledno ambiciozna pevka ^laso\-no utrTijena. Pastoznoat. že. met. sočnost prlasu mo:-ak> trpeti l zlorabo Vzlic vsemu na je njen uspeh toucTi v tej partiji zelo čniten ter rji ji je občinstvo pri žrtava lo. D. S°**t>".a je dala svojo A s t aro to ponovno prav lepo in tudi igralski zelo ustrežljivo ter je bil D°Iničar zanesljiv in krepak Baal Hunan, Zbori in orkester so bili odUčmd, balet se je dobro uveljavil, kot sclistka pa }© G. I^avnlćaj'jev* žeia posebno topel anla\"z, Fr. G. 11. L 1941* V vseh prostorih Kazine XVII. 11. I. 1941' Prijrtna zabava — dragoceni dobitki — odlična postrežba. Igra prirnnnl jazx-orkr-t?r xO;lron«. — Glede na naredbo kr. ben*l;e uprave začetek točno ob 20. uri. — Obleka promenadnau Posebna zanimivost: šaljivi propagandni sejem. Sokolska mladina sia fl^ališkeni odra Velik uspeh Igrice „V kraljeAtvii palčkov44 na Viču Vič, 7. januarja. Mladina viSkegn Sokola je v nedeljo in na praznik z velikim uspehom uprizorila RibičiČevo pravljično Igrico v Šestih slikab >V k^alj^stvu palčkov«, in s'cer v režiji br. Bogomira Kernperla. Z veseljem moremo ugotoviti, da se zna nasa mladina sprttno sukati tudi ua odru ln ne samo v teIov2dn:ci. Po lepo uspeli akademiji 1. decembra in po božićnici niša mladina ni počivala, marveč se je marljivo pripravljala za svoj odrski nastop, ki je kliub nekaterim pomanjkljivostim dosegel čaeten uspeh. Za svojo krstno predstavo v letošnji sezoni si je izbrala ljubko pravljično igrico »V kraljestvu palčkov«, izredno poučno in vzgojno delo mladinskega pisatelja br. Josipa Ribičiča. Velik ;ie b:l trud režiserja, saj ni lahko voditi do 35 oseb in vsakega poso-bej poučiti, kako je treba nastopiti na odru. Br. režiserju se je to posrečilo in smo mu hvaležni za dve lepo uspeli mlsdmskj predstavi Posebno pohvalo zaslužita tudi s. Olga Kalinger-jeva. ki je spremljala mlade igralce pri klavirju in br. Riko Paternost, ki je na-študiral petje. Mladi igralci so se vsi močno potrudili, opaziti pa je bilo, da so nekateri bili le preveč deklamatorski. Kralj palčkov je bil dostojanstven, prav tako sta zadostila svoji nalogi oba svetovalca. Največ zabave je J midfl gledalcem navfham norček, ki je svojo vlogo rešil nad vse častno in bil deležen toplega priznanja mladega občinstva. Izredno ljubka je bila Anica, nežno semaljh sko bitje, ki se irgubi v go^du in se zatt 8 v votlino palčkov. V novo življenje se ne more vživeti in si želi samo na^aj k ivOji mamici. Mlada Anica je svojo vlogo rešila izredno dobro. Lep je bil nastop vil, ki so s svojim petVm in rajanjem močno povzdignile potek igrice. Prav tako je b'lo pet^'e palčkov v zboru prav dobro, za kar zas'uži pevovodja br. Pwiko Paternost vso pohvalo. Med driigimj bo se odlikovali paž, čarovnica, odposlanec in kuhar. Scenerija je bila na višku, prav tako tudi razsvetliva, le odmori so bili n&koltko predolgi. Občinatvo, zlasM mladina, je z.-sedlo dvorano v velikem številu in dajalo duika svojemu zadovolistvu po vs^.ki s'lki. Prva mladinska predstava v letošnji sezoni je dosegla velik uspeh in moremo b'tl z nio prav zadovoTjnl. Želimo, dn bi n".*a mladina še nastopala na našem odru. saj ji je to ne samo v zabavo, temveč tudi v pouk kjer se izobraiuje tudi umsko. Vs^m nastopajočim, pos*bno pa br. reii.=»erju, s. K3lingerjevi in br. Riku Paternostu, ki se niso strašili ovir In težav pri Igrici, Iskreno čestitamo ln želimo, da nažo mladino zopet kmalu vid'mo na Talijinih deskah. Po tej poti krepko naprej! z. Večje in masipe nesreče Mevaren padec s tovornega vlalca — Številne nesreče pri smučanju Lrubljana, 7. jsnuarfa Med prazniki no se pripetile v mesru in na deželi mnt^ge nesreče katerih žrtve so sedaj v sploam bf/lnici. Ponoči ob 2.31 so biLi reševalci telefonično obve7jčeni z glavnega kolodvora, da leži ob železniški progi blizu Pokopa'iške ulice ponesrečenec ki je malo prej odštel z vlaka Reševalci, ki so takoj odhitc-M na označrno mesto, so nalr^di v avto lOlc^n^ga delavca Jerneja Lampete. stanujočees na £rnu<*ah št 64. zanoslenega pa v Ljubljani pn ^vrdki Sie-gel. Lamnič ie pomoći stopi! na tovorni vlak v Zalogu ;n ostal zunaj na železni plošči Na ov nku. žc tik pred mesb>m. mu je na plo^č-" spedrsmio. izgubi je ravnotežje m padel » ^iaka na tla rik prodnia in se hudo pc-bila po glavi m po rc Posestnikov* žena Amalija Burkeljca i« Zg. Tuhinja je p«"., na ptvti v cerkev s **ni in si zlomila desno reko 23!etni po»e«n:koA' sin Jože Starin ;z fhana j^; sel včeraj ponoči gasit pržar nekam na skedenj. Pri ga'enju je splezal na ostrešje, kjer pa se je nenadoma prelomilo že ožgano bruno. Starin je padel z vi-^ka na tla. kjer je obležal s poškodbarr.i na glavi in po životu. Triletni p-Jt-e^^n ^ov sinček Joško Rož-manec iz Horjiila je včerai popoldne padel doma s peči in se pobil pc #]Avi ter po nogah — Enajstietni Janez LVbančič iz Šiške se jc včeraj smučal na Sllemkcm hribu, kjer se jc za'etc! v drrvo in se težje }>o>*kodoZV.toroe-u* v Mariboru. Dolničarju & Rihterju v Ljubljani, >H:bertnsu« v Celju. Ignacu Foku v Kranju in Golobu <& Komp. v Ljubljani, da smejo prodajati 50-odstotno milo franko postaja tovarne po 16 din kg plus skupni davek. Terpentinsko 50odslotno