PTUJ, 29. januarja 1970 LETO XXIII.,št. 4 CENA 0,60 DIN OIASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA 11. občni zbor sindikatov ptujske občine Razprava o kmetijskih vprašanjih Na pred kratkim minulem občnem zboru zveze sindika- tov ptujske občine je pred- sednik Simon Pešec poročal o delu občinskega sveta v pretekli mandatn dobi. O aktualnih družbeno eko- nomskih problemih in bodo- čih nalogah sindikatov je govoril Alojz Cucek. J. Skerlovnik je razpravljal o gospodarjenju v kmetijstvu in o samoupravljanju v KK Ptuj. Omenil je večje objek- te in stvari, ki jih je kombi- nat zgradil in usposobil kljub težkemu kmetijskemu polo- žaju. Investicije in težak po- ložaj so zmogli in prebrodili na račun nizkih osebnih do- hodkov, ki so bili vedno med najnižjimi. Kljub težavam so ustvarili boljše pogoje za na- daljnje gospodarjenje. Zmo- gli bodo še nadaljnje inve- sticije v nekaterih obratih. Drago Cater je govoril o Vzrokih za nizke osebne do- hodke v kmetijstvu. Med drugim je omenil stanje v živinoreji. Urediti je treba davčno politiko, kreditiranje, garantirane cene, mehaniza- cijo. Glede številnih resolu- cij, priporočil, razprav o kmetijstvu je dejal, da so še vedno na papirju, in da je treba preiti od besed k de- janjem. Kmetijstva ne mo- remo več reševati z nizkimi osebnimi dohodki. Jože Križmančič je v raz- pravi povedal, da se kmetje in kmetijci še vedno ►»trese- jo«, kako se bo leto zanje končalo, saj večkrat kljub obilni letini ni poplačan nji- hov trud. Novi vinski zakon naj zaščiti proizvajalca. Kme- tijstvu je treba dati enako- vredno mesto drugim pano- gam. Dr. M. Mrgole je govoril o zdravstveni službi v občini. V obeh zdravstvenih ustano- vah primanjkuje strokovnega kadra, kar vpliv na kvaliteto dela. Govoril je tudi o funk- cionalni in fizični integraciji zdravstvenih zavodov na o- menjenem območju. Treba bo razmisliti o novih integracij- skih procesih. Ne smemo po- zabiti na zdravje delavcev (delavske ambulante). Pro- bleme je treba reševati s širšim družbenim dogovorom. Alojz Cuček je govoril o osnovnem šolstvu, predvsem o financiranju, o razpoložlji- vem šolskem prostoru in o pogojih, v katerih delajo pro- svetni delavci in učenci. 38 odstotkov honorarnega in nadurnega dela kaže na ve- liko pomanjkanje ustreznega kadra. Slabši učni uspehi so tudi posledica neurejenih šol- skih prostorov in nezadovo- Ijujoče šolske opreme. Skraj- ni čas je, da začnemo z no- vogradnjo prepotrebnih šol- skih poslopij. Benjamin Belšak je v raz- pravi dejal, da je treba sma- trati šolstvo kot družbeno potrebno dejavnost. Izobra- ziti je treba učence v sposob- ne ljudi. Oto Mlakar je v razpravi o delu sindikata poudaril po- trebo po enotnejši akciji sin- dikata pri reševanju proble- mov. Poudaril je vlogo osno- vne organizacije. Zavedati se bo treba odgovornosti. Re- šitve so odvisne od tega, ali bomo aktivni ali ne. Franc Tetičkovič je govo- ril o samoupravljanju in splošnem Ijt-uskem odooru. Med drugim je dejal, da se samoupravljalska zavest po- raja že 20 let; razvijati jo je ti-eba v pravem smislu m preprečiti vsak poskus razla- gati si ga ali celo izkoriščati ga za napačne in škodljive namene. Glede splošnega ljudskega odpora, je dejal, da gradimo svojstven socialistič- ni samoupravni sistem, ki marsikomu ni po volji. Vzga- jati je potrebno zavest vse- splošnega ljudskega odpora. Razpravljal je tudi o potreb- ni enotnosti ptujskega gospo- darstva, ki naj predstavlja enotno gospodarsko skupnost, ki bo prišla do večje veljave s povečanim poslovnim sode- lovanjem proizvodnje, pre- delave, trgovine in obratno. Posebej je naglasil sodelova- nje kmetijske proizvodnie in predelave. Franc Lazar je v razpravi o samoupravljanju dejal, da se delavci še premalo z-ini- majo za obstoj in razvoj pod- jetja. Mnogi še smatrajo, da so samo najela delovna sila. J. Sotlar je govoril o inie- gracijskih procesih, za katp re se bo treba odločiti tudi v ptujski občini. Omenil je posledice razdrobljenega ptuj- skega gospodarstva. Franc Krajnc je razprav- ljal o socialnem varstvu in o otroškem varstvu, ki bo pri- dobilo z novo otro.škovarstve- no ustanovo v Ptuju. Delegat iz Koprivnice je povabil Ptujčane na osrednjo slovesnost letošnjega tedna bratstva in prijateljstva, ka- terega organizator je Ko- privnica. F. Klemenčič je razprav- ljal o tem, kako doseči, da bi delovale sindikalne orga- (Konec na 2. strani) T. Kropušek, predsednik republiškega odbora sindikata, med razpravo na občnem zboru sindikata v Ptuju VREME do nedelje, 1. febru- arja 1970 Zadnji krajec bo v pe- tek, 30, januarja ob 15.39. NAPOVED: Lepo vre- me bo, brez ostrejšega mraza. Alojz Cestnik Edvard Kardelj, častni občan vseh slovenskih občin v torek je bila v Ljub- ljani svečanost, na kateri je prejel jugioslovanski politik in državnik Edvard Kardelj listino, s katero ga vse slo- venske skupščine razglaša- jo za častnega občana. To priznanje je prejel Edvard Kardelj ob proslavljanju 60- letnice. Vsa njegova življenjska pot je prežeta z bojem revo- lucionarnega delavskega raz- reda. Že kot mladenič se je pričel ukvarjati z mnogimi družbenimi problemi, ideolo- giji naprednega razreda pa .je ostal zvest tudi v najhuj- šiii trenutkih. Član SKOJ-a je postal leta 1926, dve leti kasneje pa so ga sprejeli \ KP. Zaradi političnega delo- vanja je bil 1930 obsojen na dve leti zapora, po prestani kazni pa je razširil in učvr- sti] partijsko delovanje \ Sloveniji Ko so se slovenski komu- nisti 1937 leta zbrali na us- tavnem kongresu, je bil tvo- rec manifesta, ki so ga izda- li. Kasneje je skupno z Bori- som Kidričem pripravljal us- tanovitev Osvobodilne fron- te, postal pa je tudi član vr- hovnega štaba NOV, Vseskozi je deloval tudi na ideološkem in znanstvenem področju. Sodeloval je pri mnogih naprednih časopisih in revijah, ki so nasprotova- le starojugoslovanskemu re- žimu. Največ je objavljal v Književnosti, Sodobnosti in Ljudski pravici, ustvarjal pa je tudi pri mnogih drugih publikacijah. Leta 1939 je iz- šlo eno najbolj pomembnih njegovih del Razvoj sloven- skega narodnega vprašanja«, v katerem je jasno povedal, v kakšni skupnosti je za- gotovljen obstoj slovenskega naroda. Po osvoboditvi Jugoslavi- je je bil med prvimi zago- vorniki delavskih svetov in samoupravljanja, veliko de- lo pa je opravil na ideolo- škem in znanstvenem podro- č,ju. saj mu danes priznava- jo. da je eden najbolj vidnih znanstvenikov marksizma na svetu. STRAN 2 TEDNIK — CETRTP^K, 20. januarja I975 Naloge icoiiiyiiistov ptujske Razpravjati o socialni diferenciaciji, o najnižjih oseb- nih dohodkih, pripraviti pregled socialno ogroženih ljudi, o srednjeročnem programu razvoja... Socialna diferenciacija v občini bo ena od prvih vpra- šanj, o katerih bo moral raz- pravljati komite na eni od prvih sej. O tem in o drugih aktualnih vprašanjih bodo morale razpravljati tudi or- ganizacije ZKS. To je raz- vidno iz programa dela ko- miteja občinske konference ZKS Ptuj za letos, ki so ga obravnavali na nje- govi seji. Za razpravo o so- cialni diferenciaciji bodo pri- pravili gradivo, v katerem bodo analizirali kriterije za Komunisti so ugotovili, da ni- delitev osebnega dohodka, mamo pregleda teh kriteri- jev. V resoluciji je tudi po- udarjeno, da se komunisti zavzemajo le za socialno raz- likovanje, ki je objektivno, da podpirajo le tisto, ki je posledica opravljenega dela. Ob tem se je treba zavzema- ti za povečanje najnižjih o- sebnih dohodkov. Resolucija prve konference ZKS zahteva od komunistov in komiteja, da pripravi pre- gled socialno ogroženih ljudi v ptujski občini. Omenjeno nalogo so si zastavili že pred enim letom. Komite in komunisti čaka- jo letos odgovorne naloge tu- di v gospodarstvu. Obravna- vati bodo morali vpliv in po- sledice ukrepov za odpravo nelikvidnosti. O tem bo tre- ba razpravljati na eni od pr- vih sej komiteja. Ekonomski center v Ma- riboru pripravlja program razvoja severovzhodne Slove- nije. V komisije in podkomi- sije so vključeni gospodar- stveniki tudi iz ptujske ob- čine. Doslej je pripravil oce- no dosedanjih študij, progra- mov in zaključke. Nujno je, da se v razpravo o tem vklju- či tudi komite. Do konca junija 1970 mora- jo delovne organizacije in po- litične skupnosti pripraviti srednjeročni program razvo- ja. O tem bo treba spregovo- riti tudi v organih konferen- ce ZKS. Pri tem bo treba predvsem proučiti možnosti poslovnega sodelovanja in po- vezovanja. Glede na to, da se priprav- lja plenum centralnega ko- miteja, ki bo posvečen kme- tijstvu, bo obravnaval komi- te skupno s sekretariatom in konferenco ZKS Kmetijskega kombinata Ptuj nekatera vprašanja pred plenumom. Pripravili bodo razpravo in pripombe. Po plenumu CK ZKS bo treba aktivirati vse komuniste v kmetijskih de- lovnih organizacijah ter v krajevnih organizacijah ZKS na podeželju. Komite in komuniste čaka še več nalos. Med drugim bo treba pravilno usmerjati sa- moupravljanje. po.bKrbeti za ustrezno kadrovsko strukturo. V komunistične vrste bo tre- ba sprejeti več novih članov. Lani je bilo malo storjenega na tem področju. Treba bo poskrbeti za idejno usposab- ljanje komunistov. Med dru- gim bo treba pripraviti raz- pravo s komunisti, prosvetni- mi delav. o idejnih problemih v šo'stvu. Obravnavati bo tre- ba povezavo krajevne skup- nosti in občinske skupščine. Organizirati bo treba razpra- vo o povezovanju občin in gospodarstva v okviru regiie. Razvijati bo treba in uveljav- ljati načela splošf.ega ljud- skega odpora. Komite in pluj- ske komuniste čaka letos šp vrsto drugih nalog. Vf-e organizacije ZKS naj v in prihodnjem mesecu razpravljajo o sklepih ob-rn- ske konference ZKS (kjer še niso), o gibanjih gospodar- stva v ptujski občini in o na- logah, ki jih poslavlja reso- lucija prve konfi'ence ZK Slovenije. ZR Z minule konference ZMS Ptuj Vajenci in samoupravljanje Pred nedavnim minula kon- ferenca ZMS Ptuj je opozo- rila na vrsto aktualnih pro- blemov mladih. Govora je bi- lo tudi o bodočih nalogah ob- činske organizacije. MckI konkretne probleme so uvrstili odnos do vajen- cev. Ob vstopu na učno de- lovno mesto večine vajencev ne poučijo o stanju delovne organizacije, še manj pa o samoupravnih aktih, pri obli- kovanju katerih ne sodelu- jejo. Številni diskutanti so po- sebej grajali odnos do vajen- cev, ki morajo marsikje o- pravljati nadurno in nočno delo (še posebej v gostinstvu in v zasebnem sektorju). Glede teh in drugih problemov se morajo mladi še tesneje po- vezati z vsemi progresivnimi silami in se odločno postaviti po robu vsakemu poskusu o- mejevanja samoupravnih pravic, in vztrajati, da se sa- moupravne pravice in dolž- nosti jasno in konkretno pre- cizirajo v samoupravnih ak- tih. Prav tako ne zadovoljuje vključevanje mladih kadrov v pripravniški staž. Poudarili so, da se je treba zavedati, da sodobna tehnika zahteva nove oblike dela, sposobnejše kadre, ki jih lahko konkret- no usposabljamo v pripravni- škem stažu. Pri zaposlovanju so pouda- rili, da je treba zaostriti kon- trolo dopolnilnega oziroma honorarnega dela. Zaposlo- vanje mora biti skrb celotne družbe. Ne smemo se zado- voljiti z minimalnim pora- stom z^aposlenih iz leta v le- to. Opozorili so na prevelik o- sip učencev v osemletkah. U- čencem z nedokončano osem- letko je onemogočen uk v o- brti. Ne morejo se usposobiti niti za poklice, ki niso tako zahtevni, kjer pa kadra pri- manjkuje. Predlagali so, da bi za izučitev tovrstnih pokli- cev (ki ne zahtevajo tolikšne izobrazbe) spremenili doseda- nji zakon. Mladina, ki ni kon- čala osemletke, se naj vklju- či v uk teh poklicev. Velik beg mladih iz pode- želja in kmetijstva je tudi po- sledica tega, ker smo v pre- teklosti postavljali individu- alne kmečke proizvajalce v podrejen položaj in ker je se- danji položaj kmetijskih pro- izvajalcev slab. Pri ljudeh še vedno primanjkuje miselnost, da kmet ni enakovreden de- lavcu v industriji. Aktivnost aktivov ZMS na vaseh je v upadanju. Pri volitvah v vodilne or- gane je prišlo do upravičene- ga razburjenja. Mladinci so obsodili nedemokratičnost volitev z naprej določenimi kandidati. Zahtevali so do- datne predloge. Kandidatna lista naj vsebuje več kandi- datov. Govor je bil tudi o tem, za- kaj so zaprli mladinski klub in kako zopet oživeti delo v njem. Za novega predsednika OK ZMS Ptuj so izvoliti Alojza Gojčiča. ZR V Markovcih snemanje filma o kurentih v prejšnjem in v tem ted- nu se je mudila v Markovcih ekipa RTV Ljubljana, ki je snemala film o kurentih in o pustnih običajih nasploh. Med ljudmi iz tega kraja in iz sosednjih vasi je pomenil to velik dogodek, ki so si ga mnogi tudi ogledali ali pa celo sodelovali pri snemanju. Torej, kurenti iz Ptujskega polja se bodo tokrat pojavili tudi na filmskem platnu. J. S. Več sredstev za kulturo! Kaj Eahko pričakujemo oc! kulturnih skupnosti? Narodni dom v upravljanje DPD Svoboda Ptuj o oisnutku zakona o kultur- nih skupnostih in o financi- ranju kulturne dejavnosti v SRS je razpravljal na minuli seji tudd svet za kulturo in prosveto pri SO Ptuj. Med kulturne dejavnosti bo treba v disipozitivu našteti še ama- terizem (neprofesionalne gle- dališke skupine), oživljanje folklornih in etnografskih posebnosti in uveljavljanje kulturnega življenja v delov- nih skupnostih (predvsem v večjih i^jetjih). Boilje bo treba označiti od- nose med temeljnimi in repu- bliško skupnostjo in v kate- rih primerih ter po kaiksnih merilih bo pomagala republi- ška kulturna skupnost temelj- nim kulturnim skupnostim. Vsekakor je treba za kul- turo zagotoviti večja sredstva in vire zakonsko določiti. Predvsem so zažedjeni staln' viri, ki izvirajo iz prispevkov ali ustvarjenih gospodarskih potencialov ožje in širše dru- žbe. Republiška kulturna skup- nost