SVOBODNA SLOVENIJA Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 31. “ESLOVENJA LIBRE” BUENOS AIRES. 1. AVGUSTA (AGOSTO) 1957 Narod ni klonil La Chiesa del silenzio guarda a Roma je naslov knjigi, ki je izšla nedavno v Rimu v italijanskem jeziku in je bila dotiskana 25. marca 1957 v Citta di Castello. Knjiga obsega 492 strari. V uvodu, ki ga je napisal Igino Giordani, je prikazan pomen in značaj te knjige, komu je posvečena in kedaj je nastala. Zato podajamo najprej v prevodu ne¬ kaj značilnih odstavkov iz uvoda: “To knjigo, ki prinaša dokumente in izjave molčeče Cerkve, beremo s sočut¬ jem in ponosom, kakor so prvi kristjani čitali dejanja mučencev. Morda bo mar¬ sikateri od škofov, duhovnikov, redov¬ nikov in redovnic ali laikov, ki se tu o- menjajo, prištet med mučence katoliške Cerkve... Ta knjiga je izšla na čast svetemu Očetu za njegovo osemdeseto letnico rojstva in štirideseto obletnico njego¬ vega škofovskega posvečenja. Prikazu¬ je z resničnimi in dokazilnimi dokumen¬ ti kako se v središču misli teh izpove- dovalcev in mučenikov ter vse Cerkve, ki trpi v katakombah, dviga papež, vid¬ ni predstavnik Boga-človeka in uteleše¬ nje univerzalne enotnosti v Kristusu.... Ta knjiga je nastala iz doprinosov različnih področjih mučeniške Cerkve med vstajo Madžarske proti boljševiški tiraniji, ki je potlačila rodoljube, štu¬ dente in delavce s težo orožja in množi¬ cami Mongolov. Ob prvi zori svobode na Madžarskem in Poljskem sta bila osvo¬ bojena primasa kardinal Wyszynski in kardinal Mindszenty, ki sta postala ju¬ naška predstavnika osnovnih pravic ljudstva in posameznika...” Navedeni citati iz uvoda dovoljno o- značujejo knjigo. Knjiga sama ima dvanajst poglavij, ki si sledijo po abesecnem redu posa¬ meznih narodov takole: Čehi, Kitajci, Hrvatje, Letonija, Cerkev v Litvi, Polj¬ ska, Borbeni sovjetski ateizem, Romuni, Slovaška, Slovenci, Ukrajinci, Madžar¬ ska. V vsakem poglavju je opisan kratko razvoj katoliške Cerkve in katolicizma v narodu, kateremu je poglavje posve¬ čeno; posebej pa še odnos tega naroda do svete stolice, kakor se je tudi zuna¬ nje izražal v raznih dobah in oblikah. Teža vsakega poglavja pa je v doku¬ mentarnem prikazu nasilja komunistič¬ nih režimov proti .katoliški Cerkvi, du¬ hovnikom in vernikom. Prikazane so ju¬ naške borbe ter občudovanja in spošto¬ vanja vredne žrtve. Kn'iga je ilustrirana in so objavljene v glavnem slike najbolj znanih cerkve¬ nih dostojanstvenikov, ki so bili prega¬ njani po komunističnih režimih kot n. pr. štofje Beran, Stepinac, Wyszynski, Voojtašek, Buzaka, Gojdič in drugi. Slovencem je v knjigi posvečenih 24 strani. Krasi jih slika Bleda z Marijino .cerkvico na otoku. V prvem delu je ori¬ san v kratkih potezah odnos Slovencev do katoliške Cerkve in do svete stolice. Začetek sega v dobo knezov Gorazda in Hotimira, omenja kneza Koclja, opisu¬ je delo in zasluge sv. Cirila in Metoda, nato citira Valvazorja in navaja zna¬ čilno kitico slovenske narodne pesmi iz dobe turških bojev. Omenja škofa Iva¬ na Tavčarja, Tomaža Hrena in druge o- sebnosti. Značilna je v tem prvem poglavju ta¬ le ugotovitev: “Tuji poznavalci sloven¬ ske zgodovine se čudijo, kako je mogel narod, ki je tako kmalu izgubil svojo po¬ litično neodvisnost in ki živi v tistem delu Evrope, kjer so se v petnajstih sto¬ letjih kr'žale tako različne ideologije ohraniti kljub vsemu lastno etnično bit- nošt in svoj kulturni zaklad.” V drugem delu govori o pridobitvah slovenskega katoliškega gibanja. V tej zvezi navaja delo škofov: Slomška, Mahniča, Missije in Jegliča. O zadnjem pravi, da je njegova zasluga, da je bilo 10% slovenske mladine v Marijanskih kongregacijah. Ko opisuje, kako je slo¬ vensko katoliško gibanje zajelo najšir¬ še plasti slovenskega naroda, nava'a po¬ sebej dr. Janeza Ev. Kreka, o katerem pravi, da je bil “eden najbolj cenjenih katoliških parlamentarcev v dunajskem Parlamentu in ima svoje učence med Hrvati, Čehi in Ukrajinci”. V tem delu je tudi citat grofa Karla Sforze, ki je dejal o slovenskem naro¬ NOV NAPOR ZA DOSEGO RAZOROŽITVE Razorožitvena konferenca v Londonu se nadaljuje, ne da bi zapadne velesile mogle najti uspešno podlago za dosego kakršnega koli vsaj splošnega sporazu¬ ma z ZSSR glede prepovedi izdelovanja in uporabe atomskega orožja v bodoč¬ nosti. Čas hitro poteka in tako USA in Anglija na eni ter ZSSR na drugi stra¬ ni nadalje j o z atomskimi poskusi v o- boroževalni tekmi, katere edini konec more biti tretja svetovna vojna. Ameriški zunanji minister je zaradi takih izgledov pred dnevi preko ameri¬ ške televizije in radija govoril ameri¬ škemu narodu in vsemu svetu o tem problemu ter je med drugim poudaril, da bo mogel postati problem kontrole hidrogenskega orožja “kmalu popolno¬ ma nerešljiv”, če ZSSR in zapadne ve¬ lesile ne bodo prišle do sporazuma gle¬ de prvega koraka na poti v razoroži¬ tev. “Kakor sedaj stvari stoje, tako bo prišel čas, ko bo mogel najmanjši in najbolj nepreviden diktator postati po¬ sestnik atomskega orožja in z njim za¬ groziti vsemu človeštvu s poginom.” Dulles je pozval ZSSR, naj sprejme za¬ padne predloge o razorožitvi, da bi ta¬ ko preprečili vojne strahote, ki jim člo¬ veštvo drvi nasproti. “Ves svet stoji pred temno bodočnost¬ jo, če vojnih groženj ne bo mogcče spraviti pod kontrolo. Človeštvo ne bo moglo več dolgo živeti v senci takšne¬ ga uničenja, kakor ga je- mogoče sedaj povzročiti z atomskim orožjem, ne da bi hitro in v pravem času spremenilo obstoječe fizične, socialne in politične vrednote. Čas ni neomejen. Vsako leto, ki mine brez sporazuma, poveča nevar¬ nost nesporazuma.” Znova je potrdil | stališče USA, da, so zapadne velesile pripravljene prenehati za deset mesecev z vsemi atomskimi poskusi, če bo ZSSR objavila datum, s katerim bo prenehala izdelovati sleherno atomsko orožje. “Toda, dokler ameriška vlada ne bo do¬ bila zadostnega zagotovila, da sovjeti resno mislijo na razorožitev, tako dolgo bo USA nadaljevala z atomskimi po¬ skusi in izdelovanjem orožja.” V nadaljnih izvajanjih je poudaril, da je USA pripravljena nuditi Sovjetski zvezi vse svoje področje za zračno kon¬ trolo, če ZSSR stori s svojim ozemljem isto za ameriška letala. Te Dullesove izjave predstavljajo mnenje in želje ameriške vlade, ki pa je naletela v kongresu glede svojih razo- rožitvenih načrtov že večkrat na hladen, če ne celo odklonilen sprejem. Kongres resno dvomi v izvedljivost teh načrtov, tako glede zračne kontrole, kakor gle¬ de celotnega problema razorožitve, za¬ radi nespremenjene sovražnosti Sovjet¬ ske zveze in njenih satelitov do svobod¬ nega sveta. Zato stoji ameriška vlada pred dejstvom, da bo od kongresa dobi¬ la pristanek na svoje načrte prav tako težko kakor od ZSSR. ZSSR je s svoje strani predlagala zračno kontrolo Sibirije in zahodnega dela USA, čeprav sta obe strani menili, da bi se zračna kontrola mogla začeti okoli severnega tečaja in se polagoma razširiti, obenem s povečanjem medse¬ bojnega zaupanja, še na ostale dele o- beh kontinentov. Dulles je- pri tem pri¬ znal, da bo sicer USA v tem slučaju podvzela vse ukrepe, s katerimi bo pre¬ prečila nevarnost za obrambo države, toda popolne nezmotljivosti ni potrdil. Najresnejša izjava v Dullesovem go¬ voru je vsekakor poudarek, da prihaja revolucijo, ki jo je povzročil. Nove Išulgaumove intrige čas, ko bo kontrola atomskega orožja postala neizvedljiva in nemogoča, ker bo že vsaka država imela zalogo svojih atomskih bomb. In če bo z atomskim o- rožjem razpolagal že vsak diktator, človeštvo nima pričakovati velike bo¬ dočnosti. Nejlepši dokaz, da velesile ni¬ so mogle obdržati pod kontrolo položa¬ ja, ki ga je spravil v pogon nepremiš¬ ljeni diktator, ki sicer še ni imel atom¬ skega orožja, pač pa že atomsko zaslom¬ bo v ZSSR, je bil Nasser. Ker so vele¬ sile morale pod pritiskom javnega mne¬ nja odpovedati vojaško silo, s katero bi mogle zrušiti diktatorja, so ustvarile precedent, ki je za svobodni svet silno nevaren. človek je našel atomsko energijo. Ob¬ stoj človeštva je sedaj odvisen od nje¬ gove pripravljenosti na to s, fizikalno Bulganin je poslal Macmilanu obšir¬ no pismo, v katerem se zavzema za te¬ sno sodelovanje med ZSSR in Anglijo ter to državo takorekoč odkrito poziva na samostojno politiko napram Zahodni Nemčiji, katero označuje za nevarno zlasti britanskemu otoku. V pismu opo¬ zarja Anglijo, da bo oborožitev Zahod¬ ne Nemčije, ki jo sedaj izvaja Adenauer, privedla do ponovne nadvlade Nemčije nad evropskim kontinentom ter bo po¬ kopala Anglijo in ravnotežje v Evropi, ki ga je baje s tako težavo ustvarila ZSSR po drugi svetovni vojni. S tem pismom je Bulganin izbral pot, po kateri skuša posredno vplivati na po¬ tek jesenskih volitev v Zahodni Nemčiji, ki bodo 15. septembra t. 1. in se je ta¬ ko naravnost vmešal v notranje zadeve te države. Iz Bonna na pismo niso pro¬ testirali, pač pa je London odgovoril, da ima svojo politiko do Zahodne Nemčije že zdavnaj določeno in je ne namerava spreminjati. Ta sovjetska vmešavanja v zahodno- nemške notranje zadeve že trajajo dalj časa. Anglija in Zahodna Nemčija sta na napačni poti, piše Bulganin, ko sta se prostovoljno predali Amerikancem za atomski oporišči v Evropi. Če bo pri¬ šlo do vojne, bosta obe uničeni. Da se temu uničenju izogneta, naj pristaneta na kontrolno cono v Nemčiji, kjer bosta Zapad in Vzhod zmanjšala svoje voja¬ ške sile, ki si tam stoje nasproti. Adenauerjeva krščansko demokratska stranka bo imela na volitvah resnega tekmeca, socialne demokrate, ter je izid odvisen od števila glasov, ki ga bodo dobile druge manjše stranke. Menijo, da bodo večino glasov pobrale te