milo smejo prodajati po 17.50 dinarja. — Trgovinski obračun? med Jugoslav\ro in Gičijo. Po izjavi najela trso .insk-ga ministra bodo trgovinski obračuni z Grči- j jo zaključeni v prvem polletju tega leta s j prostimi devizami in ne s kompenzacijskimi bani. — Vreme. Vremenska napoved oravi. da hj pretežno oblačno in zmerno hladno vreme, od časa do časa bo snežilo Včeraj ie nekoliko snežilo v Llubliani. deževalo pa v Splitu. Kumboru in Dubrovniku Najvišja temperatura ie bila v Splitu in Kum-boru 10. v Dbrovniku in Rsbu 9. na Visu 7. v Beogradu in Sarajevu 2. v Ljubljani 0.4, v Zagrebu —1.0. v Mariboru —4.2. Davi le kazal barometer v Ljub jani 766.0. temperatura ie znašala —3 6. na aerodromu —4.2. v Mariboru —10. v Zagrebu —5, v Beogradu in Sarajevu —1.0. v Dubrovniku in Visu 4. na Rabu 3. v Splitu 6. v Kum-boru 7. —lj Zaradi uvedbe In pravilne razdelitve živilskih nakaznic, za sedaj le nakaznic za moko in kruh, dostavlja mestni oskrbovalni urad vsem hišnim posestnikom hlSne in vr-raSalne pole za popis prebivalstva. Vsak bitmi lastnik odnosno upravitelj prejme po pno hišno polo in po toliko vpralalnlh pol, kolikor ima v hiši najemnikov in podnajemnikov. Ce 01 Kdo izmed hisnifi posestnikov do S. Januarja hišnih in vprasalnih pol ne prejel, oziroma bi jih prejel premalo, naj jih takoi osebno zahteva v mestnem preakrbovalnem uradu v Mahrovi hI« Si na Krekovem trgu 10, pritličje levo. VpraSalne In popLsne pole je izpolniti točno, vestno in čitljivo in sicer po stanju dneva izpolnitve. Hišni posestniki in upravitelji., ki tudi sami stanujejo v dotlCnl zgradbi, morajo vpraSalne pole izpolniti tudi zase. Vsi najemniki In pc>dnajemnikl naj izpolnjene vpra5alne pole vrnejo hišnemu posestniku oziroma upravitelju, ki jih mora najkasneje drugi dan po prejemu očdaU v mestnem prečki bovalnem uradu. HiSnl posestniki, ki bi po lastni krivdi prepozno oddali hišne In vpraSalne pole aH pa bi jih sploh ne oddali mestnemu preakr- bovalnemu uradu, bodo osebno odgovorni za SKodo, ki bi zaradi tega nastala za njih najemnike odnosno podnajemnike. Vse družinske glavarje, ki bodo izpolnili vprasalne pole. opozarja mestni preskrbnvalnJ urad, da bo vsako neresnično ali lnžno navedbo osebnih podatkov v teh polah smatral za napravljanje lažnih listin,, torej za prestopek po 5 214 kaz. zakona. Pr! tem zlasti opozarjamo tiste ljubljanske prebivalce, ki prebivajo na periferiji in kupujejo morda svo^e zivljenlske potrebščine pri trgovcu irven območja mestne občine ljubljanske. da bodo mors1! odslej kupovati živila, za katera bodo potrebne živilske karte, le pri enem izmed trgovcev na ozemlju Ljubljane. Zato naj vsi prizadeti v rubriko »10« Tprašalne pole vpišejo ime tistega ljubljanskega trgovca, pri katerem so se namenili odslei kupovati potrebna živila. —lj SmrTna Kos». Včeraj je umri v Ljubi 1ani p. Simon Kuneie. početnik in so-daviear. Pokojnik je bil splošno znan in priljubljen. Posrreb bo d&nes ob 15.30 Z 2^' — kanale sv. Petra, _lj Popravek, Sobotno porodilo o umrlih V zadnjem Času popravljamo v tol'ka. da je bila ga. Marija Rus roj. Puntek žena sreskega tajnika v pok. —lj NA VSAKO MIZO LARKO PTVO! —lj Triumf »RaiPiajke« v Wnn rnionu. Uspeh prekrasnega Metrofilma >T5a^aiaj- ke* je prekosil vsa najdrznejša pričakovanja občinstva. Takega rekordnega obeska niso pred >Balalajko« dosegii niti najlepši filmi kakor n. pr. >Snegniciea«, govan« Itd. Že otmi dan se predvaja film v prostorni dvorani kina Unlona in se sedaj so skoro vse predstave rasprodane do zadnjega kotička. Zanimanje In navdušenje za ta film je zavzelo tak rekordan obseg kakor fte nikdar pri nobenem filmu, Id je bil kdaj predvajan v Ljubljani. Ta uspeli pa film tudi v polni meri saaluZl, saj je vsebinsko, igralsko in pevsko na doslej As nikdar (joaeženi visini Via Ljubljana govori o >Balaiaikl« v samih »uperlatlvih, ved so navdušeni, vel al Jo hočejo ogledati. tleti pa« ki so film že eikrat videli, gn. nočejo videti se enkrat In se enkrat. £ar »Balalajke« je torej zajel vao LJubljano, mladi no in obrasle: Le eno mora občinstvo imeti končno pred očmi: fUsn bo Se ta teden odstavljen s programa, ker ga mora ljubljanski kino Union poslati v druga mesta, kjer »Balalajko« prav tako nestrpno čakajo, kakor Jo Je Zeljno pričakovala ljubljanska publika pred premi ero v Unio- nu Priporočamo zato Ljubljančanom: Hitro si oglejte film, dokler ne bo prepoaano: 313 _ij Družabni ple*ni tedaj zakljnc^ne družbe v Kazini s« £°pe* redno nadaljuje jutri v sredo ob 20. Vsi polno&tevllno vabljeni. Vodstvo — Jenko. 7—n Umrl Je narodni tvorec Rs Knaflič Ob smrti vzglednega šolnika, zavednega naprednjaka in navdušenega Slovana Mribor. 