bi morala imeti izrav- nalno in intervencijsko fi- nančno vlogo, ki mora biti jasno določena in bi marala zagotoviti financiranje ali so- financiranje kulturnih dejav- nosti širšega F>omena (pokra- jinski muzej in drugo). Govor je bil tudi o potreb, ni h sredstvih za kulturno prosvetne zavode in organi, zacije letos. Obravnavali so že osnutek proračuna kultur, no prosvetnih zavodov in or, ganizacij ter njihove potrebe v 1970 letu. Pregledali so tudi delo ob- činskega s\'eta in prosvetnih društev ptujske občine v mi- nulem letu. Svet za kulturo in prosveto se je načelno strinjal s pre- nosom pravice do uporab« zgradbe Narodnega doma na DPD »-Svoboda« Ptuj. Zave- zati se mora, da bo dala OS Ptuj in drugim kulturnim u- stanovam ter družbeno poli- tičnim organizacijam po po- trebi dvorano za seje in dru- ge potrebe. DPD »Svoboda* mora staivbo tudi vzdrževati v gradbenem in funkcional- nem oziru. Stavba mora biti v brezhibnem stanju. Zaradi vzdrževanja pa je upraviče- na zaračunati upoi-abnikom dvorane in najemnikom dm- gih prostorov v zgradbi u- strezno uporabniino oziroma najemnino. ZR Razprava o kmetijskih vprašanjih (Nadaljevanje s 1. strani nizacije bolj smotrno. Marsi- kje jih smatrajo kot »stran- sko vejo drevesa-«. Brezposel- nost rešujemo s pisanjem napotnic za delo v tujini. Zemljič iz Majšperka je go- voril o težavah tekstilne in- dustrije. Predvsem je grajal nekontroliran uvoz. Inž. J. Stalcer je govoril o problemih komunalne dejav- nosti. Nagel porast potreb prehiteva nezadovoljiv dotok sredstev. F. Meško je govoril o pro- blemih gostinstva in o na- daljnjih možnostih razvoja te panoge. Prodaja alkohol- nih pijač v trgovinah zmanj- šuje dotok potrebnih sred- stev za širjenje gostinstva in turizma. Zahteval je enak? pogoje poslovanja za družbe- ni in zasebni gostinski sek- tor. Kvalificiran gostinski kader odhaja iz gostinstva tu- di v inozemstvo zaradi pre- nizkih osebnih dohodkov. O bodočem razvoju je dejal, da ima gostinstvo n turizem na stežaj odprta vrata. Feliks Cafuta je med dru- gim dejal, da premalo ceni- mo kmetijsko proizvodnjo in jo še vedno zapostavljamo. Zavzel se je za pomoč v obli- ki sanacij, ki je prisotna tu- di v drugih državah. Tone Zofrec je razpravljal o odnosih manjših obrtnih podjetij s finalisti in trgovi- no. Omenil je številne teža- ve. Med drugim je zahteval tudi ureditev poslovanja z devizami. V. Cimerman je govoril o problemih lesne industrije v ptujski občini. Dotok surovi- ne je iz leta v leto rp.anjši. Vezani so na uvoz iz Bosne in drugod, medtem ko ptuj- ski les izvažamo drugam, na mesto, da bi ga s sodelova- njem sami predelali in pre- delanega dražje prodali. T. Kropušek, predsednik republiškega odbora sindika- ta, je uvodoma pozval od be- sed k dejanjem, od načela h konkretni stvari. V nadalj- nji razpravi je govoril o ak- tualnih družbenopolitičnih in gospodarskih vprašanjih. Ob zaključku je podelil Feliksu Bagarju in Jožetu Seguli spominski plaketi zve- ze sindikatov Jugoslavije za zaslužno delo v sindikatu. Za predsednika in pod- predsednika občinskega sin- dikalnega sveta so izvolil' Simona Pešca in Feliksa Ba- garja. ZR tednik — Četrtek, 29. januarja 1970 stran 3 Podražitev elektrike Sedaj lahko že z veliko ver- jetnostjo napovemo, da letos ne bo zmanjkalo elektrike. Takoj pa moramo še dodati, da bo to stalo naše potrošni- ke okrog tri dinarje pri ki- lovatu porabljene energije. Zakaj je potrebno, da se podraži elektrika? Tisti, ki nas prepričujejo, da je mo- goče zagotoviti dovoljne koli- čine energije pravijo, da je treba zbrati 210 milijonov N din za kritje stroškov, ki jih zahteva ustvarjanje energet- , ske rezerve, ki bo zagotavlja- la normalno oskrbovanje po- I trošnikov z elektriko. Letošnja elektroenergetska bilanca predvideva proizvod- njo okrog 23,5 milijard kilo- vatnih ur energije. To zado- šča za potrebe potrošnikov. Toda, da bi zagotovili to pro- izvodnjo, je treba izpolniti dva pogoja. Prvi je v pravo- časni dograditvi novih termo- elektrarn drugi pa v 210 mi- lijonih, ki so potrebni za krit- je stroškov elektrogospodar- stva, ki jih bo imelo pri pro- izvodnji zgoraj navedenih količin energije. To je vse v redu. Elektro- gospodarstvu je treba omogo- čiti normalno delo. Toda, po- stavlja se vprašanje, ali so potrošniki tisti, ki morajo še enkrat biti žrtev pri zbiranju potrebnih sredstev. Po resni- ci je treba povedati, da elek- trogospodarstvo ni vztrajalo na podražitvi energije kot e- dino možnem načinu za pri- dobitev potrebnih 210 milijo- nov dinarjev. Ta sredstva je bilo mogoče dobiti iz materi- alnih rezerv ali drugače, kljub temu pa se je vse končalo pri potrošnikih. Res je, da je po- dražitev neznatna, toda stvar je v tem, da so družinski proračuni vedno tisti, ki so žrtve ^^neznatnih« zviševanj cen. Ko vse to namreč sešte- jemo, podražitve niso več »ne- znatna« zadeva. Gospodarstva se bo ta po- ■ dražitev izognila, kar je do- bro, ker bi zanj bila \'saka podražitev škodljiva. Toda največji del potrošnkov dela v gospodarstvu in praviloma nanj prenese vse podražitve i na tržišču. Zaradi tega se Postavlja vprašanje, ali se ne po tudi ta podražitev energi- je kljub vsemu reflektirala na tržišču. Gospodinjstva bodo imela torej uteho, da jim ne bo Zmanjkalo elektrike. To bo Ugodno tudi za gospodarstvo, Ki je imelo lani večstomilijon- sko škodo zaradi pomanjka- nja energije v oktobru in no- vembru. Potrošniki seveda ne Verjamejo v te obljube o za- gotovitvi dovoljnih količin e- nergije, ker so doslej že več- krat morali nekaj »^žrtvovati^- . ^a "^skupne koristi«. Motorizi- I fani potrošniki namreč opo- i 2arjajo, da se je bencin v zadnjih letih že nekajkrat po- dražil, češ, da bodo zbrana sredstva šla v korist boljšega vzdrževanja cest, na teh pa je vedno več lukenj. MS S konference KS in KO SZDL V Majšperku urediti zdravstveno sbibo Preteklo nedeljo je bila v Majšperku skupna konferen- ca krajevne skupnosti iz KO SZDL Majšperk. Veliko šte- vilo tamkajšnjih prebival- cev je v burni razpravi za- htevalo, da se številni krajev- ni in drugi problemi končno uredijo. Med prvim so zahtevali u- reditev zdravstvene službe, ki ne zadovoljuje. Vsa njena slabost se je pokazala še po- sebej decembra preteklega leta, ko je bil majšperški zdravnik na dopustu, na ne- srečo pa je izbruhnila gripa. Prisotni so govorili o žalost- nih primerih, ki so se doga- jali zaradi tega, ker ni bilo hitre zdravniške pomoči. En mrlič je ležal celo pet dni. ker ni bilo nikogar, ki bi izpolnil mrliški list. V času odsotno- sti majšperškega zdravnika je umrlo 26 ljudi. Na območju Majsperka je 8900 prebival- cev. Razprostira se od Se- sterž do Maclja. Za hribovit in težje prehoden teren mo- rata biti dva zdravnika in stalna dežurna služba, so za- htevali prisotni. Zahtevali so tudi rešilni avto, (Majšperk je že imel dva zdravnika in stal- no dežurno službo). Pred- stavnik zdravstvenega doma iz Ptuja je v odgovor dejal, da že iščejo še enega zdrav- nika za Majšperk. Dva zdrav- nika bosta zmogla potrebe, ki jih sedanji kljub trudu ne zmore. Dnevno pregleda oko- li 80 ljudi. Ima pa še hišne obiske. Med komunalnimi potreba- mi so največ omenjali ceste. Predvsem so zahtevali uredi- tev ceste (sedaj težko pre- hodnega in opuščenega kolo- voza) od Polne prek Jelovice (Bolfenk), na Sitež. Omenje- no območje je naseljeno. Sta- novalci so pripravljeni poma- gati. Urediti bi bilo treba ca. 6 km ceste. Krajevna skup- nost, ki ima sicer fiO km cest. ne zmore potrebnih finančnih sredstev. Območje je bilo med NOB zelo aktivno, zato prebivalci upravičeno priča- kujejo družbeno pomoč. Na konferenci so spraše- vali, kaj je z gradnjo in mo- dernizacijo ceste Majšperk — Kidričevo zaradi katere so izglasovali sanaoprispevek, to- varna iz Majsperka pa je ljubila finančno podporo. Za- kaj odlagajo ureditev ome- njene ceste iz leta v leto, če- prav je cesta zelo prometna. V Majšperku pričakujejo tu- di predstavnike Petrola, da se bodo dogovorili o gradnji bencinske črpalke. Problem je tudi avtobusna zveza. Prebivalci Narapelj in Sestrž želijo avtobusno zvezo s Ptujem. Narapeljčani so za- htevali zvezo: Plajnsko — Si- tež — Naraplje. Z avtobusom bi se vozili tudi šolarji, ki pe- šačijo celo 9 km. Zahtevali so tudi progo Podlože — Med- vedce — Sestrže. Sestrže so oddaljene ca. 12 km od naj- bližje avtobusne postaje. Prav bi bilo, da bi omogočili tamkajšnjim ljudem avtobu- sni prevoz v Ptuj in nazaj. Omenjeni kraji so tudi brez telefonske zveze, k| bi jo nuj- no potrebovali v primerih potrebe hitre zdravniške po- moči ali pa v primeru poža- ra, Predlagali so brezžično zvezo. Govor je bil tudi o trgovi- ni. Potreba po trgovini v Na- rapljah je velika. Tudi pro- stori bi se lahko uredili. Naj- ti bo treba zainteresirano tr- govsko podjetje. Majšperčani so zahtevalij da TP Panonija obnovi pro- store trgovine, ki ne ustreza- jo več. V Majšperku pogrešajo te- lovadnico. Nima je niti nova šola, kljub temu, da so za- njo načrti. Šolarji nimajo kje telovaditi, prav tako je one- mogočeno delo telovadnemu društvu. Problem Majsperka je tudi pitna voda, ki ga občutijo prebivalci in obe podjetji. TGA je naročila narčte za vodovod iz Dravskega polja že pred tremi leti, a ostalo je le pri načrtih. V Cermožišah so strokovnjaki ugotovili do- volj zdrave vode za majšper- ške potrebe. Kmetje so zahtevali kre- dite za kmetijstvo z nizko ob- restno mero, kmetje iz S>e- strž pa preklasifikacijo za- močvirjenih zemljišč. V Majšperku je asfalta hitro konec. Kdaj ga bo več? GOSTINSTVO IN TURIZEM NAZADUJETA V programu za lansko leto so predvidevali zaradi zao- stajanja gostinskega prometa v letih po gospodarski refor- mi nekoliko večjo stopnjo rasti, ki pa ni bila v celoti realizirana. Skupni iztržek po tekočih cenah se je sicer povečal nad predvideno stopnjo rasti, v pretežni me- ri na račun vsklajevanja cen gostinskih storitev. Po stal- nih cenah pa je stopnja ra- sti zaradi nazadovanja iz- tržka v družbenem sektorju nižja od predvidene. Fizični obseg prometa družbenega sektorja gostinstva je bil za okoli osem odstotkov nižji. Promet v tem sektorju iz le- ta v leto nazaduje, kar je v prvi vrsti posledica zmanj- šanja obratov, predvsem pa nazadovanje prometa v hote- lu »Planina« in gradu Sta- tenberg. Zaradi zaostajanja iztržka v navedenih podjetjih v zad- njih letih, so bili podvzeti organizacijski ukrepi s ci- ljem, da se zagotove boljši pogoji za poslovanje. Obrat Statenberg se je združil s trgovskim podjet- jem Koloniale, po nekaterih predvidevanjih pa lahko pri- čakujemo, da se bo priklju- čilo še podjetje »Hotel Pla- nina, Poleg že navedenih vzro- kov zaostajanja gostinskega prometa je potrebno omeni- ti tudi nazadovanje turistič- nih nočitev, ki so za okoli o- sem odstotkov nižje. Letoš- nja realizacija je nižja pri domačih nočitvah za 11 od- stotkov, pri tujih pa je zabe- ležen porast za okoli 6 od- stotkov. Porast tujih nočitev ne vpliva bistveno na skupno realizacijo zaradi nizke ude- ležbe tujih nočitev v skup- nem prometu. Na podlagi dosedanjih re- zultatov poslovanja, predvi- dene večje poslovnosti, pred- vsem boljših pogojev poslo- vanja, je možno pričakovati realni porast iztržka za 14 odstotkov, in sicer v družbe- nem sektorju za 13 odstot- kov, v zasebnem pa šest- najst, Po posameznih vrstah storitev lahko predvidevamo večje premike predvsem v tisti skupini storitev, ki so neposredno povezane z vsemi zvrstmi turizma. -d TP PANONIJA PTUJ Samopostrežna trgovina v Kidričevem Včeraj, v sredo 28, januarja je ptujsko trgovsko podjetje Panonija svečano predala na- menu samopostrežno prodajal- no Market v Kidričevem. Več o novi trgovini in otvoritvi v prihodnji številki Tednika. ZR V soboto občni zbor občinsipristojnosti<-' reševanja domače občine, zda- leč presegajo občinske meje, žal pa se kot odmev in bu- merang vračajo nazaj k ti- stim, ki jih ti problemi naj- bolj bičajo. In kaj storiti. da_ stanje ne bo tako. kot je? Zmede v kmetijski proizvod- nji, zmeda na tržišču in vča- sih pravzaprav sploh več ne vemo. kje so vzroki za vse to, da bi jih lahko odpravili. RAZDROBLJENA KMEČKA POSEST Po podatkih popisa v letu 1964 je v občini Ormož 3994 gospodarstev. V poprečju imajo ta kmečka gospodar- stva 2,80 ha kmetijskih zem- ljišč. Opažamo tudi, da se ta številka iz leta v leto manj- ša. Vzrok temu pa je pred- vsem sprememba znotraj strukture kmetijske posesti, kjer se kmetijske obdeloval- ne površine zmanjšujejo na račun povečanja gozdnih po- vršin. Rekli smo, da se že ta- ko razdrobljena kmečka po- sest še bolj drobi in zmanj- šuje, kar pa je seveda v na- sprotju z gibanji v drugih de- javnostih pri nas in seveda še bolj drugod po svetu, kjer se gospodarstvo integrira, po- večuje produktivnost in eko- nomičnost, skratka stoji na lastnih in dovolj trdnih no- gah. Negativno dejstvo je pri vsem tem pri nas tudi to, da pri teh spremembah zasledi- mo ekstenziviranje zemljiške posesti in kultur na kmetijah. POTROŠNJA UMETNIH GNOJIL PADA Ce pri tem pogledamo po- trošnjo umetnih gnojil, ugo- tovimo, da je potrošnja na- raščala do leta 1965, ko je bi- lo prodano zasebnemu sektor- ju 3096 ton umetnih gnojil. Ce izračunamo porabo umet. gnojil na ha kmetijskih zem- ljišč vidimo, da je bilo leta 1965 potrošeno na ha 272 kg umetnega gnojila, že v letu 1968 pa komaj 164 kg na 1 ha kmetijskih zemljišč. Približ- no enaka količina kot v letu 1968 je bila prodana tudi lani. Postavlja se vprašanje, za- kaj kmečka gospodarstva u- porabljajo tako malo umet- nih gnojil? Vzrok temu je predvsem neurejena kreditna politika v kmetijstvu, želja proizvajati s čim nižjimi stroški, kot tu- di nepoznavanje koristnosti in ekonomskega efekta potroš- nje umetnih gnojil. Kmetje ne