stran- ; ke, čeprav nobena izmed njih ne pred- I stavlja močnega vodstva za Nemčijo, [ tudi če bi se v parlamentu povezale v tesno koalicijo. Erich Ollenhauer, vodja social-demokratov, je široko poznan, to- i da ni preveč priljubljen. Privedel je svo¬ jo stranko do tega, da je pristala na po¬ novno oborožitev Nemčije, toda še ved¬ no zagovarja majhno poklicno vojsko v NATO, v nasprotju z Adenauerjem, ki zahteva veliko nemško armado. Če se bo sovjetom posrečilo z razši¬ ritvijo dvoma o nujnosti nemške oboro¬ žitve in o pravilnosti sprejemanja a- tomskega orožja, odvzeti obema veliki¬ ma strankama glasove, potem bodo u- stvarili v Nemčiji kaotičen položaj, ki ga bodo spretno izrabili komunisti v ko- ! rist združitve Zahodne Nemčije s komu¬ nistično Vzhodno Nemčijo, seveda pod vodstvom ZSSR. Bulganin se v svoji propagandi moti v toliko, v kolikor nadaljuje z grožnja¬ mi o vojaški sili varšavskega pakta, po¬ zablja pa na dejstvo, da medtem ko var¬ šavski pakt predstavlja v resnici samo ZSSR, ker sateliti po madžarski izkuš¬ nji niso zanesljivi, pa NATO predstav¬ lja močno koalicijo svobodnih držav, ki se doslej še niso prepričale o iskrenosti sovjetskih ponudb katere koli vrste. Evropa pred novim problemom Naraščajoče cene povzročajo mnogim vladam zahodnih evropskih držav vedno večjo zaskrbljenost. Položaj v glavnih zahodnoevropskih industrijskih državah glede problema cen je naslednji: du, da je “eden najbolj resnih in pozi¬ tivnih narodov v Evropi”. V tretjem delu poglavja o Slovencih je govora o dobi med drugo svetovno vojno. V to nas popelje ugotovitev, da so Slovenci kljub napetemu svetovnemu položaju odlično organizirali šesti Med¬ narodni kongres Kristusa Kralja v pr¬ vem letu, odkar je Pij XII. zasedel stol sv. Petra. Pravi, da je tedaj škof ljub¬ ljanski Gregor Rožman izpovedal vero vsega naroda prekrasno s temile bese¬ dami: “Naj tudi skozi ta temni zastor obla¬ kov zasije topli žarek Kristusovega kra¬ ljestva”. Nato je opisana okupacija in prega¬ njanje duhovnikov, katerih je bilo izse¬ ljenih preko 500 iz mariborske in ljub- šne težave je imela Cerkev pod komu¬ nističnim režimom, navaja dejstvo, da je sveta stolica darovala škofu Vovku 10.000 izvodov katekizma v sloven kem jeziku. KLub temu, da je ministrstvo j ku, sladkorju, plinu, transportu, pošti, Francija: Naraščajoče cene obenem z naraščajočimi zahtevami po zvišanju plač so eden najhujših glavobolov fran- cuske vlade. Cena vinu je v preteklem tednu narasla za pet frankov pri litru ter se bo dvignila še za tri franke te¬ kom tega tedna. Zvišanje cene temu produktu je povzročil vladni dekret o ponovnem obdavčenju vina. Nizozemska: Cene stalno naraščajo, čeprav jih vlada kontrolira. Cene mle- dalo dovoljenje za uvoz, je vlada v Ljubljani zaplenila vso pošiljko. Zadnji del pa nosi naslov “Narod ni klonil”. Tukaj navaja pisec dejstva, ki dokazujejo,- da komunizem Slovencem vere ni mogel uničiti. S. citati iz komu¬ nističnega tiska dokazuje to za razne stanove in poklice. Navaja statistične podatke, de'stva in dokazila. Kot zna¬ čilne primere poudari te’e: Profesor Franc Ramovš, tajnik Slovenske aka¬ demije znanost' 'in umetnosti, je pred smrtjo (1953) izrazil željo, da bi bil po¬ kopan cerkveno. Isto željo je izrazil Ijanske škofije. Omenjena je tudi Hit- pred smrtjo direktor ljub’janske opere lerjeva izjava: “Vor a’lem muss die kle- rikale Partei ausgerottet werden”. Kot prvo žrtev nacističnih taborišč iz vrst duhovnikov knjiga navaja 76. letnega jezuita p. žužka. V tej dobi so kot na¬ vaja pisec komunisti začenjali revoluci¬ jo, pa slovenskega naroda za to niso mogli pridobiti, ker 'e bil zvest encikli¬ ki Divini Redemptoris. Naslednji del opisuje usodo katoliča¬ nov in katolicizma pod komunističnim režimom od leta 1945 dalje. Navaja sta- stistične podatke o katoliškem ti ku, ki je bil uničen, o vrnitvi deset tisoč slo¬ venskih mož in fantov in njihovi tragič¬ ni smrti, omenja procese “ljudskih so¬ dišč”, obsodbo škofa Rožmana, Narte- ja Velikonje in drugih. Kot primer kak- Mirko Polič. Ko je imel dr. Mirko Roš iz Zuericha predavanje na ljubljanski univerzi ob imenovanju za častnega doktorja, ’’e ob aplavzu akademikov go¬ voril o bivanju božiem. Prav tako je največji slovenski arhitekt, sedaj že po¬ kojni, Josip £’ečnik ob podobn' prilož¬ nosti leta 1952 na ljubljanski univerzi svoje predavanje zaključil z mislijo na Boga. Samo v glavnih obrisih smo nakazali vsebino te rad vse zanimive knj ; ge. Za zakLuček še tole ugotovitev: Malo je knjig ali pa nobene v tujih jezikih, ki bi o največji slovenski tragediji pisale tako dokumentarno in slovenski narod predstavile tako lepo, kakor je to v tej knjigi. M.P. telefonu, alkoholnim pijačam, cigare¬ tam, tobaku, premogu in koksu so se v zadnjih mesecih skoro podvojile. Belgija; Po močnem dvigu lansko le¬ to so se sedaj cene ustalile. Nasprotno s položajem v Angliji in Nizozemski ter Franciji, se je v Belgiji inflacija usta¬ vila ter je pod močno vladno kontrolo. Avstrija: Vse rudniške uprave so zahtevale dvig cene premogu med 5 do 14 odstotkov. Zvišale sd se tudi cene sadju zaradi slabe letine. Od junija t. 1. dalje so se močno zvišale tudi cene go¬ vejemu mesu in svinjini. Zahodna Nemčija; Naraščanje cen vsakdanjim življenskim potrebščinam predstavlja enega najtežjih problemov za vse stranke, ki tekmujejo za jesen¬ ske volitve. Social-demokrati obljubljajo znižanje cen, če pridejo na oblast. Tu¬ di vladni krogi priznavajo, da problem cen še ni bil nobeno volilno leto tako resen, kakor je sedaj. Italija; Prvič po drugi svetovni vojni so cene nekaterim produktom v tej dr¬ žavi padle. Toda gospodarski strokov¬ njaki opozarjajo, da se bodo cene zopet začele kmalu dvigati. Danes je cena kruha, krompirja, jajc, sira, vina, oliv¬ nega olja in zelenjave nižja od one lan¬ sko leto. Celotna državna produkcija je sedaj v Italiji dvakrat večja od pred¬ vojne. SALUDO DEL PRESIDENTE GENE¬ RAL ARAMBURU AL PUEBLO ARGENTINO Desde la Časa de Gobierno dirigio el lunes pasado un mensaje a todo el pais el presidente provisional de la Nacion, general Pedro Eugenio Aramburu. Dijo en la oportunidad: “La eleccion del 28 de julio ha demos- trado que el pais tiene conciencia demo- cratica habiendo asestado nn golpe defi- nitivo a la dictadura. La Revolucion por las urnas ha dado espaldarazo a la Revolucion por las ar- mas, abriendo para los argentinos el ca- mino de la estabilidad y el orden. Ha triunfado el pueblo expresado en sn autentica voluntad en una jornada emocionante de fervor civico. El resultado indica que las tres cuar- tas partes de los votantes han preferido la democracia y libertad. Otra cuarta parte no se definio, quizas por no haber sido suficientcmente instruida, quizas por no comprender los problemas de su patria, quizas por esperar en el fondo de su eorazon^un regreso imposible. Ya hemos dicho que la Republica le- vantara su cabeza a pesar del lastre y que la sociedad de argentinos seguira lu- chando para redimir en la libertad a los que no supieron apreciarla. Confiamos que juntos todos iniciamos una era de comprension superando los errores y los espejismos para completar el ejemplo que estamos dando a nues- tros hijos y a America. Este es mi saludo al pueblo argentino, el unico vencedor y el unico que saldra favorecido con la reforma constitucio- nal decidida. POZDRAV PREDSEDNIKA GENE¬ RALA ARAMBURU-JA ARGENTIN¬ SKEMU NARODU Predsednik general Aramburu je v po¬ nedeljek zvečer z vladne palače naslovil po radiu na argentinski- ijiarod nasled¬ nji pozdrav: “Volitve dne 28. julija so pokazale, da ima država demokratično zavest ter je zadala končni udarec diktaturi. Revolucija z glasovnicami je dala pod¬ poro revoluciji z orožjem ter je odprla Argentincem pot stabilnosti in reda. Zmagalo je ljudstvo, ki je izpovedalo svojo resnično voljo na ta pomembni dan z veliko državljansko vnemo. Volilni rezultat je pokazal, da se tri četrtine volilcev zavzemajo za demo¬ kracijo in svobodo. Druga četrtina se ni izjavila, bodisi, da ni bila dovolj poučena, bodisi, da ne razume problemov svoje domovine, ali pa, ker v globini svojega srca upa na nemogočo vrnitev. Dejali smo že, da bo republika dvigni¬ la glavo kljub silnim bremenom ter da bo družba Argentincev nadaljevala svo¬ jo borbo, da bo v svobodi odkupila tiste, ki je niso znali ceniti. Upamo, da bomo združeni začeli z do¬ bo medsebojnega razumevanja in da bo¬ mo premagali napake in privide in tako spopolnili vzgled, ki ga dajemo svojim sinovom in Ameriki. To je moj pozdrav argentinskomu ljudstvu, ki je edini zmagovalec in edi- di, kateremu bodo ustavne spremembe tudi prinesle koristi. IZ TEDNA V TEDEN Na jugovzhodnem področju arabske¬ ga polotoka je izbruhnil upor nekaterih arabskih plemen proti sultanu državic Muscata in Omana, ki je prijatelj An¬ glije. Upor je izkoristila ZSSR, ki je obtožila Anglijo, da ne dovoli arabskim plemenom, da bi si izvojevali svobodo. Anglija je na poziv sultana poslala pro¬ ti upornikom letale, ki so bombardira¬ la uporniške postojanke. USA resno gleda na razvoj dogodkov, ker se boji, da ne bi zadeva privedla do zapletlja- jev, podobnih onim okoli Sueza, zlasti, ker menijo, da je upornike oborožila Saudijeva Arabija, ki je dobila orožje od USA za svojo obrambo v smislu Ei- senhovverjeve doktrine. Dulles je prile¬ tel v London pod pretvezo razorožitve- ne konference, menijo pa, da je prišel na posvete z londonsko vlado zaradi u- pora v Omanu. (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 1. VID. igjj POZDRAV BIV. FRANCOSKEGA MINISTRA DUPONT-A ŠKOFU DR. G. ROŽMANU O izredno lepem in toplem sprejemu škofa dr. Rožmana v Parizu smo poro¬ čali. Omenili smo tudi sprejem na pa¬ riški mestni občini in tudi v Društvu prijateljev Jugoslavije — Les Am.s de la Yugoslavie. 0 tem sprejemu, ki je bil na binkoštvo sredo dne 12. junija 1957 v Parizu, smo dobili še nekaj podrobnej- ' ših podatkov, ki jih zaradi važnosti, | zlasti pa zaradi govora biv. francoske¬ ga ministra, pariškega poslanca Du- pont-a objavljamo. Slavnostnega sprejema v čast škofu dr. Rožmanu se je udeležilo veliko šte¬ vilo vodilnih osebnosti francoskega cer¬ kvenega, kulturnega in političnega živ¬ ljenja. Bilo je navzočih več veleposlani¬ kov in bivših ministrov, večje število narodnih poslancev, med njimi bivši voj¬ ni minister general Koenig, pa je posla¬ lo opravičilo, ker na pozdravni spre¬ jem niso mogli priti, ker je bilo prav tedaj v parlamentu glasovanje o zaup¬ nici vladi ter so morali biti navzoči vsi narodni poslanci. KI ub tej okolnosti pa se je za krajši čas odtrgal od parlamen¬ ta pariški poslanec biv. minister gospod , Frederik Dupont, prihitel je na sprejem v počastitev škofa dr. Rožmana, ki no¬ si že iz predvojnih let najvišje franco¬ sko odlikovanje Red Legije časti, ter je v pozdrav Prevzvišenemu izrekel na¬ slednji pozdravni govor: Prevzvišeni, Štejem si v veliko čast, da Vas mo¬ rem sprejeti v imenu Prijateljev Jugo- slavi e. V Vaši osebi pozdravljamo velikega cerkvenega kneza. Poznamo Vaše ne¬ umorno pastirsko delo, ki ste ga z ne¬ umorno vnemo vršili v svoji škofiji in med slovenskim narodom. Vemo pa tudi za Vašo herojsko borbo, ki ste jo vodili v težk h letih okupacije. V svoji stolnici ste leta 1943 v zna¬ ni prid ; gi poudarili: “Vkljub vsem grož¬ njam bom vedno trdil in učil, da je brezbožni komunizem največje zlo in največja nesreča za slovenski narod.” Komunisti so Vas obsodili, da ste “fa¬ natični pripadnik svojega poklica in ve¬ re”. Je to na,lepše spričevalo, ki Vam bi ga kdo mogel dati. V Vaši osebi pa obenem pozdravlja¬ mo zastopnika Molčeče Cerkve. Polo¬ žaj Cerkva molka sem osebno spoznal, ko sem bil leta' 1952 poslan v Jugoslavi¬ jo. Nikdar ne bom pozabT obiska pri kardinalu Stepincu, katerega sem obi¬ skal v Krašiču, in občudoval sem nje¬ gov pogum in njegovo vztrajnost, ko nam je govoril, s kakimi sredstvi so mu hoteli izsiliti priznanje ‘zločinov”, ki jih ni zagrešil, in zanikanje tega, za kar se je boril. Moj obisk v Sloveniji je sovpadal z zločinskim napadom na škofa Vcvka, ko ga je eden od OZNE polil z bencmom in zažgal. Zaradi negovega zdravstvene¬ ga stanja ga nisem mogel obiskati ter mu tako prinesti osebne simparije Fran¬ cije, toda sporočil sem mu izraze na- Zgodovinska odločitev Argentine V nedeljo dne 28. julija 1957 so bile v Argentini volitve v ustanovo da jno skup¬ ščino. V izvajanju svojega počitičnega programa za demokratizacijo vsega jav¬ nega življenja in udejstvovanja, jih je vlada osvobodilne revolucije razpisala dne 12 .aprila t. 1 . Za volitve je vladalo izredno zanima¬ nje. Saj so bile to prve volitve po zru¬ šitvi prejšnjega režima v Argentini in 21 mesecev potem, ko je vso oblast pre¬ vzela zmagovita vojaška osvobodilna re- voluc : ja. Že prvi predsednik po sep¬ tembrski revoluciji leta 1955, pok. ge¬ neral Lonardi je izjavil, da nihče, ki so¬ deluje v vladi osvobodilne revolucije pri nobenih volitvah, ki jih bo izvajala ta vlada, ne bo kandidiral. Isto stališče je potrdil Lonardijev naslednik sed. pred¬ sednik general Aramburu. Zato je bila vlada pri volitvah v ustavodajno skup¬ ščino čisto nepristranska. Izjavila je, da bo spoštovala voljo ljudstva, ki bo prišla do izraza pri volitvah, pa četudi bi bila drugačna, kakor bi si jo pa vla¬ da želela. Volitev se je udeležilo 35 političnih strank. Od teh jih je imelo svoje kandi¬ date v prestolnici Bs. Aires 17, nekate¬ re so imele svoje kandidate samo v eni provinci, druge zopet v več provincah. V vseh voFlnih okrožjih v republiki so postavile kandidate samo tri stranke in sicer: Union civica radical del pueblo, Union civica radical intransigente ter argent. krščansko demokratska stran¬ ka, ki je povsem nova politična tvorba. Nastala je šele po zadnji osvobodilni re¬ voluciji in je šla tokrat prvič na volit¬ ve. Za volitve v ustavodajno skupščino je bilo v vsej republiki vpisanih v volilne imenike 9.728.839 volilcev; 4.977.489 moških in 4.751.350 žensk. Volišč je bi¬ lo 40.419. Vse stranke so postavile oko¬ li 2.000 kandidatov, izmed katerih so vo- lilci volili 205 poslancev za ustavodaj¬ no skupščino za spremembo ustave iz leta 1853., z njenimi dopolnili v letih 1860, 1866 in 1898. Ustavodajna skupščina se bo sestala v mestu Santa Fe dne 1. septembra 1957. Za volitve, ki so bile po proporcial- nem sistemu, je vlada zagotovila popol¬ no svobodo. To so priznali tudi pred¬ stavniki posameznih političnih strank in tudi listi. Ti so pisali, da v Argenti¬ ni doslej še nobena vlada političnim strankam brez razlike na politilno o- še solidarnosti in občudovanja ter obe¬ nem ogorčenje, da je njegov napadalec dobil le smešno kazen. Kot Francoz in kot katoličan, pa tudi kot prijatelj Vaše domovine, sem ome¬ nil te tragične dogodke, katerih žrtev ste Vi sami in v katerih ste znali tako junaško, kljub vsem grožnjam, braniti naše skupne krščanske ideale. Bodite prepričani, Prevzvišeni, da ču¬ timo z Vami v zavesti, da Vaša žrtev odkupuje naše grehe preteklosti in pri¬ pravka žetev bodočnosti”. predelitev ni šla tako na roko, kakor prav sedanja. Vse je storila, da bi stran¬ kam olajšala politično propagando. V ta namen je strankam v resnici zagoto¬ vila popolno svobodo za vso njihovo po¬ litično akcijo. Razen tega je vsaki poli¬ tični stranki dala na razpolago po 10 brezplačnih vozovnic za železnice, ladje in letalske proge. Za razpošiljanje volil¬ nega in propagandnega materiala so stranke uživale velike olajšave na pošti. Ves ta material so lahko pošiljale brez¬ plačno priporočeno. Razen tega je vla¬ da političnim strankam dala brezplač¬ no na razpolago radijske postaje, da so preko njih lahko širili svojo propagan¬ do in v svojih govoril tudi napadali vla¬ do. Tako so imeli govorniki najrazlič¬ nejših strank 7.548 radijskih oddal. Za oddajo političnih govorov so radijske postaje porabile 645 ur. Stranke so na¬ dalje lahko popolnoma svobodno vršile svojo propagando z letaki in lepaki ter zvočniki. Nemoteno so lahko prirejale tudi večje in manjše shode. Vseh volil¬ nih shodov je bilo za te volitve nad 3.000. VoPlna borba se je bila med dvema taboroma političnih strank. Med stran¬ kami, ki so se zavzemale za spremem¬ bo ustave iz leta 1853 in Frondizijevi- mi radikali, ki so nastopali proti sklica¬ nju us ta vodarne skupščine in so govor¬ niki te politične skupine na shodih iz¬ javljali, da bodo v slučaju, če bodo do- b’li večino, ustavodajno skupščino raz¬ pustili in zahtevali takojšnjo izvedbo splošnih državnozborskih volitev. Biv. peronisti so razvijali močno akcijo za oddajanje praznih glasovnic - volitve v Argentini so obvezne in kdor ne more zadostno opravičiti izostanka od volitev je občutno kaznovam. Za glasovanje s praznimi listki je bil tudi biv. zun. mi¬ nister pod Peronom Bramuglia. Skrajni desničarski elementi na kat. strani v Union federal so pa nastopali proti gla¬ sovanju z belimi listki, zavzemali pa se za veliavost ustave iz leta 1949. Osta¬ le politične skupine in stranke so odloč¬ no nastopale v obrambo ustavodajne skupščine. Dr. Frondizi si je močno prizadeval, da bi pridobil za svojo listo čim več biv. peronistov, pa tudi skrajne levičarje je snubil. Volilna propaganda je bila zlasti ži¬ vahna zadnji teden pred volitvami. V Buenos Airesu so bile v središču mesta ulice dobesedno posute z volilnimi leta¬ ki posameznih političnih strank. Ta te¬ den je bilo v prestolnici 179 shodov in 75 političnih govorov po radiu. Največ shodov v Bs. Airesu so imali socialisti, za njimi pa dr. Balbinovi radikali, ki so imeli prejšnii petek tudi doslej naj¬ večji shod v Buenos Airesu. V petek zvečer o polnoči je bila volilna kampa¬ nja zaključena. V soboto zvečer je po radiu govoril predsednik vlade general Aramburu. Ne da bi delal propagando za sebe ali za koga drugega. Ponovil je znova samo načela, ki vodijo vlado osvobodilne revo¬ lucije pri izvajanju njenega političnega programa za povrnitev deželi svobode in demokracije. Boga je naprošal naj razsvetlji ljudi, da si bodo pri volitvah izbrali pravo pot, pot, ki bo vodila v mirno življenje v svobodi in demokra¬ ciji ter medsebojno sožitje in razume¬ vanje, republiki pa, ki bi zagotovila vsestranski napredek. Volitve v nedeljo so potekale v pol¬ nem miru in redu. Po zidovih in oglas¬ nih deskah so opozarjali na številne kandidate lepaki posameznih političnih strank. Največ jih je bilo od Frandizi- jevih radikalov, komunistov ter nove po¬ litične stranke Partido civico indepen- diente. Socialistični govornik je na ne¬ kem shodu omenjal, da se pri teh volit¬ vah vidi, katere stranke razpolagajo z milijoni za svojo propagando. Pri tem je mislil na spredaj navedene politične stranke. Ob šestih zvečer so bile volitve zak¬ ljučene. Kmalu zatem so radijske po¬ staje začele že sporočati prve volilne re¬ zultate. To so petem delale vso noč od nedelje na ponedeljek. Končni rezultati bodo znani danes v četrtek. Že prvi rezultati so dajali večino dr. Balbinovim radikalom. Dr. Frondizi je bil precej za njim, toda na drugem me¬ stu, tretje mesto so zavzeli socialisti, četrto pa krščanski demokrati. Po ob¬ javljenih podatkih v torek zvečer So bili v vsej republiki U.C.R. del p u (Dr. Balbin) 2,117.161 glasov, n p 0 'at. Intransig. (Dr. Frondizi) 1,821.459 p, tido Socialista 519.276, P. Demoe Cristiano 437.252, P. Democrata 375 A 4 P. Democrata Progresista 265.399 t’ Comunista 228.096, Union RgJ ' 153.070 itd. Praznih glasovnic je (!■!' 2,080.121. Že ti še ne končni rezultati kažejo ,j 5 so odločno zmagale stranke, ki se za vze. majo za spremenbo ustave, biv. p er( . nisti so pa s svojimi belimi glasovnica mi tudi potrdili, da se bodo morali spri jazniti z dejstvom, da večine med lj U( j stvom nimajo, kakor so doslej zatrj,, vali. Pozornost pri teh volitvah je vzbudila krščansko demokratska stranka ; * 111 Je nastopila prvič, pa je dosegla izredno lep uspeh ter se je uveljavila v vseh provincah. V ustavodajni skupščini bo imela 9 poslancev. Vsi listi in vse stranke po izvršenih volitvah izjavljajo, da tako svobodnih volitev Argentina ni imela že od pred. sednika dr. Roča Saenz Pena naprej, t. j. od leta 1911. Na njih je argentin sko ljudstvo izpričalo svojo odločno vo¬ ljo, da hoče v bodoče živeti v svobodi in demokraciji. Ustanovitev Krščansko demokratske stranke v Čilu Naročnik našega lista nam je o zad¬ njih političnih razmerah v Čilu poslal naslednje poročilo; “Te dni so ustanovili v Čilu Krščan¬ sko demokratsko stranko na ta način, da sta se združili dve krščanski stran¬ ki in sicer Falange Nacional (ki pa ni¬ ma ničesar opraviti z znano špansko Falango) in Conservadores social cri- stianos. škoda, da niso v tej novi stran¬ ki združeni prav vsi krščansko usmerje¬ ni ljudje. Del jih je namreč v stari kr¬ ščanski stranki Conservadores unidos in del tudi v drugih strankah. V sep¬ tembru prihodnjega leta bomo imeli v Čilu predsedniške volitve. Stranke se že sedaj pripravljajo na te važne volitve. Dosedaj sta bila postavljena dva pred¬ sedniška kandidata. Radikalna stranka ki jo vodijo masoni, je postavila za kan- didata Luis-a Bossay-a, krščanska de mokratska stranka pa je postavila za predsedniškega kandidata senatorja Frei Montalvo, ki je pri letošnjih volit¬ vah v senat odnesel v Santiago veliko zmago, če bi se vsi krščansko demo¬ kratski ljudje združili okoli tega mo¬ ža, bi zmagal z veliko večino. Toda zdi se, da bodo stari konservativci postavili svojega kandidata Eduarda Alessandri- ja, ki je odličen gospodarstvenik in po¬ litik. V tem primeru se bodo glasovi kr¬ ščansko usmerjenih volilcev delili in ne bosta zmagala ne Frei in ne Alessandri. Kako se bo položaj razvijal, Vam bom še poročal.” Nova socialna predpisa v Argentini 1 Kdo ima pravico do odškodnine ob nezgodi? Dne 5. julija 1957 je izšel dekret za¬ kon, ki vsebuje nova in tudi za naše rojake važna določila o tem, kdo ima pravico do odškodnine v primeru obrat¬ ne nezgode. Dosedaj je veljalo, da ima¬ jo v primeru smrtne nesreče pravico do odškodnine samo tisti sorodniki, ki bi¬ vajo v Argentini. Z novim dekretom za¬ konom pa je določeno, da imajo pone- srečenčevi dediči, naj bo njihovo držav- Naročajte in širite Svobodno Slovenijo ljanstvo katerokoli, pravico do zakonite odškodnine tudi v primeru, ako ne biva¬ jo v Argentini. Nova določila o obratnih nezgodah Z dekretom-zakonom štev. 7604 z dne 5. julija 1957 je bilo določeno, da mora delodajalec poleg odškodnine, ki jo pred¬ videva zakon štev. 9688, dati ponesre¬ čencu tudi umetno zobovje (ako je zara¬ di obratne nesreče izgubil svoje zobovje) in ortopedske priprave, ki so potrebne za popolno usposobljenje za delo. Namesto teh predmetov bo mogel dati delodaja¬ lec ponesrečencu primerno odškodnino v višini, ki jo bo predpisal posebni pravil¬ nik. Položaj v Jugoslaviji v minulem letu Pri takem stanju so komunisti lahko spremenili svo e zadržanje. Komunistič¬ na partja od svojih ljudi sedaj zahteva, da morajo s svojim nastopa jem dajati “lep vzgled”, da bi tako privab jali še druge v partijo. Povsod morejo s sv:jim delom, vzgledom in besedo kazati pri¬ vlačnost komunistične ideje. Prej ;e pa bilo tako: V vsaki ustanovi, v vsakem podjetju so bili part'jci zase orgarizira- ni in so imeli svoje ce ice. Te komuni¬ stične celice so potem nadzirale delo in življenje ter govorjenje slehernega v do- tični usta~ovi (N. pr. profes rji na uni¬ verzi, dijak med dij iki, delavec med de¬ lavci itd.). Sedaj pa partia zahteva od komunista, ki dela v kaki ustanovi, da se kot komunist vključi v vse nje-e fo¬ rume in mora v njih delovati kot komu¬ nist. Politično se pa mora včlaniti v svo¬ jo matično terensko organizacijo. Ker so komunisti s svojimi privilegiranci v prejšnjih letih raz^a podjetja spravili v gospodarsko hirarje ali pa ce'o v pro¬ pad, so v tem pogledu postali strožji in se začeli upoštevati malo brij rav-riila pravih strokovnJkov. Vodilna mesta povsod seveda imajo še naprej komuni¬ sti. fit ? C’ot s It V zadnjem času so začeli znova moč¬ no forsirati delavske svete. Nanje zelo pritiskajo, da bi se uredili. Ljudi pa ve¬ nomer Slepe s krilaticami, da prav za- prav oni o vsem odločajo, ko je pa res¬ nica samo ta, da ima oblast krepko v rokah samo komunist. Gospodarski položaj V drugi polovici 1956 se je gospodar¬ sko stanje katastrofalno poslabšalo. Za to je več vzrokov. Glavna sta pa vseka¬ kor: 1) Docela zgrešena gospodarska politika in 2) Nerazpoloženje med de¬ lavstvom in kmeti, ki nočejo proizvaja¬ ti tohko, kakor bi lahko. Kako pa naj delevec tudi ima veselje do dela, ko so pa plače tako nizke — o- krog 7.000 dinarjev —, da z njimi druži¬ ne nikakor ne morejo živeti. Nezadovolj¬ stvo je vedno večje zlasti med rudarji. Prej so jim zelo šli na roko. Dajali so jim razne ugodnosti, seda' pa dobivajo -edno nižje plače. Rdeči oblastniki tu¬ di s'Lo hitro spreminjajo plačilne si¬ steme. Prav tako pravilnike delavskih svetov. Pri takem stanju ni prav nič čudno, da gospodarstvo rapidno nazaduje in ne- 7adcvoljstvo postaja vedno večje, ker so pač življenski pogoji vsak dan težji. Zaredi teca so ljudje začeli trumoma zapuščati domovino in beže čez mejo v unanu, da bodo v tujem svetu našli boliše življenske pogoje. Delavstvo be¬ ži zlasti iz Jesenic. Tu se zgodi, da jih včasih tudi po sto odide v sosednjo Av¬ strijo. Veliko jih pobegne tudi iz Trži¬ ča, Maribora ter iz krajev, ki so blizu italijanski meji. Vsi ti množični pobegi so izraz splo¬ šnega nezadovoljstva doma. Obenem so tudi najhujša obtožba komunističnega sistema, k' je na vsej črti doživel polom, ker ni mogel ustvarit' takih živUenskih pogojev, pod katerimi bi človek lahko živel človeškemu dostojanstvu primer¬ no in vredno življenje. Ob znanih zadnjih dogodkih na Ma¬ džarskem se je nezadovoljstvo med de¬ lavstvom v Sloveniji še povečalo. Pone¬ kod so v ogoičenju proti sedanjim rde¬ čim oblastnikom začeli izdajati celo pro¬ tikomunistične letake. To se je zgodilo n. pr. v Velenju in v Anhovem pri Go¬ rici. Komunisti so opaziti te resne izraze nezaaovoljstva med delavstvom proti nosi.cem sedanjega režima. Partija je imela tiste dni neprestano seje. Po ko¬ munistični praksi je zvalila krivdo na tistega, ki se je pritoževal: na delavstvo in upravno osebje. V zboru proizvajal¬ cev v Beogradu, t. j. v senatu, so malo bolj odprii ventile, da so se nekateri govorniki lahko znesli nad slabim go¬ spodarstvom. Težki očitki so leteli na direktorje raznih podjetij, na upravne svete, na visoke funkcionarje. Celo to so j pustili, da so nekateri govorniki napa- j dan razkošno življenje nekaterih komu¬ nističnih veljakov. Tudi listi so lahko j objavljali te napade. Tedaj pa je nasto¬ pila partija in se postavila v položaj re- šite.jice iz tega zavoženega položaja, z napovedjo: Mi bomo vse to Spremenili. Vse te neugodne kritike in težko gospo¬ darsko stanje je dobilo nato viden iz¬ raz v družbenem planu za leto 1957, v katerem sta bistveni dve stvari in sicer: 1.) Investicije, ki so bile določene za trenutno neproduktivno težko industri¬ jo, so spremenili tako, da bodo v glav¬ nem šle za zidanje stanovanjskih stavb, za proizvodnjo predmetov za široko po¬ trošnjo in za kmetijstvo. 2.) Istočasno so sklenili, da bodo plače in pokojnine zvišali. Delavskim svetom so naroči¬ li, da morajo nastopati po predpisih. Govorili so jim, da so tovarne “splošno ljudsko premoženje”, ki ga “upravljajo delavci sami po izvoljenih ljudskih za¬ stopnikih” Delavski sveti da morajo do¬ ločati plan dela, proizvajalne stroške, cene pri prodaji in da morajo “discipli¬ nirati” direktorje. Govorili so jim da¬ lje, da so ti sveti sploh “zadnja instan¬ ca prejšnjega podjetnika” ter da so v njih združene “vse pravice, ki jih je imel prejšnji podjetnik.” Delavskim svetom so komunisti dalje naročili, da morajo izdelati tarifne pra¬ vilnike, po katerih naj bi delavci dobili boljše plače. Bodo pa naj taki, da bodo stimulirali delavstvo. Se pravi: Za večjo in boljšo proizvodnjo — večjo plačo. Tarifni pravilniki morajo sloneti na tem, da bodo cenili delo. Tako so ko¬ munisti znova zvalili vso odgovornost za svoje neuspehe na delavske svete, ki pa morajo dejansko delati zopet samo tako, kakor odloča partija. Najbo 1 j pogost očitek komunističnim oblastnikom s strani delavstva je bil na¬ vadno: Tovarne ste nam dali, denar ste pa sami obdržali. Ta očitek ima svoj iz¬ vor v določilu, da so morali delavski sveti vrednost presežka dela (nadvred- nost-Mehnvert) avtomatično odvajati po določenih ključih centrali, republiki in okraju, tako, da je njim ostalo za in¬ vesticije in povišanje nagrad kvečjemu kake 3 odstotke. Delavski svet s presež¬ kom dela ni razpolagal in za redne in¬ vesticije ni imej sredstev. Izkupiček je dobila banka, delavcem pa so ostali sa¬ mo že omenjeni beraški 3 odstotki. Se¬ daj komunisti delavskim svetom obljub¬ ljajo, da jim bodo puščali denarja do 50%. Tako so znova za nekaj časa po¬ mirili nezadovoljne elemente med delav¬ stvom. Okrajni odbor še vedno končno odlo¬ ča. Niso pa komunisti še jasno povedal' kdo bo v zadnji instanci odločal. okrajih kot že omenjeno ni povezanost' med upravnim predsednikom okraja ' n sekretarjem partije. V najnižjih edin'- cah vpliva torej partija po posamezni¬ ku, ki mora biti vključen v dotični ko¬ lektiv. Tudi v okraju enako vpliva P° posamezniku, ki ima v okraju določeno funkcijo. N. pr. poslanec ali član kake¬ ga sveta. Socialistična zveza delovnega ljudstva nima partijskega programa kakor P ar ' tija, partijec pa mora v njej delati str° go po navodilih partije. Pri republiki J e ostalo, da je predsednik republike se kretar centralnega komiteja. Pravijo P a ’ da bodo tudi tu nekaj spremenili. Vplivanje partije javno ni več t ** 10 vidno, dejansko je pa ostalo isto, sam° spretno je zamaskirano. Zato komunist 1 večstrankarskega sistema doma ne 5° do dovolili. V zadnjem času so vodil 111 komunisti znova začeli govoriti, da “ a ° ( cializem in socialistična demokracij 9 dajeta dovolj priložnosti, da lahko vs a pove svoje mnenje in da ga tudi uve ljavi. O kakih svobodnih volitvah za 0 ni govora. Možne bi bile, če bi jih v ° la mednarodna komisija in ne samo na zorovala, dalje, če bi vsakdo imel 9 solutno zagotovilo, da bodo volilne 19 zultate tudi izvedli in da končno tis ’ ki bi volili proti komunistični diktatu rl ’ ne bi preganjali. (Nadaljevanje) IL Buenos Aires. 1. VID. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. V Svobodni Sloveniji smo že ponovno poročali o prizadevanju titovih komu¬ nistov, da bi s pomočjo skandinavskih socialistov navezali tesnejše stike z mednarodnim socializmom. V te deže¬ le je iz Titovine odšla na obiske že ce¬ la vrsta delegaciji Zveze kom. Jugosla¬ vije in Soc. zveza delovnega ljudstva. Te obiske na Švedski je sedaj nedavno vrnil predsednik švedske vlade — so¬ cialist Tage Erlander s privatnim obi¬ skom Titovi Jugoslaviji. Švedskega go¬ sta so vodili po državi, ga povsod go¬ stili in v govorih so vodilni komunisti naglašali potrebo po še tesnejših zve¬ zah med jugoslovanskimi komunisti in švedskimi socialisti. Zagrebška univerza je junija meseca slavila 50. letnico. Ustanovljena je bila leta 1907. Za ta jubilej je univerza pri¬ redila posebno razstavo. Zagreb je imel doslej samo en popol- dnevnik in sicer “Narodni list” časo¬ pisno podjetje “Vjesnik” se je pa se¬ daj odločilo, da bo tudi ono začelo izda¬ jati svoj popoldnevnik in sicer “Ve¬ čer”. Istoimenski list je v Zagrebu iz¬ hajal že pred vojno v založbi tiskarske¬ ga in založniškega podjetja Tipografi¬ ja. V Sloveniji nimajo zadostnega šte¬ vila sodnikov za okrajna sodišča. Zato je izvršni svet URS sklenil predložiti skupščini v odobritev osnutek odloka, po katerem bo mogoče do konca leta 1958 nastavljati za sodnike okrajnih so¬ dišč tudi osebe, ki še nimajo sodniške¬ ga izpita. Pomanjkanje števila sodni¬ kov za okrajna sodišča bo občutno zla¬ sti še prihodnjo leto, ko bodo ustanovi¬ li sodišča še na Rakeku, v Ajdovščini ter Ormožu, okrožno sodišče pa v Mur¬ ski Soboti. Na letošnjem petem Ljubljanskem fe¬ stivalu je glavni program izvajala ljub¬ ljanska opera s svojim orkestrom, po¬ množenim z instrumentalisti Slovenske filharmonije, s svojimi solisti' in zbo¬ rom ter svojim baletom, ki je priredil tudi več samostojnih nastopov. Prav tako je samostojno nastopila tudi Slo¬ venska filharmonija. Vsa priditev je imela prvenstveno značaj slovenske u- metniške reprezentance. Tako je balet ljubljanske opere 29. junija nastopil v Hrističevi Ohridski legendi, zatem pa v Čajkovskega Labodjem jezeru. Celoten operni ansambel je imel na sporedu u- prizoritev pod nebom “Prodano .neve- J sto” in Bravničarjeve opere “Hlapec | Jernej”. Nastopila je tudi Akademska | folklorna skupina France Marolt, prof. BRALI SMO... "TOT NEM Pod naslednjim naslovom je dr. Ja¬ nez Arnež objavil v glasilu slovenske krščanske demokracije “Slovenija”, z dne 15. junra 1957 v Clevelandu, USA, naslednje vrstice o novih načrtih ma¬ džarskih šovinistov: “Ali se ne sliši lepo: Slovan ni člo¬ vek!? To je bila teza madžarskega šo¬ vinizma, ki je še danes živa, morda ce¬ lo bolj kot kdajkoli popreje. O tem nas kaj hitro prepriča nova madžarska re¬ vija, ki je začela izhajati konec lanskega leta v New Yorku, True Hungary. A review of Hunga- ry’s past and present — tako so opre¬ mili naslov izdajatelji te nove revije. Na naslovno stran so narisali razpelo; ob vznožje so mu položili rdeči obris se¬ danje madžarske države, ki je obdan s črnim pasom zemljevida velike Madžar¬ ske. Vse skupaj pa je obdano s trnjevo krono. Resnična Madžarska je —- kot jo označuje zemljevid na ovitku — dr¬ žava, ki sega od Jadrana do Poljske, od Dunaja do Karpatov sredi sedanje Ro¬ munije. Vsi Slovaki, večji del Hrvatov, Podkarpatski Rusi, del Srbov, Sloven¬ cev, Romunov ... bi morali izginiti v madžarskem žrelu. Revija je nastala sredi ugodne kon¬ junkture, ki jo je na zapadu ustvarila za Madžare revolucija v njih domovini. To hočejo sedaj šoviriistčni emigranti do skrajnosti izkoristiti za svoje veli- EMBER!" komadžarske cilje. Skrili so se pod ne¬ dolžno Sme: Friends of Hungarian Cul- ture and Arts in America. Urednik je Andrew T. Udvarty, ki je baje doktor prava. Sprejema darove in podpore za uresničitev humanitarnih ciljev madžar¬ skih totalitarcev na sledečem naslovu: 335 E. 79th. St., New York 21, N. Y. Tisti Slovenci, Hrvati, ' Srbi. Slovaki itd., ki pa žive v Clevelandu lahko pod¬ prejo “Prijatelje madžarske kulture in umetnosti” s tem, da pošLejo vdanostni pozdrav in denarno nakazilo na naslov: 9618 Clifton Rh., Cleveland, Ohio. Prava ali resnična Madžarska ne po¬ zna Slovaške; georafsko ji bo odgovar¬ jala Gornja Madžarska (Upper Hunga- ry); tako naj bi izginila tudi Hrvatska ter postala Dolnja Madžarska. Kralje¬ stvo krone sv. Štefana je edina možna obramba Evrope. Doslej so namreč Ma¬ džari “branili Zapad pred vsemi obli¬ kami barbarstva. Borili smo se proti Tartarom, Turkom in drugim vzhodnim vpadalcem na Zapad...” ,kot je izjavil neki visoki madžarski dostojanstvenik. Sedaj bi moral Zapad braniti madžar¬ ske interese v zahvalo za velika dela, s katerimi so Madžari osrečili in oboga¬ tili Evropo. Naj bo to meditacija tudi za tiste, ki sanja'o o Podonavski federaciji in ti¬ stim, ki mislijo ostali Slovenci, čeprav jih srce vleče v Budimpešto, prestolico evropskih Humov!” K. Rupel pa je dirigiral koncert ansam¬ bla slovenskih solistov, ki so ob kon¬ cu festivala priredili še večer pesmi. Tako je bilo od 23 večerov od 29. juni¬ ja do 21. julija 15 večerov odmerjenih slovenski reproduktivni umetnosti. Kot gostje so pa nastopili na letošnjem fe¬ stivalu člani zagrebške opere z uprizo¬ ritvijo Kneza Igorja ter zagrebški balet s Stravinskim, Saiguetom in Vivaldijem. Od koncertnih gostovanj sta bila na pro¬ gramu nastop Ccllegium musicum in Zagrebški kvartet, Trst je pa bil zasto¬ pan z znamenitim triom “Ars nova’. Večer jugoslovanske folklore je prire¬ dilo beograjsko Kolo. V začetku junija so bile v Sloveniji cene važnejšim živilom naslednje: 1 kg enotne moke, 25 do 57, bela moka 75 do 78, koruzna moka 50 do 65, testeni¬ ne 98 do 130, krompir 13 do 60, grah v strokih 45 do 80, čebula 45 do 60, SLOVENCI V BUENOS AIRES šesti kulturni večer SKA Avtonomistična izjava slov. kult. de¬ lavcev .je bila predmet VI. kulturnega večera Slov. kulturne akcije, ki je bil v soboto, 27. julija. Predavanje je pri¬ pravil in poslal iz Pariza g. Fran Erja¬ vec, eden izmed njenih avtorjev in zbi¬ ralcev podpisov v letu 1921. Predavatelj je podal obsežen pregled slovenske politike do 1. 1917; podal je svojo sliko o pripravah za Majniško de¬ klaracijo in osvetlil tedanje dogodke s povsem svojega vidika. Prav tako je s svojega kroga (takrat je deloval v stranki slovenske socialne demokracije) spremljal dogodke po nastanku Jugosla¬ vije in se dolgo zadržal pri delovanju in vplivu tkzv. mladinov v soc. dem. stran¬ ki (pod vodstvom Prepeluha in drja. Lončarja), ki so v reviji Naši zapiski komentirali slovenski politični razvoj. Na pobudo te trojice je potem prišlo do sestave znane Avtonomistične izjave v februarju 1921. Ta izjava je potem prik¬ ljučila velik del slovenskih intelektual¬ cev boju za avtonomijo, ki ga je obliko- I vala in vodila Slov. ljudska stranka. Marsikaka trditev v predavanju bi potrebovala razgovora in razjasnitve. Zato je škoda, da je Kilo predavanje ta¬ ko dolgo, da za debato ni ostalo več ča¬ sa. Roparski napad v' zlatarni Boyu Buenos Aires in okolica sta že nekaj tednov pozorišče številnih vlomov in ro¬ pov. Tokrat so na vrsti zlatarne, banke in večja trgovska in industrijska podjet¬ ja. Napade večinoma izvaja skupina pe¬ tih mlajših oseb, ki prihajajo z avtomo¬ bilom. Tako so v ponedeljek dne 22. ju¬ lija popoldne ob pol štirih napadli zla¬ tarno Boyu, ki jo vodi ga. Zora Jurčee. Ko je lastnica odpirala trgovino in sne¬ mala železna vrata, sta pribežala čez ce¬ sto in vdrla najprej dva in jo sunila čez prag v trgovino, nato so pa vdrli še o- stali trije. Ko je ga Jurčee klicala na pomoč policijo, so jo začeli z ročajem revolverja tolči po glavi in ko je padla zelena solata 25 do 50, češnje 40 do 70, goveje meso 250 do 270, svinjsko meso 320 do 380, mleko 26 do 36, suro¬ vo maslo 540 do 640 in jajca 11 do 16 dinarjev za komad. Umrli so. V Ljubljani: Marija Dra¬ gar, roj. Krese, Jože Cijan, v. žel. re¬ vizor v p., Janez Kralj, žel. v p., Jože Ojsteršek, žel. upok. Anica Zalar, biv. nam., pri Ničmanu, Anton Šinkovec, upok. in Alojzij Žerjav, pos. v Ratečah — Planici, Albert Stupar, biv, direktor Graditelja v Kamniku, Štefan Galjot, upok. na Hujah, Uroš Peček, šolski u- pravitelj v p. v Ptuju, Franc Završnik, upok. na Fužinah, Milica Schreiner, upok. nadučitev Št. Juriju pri Celju, Ja¬ nez Zorman, pos. v Šenčurju pri Kra¬ nju, Anton Koprivšek v . Moravčah, An¬ tonija Gole v Celju in Ana Perič, roj. Zupančič, žena žel. upok. v Novem me¬ stu. ARGENTINI na tla, ji je napadalec z revolverjem na čelu grozil, da bo streljal, ako bo še vpila. Vzeli so ji ključe, da bi odprli bla¬ gajno in izložbo, ko so pa opazili, da je oboje pod alarmno napravo, so se hitro odločili za beg. Odnesli so s seboj le ključe in čekovno knjižico. Izpred trgo¬ vine so nate hoteli zbežati z avtomobi¬ lom, pa se motor ni vžgal in so zato hitro zbežali V drugo smer. V bližnjem sanatoriju so ge. Jurčee nato zašili ra¬ ne, nakar je šla poročat o napadu na komisarijo policije. Čestitamo ge. Jurčee, da roparski na¬ pad ni uspel in želimo, da bi bilo teh žalostnih dogodkov kmalu konec. OSEBNE NOVICE G. Franc Pernišek je 15. julija t. 1. nastopil službo v industrijskem podjet¬ ju v Ciudadeli. Slovenskim izseljencem v Argentini je dobro poznan. Saj je pol¬ nih 8 let deloval pri Društvu Slovencev, osrednji organizaciji slovenskih protiko¬ munističnih naseljencev v Argentini. Svoje delo pri Društvu Slovencev je opravljal kot odborov tajnik ali vodja pisarne ali oboje skupaj vestno in po¬ žrtvovalno. Vzdržati osem let v pisarni organizacije izseljencev ni lahka stvar. Zato g. Pernišku za njegov trud, delo in požrtvovalnost izrekamo javno za¬ hvalo. G. Pernišek pa je tudi rade volje po¬ magal pri upravi Svobodne Slovenije, kjer tudi vse delo sloni na dobri volji in požrtvovalnosti, Svobodna Slovenija mu zato izreka posebno zahvalo in mu na novem mestu želi mnogo uspehov in za¬ dovoljstva. V družini g. Sebastijana Kocmurja in njegove žene ge Polonce, roj. Maček se je rodil sin. Srečni družini naše čestit¬ ke. SAN MARTIN Zlata maša duhovnega svetnika Karla Škulja je bila v župni cerkvi v San Martinu v nedeljo dne 28. julija 1957 ob osmi uri zjutraj. Cerkev je bila lepo o- Vsak teden ena SINOČI JE PELA ... Sinoči je pela ko slavček ljubo, zakaj pa je danes rosno nje oko: Sinoči cvetpča, rdeča ko kri, zakaj pa ji danes obrazek bledi? Imela je vrtec, oj vrtec krasan, ko davi je vstala, bil cvet je obran. Oh, cvetje je rahlo, čez noč se ospe, a zal je še meni po njem, o dekle! Tam'doli po polju pa stopa nekdo; on cvet jo potrgal, zdaj uka glasno. krašena. Na desni strani glavnega ol¬ tarja je bila slovenska na levi pa ar¬ gentinska narodna rastava. Povabljeni svatje so se zbrali na župnijskem dvo¬ rišču,, kjer so se uvrstili v sprevod. Na čelu sprevoda sta ministranta nosila križ, zatem so bili otroci, slov. skav¬ ti ter fantje in dekleta v narodnih no- šas. Za povabljenimi gosti je stopal zlatomašnik g. Karol Škulj. Pred vsto¬ pom v cerkev, ki je bila polna rojakov, je zlatomašniku izrekla lepe čestitke gdč. Kristina Pavlovčičeva ter mu izro¬ čila lep slovenski šopek. Ko je pa zlato¬ mašnik vstopil v svetišče, mu je s kora zadonel lep pozdrav s pesmijo “Zlato¬ mašnik bod pozdravljen”. Zapel jo je Sanmartinski slovenski cerkveni pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Vinka Klemenčiča. Ta zbor je pozneje pel tu¬ di med slovesno peto mašo Kimovčevo latinsko mašo. Z orgijami je zbor spremljala gdč. Olga Kogovšek, z violi¬ no pa g. notar Alojzij Šonc. Pesmi “Naj¬ lepši trenutki” in “Ave Maria'” je pela solistinja ga Mimi Marinšek ob violin¬ ski spremljavi, med obhajilom je pa pel solo v pesmi “Gospod; jaz nisem vre¬ den” g. Makek. Lepo gfetje zbora, kakor tudi nastopa obeh solistov ter orgeljska in violinska spremljava je močno, pov¬ zdignilo vso zlatomašno slavnost ter je med domačini, katerih je bilo tudi pre¬ cej v cerkvi, vzbujalo splošno pozor¬ nost. Po evangeliju je govoril zlatomašni¬ ku jezuitski pater g. Ivan Caserman. Najprej je v kasteljanščini vernikom domačinem povedal nekaj besed o Slo¬ vencih in njihovi domovini, nato pa jim prikazal življensko pot ter delo zlato- mašnika g. Karla Škulja kot neumorne¬ ga delavca na verskem kulturnem, so¬ cialnem, političnem in gospodarskem področju. V slovenski pridigi je pa go¬ voril o veličini in svetosti duhovskega poklica. (Nadaljevanje na 4. strani) PRIMOŽ BRDNIK (8) JAPONSKA - DEŽELA PARADOKSOV Japonske jedi so maloštevilne. Najod¬ ličnejši sta Sukijaki in Tempura, ven¬ dar za poprečni japonski žep dragi ter si jih privoščijo samo ob praznikih. V restavraciji sem opazoval, kaj kedo. Ve¬ činoma riž in makaronom podobne re¬ zance, z nekaj zelenjave — sveže ali vlo¬ žene — in vse skupaj zalivajo s čajem. Rezance jedo skoro brez začimbe, le s soya oljem jih polivajo. Da je takšna hrana kaj malo vredna kot hranivo, mi ni treba še posebej poudarjati. Zato so tudi vsi slabotne postave in majhni. Ka¬ dar potujejo izven svoje dežele, so mi pravili, imajo vedno težave s prehrano, kajti “zahodna” hrana jim je mnogo pretežka. Zanimivo je tudi, da trdijo, kako še nikoli — menda že več stoletij ne — nišo tako dobro živeli kot sedaj. Hra¬ na je sedaj obilnejša in tudi bolj redil¬ na. To so ugotovili pri 12. letnih šol¬ skih otrocih, ki so danes poprečno 4.5. centimetrov višji, kakor so bili pred 10. leti. Če bodo mogli vzdržati življensko raven na tej višini, bodo v nekaj gene¬ racijah precej višji in močnejši. To je seveda odsev povojnih razmer in zlasti še ameriških milijonov, ki so pomagali spraviti japonsko gospodar¬ stvo na noge. V nič manjši meri pa se¬ veda njihova majhna zahtevnost v po¬ gledu življenskih udobnosti in priprav¬ ljenost delati dolge ure in ob vsakem času. To so njihove vrline, ki jih ne¬ dvomno postavljajo na prvo mesto med vsemi Azijci. Kakcr je dežela prekrasna, tako je tu¬ di težko potovati po njej. Kjer so polja, je strahovit smrad, kajti gnojijo jih s človeško gnojnico. Kmet nosi dva čebra teh dišav, privezana na obeh konceh ko¬ la, ki ga nosi na vratu. Z golido zaje¬ ma gnojnico in poliva grede. Če se vo¬ ziš z brzovlakom, teh dišav ne občutiš, kajti okna imajo zaprta. Pri lokalnih vlakih, s kakršnim se n. pr. vozim več¬ krat v Osako, pa so okna odprta na ste- žaj. Sicer pa je razumljivo, da si morajo tako pomagati, kajti umetna gnojila so predraga, domače živine pa pi veliko. Edina sreča je, da je zemlja ognjeniška in silno rodovitna, ker bi sicer vsi pomr¬ li od gladu. Pa še tako imajo stalne te¬ žave: Komaj 16% zemlje je orne in sa¬ mo 7% površine so pašniki, medtem, ko je 82% Japonske pokritih z gozdovi ali grmovjem. Delovna sila je edino, kar je tu v izo¬ bilju. Računajo, da ima Japonska danes 90 milijonov prebivalcev in vsako leto naraste za skoro pol milijona. Resnično je pravi čudež, da vsi ti ljudje morejo živeti na tako majhnih otokih. Zato pa ima'o po 3,5 ali 10 ljudi v vsaki službi, kjer bi v Ameriki imeli enega. V Združenih Državah na železniških postajah skoro ne vidiš uslužbenca in čuvarji na progi so silno redki! Vse je zmehanizirano. Tu pa so n. pr. med Osako in Kobe tri železniške proge. Na vsaki imajo ogromno število čuvajev: vsakih nekaj sto metrov je koliba in ka¬ dar pelje vlak mimo, mahajo čuvaji z belimi zastavami. Prav tako je v uradih, pisarnah, re¬ stavracijah, hotelih itd. Natakaric, u- radnikov, služinčadi in drugega osebja je toliko, da si drug drugemu delajo dren. Seveda vsi skupaj silno malo za¬ služijo, zato pa tudi nimajo velikih izdat¬ kov. Težave so tudi, ker je Japonska prav¬ zaprav brez vsakih sirovin, ki bi bile o- membe vredne. Vse morajo uvažati: 1/3 železne rude, 9/10 -petroleja, 1/3 bakra, 1/3 aluminija, 2/3 soli, 1/5 hra¬ ne, ves kavčuk in skoro ves bombaž ter volno. Veliko premoga morajo uvažati iz Amerike, ker je Kitajska zaprta. Ja¬ ponska prideluje samo 40% sirovin, ki jih potrebuje za svojo industrijo. Okoli polovica prebivalstva se bavi s poljedeljstvom. Kmetije so silno majh¬ ne. Poprečno 0.8 hektarjev na kmetijo in navzlic temu, da so skrbno obdelane, je poprečni pridelek, zelo nizek. Zato je pa podeželju tudi kronično siromaštvo. Industrija je po večini majhna, nekaj boljša je od obrti. Okoli 70% od skup¬ nega števila industrijskih podjetih ima največ 4 delavce. Le nekaj velikih lad¬ jedelnic, železne industrije in kemič¬ nih tovarn je modernih ter zaradi niz¬ kih mezd tudi uspešno konkurirajo dru¬ gim velesilam. Tukaj v Kobe n. pr. sta dve ogromni ladjedelnici, ki gradita tan¬ kerje za Grke, Holandce itd. Lani so ja¬ ponske ladjedelnice po tonaži zgrajenih ladij prekosile Angleže in so bile prve na svetu. Takšen gospodarski položaj vsekakor ni rožnat. Edinole z razvojem industrije se lahko Japonci držijo nad vodo. Iz u- voženih sirovin izdelujejo proizvode, ki jih sami potrebujejo in jih izvažajo v druge dežele. S tem denarjem potem ku¬ pujejo nove sirovine. Takšen položaj je precej podoben angleškemu, le da traja tu že več kot 80 let. Tudi ni nobenega izgleda, da bi se kaj v bodočnosti spre¬ menilo. Danes je Japonska še veliko bolj l avezana na zunanjo trgovino. Hud u- ckrec za Japonsko je bil poraz v vojni, ? hujši pa komuniziranje Kitajske. pred vojno so si pomagali z militari- sacijo. Razmerje med lahko in težko in¬ dustrijo je bilo n. pr. 1941 leta 34% pro- -i 76%. Težka industrija je po večini delala za vojsko in mornarico. Danes je v težavah, ker nima trga. Izdelujejo n. pr. majhne avtomobile, ki so sicer dobri, vendar stanejo več kot mnogo večji, u- tlobnejši in modernejši ameriški vozovi. Strojna industrija se je po vojni zelo razvila, ker mora nadomestiti uničene in zastarele stroje. Vojna jih je resnič¬ no obubožala: Pred vojno so njihove pre¬ dilnice imele čez 13 milijonov vre¬ ten, danes jih imajo okoli 3 milijone. Ker sem že pri številkah, bi Ti pisal še nekaj o japonskem časnikarstvu. Pr¬ vi tiskani list je začel izhajati leta 1864, prvi dnevnik pa leta 1872 (njegov na¬ slednik Tokyo Nichi-Nichi, še danes iz¬ haja kot večernik). Leta 1931 so Japonci imeli 1.200 dnev¬ nikov. Soldateska in z njo zvezana dik¬ tatura pa je uničila svobodo tiska in le¬ ta 1942 je smelo izhajati samo še 55 dnevnikov, ki so seveda vsi bili v služ¬ bi režima. , . Po vojni se je dnevni tisk zelo razvil in danes ima Japonska 116 dnevnikov. Največji je Asahi, ki ima preko štiri milijone naklade. Znana sta tudi tokij¬ ska dnevnika Mainichi in Yomiuki. Vsi večji dnevniki imajo več podeželskih iz¬ daj, Asahi n. pr. jih ima 37. Poleg tega izhajajo vsi prvi trije in še dva druga v angleščini, vendar sp vsi lastniki Ja¬ ponci. Boljši japonski listi tehnično prav nič ne zaostajajo za drugimi svetovnimi li¬ sti. Prinašajo slike, članke in vesti prav tako, kakor listi v New Yorku, Parizu, Londonu ali Buenos Airesu. Razlika je le, da jih čitajo od zadaj naprej in od zgoraj navzdol. Urejevani so pestro in prikupno, kako pa pišejo, seveda ne vem. Razumeš me, če Ti povem, da je to ena izmed najtežjih strani najinega življenja tu: ničesar ne moreš niti pre¬ brati, kaj šele, da bi razumel! Navzlic velikemu številu otrok, zelo redko srečas na ulici nosečo Japonko. Menda to ni dostojno. Po drugi strani pa sem že videl stvari, ki bi bile povsod drugod nemogoče. V Tokiju n. pr. sva z Vido na sredi ulice videla starejšega moškega, kako se je nemoteno preobla¬ čil. Na glavni železniški postaji v Osaki sem pa videl odraslo žensko, kako se je pred vsemi potniki preoblačila: kar s sebe je vrgla kimono in začela preko glave natikati drugega. Tako sem tudi opazil, da nosijo spodnje perilo, ki je podobno tistemu, ki so ga pri nas ne¬ koč imeli v najhujši zimi. Nadaljevanje Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 1. VIII. 1957 - No. 31 SLOVENCI U.S.A. Dne 18. maja so imeli člani SLS v Clevelandu svoj občni zbor v novi dvo¬ rani Baragovega doma. Številni udele¬ ženci so bili veselo presenečeni, ko so videli nove prostore v Baragovem do¬ mu. Vsa dvorana je namreč nova in vse, kar je v njej, je novo. Ima 150 sedežev in še nekaj desetin stojišč. Oprema je odlična, razsvetljava izvrstna. V tej do¬ stojanstveni dvorani je torej začel obč¬ ni zbor predsednik SLS v Clevelandu g. Jakob Žakelj, ki ima velike zasluge, da so Slovenci v Clevelandu dobili tako odličen dom. G. Žakelj je podal podrobno poro¬ čilo o dosedanjem delu krajevnega od¬ bora in je med drugim povedal, da se je v clevelandsko podružnico SLS vpisalo nad 100 članov. Somišljenikov pa je vsaj trikrat toliko. To je gotovo najmoč¬ nejša in najbolj delavna novonaseljen- ska slovenska organizacija v Clevelandu, ki ni opustila nobene priložnosti, da ne bi storila za naš narod vsega, kar je bi¬ lo mogoče storiti. Poslala je na razne kraje mnogo spomenic in pisem, imela je mnogo zborovanj, vršila je interven¬ cije za naše ljudi na vseh straneh. Od¬ bor tudi skrbi za redno izhajanje in urejevanje “Slovenije", ki je glasilo Slovenske krščanske demokracije. — Po poročilih odbornikov je pozdravil zboro¬ valce načelnik SLS g. dr. Miha Krek, ki je ob tej priložnosti podal obširno poro¬ čilo o delovanju SLS na vseh kontinen¬ tih, njenem sodelovanju v Krščansko demokratski zvezi Srednje Evrope ter o njenih nastopih v mednarodnem svetu. Ni nobena samohvala, ako trdimo, da se morda nobena emigrantska skupina ni tolikokrat pokazala na mednarodnih fo- P O SVETU rumih kot prav slovenska. Nato je dr. Krek naslikal tudi mednarodni položaj in razložil zakulisne mednarodne vplive in igre. Vsi udeleženci so bili s njegovim poročilom zadovoljni in so se mu zanj toplo zahvalili September 15 nedelja rezervirano za obisk gallusovega koncerta SAN MARTIN Slovesno sveto mašo, pri kateri so zla- tomašniku aistirali g. p. Ivan Caser- man, rektor slov. bogoslovja v Adro- gue-ju g. dr. Franc Gnidovec, bogoslo¬ vec g. Janez Langus, kot ceremoniar pa zlatomašnikov pranečak Edi Škulj, je zaključila zahvalna pesem, nakar se je zlatomašnik vrnil iz cerkve zopet v spre¬ vodu v župnišče. Zlatomašno kosilo je bilo pripravlje¬ no v gostoljubnem Pavlovčičevem domu v San Martinu. Na steni za častno mi¬ zo je bila razpeta slovenska zastava, na njej pa pritrjena številka 50, na desni strani je visela slika pok. zlatomašniko- vih staršev, na levi strani pa slika zla- tomašnikove rojstne hiše. Med kosilom je jubilanta prvi pozdra¬ vil slavnostni govornik g. p. Ivan Caser- man. Omenjal je njegovo javno delo ter svoje osebne stike z njim v begunstvu in emigraciji. Želel mu je še biserno in železno mašo. G. Rudolf Smersu mu je govoril pozdravni govor v imenu sloven¬ ske skupnosti v San Martinu: V imenu vseh organizacij in društev, ki jih je u- stanovil zlatomašnik, izrekel mu čestit¬ ke tudi v imenu Društva Slovencev, za¬ tem je pa prebral toplo pismeno čestit¬ ko jubilantu g. dr. Antona Trdana, ka¬ teremu je bil g. duh. svetnik Škulj no- vomašni govornik. G. Marijan Marolt je zlatomašniku izrekel čestitke v imenu Slovenske kulturne akcije, zlasti nje¬ nega zgodovinskega odseka. Zahva¬ lil se mu je tudi za vse usluge, ki jih je storil temu odseku. G. Joško Kro- šelj je v svoji čestitki omenjal jubilan¬ tovo javno delo ter se mu v imenu Svo¬ bodne Slovenije zahvalil za vse, kar je storil za rast in razmah slovenstva do¬ ma, v begunstvu in emigraciji. G. Ivan Korošec je govoril v imenu Vestnika, glasila protikomunističnih borcev. Za¬ hvalil se mu je za ustanovitev najprej Šmartinskega vestnika, nato pa sed. Vestnika in za vse njegovo delo. česti¬ tal mu je tudi v imenu Zveze protikom. borcev. G. notar Šonc je jubilanta po¬ zdravil v imenu sosedov in osebnih pri¬ jateljev. Za vse pozdrave se je zlatomašnik za¬ hvalil z daljšim govorom. V njem je pri¬ kazal dobo, v kateri je doraščal in v ka¬ teri je začel javno nastopati. Omenjal je dr. Aleša Ušeničnika in dr. Janeza Ev. Kreka, ki ju je imel za profesorja v bogoslovju, dr. Franc Ušeničnik je pa bil tedaj spiritual. Prikazal je tudi škofa Jegliča kot močno in silno oseb¬ nost, zatem pa zgoščeno navajal važnej¬ še dogodke in svojega javnega dela naj¬ prej pod vodstvom dr. Jan. Kreka, za¬ tem pa dr. Korošča in ob strani tudi že pok. duhovnih in poslanskih tovarišev Franca Smodeja, Franca Kulovca, Josi¬ pa Klekla in drugih. Pavlovčičevi druži¬ ni se je iskreno zahvalil za bogato po¬ gostitev in za vse usluge, ki jih ta hiša daje slovenski stvari, ko so na njenem domu lahko pevske vaje sanmartinske- ga zbora, ali pa tudi slovenska šola ka¬ dar so prostori v župnišču zasedeni. Izvajanja zlatomašnika so zbrani gostje sprejeli s toplim odobravanjem. Ob štirih popoldne so bile v župni cer¬ kvi slovesne večernice, po njih je pa zlatomašnik ostali del dneva prebil skupno s pevci in pevkami Sanmartin- skega slovenskega cerkvenega zbora zo¬ pet pri Pavlovičevih. Akademija v čast zlatomašniku g. svetniku Kar- ku Škulju bo v nedeljo, 4. avgusta ob 16. uri v dvorani v ulici Pellegrini 34 (za farno cerkvijo) v San Martinu. IZ TEDNA V TEDEN V Tunisu je parlament izglasoval vzpostavitev republike ter je vlada pod vodstvom Habiba Burgibe, predsednika nacionalistične stranke, dala zapreti do¬ sedanjega 76 letnega kralja Sidi Moha¬ med Lamina, tuniškega beja. Njegova rodovina je vladala Tunisu nad 260 let. Nasser je ob prvi obletnici podržav- ljenja sueškega prekopa v govoru izja¬ vil, da mu je takratni avstralski pred¬ sednik Menzies grozil z represalijami, če ne odpove podržavljenja. Menzies je to Nasserjevo trditev zanikal. Komunisti so na Koreji zahtevali sklicanje seje komisije ZN za premirje ter so na zasedanju obdolžili Amerikan- ce, da so kršili premirje, ker so znova začeli oboroževati Južno Korejo. Ameri- kanci so objavili, da so to storili zato, ker so ugotovili, da komunisti oborožu- jejo Severno Korejo že dolga leta. / Na Madžarskem so komunisti areti¬ rali nad 10.000 “nezanesljivih” ljudi, ki so jih obtožili sodelovanja pri lanskem uporu ali pa jim naprtili snovanje no¬ vega upora proti Kadarjevemu režimu. Večino so poslali naravnost v koncen¬ tracijska taborišča. V Guatemali je stražnik-komunist u- bil preds. Castillo Armasa, ki je pred tremi leti z revolucijo zrušil komuni¬ stični režim Arbenza, ki se trenutno mudi v Montevideo. Predsedstvo vlade je prevzel podpredsednik Gonzalez-Lo- pez, tudi odločen protikomunist. ESLOVENIA LIBRE Editor responsafale: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccidn y Administraci6n; Ramon Falcon 4158, Buenos Aire s Argentina o c S a pt' f., — £ s? £ K pq *i © O 4> © (SU < FRANQUEO PAGADO Concesion N? 5775, TARIFA REDUCIDA Concesion N9 3824 SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬ gih protikomunističnih borcev. Štev. 7. Vsebina: Slovenski domobranci (Iz go¬ vora predsednika NO za Slovenijo dr. Kreka ria spominski proslavi v Cleve¬ landu); Vse do tistega dne... (R. Sm); Na Grmadi (Š.); Sodba kulturnega 20. stoletja — smrt na grmadi — (Leso¬ rez g. Jožeta Žirovnika); Truplo v po¬ lju (f France Balantič); Spomini (V. Dolenc); Iz zveznih odborov; Komen- Registro Nacional de la Propiedad Intelecual No. 527777 tar ji; Da ne pozabimo; Matica mrtvih; Tako smo peli v onih dneh. Svobodna beseda. Leto IV. štev. 2. Junij 1957 — Vsebina: Potreba politične stranke (A. Pipan); Preteklost naša u- čiteljica (Govor g. R. Žitnika na prosla¬ vi Majske deklaracije na Slov. dnevu v Bs. Airesu); Ob novi knjigi Matija Škerbca (D. C. J.); Tretji maj 1945 R. Ž.); Tito je postal humanist (An); Prilika o nezadovoljnem profesorju (L.S.); Prejeli smo in objavljamo (Pav¬ le Rant); II. Slovenski dan v Argentini (RA); Kratke vesti iz Buenos Airesa. s..®.»*..©. Slovensko Društvo Edinost VAS VLJUDNO VABI NA BRUŽA M N I V E e E R DNE 3. AVGUSTA 1957. OB 21. V PROSTORIH BELORUSKEGA KLUBA — CLUB RUSO-BLANCO «* CALLE CARLOS CALVO 2851, CAPITAL Za ples in dobro voljo igra H ar mo n g Jazz Dohod: Trolejbusi 311, 312 in 318. Izstopiti na križišču ulic Jujuy — Carlos Calvo. Podzemska železnica: Constitucion — Boedo. Izstopiti na postaji Jujuy. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (47) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Balu*te za Evropo vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Pa k Charcas 769. BPzu Retira. TE 31-8788 Butaos Aires Uradne ure od 1 5-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires B r už a h n a I prireditev §LOVENSIEl B E S E D E j bo v SOBOTO, 24. AVGUSTA j v običajnih prostorih I v Santos Lugares | OBVESTILA Sestanek SFZ za mesec avgust bo iz¬ jemoma drugo nedeljo, t. j. 11. avgusta na Pristavi v Moronu. Govoril bo univ. prof. č. g. dr. Ivan Ahčin. Začetek ob štirih popoldne. Odborniki imajo redno sejo prvo ne¬ deljo, t. j. 4. avgusta na običajnem kra¬ ju in času. Odbor SFZ Otroci iz Lanusa vabijo na prireditev, ki bo v nedeljo 11. avgusta ob 15.30 v slovenski dvorani v Lanusu. Na sporedu prizorčki, petje in igra v treh dejanjih “Šola v nebesih”. Prodam lot v Lanusu Seccion I. Manzana B ' Parcela 77 Lote 34 INFORMACIJE v upravi SVOBODNE SLOVENIJE Razpis poldnevne službe Društvo Slovencev išče za svojo pi¬ sarno pisarniško moč, moškega ali ženskega spola, za poldnevno zapo¬ slitev. Potrebno je znanje strojepisja in delno poznanje kasteljanščine. De¬ lovni čas, honorar in drugi pogoji se določijo z medsebojnim dogovorom. Pismene ponudbe naj se do 19. avgu¬ sta vložijo na Društvo Slovencev, Ra¬ mon Falcon 4158, Buenos Aires. Društvo Slovencev Vzeli so ga brez onegavljanja. Kdo bi jima to zameril? Nista ukradla časa, da bi razkazovala vsiljivim ljudem svo¬ jo revščino. Novi tujec je bil videti trdo-' vratnejši, toda obenem tudi zgovornejši, kakor drugi gostje njegove vrste. Ni kritiziral Cachota s stališča svojega bo¬ gastva, temveč je hvalil red in čistočo, kar mu je takoj pridobilo naklonjenost gospe Soubirousove. Z živahnimi očmi je priznavajoče pokukal v lonce hišne gos¬ podinje. Njej in Francoisu ni ušlo, da imenitni milijonar govori patoiško na¬ rečje Pirenej in sicer s pravo kmetsko izgovarjavo. Ta okoliščina je njegovo j simpatičnost še povečala. Med pogovo¬ rom je nenavadni tujec privlekel na dan s slamo ovito steklenico s starim jan- tarjevozlatim konjakom. Hišni gospo¬ dar je vedel ceniti to pijačo, od katere je dobil cel kozarec. Nazadnje je pričel tujec govoriti o zadevi, zavoljo katere je prišel. “Čujte, dragi! Prišel sem iz Biarritza. Tam imam v bližini cesarske vile svojo hišo. Hčerkico imam kakor vi, petnajst let je bilo Ginetti v jeseni. Lep otrok je, vedno nekoliko žalosten, bolan na pljučih. Eno samo željo ima, da bi do¬ bila rožni venec vaše hčerke, o katerem je toliko slišati. Zanj mi ni nobena cena previsoka.. “Bernardka svojega rožnega venca ne da,” pojasni osorno Soubirous. “Pa naj bi blagoslovila hčerin rožni venec, ki sem ga prinesel s seboj...” Francois je široko odrinil zapeljivo pi¬ jačo. “Premožen gospod ste,” reče, “in več veste o svetu, kakor jaz. To pa vem, da sva žena in jaz popolnoma navadna člo¬ veka, in prav tako torej tudi otroci. Bernardka vidi Gospo. Dobro! Ljudje go¬ vore o Gospe to in ono. Nihče pa ne ve, kdo je Gospa v resnici. Sicer pa je moja Bernardka docela navadno dekle. Ni no¬ ben duhovnik, ne nosi štole in ne more posvetiti nobene stvari.” “Ne verjemite mu, gospod,” se vmeša Soubirousova. “Moja Bernardka ni na¬ vaden otrok. Že takrat, ko sem jo no¬ sila, sem imela čudovite sanje: moja se¬ stra, Bernarda Casterot, jih pozna. In Laguesova iz Bartresa mi je vedno pra¬ vila: Tvoja mala, draga Luiza, ima sicer trdo glavo, toda v njej je marsikaj, za kar nihče ne ve... ” Milijoner je z rdečo plebejsko roko pričaral na mizo več velikih zlatnikov. “Ali bo dovolj za blagoslov vaše hčer¬ ke?” Luiza in Francois z velikimi očmi strmita v denar. Luizdorji, napoleon- dorji, zlatnik in drug zlat denar je Sou- birousu le redko prišel pred oči. če dobi v roke kovanec za dvajset sousov, je njegova sreča že zelo velika. Omamljivi zaklad pa bi mogel na mah spremeniti usodo družine. Mogli bi si oskrbeti konč¬ no človeka vredno stanovanje. Prav go¬ tovo bi mogli s tem plačati najemnino za mlin. Tudi misli matere so se zmedle. Iz notranjosti se ji’ utrga globok vzdih. “Oh ne, Bernardka rožnega venca ne bo nikoli blagoslovila. . .” “Gospa, moja hčerka bi bila zadovolj¬ na,” vabi tujec, “če bi se z rožnim ven¬ cem dotaknila kakšne stvari, ki jo vaš otrok nosi na telesu. Za kaj takšnega bi dal dva luizdorja...” Luiza pogleda Francoisa. Francois se obrne proti Luizi. Nenadoma skoči Sou¬ birousova pokonci, vzame rožni venec iz rok čudnega prosilca in gg. vtakne pod Bernardkino zglavje. “Vedno ima svoj rožni venec pod i vzglavjem, če spi tukaj, “šepne”. Tujec zadovoljno spravi tako blago¬ slovljen rožni venec v žep. “Najlepša hvala, g?spa Soubirous. Mo¬ ja hčerka bo presrečna. Dva luizdorja sta po današnjem tečaju vredna petin¬ dvajset srebrnih frankov in štirideset centimov. Lepo bi bilo, gospa, če bi mi hoteli na tem lističu potrditi, da ste de¬ nar sprejeli. Red mora hiti.” “Ne vzeti denarja, starši, lepo pro¬ sim!” zavpije Bernardka od vrat. Sli¬ šala je zadnje besede. “Gospa bi bila hu¬ da...” V nekako zmedeno opravičilo se nato prikloni tujcu in sporoči materi: “Otročaja bosta takoj tukaj, mama...” Kar se je zdaj zgodilo, se je zdelo Luizi res “prav Soubirousovo.” Soubi¬ rous se je svečano dvignil in zaničljivo porinil denar nazaj tujcu. Denar je ležal na sredi mize, kakor da je bila kupčija že sklenjena. Potlej se je obrnil k Ber¬ nardki: “Nič nimam opraviti z njim,” je slo¬ vesno dejal. “Za trenutek le je materi- Po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajo¬ če, je dne 21. julija 1957 v 66. letu starosti mirno v Gospodu zaspal naš ljubljeni mož, oče in stari oče gospod FRANC OVČJAK. Pokopali smo ga dne 22. julija 1957 na pokopališču v Las Heras — Mendoza. V Mendozi zapušča ženo in sinova, v Canadi hčerko Antonijo z dru¬ žino in v domovini hčerko Ljudmilo z družino. Vsem prijateljem in znancem ga priporočamo v molitev. Naj v miru počiva! Družina Ovčjak Mendoza, Hamilton — Canada, Šoštanj. no srce popustilo. Za tistih nekaj sousov, ki jih sicer zaslužim, kot poštni uradnik, je le preveč ust. Vam pa, gospod, se za vašo dobroto lepo zahvalim, čeprav je ne morem sprejeti...” “Kar je sklenjeno, je sklenjeno, Soubi¬ rous,” hiti tujec, ki kar nič več ni bil po¬ doben milijonarju. “Jaz sem stvar dobil, vi pa vzemite denar...” “Nimam tu ničesar naprodaj, “reče Soubirous s špansko dostojnostjo. “Če'sta vam dva zlatnika premalo, jih sprejmite pet,” vpije milijonar, ki' se mu je načrt očividno pokvaril. “Jaz sem dol¬ žan svoji hčerki in vi vaši.” Bernardki gre na bruhanje, ko vidi pred seboj tujčev volovski tilnik. Rdeč je, brazgotinast in mozoljast. Mož se zave in spremeni glas. “Končno ste mi le dali, kar potrebu¬ jem, Soubirous,” zamrmra in pri tem mežika z očmi. “Ne bi smel biti tako odkrit...” Te besede so se zgubile v zmešnjavi, ki je nastala. Prišla sta namreč otroka, Marija se je vrnila iz šole in na vratih so se prikazali sosedje, ki jih je priva¬ bil obisk “angleškega milijonarja.” Ta je sklenil, da naredi, kar pač more. Želja naročilca je, da res denar ali vsaj del ostane v Cachotu. Z zahvalo se poslovi od Soubirousov, vščipne očetovsko “la petite Voyante” v lice, vzame cilinder, plašč in dežnik, pusti steklenico na mizi in odide. Poleg vrat je stala mala pru- čica, na kateri je imela mati vselej kakšno ropotijo. S poklicno spretnostjo žeparja, ki zna predmete bliskovito skri¬ ti in spet priklicati, je tujec spustil na rob pručice zapeljivi luizdor. Tooria Mnri- je ni zapazil te čarovnije. Dečko je bil za celo družino utelešen življenjski praktik. Pokazal je to že s tem, da je pred ne¬ davnim prinesel materi iz cerkve kepice voska, da bi jih prekuhala. Jean Marija ni nič bolj kradljiv kakor ostali ljudje, da se mu le ponudi prilika, ki ni videti grešna. Če je sedaj skril luizdor kakor sraka svetli plen, ni storil tega zavoljo tega, da bi ga utajil. Saj vrednost tega denarja ni niti poznal. Čutil pa je na- ! tanko, da se je po prikazovanju Gospe polastila njenih privržencev čudovita zaprtost, ki se je branila celo tvarnih prednosti. Dečko spusti luizdor v žep, da bi ga ubranil pred nevarnim družinskim idealizmom. Jutri ga bo zmagoslavno predal materi, seveda, če bo sam z njo m ga Bernardka ne bo videla. Čez nekaj trenutkov se je tujec vrnil v Cachot, se opravičeval, in vzel pozabljeno stekleni- ■ co. Za slovo je natočil gospodarju še e« kozarček. Hiter pogled na pručico g a je prepričal, da njegov obisk ni bil P°' polnoma zaman. * * * Okrog dveh popoldne je bila Bernard¬ ka na poti v šolo aretirana. Neki Leo Latarpe, cestni delavec, ki so ga p° vl ' šali za pomožnega policaja, jo je nezm 1 prijel za roko: “Ma petite, zdaj moraš z menoj v J e ' čo.” _ . Bernardka ga pogleda z bleščečimi očmi. Ve, da jo Gospa ljubi. Kaj ji m °' re svet še napraviti? “Močno me držite, gospod,” se smeje- “Sicer se znam spremeniti v prah.” Ob istem času je Callet aretiral Sou birousove starše in jih skozi šepetajoč® množico peljal proti deželnemu sodisc®-