6. januarja. T, vso svojo duio in z vsem srcem je ljubil Jugoslavijo, svoj narod, vse slovanske narode. In to dobro, plemenito srce je za-staio. Upokojeni šolski upravitelj g Rado-slav Knaflič. ki je doživel lepo starost 78 let. je pred tedni zbolel na neozdravljivi bolezni, ki jI je podlegel. Ni ga veC, ostal pa je med nami njegov svetli lik gorečega domoljuba, iskrenega Jugoslovena. navdušenega Slovana. Kjer koli je služboval, si je pridobil srca mladine In staršev. V hudih predvojnih časib je neustrašeno propagiral narodno in jur »slovensko misel. Požrtvovalno se je udejstvoval tudi izven Šolskega okvira in posvetil vse svoje moči in odlične sposobnosti narodnemu društvenemu delu. Tudi po upokojitvi ni miroval. Vsepovsod Je nesebično, marljivo sodeloval, bij je včlanjen v vseh narodnih in narodno-obrambnlh društvih, posebno ljubezen pa je Izkazoval Sokolu m naši CMD. Kot zaveden napreunjak Je bil član mariborske organizacije JNS. Več let je bil agilen predsednik mestne okrajne organizacije za magdaienski mestni okraj. Seveda je bil tudi zvest naročnin vseh naprednih listov. Bil je dober človek, posten in kremeni-tega znača;a. Bistroumno je spremljal dogodke zadnjih let In je vedno izpodbujal k veil v lepSo bodočnost. Za zasluge na nacionalnem in Šolskem polju je bil dele*en priznanja « najvišjega mesta in je prejel odlikovanje sv Save V. stopnje, pa tudi ljudstvo je znalo ceniti niegovo delo ln je bil v znak priznanja Izvoljen za častnega občana občine Kokarje ln Jurkloeter. V sredo 8. t. m. ga bomo spremili na njegovi zadnji poti na mngdalensko pokopališče na pobrežju. Naj živi trajno med nami spomin na vzglednega vzgojitelja, zaslužnega narodnega borca in iskrenega Jugoslavana ter Slovana! Žalujočim svojcem ob prebridki izgubi naše najglobje so-zalje! železniška nesreča v škciji Loki Trčila sta skupaj dva tovorna vlaka Skofja Loka, 6 januarja Na Škofjeloški železniški postaji. Kjer je vsak dan vehk promet, se je pripetila v soboto ob 130 huda že-ezniška nesreča. Skoda je precejšnja, ljudje pa so ostali vsi zdravi ln nepoškodovani. Nesreča se je pripetila na gornjem delu postaje v smeri proti Žabnici prav tam, kjer preneha enotirna gorenjska proga v več tirov, ki so potem speljani skczi postajo samo. V omenjenem času je vozil proti postaji gorenjski brzotuvorni vlak, ki bi imel za-vozjti na peti tir. Pn tem je oplazil nabiralni tovorni vlak s 30 vagoni. Nabiralni tovorni **lak je vozil sicer po šestem tiru. toda na vmesnih kretnicah, so se zadnji vagoni preveč približali brzotovornemu vlaku. Strojevodja brzotovornega vlaka je sicer dajal zaviračem znak za zaviranje, bilo pa je že prepozno. Lokomotiva brzotovornega vlaka je zavozila v zadnje vozove nabiralnega tovornega vlaka. Med silnim truščem in pokanjem se je v hipu zgnetla na kupu grmada lesa, Železja m naloženega blaga. Dvignil se je proti nebu velik oblak dima ln med njim koruza, ki je v celih vrečah zletela v zrak in popadala potem daleč naokoli po snegu. Seveda se je nuiogo koruze, ki je bila določena za občino Železnike, razsulo. Lokomotiva ln vagoni so se zanli drug v drugega deloma pa skočili s tira Zmečkalo je tca. cele stene in ogrodje voz Zeiezni deli so odieteli kakor pšice. Poškodovalo se je osem vagonov in lokomotiva, ki jo je posebno huco zdelalo spredaj na levi strani V ostalih poškodovanih in deloma razbitih vagonih je bila moka in žeblji. Vse to blago so morali preložiti koruzo pa so, kolikor je bilo sploh mogoče, zbrali in jo spravili v drug vagon. Mnogo je trpel tudi službeni voz brzotovornega vlaka. Vlako-vodja je imel srečo. Odskočil je iz vlaka prav teCaj, ko se je zarll tender lokomotive v službeni voz. Tender je dvignil železne plošče pri zavori službenega voza Ce bi bil vlakovodja teiaj še pri zavori, bi ga bilo stilni o do smrti. Iz Ljubljane so poslali pomežni vlak z delavci in vsem potrebnim ordojem. Delali so vso noč naporno, da so progo očistili. Poslužili so se tudi avtogenskega varjenja, da so megli skozi želez je naprej. Lokomotivo brzotovornega vlaka so odvlekli v ljubljansko kurilnico, polrrnljene in razbite dele vagonov pa so dvigali ?. žerjavom in jih namestili začasno na zadnji tir. $%q( elni ea KOLEDAR Danes: Torek, 7. januarja: Valentin DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: žena s trojnim življenjem Kino Sloga: Vsak dan umiram Kino Union: Balalajka Razstava akademskega slikarja Dušana Petriča v Obersnelovi galeriji, odprta od 8. do 18. Sadjarska in vrtnarska podružnica: predavanje ing. Franja Janezlča o >Raatlln-sKih ln živalskih škodljivcih na po vrt- moi ln njih zatiranje« ob 19. v kemijski predavalnici I. drž. realne gimna- zije v Vegovi ulici. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarcifi, Sv. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva c. 20, Murmaver, Sv. Petra c. 18. Nase gledališče DRAMA Začetek oh 20 url Torek, 7. januarja: Ugrabljene Saranke. red torek- Sreda, 8. januarja: CM gani. Red sreda. Četrtek, 9. januarja: Revizor. Red B. OPERA Začetek oc 20 uri Torek, 7. januarja: zaprto. Sreda, 8. januarja: Sabska kraljica. Red A. Gostovanje tenorista Josipa Gosti- ca, člana zagrebške opere. Četrtek, 9. januarja; Veaele iene wladaor- ske. Red četrtek. Petek, 10. januarja: Akademija v korist zimske pomoči. Prireditev Združenja gledaliških igralcev in Ljubljanske filharmonije, laven. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani ln Mariboru ter SPD 7. Januarja 1941 Kranjska fora, 810 m: —8, visoka megla, 50 cm prsi ca, sanka liS če uporabno; Radovljica, 410 m: —4, sneži, 35 em pršića Bohinj — Zlatorog, 530 m: —2, oblačno, 00 cm snega, pršič; Dom na Kom ni, 1530 m: —3, oblačno, ISO cm snega, praič. Dom na Krvavcu, 19M aa* —8, oblačno, 65 cm snega pršiča; Koca na Veliki planini, 1009: —e, oblačno 55 cm prsiča; Jezersko, SOO m: .