razpolagajo z zadostnimi lastnimi sredstvi, da bi lahko sami financirali včasih tudi najnujnejša vlaganja v pro- izvodnjo. Pomoč s strani družbe je prešibka in zgodi se pač, da kmetje s svojo ek- stenzivno proizvodnjo pride- lajo komaj toliko, da se za si- lo preživijo. In od kod plača- ti družbene dajatve, ki so, kot je bilo že na različnih me- stih poudarjeno, občutno pre- visoke? Pa smo spet tam, kjer smo začeli. Razpravlja- mo, ugotavljamo, razmišlja- mo. do danes pa smo na tem področju storili bore malo. Nekateri pokazovalci nam celo povedo, da smo nazado- vali. J. S. Zelja po večjem v soboto so se v vojašnici Pohorskega bataljona v Slo- venski Bistrici zbrali na red- ni konferenci člani ZK. Kot gosta sta bila prisotna tudi sektretar ObZK Franjo Ledi- nek in predsednik ObK ZMS Pavel Blažič. V uvodnem referatu je se- kretar organizacije bistriške vojašnice major Stojadin An- dželkovič orisal delo in pri- zadevanja v preteklih dveh letih. Poudaril je, da kljub uspehom, ki so bili plod ak- tivnosti vseh članov, ne mo- rejo biti povsem zadovoljni, saj bi lahko bilo še bolje. Ve- lik del bremena je padel na rame članov sekretariata, za- to bi bilo potrebno v prihod- nje delo bolj porazdeliti. Prav tako se bodo morali v prihodnosti starešine in vo- jaki še bolj povezati. Da bi bilo delo uspešnejše je pred- lagal, da bi ustanovili več komisij, ki bodo lahko nalo- ge opravljale bolj učinkovito. V razpravi je sodelovalo ve- liko število članov, tako da je konferenca povsem uspela. Mnogi so se zavzemali za več- jo povezavo z občani bistri- ške občine, ki je bila sedaj le ob najrazličnejših praznikih. Major Andželkovič je tudi predlagal, da bi v okviru do- ma JLA priredili tečaj slo- venskega jezika za starešine. Velikokrat predstavlja jezik težavo za vključevanje v družbeno življenje in je zato ta zamisel prav gotovo vred- na realizacije. Da do večjega sodelovanja predstavnikov JLA in Bistri- čanov ni prišlo, je krivda na obeh straneh. Franjo Ledinek je poudaril, da bi se morali povezovati s krajevnim,^ or- ganizacijami in ne le na ob- činski ravni. Obstajajo mno- ge možnosti za vključevanje v družbenopolitično življenje. Predvsem SZDL in mnoga druga društva, ki so prav ta- ko že velikokrat izrazila željo po sodelovanju s pripadniki JLA. Posebno pozornost so po- svetili tudi temi o vseljudski obrambi. Vse premalo je iz- koriščena možnost, da bi vo- jake po končanem vojaškem roku vključili v vaseh, me- stih in delovnih organizaci- jah, kot nosilce vseljudske obrambe. Na konferenci so razprav- ljali tudi o mnogih nerešenih stanovanjskih vprašanjih sta- rešin. Ugotavljali so, da so bili ob tej problematiki vse preveč »disciplinirani^^ in so sedaj težave, ki so se nako- pičile, zares precejšnje. Mno- gi se morajo voziti na delov- no mesto iz drugih krajev, ali pa so oddvojeni od dru- žin. Zavoljo tega je potroše- no veliko sredstev, ki bi lah- ko bila izkoriščena bolj ra- cionalno. Sedaj, ko je pro- blem potrkal na vrata glas- neje, ga bodo morali reševati čimbolj učinkovito. Udeleženci so bili tudi mne- nja, da bi v prihodnosti mo- rali posvetiti tudi več pozor- nosti ekonomskim proble- mom, saj pripadniki JLA, kot del naše družbene celote, ob tem ne morejo stati ob strani. Člani ZK bistriške vojašni- ce so se zavzeli tudi za bolj- šo obveščanje o tujih in do- mačih političnih in družbeno- ekonomskih dogajanjih. Ob koncu so sprejeli šte- vilne zaključke in poudarili, da je naloga vseh komuni- stov, da bodo realizirali po- stavljene naloge. Dogovorili so se tudi, da bodo v svoje članstvo spreje- li vojake, ki so se pri izvr- ševanju nalog posebno izka- zali. Na konferenci so izvolili tudi nov sekretariat organi- zacije ZK. -d Slovenska Bistrica ¥ gradbeništvo predvsem drobna dela Za lansko leto je značilno, da so bile gradbeniške zmogljivo- sti mnogo bolj zasedene kot v prvih letih po reformi. Temu je pripomogla predvsem ko- njunktura del. sočasno pa tudi znatno večja podjetnost grad-, bene operative in prizadevanja na širšem območju kot doslei. Rezultat tega je znatno pove- čana vrednost gradbenih del, ki ie dosegla okoli 11,624.000 dinarjev. S tem dosežkom je lanska gradbena dejavnost po proizvodnji večja od prejšnje za 44,6 odstotkov, presega pa tudi poprečje zadnjih štirih let za več kot eno petino. Tako je bilo od predvidenih 51.940.000 dinarjev del po srednjeročnem planu v štirih letih že doseženo 74 odstotkov Na osnovi tega in predvidenih del za prihodnje leto je torej realno pričakovati, da bo srednjeročni plan skoraj v celoti realiziran. Lanske neugodne vremenske prilike, ki so trajale vse do av- gusta, so ovirale proizvodnjo, kar je gradbeništvo nadome- ščalo s pospešenim delom v vremensko ugodni jesenski se- zoni, z občasnimi uvedbami di-uge izmene ter zelo intenziv- nim izkoriščanjem voznega par- ka po rednem delovnem času. Gradbena podjetja so si po- magala tudi z okrepljeno me- hanizacijo, tako da je bilo v lanskem letu investirano v stroje in opremo okoli 358.000 dinarjev. Z nabavo transport- nega traku, vibracijskega va- ljarja. nakladalca in druge opreme se je povečala mehani- ziranost gradbeništva na 2,4 konjskih sil po delavcu, kar pa je še vedno daleč pod oprem- ljenostjo v razvitih državah. Pri vsem tem pa so delovne priprave iztrošene, in sicer de- lovni stroji za okoli 45 odstot- kov, transportna sredstva pa celo za 93 odstotkov. V gradbeništvu so bile v lan- skem letu značilne predvsem drobne ponudbe, obsežnejša de- la pa so bila izvajana le na stanovanjskem bloku in poslov- no stanovanjski zgradbi v Slo- venski Bistrici, na proizvodni zgradbi »Atmosa« v Hočah in na cestah pri Impolu. Na grad- beno dejavnost so neugodno vplivali težavna prodaja zgra- jenih stanovanj za tržišče, raz- drobljeno direktno kreditiranje posameznih gradenj s strani podjetij in povečana ponudba drobno obrtniških izvajalcev del itd. Temu je dodati obenem tudi čedalje več zahtev investi- torjev po daljšem kreditiranju gradenj, čemur pa gradbena podjetja ob premajhnih obrat- nih sredstvih ne morejo ugodi- ti. Izvajanja del je v sezoni tudi oviralo pomanjkanje cementa in betonskega železa. Na fi- nančne rezultate pa so nega- tivno vplivale podražitve opeč- nih izdelkov, betonskega železa gradbeništvu je bil prvi nastop in gramoznih proizvodov. Nov in pozitiven dejavnik v v tujini, kjer je bilo v drugem polletju zaposlenih nekaj nad 50 delavcev ter opravljeno za 1,155.000 dinarjev del. Sklenje- na je bila tudi dvoletna pogod- ba za zaposlitev 70 delavcev. Za to delo so najeli dodatno de- lovno silo, z zaposlitvijo še treh višje in visoko kvalificiranih uslužbencev in priučitvijo 18 polkvalificiranih delavcev pa se je gradbeništvo strokovno okrepilo. Prodajne cene so v zvezi s podražitvijo materiala in družbenim dogovorom v Slo- veniji o osebnih dohodkih de- lavcev zvišale za okoli 4 od- stotke. Za letošnje leto pred- videvajo nadaljnji porast pro- izvodnje za okoli 7 odstotkov. Pri tem pa bo zaposlenih pet odstotkov več delovne sile. —d Dušan je na obisku pri le- pi, mladi soprogi svojega še- fa. »Ne bodite no tako nervoz- ni, mojega moža še dolgo ne bo domov.-«^ Kmalu zatem zazvoni tele- fon. Žena mirno vzame slu- šalko in ko jo spet odloži, se obrne h gostu: »No, vidite, saj sem vam rekla. Pravkar je klical mož. ki ima baje z vami nujen sestanek. V soboto, 7. februarja v Ormožu 11. trciovski ples sind. podružnice TP ZARJA v soboto, 7. februarja s pri- četkom ob 19 uri se bo začel v kino dvorani v Ormožu že enajsti tradicionalni trgovski ples, ki ga vsako leto prireja sindikalna podružnica trgov- skega podjetja »Zarja« iz Or- moža. Za ta ples vlada veliko zanimanje, sai so nam v tem delovnem kolektivu povedali, da so bile skoraj vse vstopni- ce razprodane v nekaj dneh. Poleg članov delovnega kolek- tiva TP »Zarja« je kolektiv po- vabil na ta družabni večer tu- di poslovne partnerje. Zbrane na tem večeru bo zabaval an- sambel Frančeka Zibreta iz Or- moža. Vse mize bodo izžrebane, obiskovalce pa čakajo lepe na- grade. Trgovski ples sovpada s pred- pustnim vzdušjem in bo na pri- reditvi tudi prav gotovo pre- cej mask. Člani sindikalne podružnice so se že odločili, da bodo na- menili čisti dobiček, ki ga bo dal trgovski ples. za izgradnjo vikend hišic v Selcih. Organi- zirati pa nameravajo tudi izlet za člane kolektiva. Torej vsakoletni trgovski ples TP Zarja iz Ormoža vsaj enkrat na leto združi vse člane delovnega kolektiva, poslovne partnerje in seveda tudi po- trošnike. In tako je prav, pri- jetno je treba združiti s korist- nim! J. S. tednik — četrtek, 29. januarja 1970 STRAN 5 Z občnega zbora strelske družine Podgorci Minulo soboto so se zbra- li na občnem zboru strelci strelsl^e družine Podgorci. V razpravi so ugotovili, da je za njimi dokaj uspešno leto, v katerem so si »pristreljali« skoraj vsa prva mesta na strelskih tekmovanjih v ob- činskem merilu. Tesno sodelovanje s strel- sko družino v Kidričevem je tudi lani rodilo lepe sadove, ki so se odražali v medseboj- nih srečanjih. Strelci iz Pod- gorc so si ob enem izmed teh srečanj ogledali tudi tovar- no glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem. Strel- ci iz Kidričevega so jim po- magali tudi pri gradnji stre- lišča. Potrebe kažejo, da bo treba strelišče, ki je sedaj primerno v glavnem za stre- ljanje z malokalibersko pu- ško, preurediti tudi za tek- movanje z vojaško puško. K uresničitvi te zamisli name- ravajo pritegniti tudi druge dejavnike, ki so zainteresira- ni za razvoj strelstva (narod- na obramba in predvojaška vzgoja). Tudi letos nameravajo vključiti v svoje vrste čim več mladih strelcev, ki izha- jajo v glavnem iz vrst o- snovnošolskih otrok, ki se vadijo v strelskih krožkih. Strelci iz Podgorc si sku- paj z drugimi organizacija- mi in društvi prizadevajo pindobiti ustrezne klubske prostore, bodisi v letos pre- urejenem prosvetnem domu ali v sosednji lovski koči. V tem primeru bo treba najti skupni jezik z bresniškimi lovci. Za predsednika družine je bil izvoljen Ciril Korpar, Franc Lah pa je ostal še na- dalje tehnični vodja strelcev iz Podgorc. Načrtov torej ni malo in podgorski sti'elci bodo morali kar dobro »meriti«, da bodo vse od teh načrtov tudi »po- strelili«. J. S. Od matičarja v hotel »Jeruzalem« v Ormožu Hotel Jeruzalem v Ormo- žu je minulo soboto gostil v svoji lepi in zares prijetni banketni sobi prve svate, ki so prišli z mladoporočence- ma iz Ptuja. Gostje so bili napovedani v naprej, tako, da je bilo v času njihovega prihoda vse pripravljeno za pravo svatovsko razpolože- nje, tudi z godbo. Svatje so se o postrežbi pohvalno izrazili in so ob od- hodu rekli, da se bodo ob podobnih svečanostih zopet napotili v Ormož. In da ob tem ne pozabimo na šampa- njec iz ormoške vinske kle- ti, ki je ob takih priložnostih rezervoar dobre volje in ve- selega razpoloženja. Torej, če se nameravate poročiti, sporočite to hotelu ».Jeruzalem« v Ormožu, ki bo poskrbel za pogostitev vaših svatov! J. S. Predraga šola v poročilu o stanju in razvo- ju kmetijstva in gozdarstva za obdobje 1968'69, ki je priprav- ljeno za današnjo sejo občin- ske skupščine občine Ormož, smo med drugim zasledili tudi naslednji upravičeno »naoštren« odstavek: »Tržne razmere ostajajo za poljedelske artikle iz leta v le- to enake. Cena pšenice in ko- ruze se ni spremenila že od leta 1966. Cena govedi je iz leta v leto padala. Tako si ob ne- nehnem dvigu cen materiala, to je gnojil in zaščitnih sredstev, rezervnih delov, strojev, stro- škov za delo lahko mislimo, kakšni napori so bili vloženi v tehnologijo, da se je uspelo pa- rirati vse le premike. Nam pro- izvajalcem ni jasno, zakaj se družbena potrošnja iz leta v leto veča, zakaj se ne išče ra- cionalnih rešitev na področju administracije in uprave. Kruh se je že večkrat podražil, pše- nica pa ima isto ceno. Koruzi bi lahko dvignili ceno prek u- porabe za prehrano, in to v večji meri kot sedaj. Nerazum- ljivi posegi v uvozno—izvozno politiko pa so naravnost pospe- šili propast naše živinoreje. To so eksperimenti in šola za v bodoče, za nas vse v proizvod- nji pa nerazumljiva in predra- ga šola . . .