Delegati zbora zdruenega dela o gospodarjenju
Na podlagi sklepa 2. sejezbora zdaienega dela z dne 15. 5. 1986 ob obravnavi ťOcene obravnave zaključnih računov za leto 1985 v organizacijah zdruenega dela občine Ljubljana-ikaŤ, je sku-pina delegatov pripravila prediog
etalič in sklepov I.
1. Zbor zdruenega dela, kot neposredno zainte-resiran, se je vključil v aktivnost zveze sindikatov v zvezi z obravnavo zaključnih računov organizacij zdtuenega dela v letu 1985, oz. tudi v aktivnosti v zvezi z uresničevanjem resolucije o gospodarskem razvoju v I. četrtletju 1986.
Zbor zavezuje vse samoupravne organe in DPO v OZD, da stalno spremljajo rezultate poslovanja, predvsem ob periodičnih obračunih na podlagi pra-vočasno pridobljenih podatkov strokovnih slub teh OZD, ki so dolne to zagotoviti v rokovno predvide-nem času, ki je opredeljen v rokovniku OS ZSS.
2. V nominalnih kazalcih sp rezultati gospodarje-nja v letu 1985 ugodni, v realnem pogledu, razen gi-banja osebnih dohodkov, pa se delitvena razmerja dohodka slabajo na kodo enostavne in razirjene reprodukcije. Ta trend se v letu 1986 nadaljuje.
3. Sprejete razvojne prioritete, gledano s staliča gibanjvienskemgospodarstvu.sesiceruresniču-jejo. Tozlasti veljaza rezultate v ekonomskih odno-sih s tujino, kjer je nominalen porast in struktura v skladu z začrtano politiko. Za realno oceno stanja. ki pa je nujnazaradi bodočih rezultatov, pa jepotrebno ugotoviti:
da so letonji izvozni rezultati v kvantitativnih pokazateljih ugodni v primerjavi z enakim lanskim obobjem, ko je bila izvozna rast izredno nizka;
da je rast proizvodnjeza izvoz povezana s ko-ričenjem lansko leto nabavljenih zalog reprodukcij-skega materiala, da pa so letonje uvozne nabave vpraljive tudi zaradi določenih prioritet, po katerih banke izvrujejo plačila v tujino;
izvozna usmeritev gospodarstva sicer obsta-ja, ne pa tudi ustrezno motiviran interes za nove izvozne aranmaje. Politika izvoznih stimulacij je defektna zaradi nezadostnih sredstev in neaur-nega izplačevanja izvoznih stimulacij. Zaradi tega
so cene na domačem trgu privlačneje, kar tudi vpliva na manji izvozni interes in manji obseg izvoza;
problem nekonkurenčnosti v mednarodni me-njavi je identificiran kot defekt v gospodarjenju orga-nizacij zdruzenega dela. Sprejetih je bilo e vrsto sklepov in pobud za boljo organiziranost dela, večjo produktivnost, bolje koričenje kapacitet itd. skratka za aktivnost v organizacijah zdruenega dela za zmanjanje strokov in s tem za večjo do-mačo im mednarodno konkurenčnost.
z boljo kvaliteto dela in s konkurenčnostjo na mednarodnem trgu moramo preseči problem dum-ping cen.
4. Delitev dohodka po zaključnih računih za leto
1985, tudi na podlagi periodičnih obračunov v letu
1986, je neugodna s staliča dela dohodka, s kate-rim razpolagajo delavci v zdruenem delu. Nove ob-veznosli za splono ih skupno porabo so narekovale uvedbo novih davčnih oz. povečanje dosedanjih obremenitev. Delavci v zdruenem delu ienskega gospodarstva bi to okoličino morali upotevati pri pripravi in sprejemu samoupravnih odločitev o delitvi čistega dohodka, na del za osebne dohodke in skupno porabo v primerjavi z akumulacijo in s tem zagotoviti upotevanje resolucijskih usmeritev.
5. Politika delitve osebnih dohodkov resda nomi-nalno in realno sledi stopnji inflacije porastu cen in ivljenjskih strokov, ne pa tudi uspenosti v gospo-darjenju, računajoč pri tem vedno večje stroke proizvodnje in padajočo produktivnost dela, ki po-vratno vplivajo oziroma povzročajo vedno vijo stopnjo inflacije.
Zlasti bi morali najprejanalitično, nato pa tudi kon-kretno sprejeti ustrezne ukrepe za dohodkovno kon-solidacijo znotraj vsake organizacije zdruenega dela, kot izhodiča za realno planiranje svojega ra-zvoja, za delitev osebnih dohodkov skladno z rastjo oziroma stopnjo produktivnosti, ne pa zgolj v odvi-snosti do porasta inflacije.
6. Strokovni princip, racionalnost in tednja je stalna, obvezujoča naioga vseh delavcev v gospo-darstvu in delavcev v OZD drubenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Ta naloga tudi ne izvzema proračunske porabe na nivoju občinske skupčine, izvrnega sveta in upravnih organov.
V gospodarskih gibanjih nastaja nasprotujoče si stanje; z ene strani delna rast in oivljanje gospo-darstva, po drugi strani pa pospeevanje inflacijskih gibanj.
Za uspeno planiranje razvoja, za hitrejo sanacijo sedanjih gospodarskih razmer je v pripravi ukrepov nujno upotevati efekte padca cen nafte v svetu, zmanjevanje obresti na svetovnem trgu, padec vrednosti dolarja v odnosu na druge valute. Vse to omogoča povečevanje drubenega proi-zvoda oziroma domačo porabo povečanje go-spodarske rasti in zmanjanje inflacijskih pritiskov. Tako zahtevo moramo postaviti kot obvezo, ki mora biti uresničena na nivoju republike infede-racije.
V kreditno monetarni politiki bi se morali vrniti na nekatere. v lotu 1985 dogovorjene ukrepe, kot na primer:
da bomo zagotovili plasiranje namensko zbranih sredstev za stanovanjsko izgradnjo izven bančnih limitov;
ustrezna stanovanjska izgradnja bi povečala celotno povpraevanje tudi z angairanjem hranilnih vlog prebivalstva;
Preverjanje sprejetih ukrepov bomo opravili ob analizi in razpravi o polletnih gospodarskih rezulta-tih. Do tega časa bi v organizacijah zdruenega dela morali izdelati analizo o gospodarskih rezultatih, primerjalno z načrtovanim razvojem v letonjem letu in ukrepi, ki bodo uresničevanje politike doseganja večjega dohodka zagotavljali zlasti z zagotovitvijo take politike izplačevanja OD, ki bo usklajena z reso-lucijsko usmeritvijo oz. z doseenim dohodkom, kar toliko bolj velja za organizacije zdruenega dela, ki so v izgubi oz. na meji uspenega poslovanja.
Praksa tekočega spremljanja gospodarjenja v or-ganizacijah zdruenega dela bo omogočala tekoče reevanje problemov in odprtih vpraanj. Omogo-čala pa bo tudi, da bomo ob realnih kazalcih načrto-vali razvoj in gospodarsko politiko za naslednja leta oz. obdobja.
Delegati so staliča in sklepe potrdili na seji z dne. 28. maja 1986
Digitalna knjiĹžnica Slovenije - dLib.si