—5, oblačno, 30 cm snega, prSlc; Sodrailca. 550 m! —S, oblačno, 29 cm prSica; Poltevo, 9Z0 m; —9, oblačno, 23 cm snega, sne*; Bled. 501 m: —S, oblačno, 40 em prtiea: Pokljuka, 1300 m: —7, rnefl, 70 em nega, prSiC; Senjorjev dom, 15ZZ m: —9, oblačno, 90 cm snega, pršič; Kremzarjev vrh, 1161: —7, ohlarrvo, 55 em snega, praL; Rimski vrelec, 530 m: —6, oblačno, 42 em snega, pršič; Mozirska koča. 700 m: —5, jasno, 25 cm snega, pršič; 6. januarja 1941 Sv. Miklavž na Gorjancih: —8, oblačno, 34 cm snega, pršič. Maks Lajovic f Liti i«. 7. januarja V Litijo ie divi pr'tpe'i brzojavka iz Dupclj na Gorenjskem, da ie tem nenadno umrl 58 let stari g. Maks Lajovic iz ugledne družine Lajcrvtccv Rodil je na Vačah in je biil brst znanega le Albina in drugih Svojca* jc imoi t Litiji rrgrrrtno in gostilno, prod leti na se je z iruzino preselil na bratovo posest v« r v Ojbliab pri Kranju, ki ga ie upravljal. Pos»!ednp čas je bo- lehafl in mu je naduha pač prezgodaj pretrgal nit življenja. Na litijskem Sokolskom domu 90 spričo žalostne vesti davi izobesili črno zastavo. Pokojnikovo truplo bodo orepcljsli v Litijox kjer bo Maks Lsjovic pokopan v rodbinski grobnici. Ob težki izgubi izražamo njegovi rodbini in vsem njesjovim bližnjim naše so ž al jc I Blagemu pokojniku časten spomini Smrt neznanca na železniški progi Lltljat 7. januarja. Včeraj popoldne se je javil v pisarni prometnega, uradnika na litijski železniški postaji orožniiki narednik Anton Ahein. ki je opazil na svojem službenem obhodu, ko je korakal od Save proti Litiji, nedaleč od Železniškega prelaza proti Ponovičaan ln Kosove čuvajnice krvave sledove v snegu. Sled je vodila navzdol po bregu kakšnih 10 m daleč od tirov. Tam je ležalo truplo neznanca. Na kraj nesreče je kmalu prišla komisija, ki je ugotovila, da je moral nesrečo povzročiti brzi tovorni vlak *t. 624. Ljudje so opazili, da je kake četrt ure pred prihodom vlaka korakal ob progi neznanec z oprtnikom na hrbtu. Kdo je bil in kam je bil namenjen, nihče ne ve. Tudi pri preiskavi tega le niso mogli dognati. Poleg mrtveca so našli v oprtniku nek*j fižola, masti ln kruha. Bržkone je bil delavec popotnik, ki se je zadržal v naših krajih. O nesrečnem doerodJcu je bila obveščena tudi litijska občina, ki je oskrbela rakev. nakar so truplo prepeljali ▼ tukajšnjo mrt vranico, poizvedbe o mrtvacu m ie nadaljujejo/ Iz Cella —c Na badnji dan v nonedeljek S. t. m ie krenil ob 14 badnji sprevod Iz vojašnice kralja Petra skozi mesto na So Hu- dinlo do badnjake. Na čelu sprevoda 1e jahal oficir z državno troboinico. za nlim ie korakala voiaska ffodba. nato o« so se »zvrstili oficirji, podoficirji in vojaki na okrašenih konjih Id vozovih. Ko ss je sprevod z badnjaki vračal v mesto, so oddali en badnjak v vojašnici kralja Aleksandra v Gaber ju in neka i badnjaku v v stanovanjih, en badnialt pa so prepeljali na dvonžče vojašnice kraiia Petra, kjer ie bil zbran oficirski zbor. vojaštvo in mnogo domačega prebivalstva Prota t Bid^van ie opravil badnji obred, poudaril pomen in simobilico božiča ter cest.tal vsem pravoslavnim vernikom božič Sledilo ie sol osno čestitanje, nato oa so of.cirji. DodJ.crji in vojaki ob zvokih godbe zaplesali kolo Ob zaključku so bili «ost1e pogoščeni. — Anton Mimik t- V Zavodili It. 2 pri Celju je umrl v ponedeljek zjutraj po daljšem trpljenju v 74. le:u s; ar os ti postoj upravnik v p. in hiSni posestnik g- Anton Mimik. Pokojni ie bil po rodu Ce'jan. Služboval je dolao vrsto let kot postni uradnik v Celju, po prevratu pa je b 1 imenovan za upravnika celjske p. šte Leta 1926. je stopil v pekoi. Bil ie odličen uradnik, kremenit značaj ter odločno nacionalen in napreden mož. ki ni nikoli skrival svojega prepričanja Bil ie vzoren s.ioroa in izredno skrben oče Zapušča *ot>r >so hčerke Dragico Meto Hano in Tončko, ki ie soproga odvetnika dr Rozine v Mariboru, in sina M:rka Pogreb zaslužnega ter splošno spoštovanega in priliub' jeneca moža bo v sredo ob 15 lz hiSe žalosti v Zavodn; na mestno pokopališče Pokojnemu bodi oh.anjen časten spomin, svojcem nase iskreno sožalje! —c Prebivalstvo mestne občine ra^ se v prehranjevalnih zadevah obrača izključno le na prehran i evalni urad ki posluje na mestnem rx)glavarstvu v Celju v sobi št. 6. —c V celi« k i bolnici je umrla v nedelio 551etna preužr.tkarica Frančiška Kolarjeva iz Creta pri Celju. —c Za božič je bilo na oko^isM deški narodni Soli obdarovanih 186 otrok in sicer 45 s čevlji. 