« K temu citatu iz poročila ko- mentar ni potreben, saj nam teh nekaj skopih vrst o seda- njem .stanju v kmetijstvu pove vse. J. S. Šmartno na Pohorju Pomoč na knjižico Prebivalcem Zg. Nove vasi, ki jih je prizadel požar, je priskočilo na pomoč večje število delovnih in družbenih organizacij. Doslej so zbrali okoli dva in pol milijona sta- rih dinarjev 'pomoči, v lesu pa imajo zbranega za nad štiristo tisoč S dinarjev. Učenci bistriške osnovne šole, ki so zbrali 3200 N di- narjev, so svojo pomoč nalo- žili dvema sošolcema na hra- nilno knjižico pri kreditni banki. O poteku preiskave o vz- roku požara še vedno ne mo- remo napisati ničesar nove- ga, saj preiskovalci še niso končali z delom, seveda pa bomo o tem poročali takoj, ko bomo zvedeli kaj novega. -d V hotelu »Jeruzalem« v Orn^ožu so začeli urejati letini vrt Obiskovalcem novega hote- la ^>-Jeruzalem<< v Ormožu se letos obeta dokončna uredi- tev letnega vrta, ki bo že po dosedanjem videzu izredno lep in privlačen kotiček za oddih. Z nekaterimi deli so že začeli in bo vrt predan svo- jemu namenu verjetno v za- četku letošnje turistične se- zone. To je del nadaljnjih ko- rakov na poti k razvijanju turizma in gostinstva na or- moškem območju. J. S. Zadruge in samoupravljanje Akcijski program zvezne konference SZDL o razvoju kmetijstva in o nalogah SZDL, ki je bil sprejet po daljših pripravah v začetku tega leta, postavlja zadružno gibanje in samoupravne od- nose na podeželju na vidno mesto. Kaj bo mogoče v tem pogledu doseči v naslednjih letih je vprašanje, na kate- rega pričakujemo odgovor v realizaciji navedenega akcij- skega programa. SAMOUPRAVNO ZDRUŽEVANJE — GLAVNA NALOGA Na račun našega doseda- njega zadružništva smo sli- šali mnogo pohval, pa tudi pripomb. Zadružništvo je u- spelo s sodelovanjem z za- sebnimi kmetijskimi proizva- jalci razviti blagovno proiz- vodnjo. Zadruge so bile naj- pomembnejši posredniki pri uvajanju novih načinov ob- delovanja zemlje, ki so pri- našali večje in boljše pridel- ke, kar je kmečke pridelo- valce bolj približalo potro- šniškim centrom. Reforma je delovala tudi v kmetijstvu na svoj način: zahtevala je spremembe od- nosov, posebno v zadružni- štvu. Pravzaprav je prišlo do sprememb v odnosih med za- drugo in proizvajalci kakor tudi s strani proizvajalcev do zadruge. Kjer se zadruge niso mogle prilagoditi nastalim pogojem tržnega gospodar- stva, so se začeli kmetijski proizvajalci samoiniciativno združevati. V bistvu so se vse spre- membe zlile v zahtevo, da je treba omogočiti velikim mno- žicam kmetijskih proizvajal- cev samoupravno organizira- nje in združevanje. Prav v tem pa vidi SZDL eno iz- med svojih glavnih nalog na podeželju. RAZVOJ JE MOŽEN LE V POVEZOVANJU S CELOTNIM GOSPODARSTVOM Socialistična zveza misli, da je treba na podeželju ustvar- jati potrebne pogoje za za- dovoljevanje raznovrstnih potreb kmetijskih proizvajal- cev v različnih oblikah za- družnega povezovanja. Per- spektiva za dobro poslovanje in obstoj teh zadrug je v tes- nem povezovanju s celotnim gospodarstvom. Po akcijskem programu je nujno tudi zakonsko omogoči- ti različne oblike zadružnega organiziranja, oziroma posta- viti zakonske temelje za delo zadružnih skupščin, zadruž- nih svetov in njihovih izvrš- nih organov. Z zakonom bi morali tudi zagotoviti tudi deleže zadružnikov, oziroma status v zadrugo vnesene imovine ter odnose okrog de- litve in samoupravljanja v zadružnih kolektivih. Takšne zadružne organiza- cije bi postale oblika koope- racije in siceršnjega poslov- nega sodelovanja zadružni- kov in družbenih gospodar- stev. Dovčerajšnji zasebni kme- tijski proizvajalec bo po tem, ko se bo odločil za tesne.iše sodelovanje z zadrugo, av- tomatično dobil pravico so- odločati v samoupravnih te- lesih zadružne organizacije. Samoupravljanje na podeže- lju namreč pomembno vpliva tudi na razvoj celotnega sa- moupravljanja v družbi. AB Nad 42.000 ton aluminija v L 1969 9. januarja 1970 je bila pr- va seja organov samouprav- ljanja v TGA v letošnjem le- tu. Na dnevnem redu je bilo 17 točk. Dotaknili se bomo le glavnih. Predvsem je bila za- nimiva točka o predvideni de- litvi dohodka z zaključnim računom za leto 1969. Po te- meljiti in zelo konkretni in jasni obrazložitvi Milana Longhina se je razvila obsež- na razprava. Predvideni plan je bil pre- sežen, saj je bilo v letu 1968 proizvedenih 41.52.5 ton alu- minija, v lanskem letu pa že 42.240 ton; glinica pa v letu 1968 110.821 ton, v lanskem letu pa že 113.928 ton, kar po- meni, da se je kolektiv zares trudil in dal vse od sebe, da bi bili proizvodni rezultati kar se da dobri. Ce ne bi bi- lo nekaterih nepredvidenih težav v proizvodnem procesu, bi številke bile še večje. Proizvodnim rezultatom u- strezna je bila realizacija, ki je znašala približno 39 mili- jard S dinarjev. Ker je imel kolektiv v letu 1968 poprečne OD v višini 133.827 S din. v letu 1939 pa le 132.100 S din je bil podan predlog, da se izplača še en enomesečni do- datni dohodek, .s čimer bi bi- li prilagojeni OD doseženim rezultatom. M. F. Aktivni upokojenci Društvo upokojencev v Slo- venski Bistrici že dolgo časa uspešno deluje. Že pred leti so si člani postavili nalogo, da bodo zgradili svoj dom. vse pa kaže, da je sedaj ta zamisel postala uresničljiva. Mnogi upokojenci v Sloven- ski Bistrici imajo neurejene stanovanjske razmere in je gradnja nujno potrebna. In- vestitor gradnje novega do- ma bo bistriško gradbeno podjetje, ki bo tudi zagotovi- lo 30 odstotno udeležbo, osta- la sredstva pa bodo dobili od republiškega sklada za sta- novanjsko gradnjo stanovanj upokojencev. V Slovenski Bi- strici predvidevajo, da bodo z gradnjo pričeli že letos spo- mladi, lokacija pa naj bi bila med staro železniško postajo in stavbo skupščine občine. V domu bodo imeli upoko- jenci šest stanovanj in osem garsonjer, poleg tega pa bo- do še klubski prostori, kuhi- nja in jedilnica, tako da bo obstajala tudi možnost, da bo- do upokojenci v domu tudi na hrani. -d Po štirih tednih je spregovorila Pri nesreči na žel. prelazu pri Dornavi je bila poškodo- vana tudi moja nečakinja Mart^ Rihtar. Zaradi hude poškodbe na glavi so jo pre- peljali v ptujsko bolnišnico. Bila je dolgo v nezavesti. V prvem tednu je bilo malo u- panja, da bo ostala pri živ- ljenju. Starši so bili v velikih skrbeh in so si želeli, da bi ostala vsaj živa. Po prizade- vanju zdravstvenega osebja kirurškega oddelka, se je sta- nje Martici počasi vendar iz- boljšalo. V nezavesti je bila tri tedne, nakar so jo "začeli hraniti z žličko kot malega otroka. Že je sama sedela in gledala po sobi. Čeprav se je trudila in odpirala usta. ni mogla dati od sebe niti gla- su. vendar so si vsi želeli, da bi Martica govorila, kakor prej. Po štirih tednih pa je na vprašanje sestre spregovorila. To je bilo nepopisno veselje in kakor zahvala za ves trud vsem, ki so ji pripomo.gli do tega. Velikokrat so jo sestre pe- stovale in nosile po sobi ter govorile, da je to njihova ve- lika cartika Martica je bila zadovoljna kakor otrok v ma- minem naročju. Posebno srečni so bili njeni starši in ožji sorodniki. Kar naprej so jo spraševali in se hoteli pre- pričati, če res govori. Šlo je počasi, beseda za be- sedo, vmes tudi nerazločno. Največkrat je rekla: »Lačna sem.« Jedla je s tekom ka- kor da do tedaj ne bi ni- česar zaužila. Martica še ni popolnoma o- zdravela i i še ni sposobna za šolo. Potrebno bo še mnogo truda in potrpljenja, preden bo popolnoma zdrava. Starši so z nap; edovanjem Martinega zdravja zadovoijnt in želijo izraziti hvaležnost in priznanje zdravnikom, se- stram in strežnemu osebju kirurškijga oddelka bolnišni- ce Ptuj. Obenem pa tudi vsem šo- lam. in družbenim organiza- cijam za sočustovan]e in ob- darovanje ponesrečenih v te] tragični nesreči. Tonček Rif-.iar STRAN 6 TEDNIK — Cf:TRTEK, 29. januarja igj. DELO SINDIKAlMiH GR6AMIZACIJ V ORMOŠSC! OBČINI Ko ugotavljamo delo in ak- tivnost sindikalnih organizacij na območju občine Ormož, vi- dimo. da so nekatere postale aktiven dejavnik v delovni or- ganizaciji. Izvršni odbori so se več ali manj lotevali konkret- nih problemov, ki zadevajo vse člane sindikalne organizacije. Praksa je pokazala, da so naj- lepše uspehe dosegle tiste sin- dikalne organizacije, v katerih sodelujejo vodilni in strokovni delavci, kot enakovredni člani sindikata. V takih organizaci- jah so vedno in povsod našli skupni dogovor za skupne reši- tve. Seveda pa lahko na ormo- škem območju najdemo tudi ta- ke sindikalne organizacije, ki vse od občnega zbora pa do de- lovne konference niso imele več kot en sestanek. Krivda, da sindikalne organizacije niso ak- tivne, ne leži na izvršnem od- boru in predsedniku (včasih tu- di), temveč na vodilnih in stro- kovnih delavcih, ki so kot čla- ni sindikata odgovorni in za- dolženi za aktivno delo v sin- dikalnih organizacijah, da jih seznanjajo o problemih, ki na- stajajo v delovni organizaciji. Mnogokrat se zgodi, da so čla- ni odmaknjeni od problemov, čeprav vedo. da nekaj ni v re- du. Pojavljajo se primeri, da ne- kateri predsedniki sindikalnih organizacij ne upajo brez po- bude nekoga sklicati sestan- kov, dasiravno problemi včasih kličejo po takojšnjih rešitvah. Pojavlja se tudi strah, ki ga ka- žejo delavci pred vodilnimi de- lavci. Ta strah lahko predvsem okarakteriziramo kot socialno negotovost. Včasih se pri tem pojavljajo celo dramatični pri- meri samovolje manjše skupine ljudi. Izvršni odbor sindikalne organizacije pa pri tem ne upa poseči vmes. Te negativne po- jave bo treba vsekakor odstra- niti, saj bo vloga sindikata le tako našla svoje mesto in zaži- vela tako, kot to, žal, mnogo- krat piše samo na papirju. J. S. VOZNIK AVTOBUSA OBSOJEN NA SEDEM LET ZAPORA Tragična nesreča, ki se je 14. oktobra v jutranjih urah pripe- tila na železniškem prelazu pri Podvincih, je dobila svoj sklep- ni sodni epilog. Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo voznika avtobusa Rudolfa Sr- dinška iz Zakla pri Podlehniku na enotno kazen 7 let in dva meseca strogega zapora. Kot glavno in otežilno oko- liščino je smatralo sodišče za dokazano, da voznik avtobusa pred prehodom ni ustavil. Na obravnavi in že prej je trdil, da je ustavil za hip in šele na- to zapeljal na progo. Njegovo izjavo je potrdila samo ena pri- ča. Druge priče so zatrjevale nasprotno. V avtobusu je bilo 78 potni- kov in sodišče je menilo, da bi moral poslati sprevodnika, ki bi naj ugotovil, če je proga zares prosta in varna za prevoz. So- dišče je upoštevalo tudi to, da je voznik poznal to progo in tudi to, da je bila vidljivost radi megle skoraj minimak To bi mu naj narekovalo toli^ večjo previdnost pri vožnji. Kot smo že obširno poročjij so v tej nesreči izgubili ži, Ijenje učenci Marjan Kajh, J^ lan Gedl, Jožek Markreb, Cit Erhatič, Karlek Grašič in Lj| bica Gracer. Za povzročeno nesrečo p, Podvincih je bil Srdinšek obso jen na sedem let strogega z« pora. Dve leti po prestani kaj ni pa ne bo mogel dobiti voj niškega dovoljenja. Poleg tej so Srdinška obsodili tudi na mesece zapora, ker je 29. julij lani pri Osluševcih neprevidč prehiteval mopedista in ga laj je poškodoval. Obe kazni si| bili združeni v enotno kazen let in dva meseca strogega zi pora. J. i Obletnica v IMPOLU Člani delovnega kolektiva Impola v Slovenski Bistrici so slovesno proslavili 20. ob- letnico uvedbe delavskega sa- moupravljanja. Slovesnost ob tej priložnosti so priredili v sindikalnem domu na Zg. Bi- strici udeležili pa so se je tudi pol. predstavniki družbeno- politični horganizacij bistriške občine. Prisotni so bili tudi vsi dosedanji predsedniki de- lavskega sveta, prvemu med njimi, Ernestu Tramšku, pa so podarili cvetje. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji, tovar- niški pevski zbor in godba na pihala, vodja kadrovske služ- be in zvezni poslanec Alojz Kores pa je v kratkih orisil poudaril namen delavskega samoupravljanja ter prika- zal razvojno pot podjetja. -d Tudi mi smo Iz Jugoslavije Franček Zabota in Valen- ' tin Grebenjak iz Ormoža, ki sta pred nedavnim spremlja- la v Nemčijo invalida Jožeka Marina, sta nam med poto- pisnimi vtisi povedala tudi naslednji dogodek: Bilo je nekje na križišču cest v Nemčiji. Da se ne bi odpeljali v napačno .smer, so najbližje voznike, ki so stali ob cesti poleg svojega avto- mobila povprašali, če so na pravi poti. Njihova polomlje- na nemščina se jim je zdela sumljiva in so zatem zopet v nemščini vprašali, od kod so. Sledil je odgovor: ►>Aus Ju- goslavien«. «Mi tudi-«, so jim presene- čeni odgovorili Jožekovi spremljevalci. J. S. Občni zbor Partizasia Leskovec V soboto, 24. januarja 1970 je imelo telesno vzgojno dru- štvo »Partizan« Leskovec svoj redni občni zbor, ki se ga je udeležil predsednik ObZTK Ptuj Jože Strafela, ter za- stopniki domačega sindikal- nega društva. Društvo deluje na ekonom- sko zelo šibkem področju pa Večjo pozornost mladim v bistriških Zadnji občni zbor sindikal- nega sveta v bistriški občini je med pomembnejšimi skle- pi za nadaljnje delovanje sprejel tudi sklep o širšem vključevanju mladih kadrov v občinski sindikalni svet in njegove komisije. O tem je razpravljala že pred občnim zborom kadrovska komisija pri obč. SS, ki je sklenila na tej osnovi razširiti število članov OSS od dosedanjih 21 na 23. Nova člana je predla- gala obč. konferenca ZM iz svojih vrst. S takšno prakso bodo v sindikalni organizaci- ji od sedaj nadaljevali vsako leto. Tudi v delovnih organi- zacijah si bodo morali v bo- doče resneje prizadevati za pomla.ditev sindikalnih orf;a- nizacij. Zadnji podatki kaže- jo precejšnjo poprečno sta- rost članstva. Viktor Horvat tudi tradicija telesne vzgoje je mlada. Toda ne glede na vse to je treba pozdraviti sku- pino mladincev, ki je pred le- ti društvo ustanovila in tako zasadila prve korenine špor- ta na tem območju. Iz poročil društvenih opravnikov je bi- lo razvidno, da so se bavili v glavnem z nogometom in sicer člani ter pionirji. Sode- lujejo v zahodni občinski no- gometni ligi. Igrali so tudi na turnirju v Kidričevem, kjer so osvojili drugo mesto. Težave imajo okrog telova- dišča, ki ga uporabljajo sku- paj z osnovno šolo Leskovec. Nekateri diskutanti so trdili, da šola ne rabi igrišča in da ga bo dala, namreč en d^ v zameno nekemu zasebniku za drugo zemljišče, ki je potreb- no šoli Za vodovod. Prav go- tovo taka trditev ne more dr- žati, saj je šoli, predvsem glede na to, ker nima telo- vadnice, igrišče nujno po- trebno. Vprašanje pa je nje- gova površina. Tako so se na zboru zavzeli, da bodo ta pro- blem uredili skupaj z osnov- no šolo in občinsko skupšči- no Ptuj. V načrtu dela so poudarili, da bodo v letošnjem letu po- skušali še z atletiko, strel- stvom in namiznim tenisom. Ustanovili bodo tudi močnej- ši oddelek pionirjev. OP Danes na seji občinske skupščine Ormož Danes s pričetkom ob 8. uri zjutraj se bo začela v graj- ski dvorani v Ormožu deseta skupna seja občinskega zbo- ra in zbora delovnih skupno- sti skupščine občine Ormož. Skupščini je predlagan na- slednji dnevni red: 1. Pregled sklepov in odo- britev zapisnika zadnje seje; 2. Poročilo o stanju in raz- voju kmetijstva za obdobje 1968 '69; 3. Poročilo o delovanju te- meljne izobraževalne skup- nosti in o financiranju vzgo- je in izobraževanja v občini Ormož v letu 1969; 4. Odlok o ustanovitvi skla- da za štipendije občine Or- mož; 5. Odlok o zadržanju sta- narin v občini Ormož na ra- vni, na kateri so bile na dan 31. decembra 1969; 6. Odlok o odstotku sred- stev, ki bodo v letu 1970 iz- ločena iz sklada skupne po- rabe za subvencioniranje sta- narin v občini Ormož; 7. Odlok o najnižjih oseb- nih dohodkih delavcev dolo- čenih poklicev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih v občini Ormož; 8. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o čiščenju kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občine Ormož-; 9. Vprašanja in odgovori. Ker je to letošnje prvo za- sedanje odbornikov občinske skupščine Ormož, bodo torej odborniki na današnji seji zarezali prve brazde v ledi- no mnogih gospodarskih vprašanj, ki jih bodo reše- vali v letu 1970. J. S. Bistriška osebna kronika POROKE: Otmar Bartolič, kon- trolor (Maribor), in Marija Do- večar, knjigovodkinja (Maribor); Adolf Grajf, strojni ključavničar (Slov. Bistrica) in Veronika Slap- nik, knjigovodkinja (Slov. Ko- njice); Anton Sporar, strojni teh- nik (Slov. Konjice), in Anica Cemigoj, študentka (Zg. Bistri- ca); Marjan Vtifi, ključavničar (Sp. Polskava), in Marija Bru- mec, knjigovodkinja (Sp. Pol- skava); Leopold Mlekuš, elektri- čar (Zg. Bistrica), in Olga List, trg. pomočnica (Sp. Ložnica); Martin Zolnir, mizar (Makole), in Ivana Vrabič. natakarica (Va- roš); Anton Serbelj, delavec (2abljek), in Terezija Pavlič, po- Ijedelka (Zg. Ložnica); Anton Figek, električar (Vrhole), in Mi- ra Andrejašič, administratorka (Slov. Konjice); Ivan Gor-janc, pismonoša (Sp. Polskava), in Ana Pernat, poljedelka (Crešnjevec); Franc Novak, delavec (Slov. Bi- strica), in Miroslava Pole, gospo- dinja (Slov. Bistrica); Alojz Si- tar, steklopihalec (Rogaška Sla- tina) in Terezija Poberšek, knji- gov. (Rogaška Slatina); Ferdi- nand Pregl, poljedelec (Fraj- hajm), in Terezija Koren, polje- delka(Bojtina); Konrad Kobale, trg. pomočnik (Ritoznoj), in Ma- rija Smolar, trg. pomočnica (Slo- venska Bistrica); Alfred Konra- di, pleskar (Slov. Bistrica), in Erika Sobotič, g. pomočnica (Ci- gonca); Alojz GorčenkO, študent (Stene), in Hermina Zunkovič, učiteljica (Stoperice). UMRLI: Amalija Javornik, ro- jena 1889, Lokanja vas; Viktor Polanec. rojen 1896, Vrhloga; Franc Pletršek, roj. 1909, Slov. Bistrica; Franc Skuber, roj. 1924, Sp. Polskava; Ana Pibrovec, ro' 1881, Slov. Bistrica; Jožef Leski var, roj 1904, Slov. Bistrica; aJ drej Mihelak, roj. 1895, Kostj njevec; Marija Bezget. roj. 18« Leskovec; Terezija Erker, roj 1885, Kovača vas; Vincenc VaJ ček, roj. 1936, Pretrež; Zlatk] Steble, roj. 1969, Planina nad S; mikom; Neža Korošec, roj. 18J| Slov. Bistrica; Elizabeta Justinel) roj. 1893, Slov. Bistrica; Angelj Volfcetl, roj. 1887, Slov. Bistri« Rihard Oblak, roj. 1928, Slov. E strica; Lukrecija Kuhi, roj. 198 Slov. Bistrica; Marija Herič, I' šičeva mama, roj. 1897, Slov. B strica: Mihael Kropej, roj. IM Slov. Bistrica; Terezija Slambe ger, roj. 1881, Klopce; Simo Dobnikar. roj 1911, Sp. Nova va Marija Kropinger, roj. 1901. Se tovec. Šah Med slovenskobistriškin šahisti že dlje časa potekaj boji za naslov bistriškega pi vaka. Na prvenstvu sodeluji jo skoraj vsi najboljši šah sti, razdeljeno pa je na dv skupini. V močnejši igraj drugo- in tret jekategorniki. P nepopolnih odigranih koli vodita v prvi skupini Sorša in ing. Cisar s 7,5 točke, tre: ji pa je Repnik s 6,5 točki V drugi skupini je v vodstv Ivankovič pred Ivančičem i Rahletom. Na društvenem brzopotez nem turnirju je bil najbolji mladi Soršak, pred Lešnikoit Vrešom itd. Priprave na pustni karneval v Ormožu Poročali smo že, da pri- pravljajo Ormožani tudi le- tos — že tradicionalni pustni karneval, ki bo na pustni to- rek s pričetkom ob 14. uri popoldne. Svojo udeležbo v karnevalski povorki je že prijavilo več skupin z Drav- skega in Ptujskega polja ter iz Ormoža. Trenutno se je prijavilo največ skupin, ki nameravajo v karikaturah prikazati najznačilnejše go- spodarske in politične do- godke, ki so se lani zgodili v domači občini ali izven nje. Karnevalska povorka bo začela svoj pohod pired ormoško bolnišnico (ogledali si jo bodo lahko tudi bolni- ki) do mestnega trga, kjer bo vsaka skupina prikazala svoj program (tu bo delala ocenjevalna komisija) in da- lje proti bencinski črpalki in hotelu. Karnevalski odbor je na seji v torek zvečer razpra vi j al o nagradah, ki so slede če: 1. nagrada 100.000 S din 2. nagrada 80.000 S din 3. nagrada 60.000 S din 4. nagrada 40.000 S din 5. nagrada 30.000 S din 6. nagrada 20.000 S din 7. nagrada 15.000 S din 8., 9., in 10. nagrada po 10.000 S din Nekatere nadaljnje skupi"' bodo prejele praktične nagr^ de. Prireditelj pripravlja prcs« nečenje tudi za gledalce. bali bodo vstopnice za og'^ karnevala, izžrebanci pa b«® dobili lepa praktična daril®' Torej še enkrat, skupine p pozabite prijaviti svoje udel?® be na karnevalu. Prijave sp''' jema Turistično društvo Of mož. Na pustni torek ob 14. popoldne nasvidenje v Or®"' žu! J- ^ tednik — Četrtek, 29. januarja 1970 STRAN 7 prago Lepšlna: Kultura je last vseh o bistriški kulturi je bilo povedanega in napisanega že i veliko. Tudi mi smo v Ted- ' niku tej problematiki več- ^ krat posvetili pozornost. Od ; takrat je minilo že precej ča- I sa zato je prav, da poizvemo I kaj je novega in koliko je bi- I Kadar hočete v Slovenski ' lo storjeno za boljše stanje. Bistrici v teh dneh govoriti o [ kulturni dejavnosti je naj- , bolje, da poiščete Draga Lep- I šina, ki je kot kaže, ostal e- , den izmed redkih, ki hočejo kulturi dati tisto mesto in ve- ! Ijavo, ki jo zasluži. Obiskal ' sem torej Draga Lepši na in I zabeležil razgovor. 1 — Pred meseci ste pripra- ; vili obširen program dela ^ Svobode, ki ji predsedujete. , Kakšni so uspehi? I »Po vseh mučnih situaci- ; jah, ki so spremljale kultur- , no dejavnost, je bilo težko vso stvar spraviti v red. Po- tem, ko smo dobili novoizvo- ljeni odbor društva, pa se je le spremenilo na bolje. Pro- gram dejavnosti, ki smo ga sestavili je bogat, in rečem lahko, da ga na vso srečo u- spešno izvajamo. Poleg aka- demij ob praznikih, ki so bi- ■ le na zadovoljivi kvalitetni ravni, smo priredili tudi no- voletno praznovanje, ki se je ■ končalo s finančnim uspe- hom. V soboto so imeli obi- I skovalci našega doma prilož- ! nost spoznati veličino pesni- ške moči Dragotina Ketteja v recitalu, ki so ga izvedli na- ši člani, pripravil pa prof Jan- ko Car. Upam, da bomo tako uspešne večere še doživljali ' in da bodo Bistričani in oko- ličani spet radi zahajali v na- šo dvorano.« — Razmere okoli nesrečne- ga družbenega centra še ved- no niso urejene. Se vam ne zdi, da bi lo že zdavnaj mo- rala biti pozaba? ►^Mislili smo, da bo šlo laž- je. Veliko osnovnih sredstev, ki sodijo v naš dom, jih je bilo potrebno spraviti nazaj. Se vedno nismo uspeli v ce- loti. Premalo zavzetosti je, pa ne z naše strani. Ob vsej na- ši dobri volji in pripravlje- nosti članov odbora še ved- no ugotavljamo, da nam nnanjkajo rekviziti, ki so za delo neobhodno potrebni. Te- žavno zbiranje je to, vendar upam, da bomo kljub vsemu Uspeli.« ~ Se zdi tudi vam, da je reševanje kulturne proble- niatike v vsej občini le pre- počasno? -Zavedati bi se morali, da k kultura last vseh. Vse pre- v^krat se izgubljamo v drob- njakarstvu in napol opravlje- nem delu. V naslednjih dneh Pripravljajo skupščino sveta Svobod, ki je popolnoma od- povedala. Ce bo družbena Zavzetost tolikšna kot bi mo- '"ala biti, bi od tega lahko pri- ^kovali veliko, predvsem pa mnoga nerešena vprašanja v kadrovski in denarni politi- ki.« — Mladi so bili med prvi- mi, ki so prijeli za delo v ►»■re- organizirani« Svobodi. Kaj jim lahko ponudite? Nikoli nisem imel drugač- nega mnenja o mladih, kot da so takšni, kakršne sami vzga- jamo. Velikokrat smo poza- bljali nanje. Pri nas so naj- prej ustanovili ansambel U- niverzal, ki sedaj privablja mnoge na plese. Ob tem pa mnogi ostajajo in se vključu- jejo v naše delo. Sodelovali so na vseh prireditvah, ki smo jih pripravili in za začetek sem lahko zadovoljen. Veliko je možnosti, s katerimi jih lahko še pridobimo. V mi- slih imam predvsem filmsko sekcijo, za katero imamo vse nared. Seveda so še mnoge druge možnosti, toda vsega naenkrat spet ne bi bilo do- bro uvajati. Potreben je čas, mladi pa tako vedno bolj spo- znavajo, kje je njihovo me- sto. Vendar to ni samo naša naloga. Mnogi nanje vse pre- večkrat pozabljajo, zavedati pa se moramo, da to niso več breskrbne mladenke in mla- deniči. Z njimi bi se morali pogovarjati kot sebi enakimi in ne na razdaljo. Toliko jih potrebujemo kot oni nas, le da smo jim dolžni pomaga- ti...« -d Zame ni pomlad na licih vzcvetela. •. v nekoliko bolj razgibani po- dobi kulturnega življenja v Slovenski Bistrici so imeli v soboto obiskovalci doma kul- ture priložnost spoznati pe- sniško veličino Dragotina Ket- teja. Recital njegove lirike so pripravili člani Svobode in še enkrat smo se lahko pre- pričali, da lahko Bistričani pripravijo izjemno umetniško doživetje. Izbor in režijo recitala »-Za- me ni pomlad na licih vzcve- tela« je pripravil prof. Janko Car, sodelovali pa so: Ana Dovjak, Kristina Šega, Nadja Stakul. Štefan Romih, Vojteh Osojnik, Lujo Polanec, Stan- ko Šega in Janko Škorjanec. Sceno je pripravil Slavko Lešnik, glasbeno opremo pa Jožica Detiček. Režiser prof. Janko Car je v veznem tekstu poslušalce popeljal z rahločutnimi be- sedami v Kettejev svet, na- stopajoči pa so predstavili pesnikovo izpoved in veličino njegove besede. Poslušalci so preživeli za- res prijetno urico, žal pa mo- ramo napisati, da mnogi ni- so dorasli tej umetniški bese- di. Recital zahteva veliko večjo zbranost kot katerako- li druga prireditev. Zadnji čas pa je tudi, da v Sloven- ski Bistrici prično razmišljati o novih stolih v domu kul- ture, saj sedanjo škripanje prav zares prepreči velik del um.etniškega doživetja. -d TVD Partizan Markovci - najaktivnejše vaško društvo v Sioveniii V nedeljo 25. 1. 1970 je bi- la na seji lO Partizana Slo- venije razglasitev najbolj- ših partizanskih društev, kjer je predsednik Partizana Markovci Alojz Simonič pre- jel pokal, ki ga je daroval Partizan Slovenije za uspeš- no in požrtvovalno delo v le- tu 1968-69. Akcija za zgraditev te- lovadnice v Markovcih Na Ptujskem polju, 6 km vzhodno od Ptuja, desno od glavne ceste Maribor—Za- greb, leži naselje Markovci. Markovci je sedež krajev- ne skupnosti, ki zajema 9 va- si s 3.812 prebivalci in s po- polno osemletko — 1033 šolskih in predšolskih otrok. Društvo za telesno vzgojo Partizan Markovci, deluje na tem območju s svojimi pred- hodniki že 38 let, vključuje sedaj 353 aktivnih članov, ki se bavijo s splošno teles- no vzgojo, atletiko, orodno telovadbo, kolesarjenjem, plavanjem, nogometom, ro- kometom, folkloro in drugi- mi dejavnostmi. Do nedavnega je društvo telovadilo v bivšem Sokol- skem domu, ki pa je dotraja- lo (zgrajen je iz ilovice) in ne služi več svojemu namenu. Uspešnega dela si brez telo- vadnice ne moremo zamisli- ti, zato se je društvo odloči- lo, da bivšo prosvetno dvo- rano adaptira, oziroma pre- uredi v novo telovadnico. Kakšni pa so bili dosežki društva, ki dela pod tako težavnimi okoliščinami, so nam več ali manj znani. Poglejmo jih le nekaj: štirje republiški naslovi v partizanskem mnogoboju pri posameznikih, na »Ljudskem troboju« prvo mesto pri čla- nih in drugo mesto pri člani- cah. V partizanskem mnogo- boju štirje naslovi, članice »Po poteh partizanske Lju- bljane« drugo mesto. Največ- ji uspeh pa je bil dosežen na državnem prvenstvu v kro- su: članice III. mesto in na zveznem tekmovanju v par- tizanskem mnogoboju bro- nasta medalja. Kulturna dejavnost na Pragerskem Veliki načrti Ne dolgo tega sem se o kulturni dejavnosta na Pra- gerskem pogovarjal z Mirkom Mundom, v razgovoru pa sem dobil občutek, da so prager- skl kulturni delavci še vedno takšni idealisti, kot so bili pred leti, le da jih je bolj malo. Za njihovo kulturno izživljanje so v ospredju predivsem tri smeri: pevski zbor, knjižnica in kino, zato je najbolje, da pričnem kar po vršiti, Pragerski pevski zbor ima dolgoletno tradicijo, za sabo pa ima tudi mnoge nastope v občini in tudi v drugih kra- jih v Sloveniji. V zadnjih le- tih gre sicer malce težje, saj mlade le s težavo navdušijo, da hi se vključili v njihove vrste. Takio so v zboru pred- vsem starejši, vod i:pa ga dol- goletni pevovodja Franc Su- šfceršič, V preteklosti so več- krat prireali samostojne kon- certe, v lanskem letu pa so nastopaiLi pri vseh proslavah na Pragerskem, pa tudi na drugih v občinskem inerilu. Ker so težave z ►^glasovi«, s ose pomenili z fanti iz Cre- šnjevca in otislej prepevajo skupaj. Franc Šušteršij je že preje vodM Crešnjevčane, ta- ko da večjih težav ne bo, zbor pa je le precej lojnejši. V načrtu imajo spet samo- stojni koncert, tako da bodo Še in še bi lahko naštevali uspehe, ki so jih dosegli. Društvo ima zelo delavno folklorno skupino, ki ni zna- na samo v Sloveniji, temveč po vsej Jugoslaviji pa tudi v zamejstvu. Cilj društva pa ni vzgoja vrhunskih športnikov tem- več množičnost in vsestra- nost. Društvo je tudi dobitnik BLOUDKOVE PLAKETE. Do sedaj je uspelo društvu s pomočjo ObZTK Ptuj na bivši prosvetni dvorani dvi- gniti streho in prizidati gar- derobe ter sanitarije. Po- trebno pa še je precej sred- stev, da bi lahko zgradbo predali svojemu namenu. Akcija za zbiranje sred- stev se je pričela, agilni čla- ni dmštva so šli v nabiralno akcijo pri ljudeh po vaseh v njihovem okolišu. Prispevke pa pričakujejo od razumevanja gospodar- skih organizacij, od dotacije skupščine občine Ptuj, od prispevka iz športne stave, od dotacije ObZTK, prispev- ke od zasebnikov v materi- alu in storitvah. S prispevki vseh v okviru možnosti upajo, da bodo mo- gli dograditi prvo društveno telovadnico po osvoboditvi v ptujski občini. Vabimo vsa podjetja, za- vode, privatnike in občane, da pripomorejo k tej akciji za zgraditev telovadnice v Markovcih. Žiro račun TVD Parti- zan Markovci je pri SDK Ptuj štev. 524-679-184. anc svoje vaje v prihodnosti po- svetili skladbam, s kaiterimi bodo nastopali. Knjižnica na Pnagerakem je ena večjih v občimL 3500 knjig ima, vendar so mnoge med njimi že precej stare, ta- ko da so izgubili lepo število bralcev. Zaradi tega so v lan- skem letu izvedli a/kcijo, v kateri so zbirali sredstva za nakup novih knjig. Usipeh pa ni bil najboljši, saj mnoge delovne organizacije, pa tudi ostale, niso pokazale večjega zanimanja. Pomagali so le krajevna skupnost. RK, sin- dikat železničarjev ter matič- no di-uštvo Svobo^da. Nekaj novih knjig pričakujejo tudi iz Matične knjižnice v Slo- venski Bistrici, seveda pa že- ljam bralcev ne bo moč u- streči takoj. Vs sekcije so samostojne v okviru Svobode in tako tudi kino. Predla ve imajo dvakrat na teden, včasih pa so jih imeli trikrat, vendar so jih opustili, ker je bilo obisko- valcev manj. Se ne dolgo tega so imeM ob sobotah več kot polovico abonmajskih vstopnic, število pa je v zadnjem času zelo padilo. Kino dvorano, ki je sicer središče vsega kultur- nega življenja, so pred letom obnovili z lastnimi sredstvi. Veliko so pomagali mladin- ci, tako da dela niso bila preveč draga. Pragerčani pa razmišljajo o gradnji novega kulturnega doma. aZ to je bilo že mnogo storjenega, uspeha pa ni bilo. S celjskim podjetjem MerK so bili v pogovorih, da bi jim daili zemljišče za zgradi- tev trgovskega paviljona, po- leg tega pa še stare kino dvo- rane za skladišče, če bi ob paviljonu zgradili še kultur- ni dom. Pogovorili so bili re- alni in kazalo je, da bodo u- speli, v zadnjem trenutku ka so si Celjani premislili in vse je padlo v vodo. Zamisel o gradnji pa je ostala in Pra- gerčani upajo, da jo bodo la- hko v prihodnosti le realizi- rali. Člani dramske sekcije, ki čas ni delovala pa so pri- čeli pripravljati igro Svet brez sovraštva. Režira jo rav- natelj šele v Sp. Polskavi Av- gust Vidmar, sodelujejo pa mladinci. Tako spet nadalju- jejo lepo tradicijo, saj so bili že dolgo tega Pragerčani znani kot eno boljših amater- skih igralskih skupin v Slo- veniji. V letošnjem letu so plani- rali tudi revijo moških pev- skih zborov iz občine, praiv tako pa bodo poskušali prire- diti koncert resne glasbe Veliko načrtov so si posta- vili. kljub temu pa lahko ver- jamemo, da jih bodo po.S(ku- šali tudi izpeljati, saj takih idealistov-kulturnih delav- cev, kot so nekateri na Pra- gerskem, ne najdemo tako hi- tro, -d STRAPf Ifi tednik — Četrtek, 29. januarja 1970 75-letnega Starčka Jakoba Puklavca s Huma pri Ormožu smo našli v razpadajoči hiši samega v že več kot tri tedne nezakurjenem prostoru,, v nemogočih življenjskih razmerah Dva groba pred hišo in živ mrlič v njej Ali res čakamo, da se bo ponovil primer s Kozjanskega? v našem časopisju se še ni- so polegle polemike in ko- mentarji o primeru s Kozjan- skega, ko sta v bedi in rev- ščini umrla dva zakonca. Kratek čas po tem lahko sko- raj o podobnem primeru, morda tik pred dvanajsto u- ro, poročamo tudi iz naših krajev. 75-letni Jakob PU- KLA VEC s Huma pri Ormo- žu je drastično spričevalo na- še skrbi za ostarele kmete, njegova zgodba pa je tako ža- lostno resnična, da je morda niti ne boste mogli verjeti^ Hočete ali nočete, dejstva so na dlani in prisiljeni smo se soočiti z njimi. Nekoč trdna kmečka domačija se podira, gospodinja, Jakobova žena O- tilija je umrla že leta 1937, dva sinova, Ivan in Jože ter hčerka Otilija so zapustili o- starelega očeta ... Pred raz- padajočo hišo sta dva grobo- va, v katerih sta pokopana hčerka Pavla in sin Tonček, ki ju je leta 1945 na doma- čem dvorišču raztrgala gra- nata. PRETRESLJIVO SREC4NJE S STARČKOM Minulo soboto smo ga obi- skali v njegovi samotni in razpadajoči domačiji. Bran- ko KUKEC, zobotehnik iz Ormoža je velikodušno za- pregel svojega jeklenega ko- njička ter me skupaj z Iva- nom KUKCEM in Valenti- nom GREBENJAKOM za- peljal na Hum. »Na cilju smo,<- je dejal Ivan Kukec in mi z roko po- kazal samotno domačijo, ki se je dober streljaj od ceste skrivala med drevjem. Ko smo prišli pred hišo, sem si sam pri sebi dejal: »Je v njej sploh življenje?<^ Najprej smo se za trenutek ustavili ob že- leznem nagrobnem križu, kjer sta pred hišo pokopani dve mladi žrtvi minule vojne. Molče smo obstali ob zapu- ščenem grobu in nemo zrli v železni križ, na katerem so bile zataknjene posušene ro- že. Prebrali smo nagrobni na- pis: Tukaj počivata kot žrtev vojne Anton in Pavla Pukla- vec, roj. 1. 10. 1932, 27. 12. 1929, — umrla 9. 4. 1945. Draga mama, prezgodaj si nas zapustila, naju pa je stra- šna smrt granate ubila... Oknice na hiši so bile za- prte, gospodarsko poslopje se je podrlo... Na betonskih stopnicah, ki vodijo vhišo, so bili kupi koruznega ličja, nekaj desk in drugi odpadki. Potrkali smo na vrata, ki jim je manjkalo že precej desk. Namesto njih je bila na vra- tih razpeta vrečevina. Stopi- li smo v mračen prostor. Ne- koč je bila tod kuhinja. Zgro- zili smo se ob prizoru, ki se nam je ponudil. V postelji je ležal zavit v cunje starček, ves naglušen, onemogel in premražen. V pozdrav nam je ponudil tresočo, kot led hladno roko. Bilo je mračno in nisem mu mogel videti o- braza. Moji spremljevalci so nekje staknili dve sveči in^u prižgali ob njegovi postelji. Ponudil se nam je grozen in neopisen prizor. Starček je dvignil glavo. Njegov koščeni obraz je bil zaraščen z bra- do. Globoko vdrte oči so proseče gledale v nas. Priž- gani sveči ob postelji sta vzbujali videz, kot, da stoji- mo ob živem mrliču. V pro- storu je bilo tako hladno, o- prostite, prav nič ne preti- ravam, da sem moral kemič- ni svinčnik ogreti ob sveči, da je začel pisati. Stopil sem ne- koliko bliže k postelji in mo- ral skoraj kriče spraševati starčka, da je slišal moje be- sede. Njegova pripoved je bi- la pretresljiva. Prostor že več kot tri tedne ni bil zakurjen. Sinova in hčerka, vsi živijo v bližini, ga pridejo le malo- kdaj obiskat. Hrano dobiva le enkrat dnevno, včasih pa tudi to ne. Največkrat mu prinese toplo hrano soseda Ljudmila Miško ... Pogled po kuhinji, ki tega imena več ne zasluži, nam je povedal vse. V skodelici, ki je bila na štedilniku, smo na- šli plesnivo kašo, nekaj za- mazane posode, pajčevino na stenah, slamo, ki je gledala izpod njegovega ležišča in kar nas je še posebej pretreslo, smo tik pred odhodom odkri- li ob postelji še kup zmrz- njenega človeškega blata ... Ob vsem tem smo ostali brez besed. Moji spremlje- valci so med tem nekje stak- nili nekaj drv in zakurili v štedilniku. Začelo se je ne- znansko kaditi in ogenj je u- gasnil, prav tako, kot bo da- nes ali jutri, če se ne bo za starčka nekdo zavzel, ugasni- lo tudi njegovo življenje. »ŽIV NE MOREM V GROB, UBIJTE ME...^^ Starček nam je povedal med dragim tudi to, da je pred leti kmetoval na nekaj več kot treh hektarjih zem- lje. Sedaj obdelujejo zemljo o- troci. Vprašuje se, kaj je sto- ril otrokom, da so ga zapu- stili, kaj je storil družbi, da je pozabila nanj. Ob odhodu HO se nam zarezale v ušesa njegove l.'r^sede, ki jih ob- javljamo dobesedno tako, kot nam je dejal: »Živ ne morem v grob, vsaj ubijte me pro- sim, če mi že ne morete po- magati .. S CUNJAMI ZAMAgENE RAZPOKE NA VRATIH V HLEVU Pred odhodom smo si ogle- dali tudi druge prostore te nekoč trdne kmečke domači- je. V eni izmed sob, kjer so nekoč odraščali otroci, smo našli na prhlih tleh kup gni- lih jabolk in tri kokoši, ki so se stiskale v kotu. Vsepovsod ž-alostna slika, ki je obenem tudi obsojala V majhnem hlevu smo našli tudi kravo Verjemite mi. ne bi rad in tudi ne smem primerjati člo- veka z živaljo, vendar mo- ram tokrat uporabiti tudi to primerjavo. Viata na hlevu so bila tr- dno zapahnjena, razpoklina na vratih pa je bila zatlačena s cunjami, da ne bi silil mraz v hlev. Krava je ime- la ob gobcu kup sena, starčka pa smo našli lačnega in bo- lehnega v nezakurjenem pro- storu — v nemogočih živ- ljenjskih razmerah. Nekdo pač za kravo bolj skrbi, ker jo bo lahko prodal... »DAJTE MI KOS KRUHA« Ta dan smo se oglasili tudi pri sosedi Ljudmili IJ^iško, ki je okrog 300 metrov oddaljc« na od Puklavčeve hiše. »Pomagamo mu, koliko je v naših močeh, toda več tudi mi ne moremo. V jeseni ko je lahko še hodil, je večkrat po dveh palicah prišel k nam in prosil kruh. Letos pozimi je zbolel in več ne more iz postelje. V začetku letoš-ije zime, sem ga šla nekega dne obiskat. Našla sem ga pred hišo. Bil ]e žejen in je jedel sneg. Ne vem, kako lahko se sploh živi, nekega dne bo ob gladu in zimi umrl... Vojna mu je vzela sina in hčerko. Oba so pokopali pred domačo hišo, saj ste menda videli njun grob. Raztrgala ju je granata, izgleda, da bo njun oče umrl še strahotnejše smrti,« nam je dejala sose- da . In kdo bo kriv? Ce bi ta primer postavili pred sodišče bi bil izrek sodbe: »Krivda ni podana«. Tako je tudi na Kozjanskem. Pa vendar smo krivi. Kdo? Lakota, samota, zima. — obup!? Ne! Kje ste otroci? Kje je nekoliko širša solidarna soseska pomoč? Kje je socialna služba in tako le- po oblikovano socialistično na- čelo, ki postavlja skrb za člo- veka v ospredje vseh družbe- nih dogajanj??? Krivda ni podana, pa ven- dar nam bo sodila vest. Ob- sojeni bomo toda kazen ne bo odtehtala greha, ki smo ga sto- rili. PEKLA NAS JE VEST Po soočenju z neverjetno resnico, smo se odpra\ljaii nazaj v Ormož in v hotelu Jeruzalem srebali toplo tur- ško kavo. Moje sopotnike sem vprašal, kaj menijo o tem primeiu. Vsi so oitali brez besed ... Verjemilc ali ne, pekla nas ic vest. Stdeli smo v ra/kt- šnein l-l^o poslopje &c jc podrlo Hisa vzbuja videz, kot da v njej ni življenja. Res ga ni, oziroma je, samo človeško ne. tednik — četrtek, 29. januarja 1970 STRAN 9 Piikrat ctT;)raviIi n ^zaj na Huni. Starrtk jo je po-rrabil, kot utopljenec, ki zagleda na vodi bilko, ki mu lahko reši življenje. Odšli SMO in ostal je z. j e t sam, v r.ir.-^zu in re^^šri-i, ki mu v-fsak c'an bolj st^;ežetapo življen:u. Ali se bo zares ponovil pri- mer s Kozianskega? Bomo morali zopet pisati, da je od gladu, mraza in revšcMe u- mrl CLOA^EK? Ali Domo tu- di tega starčka pokopali pred domačo v groo, kier že počivata cva njegova otroka kot žrtev minule vojne. Tod'- d:;i cs ni voj/i,t. De igo je re ctl Iftkrat, ko »o 'jtihni- le puške. Vendar tistih, ki so v tej vojni tako ali druuače položili na žrtvenik domovi- ne dve mladi življenji, ne bi smeJi pt»'/aliti. Pa četudi iz- ključimo fo dejstvu — je člo- vek vendarle človek in je še posebej tii v Laiporju, nedaleč od bi- striške železniške postaje, so nedolgo tega odprli hife, ki je vreden pozornosti le za- radi tega, ker v tem praju doslej ni bilo gostinskega lo- kala in lahko skoraj z goto- vostjo porečemo, da na Šta- jerskem ni veliko vasi, ki ne bi imele gostilne. Pridobitev je seveda v tem, da bodo od- slej vsi tisti gostje, sicer le poredkoma zavijejo s ceste, ki pelje proti Statenbergu, tudi v Laporju dobili kaj za pod zob, vaški fantje pa bodo imeli pet izgovor več za »po- daljšane« večerne urice. -d Vaše zdravje Čim več fabofk v zimskem času, ko ni v prodaji svežega sadja, ni tre- ba kupovati predragih po- maranč in banan, ker je povsod dovolj jabolk. Jabolko je zelo hranljivo sadje. Vsebuje okrog 14 ®/o sadnega sladkorja, ki ga ab- sorbira telo skozi črevesje. Kilogram jabolk ima okrog 600 kalorij, kar ustreza po vrednosti pol kg mesa ali sedmim jajcem. Jabolko je pomemben vir vitaminov, posebno vitamina C, ki po- spešuje obrambno sposob- nost telesa proti mikroorga- nizmom. Največ tega vitami- na je pod lupino, jabolka torej naj ne bi lupili. Seve- da pa je treba jabolko pred jedjo čim bolj temeljito umi- ti. Jabolko pa vsebuje še vitamina A in B. Kot vir mineralnih soli je jabolko koristno kot vsak- danji del prehrane, V njem je kalcij, železo, fosfor in drugi minerali. Sadna kislina je velikega pomena pri vpo- stavljanju normalne kislosti v organih prebave. Pospešuje tudi izločanje prebavnih so- kov in apetita. Zato je do- bro jesti jabolka pred ali po rednem obroku. Jabolko je treba dobro prežvečiti. Žvečenje čisti zo- be in dlesni. Surovo nari- bano jabolko je priporočljivo ne samo zdravim osebam, temveč tudi tistim, ki zboli- jo za črevesnim katarjem. Jabolčni pektin absorbira vodo in toksine v črevesju in ju odstranjuje. Jabolčni sok, kaša ali kompot so za- radi sadnega sladkorja, vita- minov in mineralov nujno potrebni vsakemu bolniku z zvišano temperaturo. Kisla jabolka so dobrodošla slad- kornim bolnikom. V prehrani otrok zavze- majo jabolka pomembno me- sto: začenši s sokom ali kašo iz jabolk, do pečenih z me- dom ali mlekom. Dr. JV. Našli so utopljenko 22. januarja je Drava v Obrežu pri Središču napla- vila žensko truplo. V Ptuju in bližnji okolici so se takoj razširile govorice, da je u- topljenka pogrešana Lizika Cernezl iz Ptuja, vendar to ni res. Komisija je ugotovila, da je utopljenka Irena Bar- talanič iz Renkovec p. Tiši- na v Prekmurju. Imenovana se je zdravila v ormoški bol- nišnici Iz bolnišnice je od- šla 1.5. novembra lani in je še istega dne skočila v Dra- vo Po govoricah v Ormožu jo je nekdo celo videl, ko se je utapljala. J. S. Davčna upravo skupščine občine Ptuj obvešča zaVezance prispevka od kmetijstva in o.stale občane, da so delavci uprave v tem času nujno zaposleni pri odmeri vseh vrst prispevkov in davkov za leto 1969 oziroma 1970. Da bi to zahtevno nalogo delavci uprave lah- ko temeljito opravili do postavljenega roka, pro- simo občane, naj ne prihajajo po nepotrebnem v pisarno davčne uprave, dokler ne prejmejo od- ločbe o odmeri prispevkov. Odmerne odločbe za leto 1970 bodo prejeli zavezanci prispevka od kmetijstva v začetku meseca aprila tega leta. V tem času prejemajo zavezanci položnice za plačilo akontacije za prvo trimesečje tega leta, ki zapade v plačilo 15. februarja 1970. Akontacijo naj prispevni zavezanci pravočasno poravnajo, da ne bodo obremenjeni z devet odstotnimi obrestmi in stroški prisilne izterjatve. Opozarjamo zavezance prispevka od samo- stoinega opravljanja obrtnih in drugih gospodar- skih dejavnosti ter intelektualnih storitev, kakor tudi zavezance prispevka iz skupnega dohodka občanov in davka na dohodek od stavb ter od pre- moženja. da morajo napovedati dohodke, ki so jih imeli v letu 1969 do >1. januarja 1970. Obrtniki, katerim je bil prispevek za preteklo leto odmer- jen od pavšalne letne osnove pa morajo napove- dati predvidene dohodke za leto 1970. Obrazce za davčne napovedi dobite v pisarni davčne nnrave skunščine občine Ptuj. Trg mla- dinskih delovnih brijrad št. 1 — pritličje levo. Pričakujemo, da hod j občani z razumevanjem spreieli to obvestilo in bodo v času. ko so delavci unravo nnino 7anoslrni 7 odmero prispevkov in davkov, zahtevali le najbolj nujna potrdila. Ptuj. 25 1-1970. Davčna uprava straPf Ifi tednik — Četrtek, 29. januarja 1970 Svetovmo čudo Vozil sem se v tramvaju še z nekim potnikom. Vožnja je bila zame izredno dolgo- časna. Moj sopotnik se je na prvi pogled zdel čisto poprečen človek. Bil je srednje posta- ve, srednjih let in verjetno tudi »srednje« pameti. Zdelo se mi je, da mi je v nekate- rih rečeh podoben in zato me še celo ni mogel zanimati. Bil sem tembolj presene- čen, ko je nenadoma sprego- voril. Dejal je: »Odkril sem način, kako bom postal slaven po vsem svetu.