141 pa z obleko in perilom Šolsko upravitelistvo se v imenu revnih učencev zahval iuie vsem tvrdkam ustanovam in zasebnikom, ki so pod orli nabiralno akcijo in prispevali lepe vsote ter tako omr>«oč:li obdaritev nairevneiših. —c Tri nesreče. V Bovšah pri Škof ji vasi si ie lfiletna kočarjeva hčerka Neža Ve-brovi doma pn nadcu nalomila l?vo roko v rameixU. — Ko je šla 51 letna dn:nanca Ana stropnikova iz okolice Vojnika v Ce-> ie. je padla na mrzli cesti in si nalomi a 'evo roko v zapestju. — Ko ie 301etm dninar Franc Turk s Cest pri Rogatcu v soboto na postaji v Rogatcu odpiral vagon, so ga vrata st:snila in mu zdrobila sredinec ieve roke Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Iz Šks5|a Lclce Badnjak škofjeloške garnizije. Dolga kolona jezdecev smučarjev voz in avtomobilov se ie Dom kala včerai popoldne skozi Skofjo Loko Naši b^atie pravoslavne vere so Draznovali svoi badni* dan Povorka se je formirala pred vojašnico kralja Petra II. ob 14. in je krenila potem z državno zastavo in godbo na čelu sko^i Spodii trg v Podpulferco pred Kumrovo gostilno, kicr so bili badnjaki že pripravljeni. Vojaki so badniake lepo okras'li s trakovi v državnih barvah Nnzai grede se je pomikala povorka skozi Mertni tra in ie bila deležna simpatčne pozornosti meščanov. Iz Škofje Lcke ie krenil sorevod proti Siari Loki in potem na vojaško ve-žbališče. Po tradicijonalr.em obredu so badnjake zažgali, vmes so vojaki oddali več salv. z okoliških gričev pa so se oglasile strojnice. Godba je zaorala ooskočmeo in potem kolo. Ce-t'tke ^e spreiemal poveljnik polka, polkovnik N;kola Kocič. Na vežbališču se ie razvilo živahno rap^lože-nje. Praznovanju na'ih pravoslavni vernikov so se prikMučili tudi pr^s'avniki oblasti, med njimi sre-.keia načelstva in županstva, zastopniki društev in raznih korooracij. predvsem no me3čan<:tvo Pra-voslavim vernikom želimo tudi mi vesel in čosiit Božič! OdSion »tarološkers ©bcmskeea odbora. Staix>loiki občinski odbor se ie sestal te dni k seii. na kateri ie sklepal o ostavki, ki so io podali predsednik občine Ivan Avguštin, nieeov namestnik Franc Hafner in član urvrave Prano Hartman Navzoči člani uprave in ob5ins!-esa odbora so ostavko om^uienih treh eos^odov soela^no sprejeli, hkrati do ie podal ostavko tudi celotni obč'nski odbor z doda tri ""m skle— oom da nihče izmed navzočih ne ?r>re;me funkcije konvsaria ali sod el o van:i a r>ri ko- misarijatu. Vzroki za odstoo se navaialo različni. Ostavka ie bi1 a sprejeta v javnosti z dok«j deljenimi mnenji. Iz Maribora — Za rojitni dan Ni. Vel. kraljiee M»-rtje bo 9. L m. v tukajšnji pravoslavni kapeli posebno slovesno blaeodarienje. — Mariborski pravoslavni verniki so tudi letos svečano proslavili badnjak s tradicijonalnim sprevodom do mastnih uiicalk Ob 13.30 ie bila slovesna blagoslovitev badnjaka v vojašnici kralja Petra, nakar ie slikoviti sprevod z vojagko g-;d-bo. konjeniki, ok a se ni mi kočijami krenil do mestu k posamozn m vojašnicam. Mariborčani so z zanimanjem motrili prelepi sprevod, kr ga ie vodil prota Simeon Ivo-šević. Polnoitevilno se ie udeležil bud-njakove^a sprevoda Častniški zbor Zaključek ie bil ored kazinsklm oc«IoDi«n, kjer so bili vsi udeleženci Do?oščeni. — pekarne brez m*»ke Ze zadnjič smo poročali o pomanjkanju moke v trgovinah in pekarnah, seda i pa nekatere prkar-ne sr>loh riimajo več nobene moke in so deloma te zmanjšale obratovanje Delavska pekarna in pekovski mojstri iš'e^o moko r>o vseh mlinih in r>ri trgovcih, vendar r>a brez uspeha. Ko so vprašali pri mestnem magistratu, so dobili odgovor, da bodo moko izdali menda na karte, toda sele okoli 10. ali 15. t. m. Ako se nekaj nujno ne ukrene, bo ostalo nase mesto brez kruha, kar bi bil še hujši udarec za rev-nejSe sloje. XI so že sedai t?žko Dren?šaii neznosno draginjo in pomanjkanje. CDel. pol.) — »Jadranska noč«, ki le tradicionalna vsakoletna prireditev kraj-vne^a odbore JS v Mariboru, ie iela tudi letos lep usp.n Na spretno orizanizirani DTTeditvi 1e bilo precej narod ni n no5. navzočni so bili odlični predstavniki voiaštva. civilne obasti ln mariborskega - naciorta'nesa živl4enja. Velika dvorana Sokolskeaa doma ie bila okrašena v duhu gesla 1adranrk h rtrržar-iev »Čuvaje naSe morle«. Ves čas ie vneto svirala vojaška sodba rx>d voistvom kapelnika a. J. Jiranka. Razpol^ž3~>_ je zavednega občinstva, ki je poaetilo elitno aacio- nalno prireditev, is bilo ves čas raztflbano in iivahno. Tako i« naia mariborska JS s to prireditvijo tudi letos omogočila brezplačno letovanje Jevilni revni deci ob --.a-šem sinjem Jadranu v prelepem mladinskem domu kralja Aleksandra v Bakru. Večer, ki je bil otvor j en s »Kraljevim kolom«, so povzdignile zlasti narodne n še iz naj:n.^ličnejsih predelov naše domovine. — Mariborsko ribarsko društvo je tudi letos naročilo večjo količino iker položne postrvi, ki j;h bo daio izvaliti v lasi em vaiisču ot> Dravi. V nekaj teanih P^kio po-strvne mladice na razpolaeo lastn kom poštenih potokov, ki so v smislu novega ri-barslve^a zakona doiim vladati primemo količino v svoie potoke. Naroviia pri Ri-barsi-:em društvu. — 350 rodbin ln SO poedlneev le obdarovala za božične praznike kosaska oblina. — Porociii so se v zadnjem času v M> ribo:-u delavec Fr Ribič in gdč. Tenzija Ra:ie;j;-va, tkalec Štefan Goleš in gdč G\-zela Sali. mesarski pomočnik Anton RiJ! in gdč Marija Bela Bilo srečno! — V»i v Mariboru stanujoči mladeniči rojeni L 1923.. se morajo ne glede na kraj njihovega domovinstva (pristojnosti) v teku januaria zaradi vpisa v seznam vojaških obveznikov zg'asiti rr mestnem vo- aikem uiadu ns Slomškovem trtfu 11 in prinesti s seboj krstni ir domovinski list L. 1923. rojene in v Maribor pristojne mladeniče ki živijo izven Maribora, so dolžni prijaviti zn vpis