« Ko sem si nekoliko opomo- gel od presenečenja, sem vljudno dejal: »Zanimivo! Le kako se vam bo to posrečilo?« »Tako, da bom izvedel ori- ginalno cirkuško točko, ki je ni bilo še nikjer videti. Naj vam jo opišem: v areno sto- pita dva uslužbenca in nosi- ta rekvizite. Sta v uniformah. Dolgo časa sem razmišljal o barvi uniform. Ali naj bo rdeča ali zelena. Odločil S3m se za rdečo. Ta je sedaj mo- derna.« »Odlično!« sem vkliknil, kot bi me zadeva resnično za- nimala. »Rekvizite naj bi tvorili miza, akvarij, nekaj zlatih ribic in pol ducata kapeljnov. Akvarij naj bi bil iz plastič- ne mase, da se na potovanjih ne bi razbil. Dosti bom po- toval. Verjetno bom gosto- val tudi v Ameriki. Torej, ko bosta uslužbenca postavila rekvizite sredi arene, bosta odšla. Potem pridem v areno jaz. Nisem se še odločil, ali bom nosil frak ali navadno obleko. Verjetno bom kar v navadni. Seveda lepši od te, ki jo imam sedaj na sebi.« Pri tem je kritično pogle- dal svojo dokaj ponošeno obleko. »Torej vstopim v sredino arene in se priklonim. Ne pregloboko, pa tudi ne preveč oholo. V trenutku, ko pridem na sredo arene orkester pre- neha igrati. Vam je jasno? Skoraj ves program bo pote- kal brez glasbene spremlja- ve. Po tem povem gledalcenr-, da je moja točka nekaj veli- častnega.« »Nato potopim roko v a- kvarij, potegnem kapeljna, drobcenega in nič hudega slutečega, ter ga zavihtim vi- soko pod kupolo, kjer izgi- ne.« »Izgine?« ga vprašam, zdaj že skoraj občudojoče. »Da, izgine. Popolnoma. V zraku se razkroji. Zdaj po- tegnem iz akvarija zlato ri- bico in jo prav tako vržem v zrak. Potem vržem še ene- ga kapeljna. Sledi zopet zla- ta ribica, potem kapelj in ta- ko naprej, vse dokler je še kaj živega v akvariju. Potem pride na vrsto še akvarij. Zavihtim ga pod kupolo, kjer izgine. Nato primem še mizo in jo zavihtim. Gledalci str- mijo ... in gledajo v zrak: mize ni nikjer.« »Priklanjam se in odhajam iz arene. Glasba začne sf)et igrati. Ker igrajo predolgo, postanejo gledalci že nestrp- ni. No, nič ne de, zato bo uči- nek na koncu toliko večji. Glasba utihne in v areno sto- pata spet ista uslužbenca in prineseta leseno korito, na- polnjeno z vodo. Potem odi- deta. Vstopim v areno in se ustavim zraven korita. Po- čakam, da zavlada v cirkusu popolna tišina. Potem dvig- nem pogled h kupoli. Tles- nem z dlanmi in s stropa — pade prvi kapelj. Naravnost v korito. Gledalci še ne re- agirajo. Niso še povsem do- umeli, kaj se dogaja. Spet tlesnem z dlanmi in zdaj pa- de izpod kupole zlata ribica. In potem tako naprej, dokler se vse ribice in kapelj ni iz- pod kupole ne vrnejo v kori- to. Nazadnje priletita še akvarij in miza. Gledalci so navdušeni.« »To je pa res nekaj edin- stvenega! Za kaj takega ni- sem še nikoli slišal.« »Torej, kaj menite? Bom postal po tem svetovno znan?« »Zanesljivo! Vendar pa ... kako boste to reč izpeljali?« Moj sopotnik je malce po- molčal, potem pa dejal: »To vprašanje muči tudi mene. Toda če ga rešim, bom postal svetovno čudo.« Kari Erich Soja Ansambel „Univerzal" združuje mlade Junija 1969 se je šest mla- dih Bistričanov odločilo pre- kiniti praznino v organizira- nem zabavnem življenju, ki vlada v bistriški občini že več let. Sklenili so ustanoviti last- ni zabavno glasbeni ansam- bel. Pomanjkanje finančnih sredstev je onemogočilo nji- hovo popolno uresničitev zamisli. Želja po ustanovitvi je bila močnejša kot možno- sti, zato so sklenili svoje na- mene predočiti predsedniku DPD Svoboda Dragu Lepši- ni, ki je skupno s člani od- bora društva sklenil poma- gati mladim pri realizaciji njihove želje, ki pa ni bila samo njihova, ampak vse bi- striške mladine. Bino Ojcin- ger, Ivan Tkavc, Mirko Kraj- ter, Fredi Ojcinger, Drago Brlek in Marjan Celofiga so tako postali prvi člani glas- bene sekcije pri DPD Svobo- da v Slov. Bistrici. Z veliko mero volje in samoodpove- dovanja so že po treh mese- cih vaj organizirali prvi sa- mostojni nastop pred svoji- mi vrstniki v Domu kulture, ki so jih pričakovali s prav tolikšno mero navdušenja, kot člani novega ansambla, ki so z zanimanjem pričako- vali, kako jih bo sprejela mlada publika. Uspeh v tako kratkem času bi bil skoraj neverjeten, če ne bi omenili, da so imeli vsi člani ansam- bla že pred tem določeno glasbeno izobrazbo. Igrali pa so že tudi v podobnih an- samblih. Prvi nastop je po- menil za ansambel tudi prvi javni uspeh, saj se je prire- ditve s plesom udeležilo ve- liko število mladih, pa tudi nekaj starejših je bilo med njimi, ki so z velikim navdu- šenjem sprejeli vsako izvede- no skladbo. Mlade je posebno presenetil široki izbor izve- denih skladb od polke, valč- ka do beat glasbe. V takšnih okoliščinah ansamblu tudi ni bilo posebno težko poiskati pravega imena. Sklenili so, da se bodo odslej predstav- ljali kot ansambel DPD Svo- boda pod imenom UNIVER- ZAL. Njihov prvi nastop je bil tako njihov začetek poti k nadaljnjim uspehom. Veli- ko začetno pomoč so jim pri tem nudili DPD Svoboda in mladinci. S priključitvijo Svobodi so rešili še eden pe- reči problem, prostor, ki so ga imeli v domu kulture. Tam imajo sedaj redne plese in tudi vaje. V kratkem času so za ansambel izvedeli tudi v drugih krajih občine ka- kor tudi izven nje. Pričela se je njihova pot gostovanj in nadaljnjih uspehov. Prav ta- ko je opaziti na plesih, kjer igrajo UNIVERZALI, veliko mladih iz sosednjih občin. Kot vsak mladi ansambel se tudi UNIVERZAL srečuje s finančnimi težavami. Ta problem je v veliki me- ri vzrok, da ne napredujejo tako, kot želijo. DPD Svobo- da ne more kriti iz svojih sredstev nabave kvalitetnej- ših instrumentov, še posebno pa to velja za ozvočenje, ki so si ga izposodili od bistri- škega radio kluba. Člani an- sambla kakor tudi številni mladi Bistričani nervozno pričakujejo, kdaj bodo mo- rali vrniti ozvočenje lastni- ku. Kaj bi pomenilo to za vse mlade Bistričane, kakor tudi za mnoge oddaljenejše goste, ne bo treba posebej opisovati: pogled v mnoge gostinske lokale v mestu nam bo dal popolen, vendar še najmanj razveseljiv dokaz, odgovor. Prav nihče si ne želi, da bi se to moralo ure- sničiti, kljub vsemu pa smo pred vrati tega dogodka. Paprika je zdravilna Čeprav je paprika prišla iz Srednje Amerike, vendar- le še najbolje uspeva na Madžarskem ter mnogi mi- slijo, da je njena domovina prav Madžarska. Znano je, da pospešuje paprika zdrav- je, da vsebuje vitamina C in A. Poleg tega so madžarski delavci, ki delajo v živilski predelovalni industriji, kjer predelujejo papriko, odkrili še neko njeno dobro lastnost. Opazili so, da delavci, ki predelujejo rdečo papriko^ sploh ne vedo, kaj je — na- hod. Pravijo: zadostuje, da imaš v odprti posodi rdečo papriko in kdaj pa kdaj od daleč vsrkaš njen duh, pa se boš verjetno zlahka ubranil nahodu. Najpametnejši davek bi bil davek na lepoto pri žen- skah.« »Zakaj ?« »Ker bi ga vsaka ženska hotela plačati.« TEDNIK — ČETRTEK, 29. januarja 1970 stran 15 A " I « Srce na naprodaj Komaj nekaj mesecev je bila na naši šoli, ko je mo- rala obleči črno obleko. Se- daj je pri nas že drugo leto. Mirna, prijazna do sošolcev ter vestna pri delu in uče- nju. Vsak dan se vozi v šo- lo skoraj 30 km daleč iz ne- ke vasi v Slovenskih goricah. Nekega dne pa sem zvede- la nekaj več o Anici. Na vra- ta profesorske zbornice je po- trkal mož srednjih let in se v slabi slovenščini predstavil kot njen mož. Pred šolo je postavil avto z nemško regi- stracijo. Njegova živčnost je bila očitna. Prosil je, naj bi hčerko Anico za ta dan o- prostili pouka. To je bilo njuno srečanje po dolgih letih. V naslednjih urah pouka v njenem razredu sem lahko u- gotovila, kako velika je po- dobnost njunih obrazov. Po nekaj dneh sem ga sre- čala v bližini šole. »Čakate hčerko?« sem ga veselo vprašala. »Da, veste, imam težave,« ja začel zaupljivo pogovor, »Anica je moj edini otrok. Z ženo se nisva razumela, je bila nemogoča, razšla sva se. Pred 14. leti sem odšel v Nemčijo. Tam imam dobro zaposlitev. Saj razumete, bo- ril sem se za obstanek. Pre- tekla so leta. Nisem se zani- mal ne za ženo, ne za otroka. Lani pa sem bil obveščen, da je žena umrla in zapustila šestnajstletno nepreskrbljeno hčerko. Seveda sem pripoto- val takoj »dol« (misli v Ju- goslavijo). Pa je hudo, veste, sorodniki jo hujskajo proti meni. Izogiba se me.« Živčno pogleda na uro. »Je že zvoni- lo? Moram hiteti, da mi ne pobegne.« Stekel je proti vho- du v šolsko zgradbo, skozi ka- tero so se pravkar vsuli dija- ki iz posameznih razredov. Naslednjega dne je Anica sedela pri pouku povsem mir- no. S svojim bledim obrazom je pozorno sledila pouku, pod črno obleko pa je skrivala svojo žalost. Njena mati dolgo ni opu- stila,upanja, da se bo mož v tujini spomnil njunega otro- ka, še dolgo je neutešeno hre- penela vsaj po majhnem po- zdravu, po vprašanju, kako živita s hčerko, ki jo je mo- rala prepuščati v oskrbo tu- jim družinam ter žalovala. Bolezen je načela mlado že- no. Ni ji bila kos. Kaj je pred smrtjo povedala hčerki o nje- nem očetu? Anica prizadeto gleda sedaj svojega očeta. V odnosu do njega ni trme, ne sovraštva, zdi se, da je le brezmejpo ža- lostna. Njen oče pa še vedno pri- haja trkat na vrata naše zbornice in pripoveduje vsa- kemu, ki ga utegne posluša- ti: »Opustil sem zaposlitev v Nemčiji, sedaj delam v av- strijskem Koroškem, da bi bil bliže hčerki. Dal bi ji vse, kar imam, saj je moj edini otrok. Kupil bi ji lepe obleke, pe- ljal bi jo z avtom na morje, poiskal bi ji sobo v Maribo- ru, da bi ji prihranil vsako- dnevne vožnje v šolo na to- likšno daljavo, ugodil bi vsa- ki njeni želji, toda ona se me izogiba.« Potem še piše ravnatelj- stvu šole: »Prosim sporočite mi, kaj moja hčerka potrebu- je, govorite z njo, povejte ji, da ji želim pomagati. Hočem, da zapusti svoje sorodnike, ti iz moralnovzgojnega stališča niso primerno okolje zanjo... prosim pomagajte ... « Anica tiho odpre vrata mo- jega kabineta. Zasanjano se zagleda skozi okno: »Ne, ni- česar ne potrebujem. Le ma- mo bi rada imela, ki je zara- di težkega dela in žalosti ni več. Hvala, da se trudite za- me...« Odkrito mi pogleda v obraz in odide. Odhaja na avtobusno po- stajo tako kot vsak dan. Pro- stovoljno premaguje napor- no pot iz šole do vasi, kjer ži- vi. Dvoje src, ki bi moralo bi- ti eno, se ne doseže več. Pred -r Rezervirano Dober den, drogi Prleki, no fsa rezervirana žlohta z mo- jega rezerviranega kota. Gnes van ali moren neke po tihen na viihe povedati. Vete, zodje cajte sen joko na- vizira no sen že tak pameten grota, ke lehko že od Novega leta dale fsoki četrtek toti lii- bi svet tiidi po radiu Ormož zajebovlen. No, saj ste vena že čiili, ke so se tiidi Ormo- žonci malo napre porinoli no majo zaj te svojo tejko pri- čakovono radijsko postojo. Tiidi jas sen že neke tuhta, ke bi odprja postojo radio prleški Lujzek, pa man zodje cajte nekšne težove z anteno, ki se samo ob ta vejkših svetkih v liift postovi no dela na kratkovalovni dolžini do sprejemnika, ki ma ga mon- tiranega sosidova Jula. Ja, ja, — človik pride v leta, te pa je fse narobe ... Ce smo že glih pri radiu, van moren še povedati, ke si mon letos namen televizijo kupiti, pa ti ga jas to ovi den tote moje načrte razlogan moji Mici. Pa poslušajte, ke mi je rekla: »Ja Lujs, ke se te sikiraš, tele mama že tak du- go pri hiši, samo še vizijo si morema kupiti.« Da van tak po pravici poven, nesen mo- ga gor priti, je s totin teleton mislila mene ali bikiča, ki ga moma v štali največkrot za prozne jasli privezanega. No heca je zadosti, zaj pa te po gremo na mojo pošto, ki so mi jo poslali moji dro- gi brolci v Tedniki no poslu- šolci radia Ormož. Vohloč iz Ormoža piše: POZDROVLENI LUJZEK! Drgoč se ti po moren malo spovedati no viin skašlati. Zodjič sen v vaših cajtngah prešteja en joko zanimiv se- stovek o ten, kak so v eni de- lovni organizaciji v Ormoži svojemi sodelavci za poročno darilo kufer kiipili. Veš Lujs, ' tiidi meni se pred leti v mo- ji firmi neje nič bojše godilo. Za darilo sen doba dvo manšet knofa iz bakra. Ce se misliš tiidi ti skoro oženiti, bi ti jas gnes našteja neke nasvetof, kak se moreš obno- šati v podjetji, ke te nedo prehitro na cesto postavili no, ke boš doba lepo darilo. Pr- vič — spoštiivli svojega pred- postovlenega šefa ne glede na to, če si morti por let duže od jega v šolo hoda. Driigič, — če ga srečaš na cesti, se mu tak globoko pripogni, ke de ti fsi hrbtenični sklepi kri- žon poskokali. Tretjič, na fseh sestankih samo kimaj no glasuj za fse sklepe, ki so jih predpostovleni sformuli- rali. Tretjič, gdo do šefi pili kafe no si gučali, kon grejo v soboto na vikend, te ti prid- no delaj no glej, ke ne boš keremi f kafe šalico pogled- na. Štrtič, glej, ke boš meja v fseh orgonih uprovlaja do- brega kolega, ki de se za tebe zavzeja, če do te hteli v pod- jetji kaj poštriglati. Petič, de- laj 12 do 14 viir dnevno no nič ne kritiziraj, pa če glih maš tak slabo pločo, ke ku- mer sebe no svojo familijo preživiš ... Lehko bi še ti da- le napre našteva, pa saj son veš, kak tote stvari grejo. Jas se totih nasvetof držin no sen od manšet knofof že na kravati zleza. Tote nasvete priporočan tiidi prizadetemi Ormožonci. Ce pa tiidi to ne- de pomogalo, pa naj pogrobi tisti kufer no se v Dojčland odprovi. Kot strokovni ka- der z višjo šolo, de čista za gvišno doba pasoš za izvoz. Lepo te pozdrovla »vohloč« iz Ormoža. Pozdrovleni vohloč! Resen m.aš, pje, dober nos no ojšter jezik. Tvoji nasve- ti so joko praktični no se tudi dobro obnesejo. Veš kaj, jas sen zato, ke s totin kufron zaklučima debato saj do naji drgačik obodvo v tisti kufer spakirali no na Mesec poslali. Tejko v odgovor, pa več kdo drugič, če ma mela več plača na razpologo. BIFE NA KOGI JE VES ZASVICANI Moji brolci s Koga mi spo- ročajo, ke je jihov novi bife tak zašvicani, ke de začeja skoro omet na stenah odpo- dati. Vzrok za to to vročino nesta mlodi kelnarci ali pa prevejko število gostov, pač pa slabo zbetonirana beton- ska plata, ki propušča dežev- nico no snežnico. No ja, ob- jektivna težova. Kogovčani, nič si toga preveč ne žente k srci, saj nan v našen virstvi v večih tolih nateče, pa se še neje svet podrja. Srečno te, no bote lepo po- zdrovleni! Vaš Lujzek ŠAH Brzopotezni turnir, ki je bil v petek, 23. januarja 1970, je prinesel ponovno zmago Janezu Podkrajšku. Sodelova- lo je 13 šahistov in je vrstni red naslednji: Podkrajšek 19 točk, Bohak 18,5, Šeruga 17< Majcenovič 16,5, ing. Kneže- vič in Pernat 16, Rudolf in Horvat 10, Fridl 9,5, Zupan- čič 8,5, Pešl 7, Sedlašek 6, Kostanjevec 4. Šahovsko društvo je s tem pričelo priprave in tekmova- nje. Marljivost in disciplina sta porastli in tako lahko pri- čakujemo dober uspeh na tek- movanju, ki jih čaka. Društvo ima še druge načr- te, s katerimi bi pomladUa svoje vrste in pridobila nove člane, kar bomo še poročali. Vsekakor pa je potrebno marljivim in prizadevnim članom dati vse priznanje. žinc METALKA Prodajno skladišče Ptuj ROGOZNIŠKA cesta, telef. 77 297 Obveščamo vse občane v ormoški, ptujski, slovenskobistriški in lenarški občini, da imamo v našem prodajnem skladišču na Rogozniški cesti v Ptuju (za kolodvorom) veliko izbiro najrazličnejših strojev in orodja: okovja, vijakov, žičnikov; vodovodnega materiala; toplovodnega materiala; gradbenega materiala; gospodinjskih strojev; posode; vseh profilov železa, aluminija, medenine, bakra, svinca. Skladišče je odprto vsak dan od 7.30 do 15. ure, ob soliotah od 7."50 do 12. ure. PREPRIČAJTE SE O ZALOGAH NA.ŠEGA BLAGA IN O KOl^KlJKK.^C^'^l CENAH! STRAPf Ifi tednik — Četrtek, 29. januarja 1970 Radijski program NEDELJA, 1. februarja 6.00—8.00 Dobro .jutro! — vmes ob 6.05 Poročila 6.30 Vremenska napoved — Informativna oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.30 Za kmetijske proizvajalce 7.50 In- formativna oddaja 8.00 Poročila — Radijski in TV .spored 8.04 Ra- dijska igra za otroke 8.50 Sklad- be za mladino 9.00 Poročila 9.05 Srečanje v studiu 14 10.00 Poro- čila 10.05 Se pomnite tovariši . . 10.25 Pesmi borbe in dela 10 40 Pet minut za EP 10.45—13.00 Po- slušalci čestitajo — vmes ob 11.00 —11.15 Poročila 11.50—12.00 Pogo- vor s poslušalci 12.00—12.10 Po- ročila 13.00 Poročila 13.15 Obve- stila in zabavna glasba 13 30 Re- portaža 13.50 S pianistom Silvom Stinglom 14,00 »Po domače« 14 30 Humoreska tedna 14.50 Domače viže 15.00 Poročila 15.05 Športno popoldne 16.55 EP 17.00 Poročila 17.05 Nedeljski operni stereo 17.30 Radijska igra 18.10 Beethov- nova glasba 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19,15 Glas- bene razglednice 19,30 Radijski dnevnik 20,00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22,15 Zabavna glas- ba 22,40 Plesna glasba 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz za vse 24.00 Poročila. Vsak dan razen v nedeljo: 4.30—8.00 Dobro jutro! Poroči- la — vmes ob 5.00 Poročila '(130 Za vas 5.45 Informativna odda- ja 6.00 Jutranja kronika 6.30 Vre- menska napoved — Informativna oddaja 6.50 Rekreacija 7.00 Po- ročila 7.15 Informativna oddaja 7.25 Radijski in TV spored 7.45 Informativna oddaja 8.00 Poro- čila. PONEDELJEK, 2. februarja 14.00 Poročila 14.05 Lahka glas- ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če- stitajo 14.55 Kreditna banka in hranilnica 15.00 Dogodki in od- mevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje zbor Glasbene matice 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17 05 Operni koncert 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 »Interna 469« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10. Obvestila 19.15 Ansambel Fantje treh dolin 19.25 EP 19.30 Radij- ski dnevnik 20.00 Lucijan Marija Skerjanc: »Sonetni venec« 22.00 PorSčila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za- bavna glasba 23.40 Z orkestrom Kookie Freeman 24.00 Poročila. TOKEK, 2. februarja 14.00 Poročila 14.05 Glasba mla- dih 14.25 Igra Plesni orkester 14.40 Mladinska reportaža 14.55 Združenje kreditnih bank Slove- nije 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Dva odlomka iz Puccinijeve »Tosce« 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 .Beethovnova dela 18.00 Poročila 18.15 v torek na svidenje! 18.45 Svet tehnike 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Dorka Skoberneta 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Pro- dajalna melodij 20.30 Radijska igra 21.30 Lahka glasba 22.00 Po- ročila 22.15 Jugoslovanska glasba 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Zabavna glasba 23.40 Godala v noči 24. Poročila. SREDA, 4. februarja 14.00 Poročila 14.05 Koncert za oddih 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Dogodki in od- mevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Odskočna deska 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Poročila 18.15 Rad imam glasbo 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Glasbene razgledni- ce 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »Ti in opera« 22.00 Poročila 22.15 S festivalov jazza 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 23.40 Zaplešimo 24.00 Poročila. ČETRTEK, 5. februarja 14.00 Poročila 14.05 »Pesem iz mladih grl« 14.25 Igra Plesni or- kester 14.40 »Mehurčki« 14.55 Združenje kreditni bank Slove- nije 15.00 Dogodki in odn^i 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Koncert Komornega zbora 16 00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Glas- beno popoldne 18.00 Poročila 18.15 »Morda vam bo všeč« 18.45 Na- ši znanstveniki pred mikrofo- nom 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Boruta Lesjaka 19,25 EP 19.30 Ra- dijski dnevnik 20,00 Domače pe- smi 21.00 Literarni večer 21.40 Glasbeni nokturno 22,00 Poročila 22.15 Iz del Bruna BjelinsVjga in Borisa Papandopula 23.00 Izroči- la 23.05 Literarni nokturno 23,15 Jazz 23,40 Zabavna glasba 24 00 Poročila, PETEK, «. februarja 14.00 Poročila 14.05 Skladbe za mladino 14.30 EP 14.35 Poslušal- ci čestitajo 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Dogodki in od- mevi 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15 40 Iz re- pertoarja Simfoničnega orkestra 16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05 Človek in zdravje 17.15 Koncert po željah 18.00 Poročila 18.15 Rad imam glasbo 18.50 Ogledalo naše- ga časa 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Zadovoljni Kranjci 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Poje bol- garski zbor »Gusla« iz Sofije 20.30 Top-pops 13 21.15 Oddaja o pomorščakih 22.00 Poročila 22.15 Iz logov domačih 23.00 Poroči- la 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. SOBOTA, 7. februarja 14.00 Poročila 14.05 Glasbena pravljica 14.25 Lahka glasba 14.55 Združenje kreditnih bank Slove- nije 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje Dušan Popovič 16.00 Za vas 17 00 Poročila 17.05 Gremo v kino 17 35 Filmska glasba 17.45 Jezikovni govori- 18.00 Poročila 18.15 Do- bimo se ob isti uri 18.45 S knjiž- nega trga 19.00 Lahko noč. otro- ci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansam- bel Mihe Dovžana 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Radijska igra 20 40 Orkestralna glasba 21,15 Glasba ne pozna meja 22.00 Po- ročila 22,15 Oddaja za izseljence 23.00 S pesmijo in plesom v novi teden — vmes ob 24. Poročila 01 00 Por.očila. Ptujska osebna kronika RODILE SO: Elizabeta Krajnc, Veliki Okič 5 — Jožeta; Marija Trč- ko, Sikole 3 — Tatjano; Mi- ra Šegula, Kidričevo 31 — Marjana; Štefka Degiocinto, Za kolodvorom 8 — Karme- no: Katarina Medik, Obrež 108 — Romana; Slavica Breg, Drstelja 30 —- Milana; Roza- lija Lorber, Nai'aplje 9 — Brigito; Alojzija Ceglec, Leš- nica 6.5 — Zofko; Marija Kvar, Gibina 10 — Mileno; Roza Ekart, Slovenja vas 54 — Milana; Hilda Kmetec, Mejna cesta n. h. — Ksenijo; Terezija Novak, Medvece 2 — deklico; Marija Pučko, Že- rovinci 67 — Igora; Ana Ko- vačec. Kukava 74 — Franca; Zofija Avguštin, Podlože 9 — Mojco; Katarina Krivec, Zg. Leskovec 6 — deklico; Olga Podgoršek, Stanošina 31 — Majdo; Eleonora Vučinič, Ci- ril-Metodov dr. — Minjo; Marjana Mernik, Mestni vrb 77 — deklico; Jožefa Ciglar, Sturmovec 5 — dečka; Mari- ja Jus, Sežana, Partizanska 2 — deklico: Darinka Weis, Sp. Hajdina 70 — Hermino; Ma- rija Florjančič, Moškanjci 64 — deklico; Marija Polajžar, Nadole 37 —• dečka; Ana Hor- vat, Prerad 49 — dečka; Ma- rija Zelenik, Zlatoličje 106 — Franca; Marija Rižnar, Ljutomerska 22 a — Edvar- da; Terezija Kovačič, Vogri- čevci 38, Ljutomer — dekli- co; Marija Pintarič, Brezov- ci 15 — Vinka. POROKE: Štefan Simončič, Gotovlje 125, Žalec in Marija Kundih, Selška cesta 16; Vladimir Pe- trovič, Zagrebška 32 in Bra- nja Zorčič, Aškerčeva 11; Avgust Pernek, Podlehnik 23 in Marija Srdinšek, Spuhlja 125, UMRLI SO: Terezija Kolarič, Kramber- gerjeva pot 2, roj. 1908, umr- la 19. 1. 1970; Julijana Kla- sinc, Cirkovce 27, roj. 1893, umrla 20. 1. 1970; Franc Vi- dovič, Cirkulane 47, roj. 1893, umrl 21. 1. 1970; Aleksander Sakelšek, Zadružni trg 10, roj. 23. 12. 1969, umrl 21. 1. 1970; Ivan Lovrec, Budina 4, roj. 1896, umrl 22. 1. 1970; Alojz Blagovič, Vrazova 83, Ormož, roj. 1881, umrl 25. 1. 1970. »Oglejte si tole kokoš, na- takar! Saj je je sama kost in koža!« »Kakopak — ali bi mar radi tudi perje?« predrzno odvrne natakar. * Ona: »Prav tako vreme je bilo tisto noč, ko si mi razo- del ljubezen, se spominjaš?« dn: »Kako ne! Strašna noč je bila!« * »Natakar, kako stare so te žemlje?« »Tega vam, na žalost, ne morem povedati!« »Zakaj ne?« »Ker sem tu šele tri tedne.« ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta se zali val ju jemo vsem, ki so ga tolažili, s[)odbu- jali med njegovo težko boleznijo, še prav pose- Ijej dr. P. Gašpariču in medicinskim sestram — Ilildi, Mariji in Jožici. Iskrena zalivala predstavnikom in sodelavcem kolektiva Slovenija vino, obrat »Jeruzalem« Ormož, govorniku g. župniku, pevcem in daro- valcem cvetja. Hvala vsem, ki so ga številno pospremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami, ITajndl, 26. januarja 1970 Žalujoli: žena Milka, sin Mirko z družino in ostalo sorodstvo Mali ogiasi ISCEM pridno 20-letno slovensko dekle, ki bi želela priti v tuji- no in z menoj delati v novem »Domu starcev« v Švici pri Ba- slu. Priložnost je ugodna in pla- ča dobra. Prosim, javite se takoj s sliko na naslov Altersheim Johanneshaus. 4104 OBERVVIL, Schweiz. ZVEZ.^N. SLEPIH Ptuj se zahva- ljuje uslužbencem Centra za so- cialno delo za darovanih 90 N din, namesto venca na grob po- kojne Marije Glažar iz Bolečke vasi 4. »Ali si slišal, Bine je zad- njič po teku na dva kilome- tri preskočil še meter osem- deset v višino.« »Prava reč, pri takem za- letu!« SPREJMEM vajenca za sobosli- karsko in pleskarsko stroko. A- lojz Neubauer, Ptuj, Aškerčeva 5. PRODAM nov gumi voz. Karel Kralj, Miklavž pri Mariboru 141 a. PRODAM stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem ter 12 arov brajd na Pragerskem 22. Oto Nekrep, PRODAM 64 arov travnika, i Vprašajte v Draženclh pri Si- menku. SOST.ANOVALCA sprejmem. Za- grebška 14 a. SPALNICO in kombinirano elek- trično peč prodam. Mikša, Na tratah 7. 60 AROV TRAVNIKA in njive ' na Rogozniški cesti v Ptuju pro- dam. Naslov v upravi. NOVEJSI uvožen televizor pro- dam. Vprašajte vsak dan po 17. ' uri v Muzejskem trgu 1 — Srdin- šek. Iščemo starejšo žensko za ne- go upokojenca. Plača dobra. Vprašajte popoldne pri FIIu- pič na Mariborski cesti 5 a. Ted;jik izoaU ■^a.-sopisni zavr>d Ptujski tednik Ptuj Heroja LacKi 2 Urejuje urtanišk! odDoi Anton Bauman glavni lr\ odgovorni urednik Jože Slodnjak In inž. Roman Zavec Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. H 524-3-72. Tiska časopisno p>.vljeije Mariborski tisi IVIaribor Svetozarevska 14 Rokopisov ne vračamo.