v voj evidenco v Mariboru stanujoči starši ali sorodniki. Za opustitev prijav so prizadeti kazensko odgovorni. — Nove bencinske karte bodo izdaali pri tuk. policiji v sobi st. 4 jutri med 8. in 12 — polici iska oblast ie tudi v Mariboru zareza ves inventar delavskih strokovnih orptm'racij. ki so bile organi7:rane v Uje-dinjenem radničkem savezu Jugoslavije. Snmsstc tekme ca Pohorju Maribor, 6. Januarja. Oaneg »o imeli mariy>oriki športni klubi v okviru sportnrjra dne svoja smučarska tekmovanja. SK železničar je priredil svoje snmške tekme za khihovo prvenstvo pod Pohor-fem s startom in ciljem pri Slovenski Kalvariji, Proj^a Je bila dol^a 12 km. visinska razlika 400 m. Snežne razmere so bile ugodne. Organizacija tekem je bila v najlepšem redu, bila je v preizkušenih rokah sekcijskesra načelnika g-, Pimata. Vreh tekmovalcev je bilo 25. Pri sen j or jih je dosegel prvo mesto KranjČiČ v času 50 02. drugo CeriČ a 53 44. tretje Muravs s 53.46. J u n 1 o r j 1 C: prvi Kram3rsč 50 55, drusrt Cemčec 52.58. trot'1 Kračnik 58.05. Junior j i B: Cernčec II 54 04, Muravs II 5o.20. Lusenc 56.38. — Smučarske tekme v Mariboru. Med pravniki je priredil I. SSKM na Pohorju smučarske tekme. V nedeljo je bila tekma na 16 km dolgi progi in je zin.igai Karel Fenedl v času 1.2, drugi je bil Vlado Legvart, ki ie prispel na cilj v času 1:77.40 — V ponedeljek so bile skakalne tekme v obeh konkurencah. Zmagal je V. Kurt. ki je dosegel s skokom 23.5 m nov rekord. — Pri Senjorjevem domu je priredil zimsko športni odsek SPD tekme v slalomu. Prvi je bil Franc čop s Časom 2:112. drugI Božo Klanjflek 2:15.2. in tretji Miran Ci-zelj 2:21.3. Med junior ji je zasedel prvo mesto Črtomir Maver v čami 1.50. — SK Rapid je priredil tekmo pri Mali Kopi. SK Maraton je preložil svojo prireditev na nedeljo. Iz Polfčan — Oddaja lovske pravice za občino Ma-kole. Lovska pravica občine Makole sa odda potom javne dr. žbe v zakup za dobo 12 let t. i od 1. januarja 1941 do 31. dec. 1952. Dražba se vrsi dne 15. jan arja 1941 ob pol 11. uri v pisarni občine Po.j-čane. Lovska pravica cbFeeia lov.ščc občine Makole ter ima neza iamćemo površino 3.500 ha. Izklicna cena znaša 300 din. Pr-d pričetkom dražbe mora vs*\k interesent položiti varščino v višini izklicne cone in to v rotovini. V primeru da nrva dražba ne uspe, se vrši ponovna dražba 23 januaria na istem kraju, ob isti uri in p >d istimi pogoji s pridržkom, da se evenfuel- no zmaniia izklicna cena. Na av:čie\$i dražbeni DOgoji so na vpogled pri src..::cm načelstvu. — Cene »pnenonu dušiku so tnižane na 141 din za 100 kff. Naročila za valilna iai- ca se sprejemajo do 10 januarja — Nakaznice u petrolrj za januar Nakaznice za petrolej za mesec januar se bodo izdaiale še ori upravi občine P l.ičano in ne pri občinskih odbornikih, kakor le bilo to prvotno razilašeno. — Prijavi biciklov. Vsa mo-ka K irsa, sposobna, je v vojaške svrhe takoi treba prijaviti na občini in predložiti obenem v vpogled knjižice. Iz Novska tnssta Pred ustanovitvijo Muzejske?! društva v Novem mestu« Novo mesto se dostojno pripravlja na u.*tanovitev Muzejskega društva. Drevi ob 20. bo v Sokolskem domu predavanje prof. Janka Jarca »Narodni prerod Novega mesta t, nato pa predavanje akademskega slikarja Božidarja Jak ca »Dolenjska v filmu*. V sredo ob 20. bo v prosvetnem domu r>red"aval univ. prof. dr. Milko Kos o početkih Novoga mesta, umetnostni zgodovinar Jože Gre- goric pa o umetnosti Po!eni?ke s skiop-tiČnimi slikami. V četrtek ob 20. bo pra- daval v sejni dvorani mestnega poglavarstva banovinski konzervator univ. prof. dr, France Mesesnel o nalogah Muzejskega društva in spomeniškega varstva v Novem mestu. na\k»r bo v istih prostorih ustanovni občni zbor. I? Kranfa Po4eamaterje obveljamo, da. bo drevi ob 20. v gimnaziji sestanek, ki ga sklicuje fotoodsek SPD. Na dnevnem rodu bo tudi volitev novega odbora. Vsi fotoamaterjl vljudno vabljeni. Kranjski *»msrl so v nedelio odicrrall revanžno tekmo s Škof j»lo5k'mi š^rii^ti, ki so, dobro pripravljeni, zmagali na domačim! v razmertu 5 : S. B°kol*ko društvo vabi članstvo na se-. stanelc. ki bo v sredo 8. t. m. ob 20. v posvetovalnici v Narodnem domu. £Ta sestanku se boao obravnavali predlogi za glavno skupščino, ki bo 15. t. m. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek. T. januarja 1M1 Btev. 4 Smrt francoskega filozofa Bergsona Henri Louia Bergson je včeraj umrl t Parizu, kjer je preživel svoja zadnja leta skoraj stalno prikovan na bolniško posteljo J Roiil se je dne 18. oktobra L 1859. v Parizu kct sin trgovca ki se je preselil iz Irske v Francijo. Sole je oblskovaJ v Parizu, kjer je debli tudi svojo prvo službo učitelja slovstvene zgodovine. L.. 1883. je bil Imenovan za profesorja filozofije na gimnaziji v Angersu Dve leti nato se je preselil v Clermont kjer je bil zopet profesor na gimnaziji. Kmalu potem se je uvrstil med najuglednejše filozofske pisatelje in 1. 1900. je začel predavati na Colege de France v Parizu. Henri Bergson je veljal že pred svetovno vo^no v mednarodnem znanstvenem in filozofskem svetu za velikega učenjaka Sloves odličneg-a misleca ln pronicljivega filozofskega tvorca si je obdržal tudi po duhovni revoluciji, ki j« aledtla svetovni vojni Bergsonov fUczofaki vpkv Je segal po vsem kulturnem svetu. V Franciji je ime verne pristaše svoje filozofije in svoje sole. prav posebno pa je vplival na miselnost intelektualne elite v Angliji in Italiji Med svetovno vojno je filozof Bergson Čutil notranjo potrebo in dolžnost, da obsodi uporabo oborožene sile za dosego he-gemoniatičnih ciljev. Kot intelektualec je ostro obsodil nasilja centralnih sik ki so bile v vojni • Francijo. Anglijo in Italijo. Zaradi tega so ga med vojno in v prvih letih po vojni sovražili v nemških kulturnih krogih, toda kljub temu al je v na-daljnih letih pridobil med mnogimi nemškimi intelektualci velike simpatije. Njegova flozofska dela so bila v zadnjih dvajsetih letih tudi v Nemčiji med najbolj čitanim filozofskim čtlvom. Bergson je bil kot filozof izrazit nasprotnik zgolj mehaničnega pojmovanja sveta in življenja V svojem delu ^TJ•tva^-jaini razvoj« je popolnoma prelomil % starim filozofskem mišljenjem in je utrl filozofskemu razmišljanju nova pota. Leta 1932. je objavil knjigo o dvojnem izvoru morale in religije, v kateri obravnava problem vojne in vojnega instinkta. To njegovo delo je vzbudilo po vsem kulturnem svetu izredno pozornost. Henri Bergson je bil deležen kot mar-kanten predstavnik francoske kulture najrazličnejših časti L. 1901. je bil izvoljen v Akademijo duhovnih znanosti, 1. 1914 pa v Francosko akademijo Bil je tudj član sveta Legije časti. V novembru L 1928. mu je bila podeljena Nobelova nagrada za literaturo. L. 1925. je bil izvoljen za predsednika odbora za duhovno sodelovanje v Društvu narodov. Bergson je dočakal visoko starost 81 let. Zadnja leta je bolehal in ni več predaval na univerzi, do zadnjega p* je delal zase. Pri polni zavesti je doživel lanski poraz Francije in je odklonil nagovarjanje prijateljev, ne j bi se preselil pred vdorom nemške vojske iz Pariza na jug Iz Trbovelj Zopet vlomi in tatvine. Zadnje dni so bili na Vodah na delu mladi svedrovci Vlomili so na več mestih ter odnesli kar iim ie oriSlo pod roke Mlekarno v Baum-ffartenovi hiši so obiskali kar dva dni po vrsti: obal" rat so vlomili v opoldanskih V imenu svojih otrok in vseh sorodnikov naznanjam žalostno vest, d« nas je zapustil nas dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric Maks Lajovic Dragega pokojnika pokopljemo v Litiji 8. januarja ob S. popoldne. DUPLJE — LJUBLJANA — LITIJA, dne 7. januarja 1941. ANCI L A JO VIC ▼ Imena vseh sorodnikov OWin» LJubljana Motaj pogicDoj urod r m i Za vedno nas je zapustil naš srčno ljubljeni in predobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Kufičic Simon posestnik in sodavičar v Ljubljani na Sv. treh kraljev dan. Na zadnji poti ga bomo spremili v torek 7. t. m. ob *^4. uri popoldne z 2al — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. LJUBLJANA — LESCE — BOROVNICA, dne 6. januarja 1941. Žalujoči : SILVA -— soproga; VIDA — hčerka; FRANC — brat, MARIJA — sestra, in ostalo sorodstvo. urah. ko so trgovine zaprte. Prvič jih je menda nekdo izmed mimoidočih preplašil, ker so odnesli le 10 dinarjev, prihodnji dan pa iim ie slo ie bolje izpod rok. Dva fanta sta vdrla v trgovino ter dvignila ves denar. 280 dinarjev, medtem ko je tretji mladi P. stražil na cesti. Lastniki mlekarne so po nakiučju prišli hitro na sled vlomilcem ter iih naznanili orožnikom. Tatova sta 14 do 15 let stara fantiča, brata K. in P., ki sta tatvino mirno priznala. Precej ukradenega denar i a sta zaDravila. ostanek pa so orožniki našli zakopan na skritem mestu Mlada pokvarjenca sta tudi mirno priznala, da sta ie dalie časa izvrševala v tukajšnjih kinematografih in trgovinah žepne ta vine ter med drugim neki služkinji ukradla iz žepa 110 dinarjev, kar sta zapravila za sladkarije in cigarete Zaklenjena vrata sta odpirala z vitrini Iste dni so neznani tatovi ponoči vlomili z dvo- rišča v Plevčakovo mesarija kjer pa so aman stikali po praznih predalih. Gotovo so tatovi pričakovali bogat denarni plen! Takrat je ne daleč zmanjkalo tudi več kosov premoga! — Zadnja pot pok. Hanc.ka je pokazala, kako priljubljen je bil v trboveljski dolini. Udeležba pri poslednjem spremstvu je bila ogromna. Pogreba so se udeležili vsi sloji prebivalstva. Pred hišo žalosti je spregovoril v slovo sokolskemu bratu, sodelavcu in podporniku starosta trboveljskega Sokola br. Adolf Jesih. V dolgi sprevod so se razvrstili zastopniki mnogih društev in korpo raci j, med njimi odposlanstva Sokola v krojih z zastavo, gasilske čete z zastavo in lovcev. Za rudnik so se pogreba udeležili rud. inspektor inž. Rogl in inž. Stefe. za cementarno dr. inž. Cičeljskv, mnogi uradniki in poduraciniki TPD, župan Kli-novsek z občinskim odborom ln drugi. De- lavska ln sokolska godba sta igrali žalo-stinke. Vence so poklonili tudi TPD, Sokol in zasavsko lovsko društvo. Ob grobu se je poslovil od tovariša lovca v imenu zasavskega lovskega društva g. Tržan. Lovske trombe so mu zatrobile v slovo, odjeknili so častni streli. Vrlemu možu bodi ohranjen lep spomin! V son — Mihec, kdai sta zapustila Adam in Eva raj? Jeseni, gospod kaiehet. — Jeseni? — Kako si pa prišel na to? — Ker prei jabolka niso zrela. SLAB SPOMIN — Neizrečeno vas ljubim, gospodična. Ali hočete postati moja žena? — Sai sem vam ie prejšnji teti en povedala, da ne. — Ah. to ste bili vi? MALI OGLASI Beseda SO par, davek posebej. t*reKiicx, izjave oeseaa din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malin oglasov )e creba priložit} mamico — Popustov za maje oglase oe priznamo RAzno ieseds 50 nar inv*»k nošene Na1man1il znesek din PRODAM Seseda 50 par Davek posebej Naimanis^ znesek H din TRGOVINA »EDO« ČEVLJI Prešernova 48 Vam postreže v modi, kvaliteti in po najnižjih cenah! Priporoča se EDO ČEVLJI 50 L. OGLAŠUJ »Slov NarodiK KAUČE nove modele po nizkih cenah dobite prt TAPETNIŠTVO E. ZAKRAJSEK Miklošičeva 34 «*PREM0C COKS DRVA QQoej Naimaniši znesek s.— din FK1HOUNJ1 PRIKROJEVALNI TEČAJ ca vsa damska obiačila se bo vršil od 15. januarja do 5 Ce-oruarja 1941. — Vsa zadevna pojasnila dobite na oblastveno dovoljeni krojni soli TEODOR KUN C Ljubljana. Aleksandrova c. 5/11. Za pismen odgovor priložite znamko! 300 POSEST Beseda 50 par Davek posebej Najmanjši znese* s - din TRGOVSKO HIŠO enonadstropno, i dobro vpeljano trgovino v obmejnem pasu zaradi pomanjkanja gotovine »akoj prodam. — Ponudbe na upravo pod 2 P. 2991 CELULOZNI LES jelov in smrekov v cepanicah in oblicah kupujemo vsako količino Posredovalci izključeni. Ponudbe na: Zagrebačku dioničku tvornicu papira. Zagreb 2, poSt.pretinac. 314 Makulatura* papir proda oprava ^Slovenskega Naroda" Ljubljana, Knafljeva ulica štev. c lose lahko * ':Vam pripeti, 2e se držite legale presenetljivega novega recepta za lepoto Vsako dekle Je od nekdaj hrepenelo, da sliši opojno glasbo iepetan: h besed: »Obožujem Te!«: tudi VI jih lahko slišite — ln sicer kmalu. Naglo lahko dosežete, da prid« do izraz« Va*a dražeet, podvojena privlačnost — da bo Vas« "'nanjoet ▼ resnici očarljiva, kar so znašli presenetljiv nov recept za le-Doto. Ta recer bo rud: najtemnejšo, najbolj ra6kavo kožo napravil glaćko in žametasto mehko — ustvaril Vam bo kožo tef se je Po so zmerom z užitkom dotaknil. Bleda, vela polt. polna zajedal cev in peg. postane sveža, jasna in posebno dražestna že v nekaj dneh. PosluSajte ta nasvet dermatologa: »Prediger: ra n« smetana ln oljčno olje imata Izredno ugoden učinek na lepšanje kole Te sestavine so, pomešane z družini, k: krepijo ni-tezajo ln hranijo kožo. vsebovani zdaj v dnevni hrani za kožo Tokalon č»** mo^etr* orrf^ka, — f» n*d*i-»*va! Nntf»P — Tvmie-fe "ie na rV-f*]. nai pridem okrog devetih zjutraj, če se strinjam s tem. — Dobro, za to menda zdaj ne gre, — se je oglasil Farrant in policijski komisar je v znak soglasja prikimal; srepo se je ozrl na moža, ki je bil izgovoril to opazko. — Domnevam da nihče izmed vas ne ve za tisto pismo, — je dejal Nuttall. Vsi so odkimali. Eden ali dva sta se vprašujoče ozrla na Nico, ki je pa odločno odkimala z glavo, kakor da ne odgovarja samo policijskemu komisarju, temveč tudi na njihove dvome. Vsaj Eva je imela tak vtis. — Ali ste ga iskali? — je vprašal Farrant. To je gotovo zelo važno, kaj ne? — Iskal sem ga, — je odgovoril Nuttall trdo. — Ni pa bilo mogoče tako hitro preiskati vse sobe, nrav za prav sob. Zato sem si dovolil zakleniti vrata kniižnice do zdravnikovega prihoda. Zdaj je postal Nuttallov pogled nemiren. Ni vedel, na koga nai se prav za prav obrne in kdo je poglavar rodbine. — To je v redu, — se je oglasil Keith. — Imate vso pravico preiskati vse sobe in zakleniti jih. — Mislim, Keith. da nekoliko pretiravaš/— je pripomnila Agnes Stokesova 8 karajočim glasom. — Seveda,vsi se striniamo s tem, da ima policiiski komisar pooblastilo, kar se tiče sob sira Henrva. Mislim, da Noel ne bo usrovarjal temu. — Ne, — je odgovoril Noel, — v kolikor bodo jutri zjutraj zopet odprte, da bom lahko poiskal nekatere listine, ki jih bom potreboval. — Obmolknil je, — pozabil sem nekaj stvari, ki sem jih pravkar pripravljal v proslavo otvoritve nove železnice; zdaj ne bodo več potrebne. — Kar se tiče sira Henrva, — je nadaljeval Nuttall zasliševanje in se obrnil izključno h Keithu, — je bilo rečeno, da ste ga videli vi zadnji. Kakšno se je vam zdelo njegovo vedenje? — Nisem ga videl v knjižnici po večerji, — je odgovoril Keith. — Rekel mi je sicer, naj pridem za njim v kniižnico čez dobre pol ure ... to je pomenilo približno ob četrt na deset, toda po večerji «»em se lotil pisanja, ukvarjal sem se s svojimi računi in tako sem pozabil, koliko ie ura. Sele glasovi ?ospe Evansove in eosr>odične Gaskellove na hodniku, ki ie točno nod moiim nVnom. so me opozorili, da imam se^t^nek s sirom H^nrvem. Pogledal sem na uro in videl, da sem zamudil dogovorjein čas. Odbit el sem torej doli. Nnrtoll je na to molčal, samo v notes si je nekaj zabeležil. — Kar se tiče njegovega safa, — se je obrnil do Noela. Sir Henrv je imel kliuč od safa na svojem prstanu. Bil je majhen, ploščat ključek. — Njegov kliuč imam. — je deial policijski komisar, — toda bodite tako prijazni, gospod, in odprite mi safe. da bom pogledal vanj. Anonimno pismo bo morda v njem. — Kar se je oglasila Niča: Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inaeratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani