Chicago, III, pondoljek, 4. junij« (Junc 4), 1923. STEV.—NUMBCR 130. Atlanta, Ga. — Sodnik M'A1-pin is Savan aha je zadnji potek pizal svetnemu ravnatelju za uveljevljenje prohibicije v Georgiji, da bo uatrelil slehernega prohibističnega policaja, ki se približa njegovemu avtomobilu na cesti v svrho pre-isksve, ako nima dovoljenje od sodilče za prciakavo. ( Berlin, 2. jun. — la ruskih virov poročajo, da baron Vrau-gel in general Denlkin, bivša voditelja potolčcnih ruekih bo-fih armsd, sopet mobillsirtta bele čete V Hess rs bij i sa vpad v Sovjetsko julijo. Ruski oeri-etični oficirji, ki se io nekaj let kletljo po Belkanu, Italiji in Frenciji, prihajajo kar v trumah na Runtuiuko. — Značilno je, da jc Prsneija sadnji teden posodile Rumunijl sto miljonov frankov sa pojaČenje njene ermede. geverner Emith jo podpiaal premično predlogo, ali rekel pa je, čs al i to akcijo odobril salunov. geirjorško ljudstvo kočo pivo ia vino. riNATIKI 80 morali 8e8ta-rjTI ur »pisati vouotado-vo p08tav0. Finančni Ikaadafl v »uka*ožtu.-Ljudetvo grosl kralj« • strmo-glavljeajem. Pariz, I. jun. — Osebe, ki pri-hejojo is Bukardta, poročajo, da je Kumunija na robu revolucije. Rumunskl časopisi In čas.«ikataki viri sploh so tako temeljito etnsu-riranl, da nI mogoče vedeti, kaj so pravsaprav godi. Is privatnih poročil je resvidcu sl*1eČl položaj: Rumunskl parlament no moro segneti vlsds, udloo kralj ima moč odsloviti kabinet, toda sedanja Bratianova vlala ima kralja popolnoma v svojih pesteh, tako da se monarh no mere ganiti i kralj trati čas na lovu dij'eč vitoo od Bukarešta. V Bu k src* tU ims jo velik finančni sksndsl. Ventila Dratlano, brat ministrskega prodeedtilko, jo flnončni minisig,* in oboneio jo predsednik glsyns bsnke "Dsn. rs Romsaesca'. 8 pomoto nje-govih mahlnaclj Jc pirlement sprejel aa reslalčenie na itd ho madžarskih posestev «g HedsMt ps nI aič dosegla Kj*r je kakftao poseetvo, ki ima veleti rulnln ali kaksgs drugegs prlr^dnega Imgs-stvs vsčjo vrednost, poskrbi Ventila U rs tis no, ds vledn taksno posestvo upleni in on porsn gleds, ds pride possstvu pod kontrolo omenjene bsnke. Ts Iksndsl jc issvsl slluo opo-slcijo v ps ris m en tu. Nespretne strenke zahtevajo, ds kralj od-»lovi Bratienove miiihHo aU ps ss odpove prestolu. K ir so krel; ne smeni ss te sehteve, se slllljo odprte grožnje, ds bo krslj strmo-glsvljen. • Pri ssdnjih alltve i je v Uda mobllislrsls voj.lk« čete, hI so sestrelile volilčs In psslle, ds niso protivlsdai volilel smeli vo-liti. Anglija Ir rapiraslji. mmmmmmm Baldariaova vlada kolo Imeti krizo rešeno. London, 2. jun. — Ko prltiaka-nje snglstkib kspitslistov In vele-trgovcev je pridela Bsldwinovs vlade energično doleti, da se čim prej refl repsrecijsks kriss In ds Prsncosi sopuste poruhrje. Auglaiki . poslanik v Berlinu lord d'Abernon js dospel v London in informlrsl vlodo o novi ponudbi Nemčije, ki mordo prid« prihodnji teden. PoloŽej v Nemčiji je strslno slsb. Nemlki poli. tičarji se ne morejo- z*d in Iti gloda nove reporacijske ponudbe. Hoela-listi nočejo sprejeti ne/rte, katerega eo sestsvig industMolel in zadnji aočejo ni-' slilati o načrtu socialistov. oAuroiirviKi oovbbvbb PODPISAL PRBDLOOO, NA PSt/SMO PROTI /APOK on. Isersamato, Oai. — Governer Riekerdson je podpisel predlogo, po keterl na mor« nobena oeeko, ki nI epoeobas doseči smerUkcge irvaOjoaotra, ali družba, katere vs^laa čleaov Js neiposobaik sa drlavljaaetvo, prevsatl varuMva v premotenju, aeetojačam la sem-Ijitfo. Kakor pealjo, jo ta pred logs v prvi vrsfl neperjena proti Japoncem, ki eo nevedno vorhi jspoasklh nederestlih otrok v tej deželi. 11716117 PROSVET DA, DA, UVtSt ŠO ŽE TOGUMHh KADAR . GOVDrtE DELAVCEM , /. O mr. Hooperju, predsedniku leleantftkega delavska^ , . ga odbora ne more reči nihče da Ai f*fuft*fl, kadar Ji ko to «**> treba fovoriti železnttkifg delavčert. Nekateri ao misli- rojenea. ženin H, da je mr. Hooper vedno tako "korajŽen", kakor napram delavcem, kadar ae pogovarja a želertiiikimi ravna tel jL Neki dogodek je pa taidi tem Ijudeih ftseelil dvom v njih area. # Stvar se ji odigrala takole: ' ^ Na konferend zastopnikov peAnsylvansks druibi v maju 1921 in zastopnikov organiziranih leltoniikih delavcev, «o zastopniki pemnsjrtvanske železniške dhižbe po« vedali zastopnikom železničarjev v obraz, da ne priznajo njih organizaciji. železniška družba ji dala tiskati glasovnice -tn ja obenem ustanovila kompanijsko unijo. Glasovniea ja bila Uko sestavljena, da se organizirani železniiki delavci niso mogli udeležiti glasovanja. Železniški delavski odbor, kateremu predseduji mr« Hooper, ji odredil, da družba odredi novo glasovanja, železniška kompanija ji prezrla Odredbo. U železniški odbor se ji pripravljal, da javno kritizira železniško družbo, Id ji izposlovala pred sodnikom Landisem začasno prepoved, da M Ai posluži taki,taktiki proti železniški kompaniji. Zvezni sodnik Psge ji proglasil sodnijsko prepoved napram odboru za trajno. 0- krožno sodišče ji razveljavilo to sodnijsko prepoved. Zdaj Je železniška družba vložila priziv na najvišja zviz-no sodišče, ki je pa razsodilo v prilog železniškemu delavskemu Odboru* J In kaj je zdaj storil mr. Hooper? niške družbe in člani železniškega dslavskegi odbora io večkrat, konferirali po tam odloku najvišjiga zveznega sodišči, toda konference niso prinesle uspeha. Mr. Hoopar se ja obrnil na Rayja, predsednika druž- lezniška družba je odgovorila na to vprašanje: "Akcije na bomo pod vzeli." Sedaj ima mr. Hooper pravico, da kritka železniško družbo in razkrije vsi njene grehe. Slišati ni nič, da mr. Hooper udriha po železniški družbi in ji čita "levite", ker ie ni pokorila odredbi železniškega delavskega odbora. Seveda takrat je bilo drugače, ko je bilo treba naitopiti proti stavkujočim železniškim delavcem. Takrat so bili stavkarji ozmerjani, ^vkokazi pa bran jeni. I - _ I MAJHNA ZVIJAČNA POTEZA - IN BORZA SE JE zazibala Akf lipoti * m je sondi- M L —V hribov, Hf svoji bfcrji ki cvetliee, Vn io k Življenju. V presk*Okopih tok kroji* po logonio dotfjo, po edsn, dva do tri dni v tedna. H pomladno naravo ata ft orni »lila začetek sokowkegs življenja rojak John Kočevsr, doma io Kal Ambruške fare na Dolenjskem in pred raeeeei ia starega kraja do-Šfea gdč. NeŠi k a Brauk, doma iz Bmoljake vael pri Nove« mosta n« Dolenjskem. ' ,, Po veeeli svatbi sem se odpe Ijel gori v Htoree, titah, kjer se jg rojak And. KompsŠ zsvsssl Ši-veti v sakonu s mlado gdč. Heleno Brsnch. Pred por leti je prišla v druibi avoje aeetre ln metere k Svojemu očeta. Tokrat smo ottha jali svatbo atarejše sestre, dan« s omošeno Jeniksr. Svatba jo bila V ošjem krogu kaj vosela. Obetom bila tudi botrinja sestre ncvc Jentkovf krstili prvo ln novosti, obs Sta doma is Bltič na Gorenjskem. — Kaj je borza? Največja igralnica aa denar. Borii-Jani tega ne prianajo ln menijo, da ja neobhodna tržna potreba. Večkrat ae je očitalo, da lahko en sam človek potrese borsni trg tako, da se zaziblje in prične pokati. Nemogoče, eo rekli borzijani' Kupčije na boni so tako ogromne, da je nemogoče, da en človek zaguglje borzi-janski trg Uko močno, da pošto ji nevarnost, da se zruši. Ali ja to risnlca, kar trdijo bonijani? Par tucatov naročil, za en miljon dolarjev ali več ponarejenih Čekov ln na borzi ji nastala panika. Nekdo Je izigral prav enoeUvno zvijačno poteao. Naročil je bilo precej na Imena rasnih tvrdk na glasu, naročila to,pa spremljali čeki. Vrednost borinih papirjev je pričela plesati navzgor, borana k kaj časa kasneje so pa pronašli •MS. — Slovenski soeislistični klub št. 27 J. B. Z. v Clsvelsndu, Ohio, je ob prifiki Debsovegs shoda v Clevelaod« iz-sdsl Sledeči otfae ia neznanM, Cenjeni rojak ali rojakinja:— živimo v šaeih tekosvsne pro speritets. in delavstvo es\ odeja ilnaiji, da bo vedno Uko oetalo. Ono le prehitro poseblja svojo pretekloit, ki je ne tisoče in pišoče delavcev hodilo od tovarne do tovarne d#n so dnsm, ds si dobijo pravico do dela in s tem pridu-žijo potrebno ti svčj bori obata nek. Gotovo dejatvo je tudi, ds so delsvcl ob času depresije nedostopni sa senimanje ,ksko li iz boljšati svoj revni položaj. yU torej je sedsj ravno pravi Čas, da ae delfvstve zdrami u si pripravlja pot do boljše bodočnosti, prilike *a to Je dovolj. Pristopite v organizacijo svojs stroko namreč V unijo, katere še obstojsjo ah pomagajte uatanoviti nove np potrebi moderne industrije. Obenem prietoplte v politične klube, di si potom istih izvolite svoje ssštop-nike' v rams posjsvodsj«.' T30 ari po. poldne v Mestnem avditorija. To do njegov prvi nastop v Clevslandu po njeggvi aretaciji in obeodbi v ječo aamo redi tege, ker je bfanil uatavo Združenih držav Amerike. Ne ssmudite torej te' is-rede pritožnoeti, ker h vem 'mo-goče ssdkjikrst nudi,, sliŠstl "Misijo" novegs družabnega reda, kateri prihaja. Stopite v vrite razredno sevednege delavstva. Vstopnico si prsskrbits šs v nsprej, ksjti pričakujs ss, ds sš bo vsUki svditorium napolnil in os tsko toliko pokfše nsšim nesprot-nikom, s kom do šutijo "deUvci nteete Clrvelsnda. Vstopnice so po $1.00 in po 56o. Dobijo oo pri členih soe.klubs, pri oakrbnikn Slov. Nor. Dome in v uradu Bnokoprevooetl — Pripravljalni odbor soe. kluba št. 97 sa shod. ' atatki ter M še proeej elorilo ♦ zlasti tu no Thomaea. Kaj M se selili f Soj je povedal Janez, do ima komoeaija denar, temu bi pohajali. Sni drogi je irapa noto mi™ po si boji, de M ma pri eelitvi no oMrgnila, lepše je torej iti delat. Nekomu d«pade delo med eelo stavko, aaj ae »pleča ia tndi malo teške je hoditi za delom dragem. Keko prev to pridi, Še Še pe« let ni btlo delo in potom po je todi malo opaoje, da nasednje še poataae boo Še je takole pollevea med stavko bogati kompaniji Nekdo ima veliko družino, težko je torej bres dele, e osi tom je aemee, pa ee boji, d* bi ge punca pastils, še bi ne de-lal. Ti nenmnei, ti, vsdl bi reje (•olieo na bAft, pa osksl: "Plš' me voh', kotopenijol" — F. Be»-tol. / ro pripravljene na boj. —»-^»-r ke jI jo lahko iztisnjen meš v tre aotku, ko «s najmanj aadiji. th~ lavsks organisaaija ei lahko obdrži silo, katera jo je sgradila in i to alle moro vedno ststi na strs-i" V sadojem odeUvka odeeva vss boj io loto lSHMe 1922, ki je Od Sskod. No morem razu-meti nekaterih neših rojakov, nej- aibo tu sli tsm. če vidijo isobra-ženege avojegs rojoks, ki deluje zs ngpredek delavstvom, šs gs ktsjo na jesika ia go opravljajo. Po njihovem bi menda moteli biti vsi Ijadjs no Isti stopinji kot oni, nikdo bi ne smel biti isobrsŠettOj-ii ia ne emel bi se pokszsti kot »posobasgo in ogllnsga v delev-skem gibsoju. Teko imajo Sa primer vedno na je^kp struga E. Kriatsns, ki mu predbaoivajo, da je obogatel v Ameriki. Teki ljnd je bi menda aajrejše videli, da bi on noeil beraško obleko ln bil raz-trgan. * 8 temi vfolcami prihajam na dan, ker pridem Skopaj s nekimi ljudmi, ps slišim vedno obrekovanje nad Cikašeni in Kriatanom. Tem ljudem bi povsdal, nsj se ozrejo tja, kjer je res potrebe ln bi bilo v njihovo korist. Poglsjs vodstvo U. M. W. of A., koHko reakcije in korupcije je tem. Če gremo doljs, vidimo, kako dslsjo v stari domovini. Korešeo in Psšič oči vidno delete, kakor ee njima ljubi, nikdo jima česa ne očite. V resnici delaven človek za boljšo bodočnoat človeštva pa jim js vedno ns zlobnem jeziku. Kad bi vedel, kaj je tem obrek Ijivcem naredil aodnig Kristan. Poznam ga'trideeet let in inčeeer zlega mu ne morem očiteti. Tako mitlim, da vsak, ki posne Kristana in js odkritosrčen, lshko za trdi, da je bil E. Kristan pošten in .neaebičen delavski voditelj, želeti bi. bilo, da bi ee tadi naši somišljeniki oglaeili in savsssli jezike obrokijiveem. — Opasovalee. to, medtem, ko ee bile droge or-Kam/arije v letom čoeo primorsne popuščati in ao peopadale. Trije principi delevake organizacije ei, ki eo navedeni t« na kratko: 1. aoUdornoet v industriji; 2. aaveet, do boj nI aamo plače in delovni čea, temveč todi so souneipoeijo delavstva in 3 zsvodenje dejstvs, da js lahko Ppsmirje, nikdar pe mir, do klor je delavetvO ločeno ed leot-ništvs ertdja ka etrojev ter vseh predmetov, ki jik oporsbljs. V reorgauiseeijskih kampanjah, ki ee bodo vršile po dragih indnetri-jek eo U tri dajatve glavna, da jih Spoznava in upošteva vsak delavec, dočim motajo odpaatl stare fraze, s katerimi je bilo »lepljeno delavstvo. kupčija je cveUla. Ne-i, da eo čeki ponarejeni. 0 Zdaj so začela cene borznih papirjev hitreje padati, kot i borzijani ee je naselila panika. I9 zakaj? Kar je •o pre m ed b ja šle navzgor. Borzni ^—■----■ — - bil desorganisiran, nekdo izigral majhno zvijačno potezo, zaradi katera ni bil nihče ogoljufan, ampak nekaj borzijanov ja občutilo, da so borzne kupčije podobne palači, Id je zgrajena na pesku. Ta zvijačna poteza govori, da se lahko taka poteza v resnici od ljudi, ki imajo tudi denar, da a njim krijejo svoje čeke. In kaj bi ss sgodilo, ako Uko poUao />grajo ljudje, ki imajo denar? Ljudje, ki na pripadajo k notranjemu krožku, kateri bi iaigral potilo, bi bili oakubljeni za lepe vsou * AU ni to navadna igra aa di-nar? i IS !c EejrnoldavUls, Wa. Va. — Ne koš sem Čltele v "Proletareu", do človek nepfednege mišljenje, ki oeveje ne te še drage ljudi, m o ra veliko preeteti (n prcsllšsti Teko So je dopodilo todi meni rodi dopleo v št 114. Tode oe oziram ee no t%ke ljudi, šeprev jadiku jejo valed poeledie steVkokazenjs ššogošs ss jih bo namilila "Ive MariJC*, sveta vodlška Johence. peter Kasimlr oll pa newyor»ki Zgaga, as bo ss jik ps a. N. P. J ps čsprsv mialljo prodreti s glavo skosi zaprta vreta. Radovedni ee aaredi mojega n*prcdka, aakaj pe nieo bolJ Sa-radi BeekefeUerje, ki ime milijo ne. do bi jih Ighko imel kakih dvajeet, katerim M ae bile treba hoditi od oeeelbioe do nseelbine prositi delo. Vsak delavoe, ki ima koliikaj sdrsve raasodnoeti, ss oglMje stevkekeškege delo, poeebno pe tok. ki nieaa svojogo dome la ta* kik je dovolj v tej deSeti ko| etvo in blageetanje. lo ako peide <*»». ee ne bomo uetrešUi obvestilo ed dntšbe, de ee moramo isaeUti Organizacija, Id aakaj staja. Kako bi vsm ugajal 44-urnl delavnik v tednu s vsč kot dvs-krst tsko visoko, tedensko plešo kot sts Jo imeli lete 1918 in t 40 odstotkov boljšimi odre4bami sa varnost pri delat Približno Uko je napisano o položaju dele vee v v krojaški industriji v zadnjem poročilu svesnege delavsksgs biroja sa Štstistiks. Tsko organizacijo eo dobili oni. Leta 1918 Je v tej ioduetriji povprečen zaslužek delavea štel $13.63, zadnje Isto Je bil povprečni zaolužek $81.91. To Je pri-bližno 184 odstotni povišsk. V tej dobi ss js dslsvnik snišsl od 52 oo 44 nr v tednu. Povprečni zaslužek ns uro ss js povišsl od S2.9 ceniš na 72J s en ta, to je ne-restek sa 17(1 odstotkov. Spodnje številke, ki jih Je ss-atsvil vlsdni biro, pokszujejo razmerje dela in zaeluška med il! iii iii ze overiti uct«v»ivo vmr>oV pred temi volkovi v oviji koiTl Pnssnaialki ia orgaoizaeijt vi bi reoi, ki »o »$e izneverili organi 0eiji is se vrnili na delo. Drn^e .Vlavske orgaadsasije podpiraj« lievkarje. V resaiei najlepši agled pjjidsrnosti l firmarske zadruge sa prodaja-p „ pridelkov« ao v i/vratnem eta fjo, kakor poroča Vae ameriška leoperativna komieijn, manj nn-pred k a pa kale je isrmarske nakupovalne zadruge. Vaeh farmarjih kooperativ je 4925, ki ko jaels v prejšnjem leta preko de-,,t miljonov dolarjev prometa. f Martinem, OaL, »o zaatavkab kotlarji pri Aaaoeiated Oil Co., ko jim ni hotela družba povilati a?zde za dolar na dan kot zahtevi je. Družba je ekniala dobiti Havkokaze, toda stavkarji ao jih prestregli na cesti in bili ao majhni izgredi, v katerih sb bili trije stavkarji tepeni in dva obstrdje-o«, tods ne nevarno. To se je zgo-dilo-zadnji teden. Stavka v stavbinski stroki v Chicagu, ki je grozile nekaj časa, je bila odstrsnjens v petek. Stavbinski podjetniki so se podali in povišali mezdo vsem glsvnim stavbinskim unijam na $1.25 na uro, katere ie nieo imele te mezde. Btavbinako delo v Chicagu, katero ae vrši na stsvbah. preračunanih na trieto miljonev dolarjev, ae bo torej' nadsljevslo vse poletje. Kavka ocetelelesniških name- lieseev v Chieagu ie Vedno visi v zraku. Mogoče pride v enem tednu, ako ne bo kskega kompromisa. Organizirani glasbeniki Chicago Bjrmphonjr orkeetra so izvojevali 175 najnižje tedenake plače za {lana. Rudarji na polju trdega premo, fs v Pennajrlvaniji (J., 7. in 9. diitrikt r. M. of A.) bodo Ime-li 26. unijg konvencijo v Seran-tonu, na kateri aeativijo pogoje ta novo mezdno pogodbo« Stara pogodba poteče 81. avgusta t.'t M. O.* 31. Kengreenik Clande Kitehin, ki je bil poprej vaditelj spodaj g rea ne aberniee, js* uaarl v in ji bolnišnici danea ajatraj svodi svoje družin«. Star ja Ml M j Kitehia ja bil prvič izvoljen aa poelanea 1. 1901. v drugem volilnem okraju Sev. Carolina ter obdržal poalanaki aadei potem do avoje emrtL ZA: Nabai oaioll a vtkaai l PRAVIJO, DA JM FORD PO-HtTDlL MTLJABDO ZA ZVEZ NOBBODOVJB. Bflver Oreek, M. Y, — Prepri-Janje, da je predaednik tvrdke "Coluu^bia Poatal Supply Co." John w. Black postopal v imenu drugih intereaov, ko je ponudil 91.051,000,000 zveznemu plovb-aemu odboru za vae vladno bro-dovje, j0 čezdalje močnejše. Javnost je namreč zaznala, da »e je detroitaki avtomobilaki ma-gnat Ford mudil v Silver Creeku približno ravno tedaj, je bil po-nudek poalan v Waehington. Henry Ford je bil tukaj zadnji te»len. v petek, ee zadržal podnevi v mestu, šez noš pa je oatal v Fredoniji, ki ja kakih 4vantfjat »»Ij od tukaj. To vsa ja povedal Slaek sam, ali ni maral pa primati, da bi imel avtomobilaki ttagnat lc količkaj atika a ponud-kora. Kekel je: "Lahko brez ekrbi Poročate, da je bil mr. Ford tu Mdnji teden." Toda ni pa ma- povedati, da bi bil eploh vi-dcI Forda v tem mcatu. ODKOD IMAMO BlfiZDO 'UMOMA'. Na bregu krasnega Gardakega i^era na Lsškem gre tradieija od r^da do roda, da izvira beaeda. limona' ix imena Limone, ki ga Bn*' neko meatece ob jezers. Pre-klv«lei tega meatoea ti s ponoaom pripovedujejo, ds ao prve limo-firiile v druge kraje evropej-•k"ga kontinenta is Limon, in«da jt zato dobilo tisto ssdje svoje i*e po tla tem kraju. Na žalost limonekega prebival-•t^ a pa je zaelediti beeedo 'Urno-v perzijakem, arabakem in turškem jeziku. Zato je šieto go-de izvira laška 'limona' iz ™ sklicala kmečko-delaveka stranka, da satanovi narodno ne deUvss M kmete. Zgodovinaki rAt{ J^mk. k% je 1. 1920. imel dan bo to v analih ameriškega As- iV#j cirnM}Vitl . lavatva in kar nejizdatnejU odg«- ^ ^ * #gMTiU f vor etavkokazu Hooperju, ki je ponižen ia veren hlapce Železni ikih baronov m podrepnik industrijskih in finančnik monarhov te dežele. f Sklieanje delavakih ssstopni-kov ns konferenco za astsnovitav in or«aniziranjo narodne lelsv-ake franke je korsk aeprecenlji ve vrednoeti in vdiksnsks vsžno-ati za ameriške delsvss. V preteklih letih so se deUvei is kmetje izknŠsli organizirati politično v obrambo avojih pravic. AK le u-koli poprej nt atoril ts pokret tsko mogočnih korakov kakor rsv-no Utonilo gibanje ae Širi blisksm po deželi, Še predkratkim je pripis pcnnayivaneka delsvaks federacija brez vaakih pridržkov ln ovinkov ns dan ter ae izrekla za de lavako atranko. Pe mnogih Iskalnih pkrožjih so se iirom Združenih držav organizirali delavski sveti, ki pošljejo delegate ia de legatinje na konvensijo dne 3, jillija. _ , Vae politične oči so obrnjena sedaj na konvencijo, ki jo je skli cala kmečko-delaveka atran ka na dan 3. julija. Mnogobrojna zna menja kslejo, ds bo to največja in najnavdušenejšs akupščina do-lavakih mas, ki ee bore as indu stn j sko in politično evobodo. Izgledi z* uspešno konvencijo so imenitni. Z oziram ns dejstve, ds ss m o rs živs in Čvrsts delsvaks atrsn-ks Aaslfajati na gospodarske or gaaisacije delavcev is kmetov, ao bila poalana povabila do vaeh mednarodnih unij, državnih de-Isvskib- federacij, osrednjih ds-ls vekih a vetov, krajevnih uni, in kmelkih organizacij. Mnoge mednarodne unije in druge orga nizseije ao prijavile vaaka svojo vdeležbo. ' Ti konvencije bo nsposled ne kakšen eimbol večletnegs priss devsnja, ki je etremilo za tem, da bi ae strnili delavci in kmetje ■ no bojno' fslsngo, in ds bl nsj kmečkodelsvsks atranka skliesla to zborovanje. Kmečko-delaveka st ranita jo organizacija tlatih a meriških delaveev in kmetov, ki eo se n/iutill v bridkih izkošnjsh, kako je,, če ac epajajo a politično mašino starih kepitalietiSnih atrsnk. Kmečko-delaveka strsnks nI nsstsls vsled rssdorov in sporov vrstah delsvcev ln kmetov. Kmečko-delsvsks strsnks je ssd in plod združenje med delsvel in kmeti. Zaatrantega je posebno ts etranks upravičena, ds je sklics-ls tsko mnogo obetsjočo konven eijo ca organiziranje mogočne narodne neodviene politične atran ke delavakih in kmečkih slojev. KATOLIŠKI DUHOVIH OB-8TKBLIL li-LBTlfBOA FANTIČKA. I Dotroit, Mioh. - Katoliški žnpnik Mihs O. Baper je v petek obatreUl itirinajatietnega fantička Harolda Smitha is Sudburf ja, Wie.,%o jc ta hoUl pobegniti, kekor zatrjuje Župnik, ker ga je zaaečil pri prazneaju cerkvenih nabiralnikov. Duhoven je povedsl policiji, ds ga je zbndil zvonec, ki js tsko 'pritrjen, da zvoni, kadarkoli kdo atopi v cerfrev ponoči. Žapnik je šel e ee mokre edts m cerkev, kjar našel, kakor pravi, fantička nesti dve ssbirelnike, kjer je bi-lo nekaj drobile v veskem. Ko je župnik odvedel fsntišks a sebe v župnišče. mu je ts ujel ia rok ter pobegnil. Ko m fsntt-ček ni hotel uateviti sa begu. ko mu je to ukazal duhoven, je eled-nji trikrat ultrelil tt ajisa. Bas krosla oe je sedele v roko, da ee ranJTl na tla. Kotiček je bU izročen policiji. Fantiček je pevedel pol in ji. da eta prišla s brstom Johsom. ste rim 19 Wt. v to aKato pred per dnevi is lakele denerje. de bi ai z njim kupile hrene. Jehs, je bil ki vazelite na streli, ko je Herold iaM ^ aep«le»«i "Zakon ja zveza d"h človečkih bitij na temelju kakršnihkoli ta* malnoati". Ts definicija rsktevs aeveda psbitjs, ker je — bedaeU. V starem veku ao molje, ki sa jim je aakotelo bitja, ki bi jih tolaMlo, bodisi teleeno, bodiai duševno, potekali žensko, ki jim ja najbolj ugajala ia jo vzeli k sebi. Pri poganskih narodih so dali Ženini sta-rišem kakšno odškodnino. Judje pa sploh ničesar, temvač so krst-komale vedli leno domov, ji dali avoje ime in stvsr je bila končana. V nekaterih krajik so so gostili c pojedinami ns dsn združitve, izto ps se je dogsjelo tudi pri pogs-nih. Pozneje so Judje uvedli tudi nekakšne ceremonije, Id so jih o-prsvljsli svečeniki v templjih. Kriatjani ao večinoma te ceremonije po vseli od Judov, vendsr se jc zanje zpremenil zakon v toliko da jiip je poetal polnoveljavaa šele tedaj, ko sa isvede Ulesns adru žitev. Oni sicer tega. niao povedali v tej obliki, vendar «e pomeni stavek: "Mol ln lena poataneta ne ločljiva takoj drugi dan po poroki" nič drugega. Same fraza lepša. V modernih katoliških zal-.c-nih sploh ns vp^sšajo več, aH sts drug sa drugega, duhovnik ju "zveže" in oetsneta zvezana. Ti moderni katoliški zakoni imajo na eeoi značaj starovsškega in erednjeveškega kupČevanja s sužnji. Ti prids kak bagat veleposestnik, ki Ima mladega alaa, k drugemu, Če mogoča bogatejšemo, ki ima mlado hčer, in prosi u ro ko njsgovs hčere. Otroks izvssts o tem nevedno nekaj ur preja ln nimata niti Časa pomiaiiti, ali bosta drug za drugega. VčaaikH drug drugega celo branita, češ, on je koza v, ona pa grbaata, itd., to da verna očeta jima vržeta v obraz nepokorščino do t bolje zapovedi in boljo kazen. To je aa večino mladih ljudi, ki ie verujejo v ee-pernije, silen razlog. Zakon ss do-oci na U in ta dan in mlada <'lo veka prideta akupaj, na da ae prej kaj bolje pozpala. Pa zgČnc mož pijančevati, žena zmerjati mol jo pretepa, lena, če je kollč kaj čedne zunanjosti, išče zabave pri drugih in krši s tem boljo za poved. Mol bi se rad lana ianebii, 10 pa pride k fajmoštru, izve, da je to po cerkvenih in boljih na-redbah nemogoče. Samo pepel v AU bi bUo toliko aearel, le bi ljudje egaatrali in rasumevsli u kon čiato kratko ia naravno: Zs k%n je a veza vesti, moleva ia fta sine, ki izključuje vaa fbrmalae-stil Francoski pieetelj Pavel Bourget doaUvlja k tesaui Kakor podpia priče ne poveča veljsvnoati dolga sa doline* piamu, podoL u« tudi formalnost, s asj bo te cerkvenega aU civilnega zakona, ne apremesi veljavnoeti tega. Dva, ki m reaničso ljubits; prideta akupaj, živita arečsa, opravljata svoje dolžnosti ds ssbs la drugih in si vzgojita mlad, krepak in polten zarod. Ali ja to tudi "bo|ja" volja 1 Za cerkvene formatiate najbrž ne, ker si bila avess sklenjena pred "božjim" nsmestnikom. To je voljs narave in njenih sakoaov, ki tako saktevaja, pa ae drugače. Ljudje pa ao p^steli taks pr^vae-tai ia ošabni, kar nosijo tisre, pol-žsate palice, oglate kapuce in črne kolere ter krilce, da kočajo na vaa k način naravno ailo podvreči sebi. Pamet, kje je tvojo skrivališče, da ta eni najdemo, ki smo alti dc-ge ne racije t! — "Naprej," Patriotizem. Bimu imajo baje to pravico, ras-str' vsljsviti "aveti" zakon. Co j* zs-alepljencu oatslo šs ksj imetja, pi ša prošnje na ev. Stolico, jih okra si s kolki ia opremi s denarnimi matih". In papfl pllejo domov, da naj gresta oba zakonca, ki sts se ssvcsals v imenu svete cerkve stopiti v sv. sskon, k sveti Ispovsd!, ds dobits sv. odveso in prejmete skupno sv. obhsjilo. To ao vsskdsnjl dogodki, ds nims ne ens ne drugs "polovica" včaaih vsaj toliko klavrns pameti, da U m hodila raavesovst v Rim Povečini ee pnrl pa drugi sdi na revnejše nsdsljevsti žlvlje nje pijančevapja, JBmSBZBŠfciriVSS* naga sakonoloaastva ia vagajanja otrok v razbojnike, morilce ia atvo. etreh pred negotovo bodoč-neetjo mali oba aakonea. pred vee« leno, ki js v takih alslsjih pona vadi nekoliko pametnejši del, vssj aunenje peruMnejU, da glsdsts .V tem etralnem livljenju tisto "sa-revnejše Duhovniki pa previjat Bolje velja je tsko skasals. Aeveda halja volja, ker ja Bog dsl 4. sapo ved. Sramujte ea. ki ssvrslste ss tuje. ns bolje ra ase avoje gvoke? O, da. gospodje is Rima. In vi vsi, kiVaeaUte Bimu. beez bo|je rslje Patriotizem je lepa stvar ia bili so čssi, ko smo mislili, ds tisti, ki vpije: "Uvela domovina" tudi tako dela. Pvsstmi bili ss čssi, ko smo ns to vsrjsli, dsnss je ts nekoliko drugsče, sli boljše rečeno: kdor ss trks dsnee aa prsi, šeš, ds js vslik patrijot, nam js mualjiv, da, jpsislims si odo, ds ee ists trks ns prši — ds odvrne poaornoet sd svojegs lepsl To nsm kslc sledeči slučsj. Kakor sssno, js sklenila med vojno Antauts, in ajsj na čslu Anglija, ila Nejnčijo isstrsds ia jo tsko priaili ns kolena, ko je obupovalo, ds bi js mogla vojaški premagati. Vaem js ie v spominu bloksds, ki js hotels Nemčiji odrezati vfak dovoz, ai ia possbljo-na vojna a podmorskimi Čolni, ki ss js Nemčija a njimi brapila. ftlo je trdo ia patrijoti na obeh etra-neh ao ae delali, kakor da vidijo samo driavo, in nič kot drlavo. Sedaj pa ja iadal angleški admiral Coveett knjigo, ki človeku zapira eapo, ko jo bere. Admiral Cousett j« bil med vojno anglcšk* mornariški zaatopnik v akandi-navsklh delelsh, ki so bils celo vojno nevtralne in so imele tr govske zveze ns eni strani s An glijo in na drugi strfui s Nemčijo. In Cousett pokale na podlagi statistike, da js saSla) uvsi k*kss Iz Anglije v akandinavsks delete v januarju 1913. 260,361 q. v js-nuarju leta 1915 ps 1,826,66711 Odkod to, da so ts dslsle kar na enkrat dssstkrst toliko pojsdls, kakor pred tremi leti T Ali ae js narbd v trsk Istih podesotorilV O ksj ie! Vee to je ilo skozi ts delale v Nemčijo — v tleto Nemčijs, ki jo js hotels Anglijs izetrsdstll Približno isto kst ss kskss veljs tudi aa droga Živila. In na samo to. L. 1917.» ko js ns Angleikem >)Us stisks ss živsl, so v Nemčiji bolje živeli od angleškega živeža — kot v Angliji doma I Torej se niso vsletrici ystralUi niti tega, da bl doma aavladala Lakota, v Nemčiji pa dobro Uveli — samo, da so oni bogstelif Kaj bo rekel k temu narod, kaj vsjsk, ki js pre-i val evojo kri v strelakik parkih V Kajti Couaett trdi, da eo angleški trgovci bi prfvosniki podaljšali vojno za tri Ista I Kolike gorja in trajanja ao rodila ta tri lata vojne, koliko šlo-veških življenj uničila! Morda bi ee kdo vprašal, če je vedela angleška vlsds ss to zlo-činako početja. O Um ni niti gs-vors, ds ne bl bils vlsds vedels zs to. Kajti Coueet* pravi, da med test, ks eo prevslsle sngleike ladje živež v aksndinsvake države, ao Angleži ttplenili vesko drugo tudi nevtralno ladjo, ki is botels delgti ieto. Ia ks eo nekoP Angleži aeplenili emerikanake Udje, ki je voziU živež v Holandijo, češ, ds gredo ekozi U držsve potem živi-U v Nemčijo, je Ameriks proteetl raU in rekU, da se mere rszusu-tl, ksko ne bi e*cU ona. ki ja ne-vira laa, dovalati Nemčiji živil, le jI jih dovsls v mnogo večji meri Anglije ssms. ki js s Nessčijo v vojni! In Angleži eo molčeli Is pu stili ameriško lsdi* A* U peljala IIvel Nemcem Ia kakor z živili, te js godilo s drugimi etvarmi — tudi kov šegi zunanjega mlaletr-stvs ae manjkajo Ksj bodo rekli k tem razkrit em zsvesaiki Anglije, kej eagle ki s a rod esm, ker englelki sdssi rsl psi se bo ras%jsl kakih — ta rl sraki h veetlt Bog livf patrijote! ' OLAVm STANi SSS7-SS 80. LAWNOALK AVE, CUtCAOa ILLIH04E ».ra«, ZAPADffO OKROŽJE, > Ziraikvsmi odbor t ** ' ^ 1 ♦ '"^SsSBlS&SiB?"1 # VSHOVMI ZDBAVMIKi De. P. I. Beam «U1 tt. Osle Av^ * II Kstsapial-aa s gl. linalH bl ddUje v gla InttlmTtt P 7 ' •■«»• •• e. r, bmiw st, i4\vtMM ava, i smia is. DENARNg POlILJATVg IM kTVAEl, U ao tUejoji. lanhialeigi •Aeea ka j^imiviMs ae aaaftevei TaJaMtve 8. N. P* $h 8689*89 aa» mmss* VSB^ZAOgVa v ZVEŠ! e BUULUMIIEUU POiU aeLpe«lljs»sim msUvi Blagažatflve 8. N. P. J.» SSST-8S 8e. LevaSale A*«., CMsega, Pt Vy aelfibe etadajaealoveeja v gt Igtlsvslesm edhaes ae aa| sa^je • :^ElliZf pf#al#4lllnB ttMUMMMttA f§t J9 SflpM^ve y| ^^ijfjj11^ J1^ sijaje na aadss klSlMP Val dapM ls dmrnl aptol, eacsmaZa. eglaaS ažrsialaa la ssšeh vee Ime bftj 88 i^eiiija bi %asuvi stmvma § ................................................ IMAM NA ZALOOI PBAVE LUBASOVC HARMONIKE t^ Hi ItlHtftlUB 4vAt8t« tflkfBt In štirikrat ulilHM MMHB^ liliji tfeAi luviikt HI lMftMBM8lMmB« Imsm tudi prava STAROKRAJ3KE KOSE hxM aa vtke I« him tevarae aSKCSM VSM^SSBMnoV • Sle> ALOIS SKULJ, 323 Epslloa Plača, Brookljm N. V, .......................................... c- waIuVIIČIIV ^ DUBROVNIK (JU008LAVUA) Z maj vel Je« la R H6|B8V8jj|6BI ( TU SCANIA iT,00J IM ' * f*. ' i W i odpluis lsNow YorU nars vnosi v Dubrovnik, R§ko iti Tfil V SOBOTO, sa JUNIJA ^NtM 86 9 (NMAS^ VVfltMfe I | -TiJ|nr" V«ISm al SeSSalM la sseivaSi4a. Se eme m inta« Mllajma aasate. enRAii-aaeiii lihi ISSltPearbee^l^ POTNIŠKA RAZVRSTITEV OD BANČNEGA ZAVODA EMIL KISS-A 133 SECOND AVC., NEW YORK CITY. Junija poaočiLo ee v Dubr«v»lh In v Tnt I IN A preko Oeaeve..,.«9 91.00 preko Napulja...................................JJ-OO krem je 1. TAOI t. ra ^^ 12. AMBEICA preko Napelia.»•«*«*•»••• sa. coumao preke Naealja................. •. 108.86 , Sto. pBBg. WILCON dilrektao................... 102.60 10. TU SCANIA preko Mapulia.................. 19100 In 91.80 vojni devek. Nasnanlte ml kedaj eiialtU potovati fa Jes vam preakrMm preeler. Do prt mam rojeke Is krsjsl Pošiljam denar v aUH kraji POTNIŠKI ODDELEK BANČNEGA ZAVODA EMIL KISS-A 133 SECOND AVE., NEW YORK CITY. ZAKRAJlEK 4 CESARK. 70 — M Avo., Now Tork, N. Y. TUKAJŠO! Inženirji—graditelji nove drvžfce. (Konec.) 6c slabši ps je sistem distribucije. Sistem je naravnost bres glase. Jsano sliko imamo v distribuciji mleka, mesa, kruha, groeerij in obleke. Vsa mesta od najmanjšega do največjega so središča distribucije. V mestih so prodajal aiee stlačene skupaj kakor vžigalice v škstljici. V eni in teti ulici ao trgovine, druga polog druge, ki prodajajo blsgo iste vrsta in iete kvalitete in v mnogih slučajih od iatega fabrikanta. Vsaka teh proda jalm<", pekarij in mcenie ima avojo nezmožno organizacijo in avoje obratne stroške, ki ae pripišejo cenam blaga; noben trgovce nima pojma, koliko bo prodal blaga, ki ga ima v zalogi. Vsi kupujejo in prodajajo na slepo srečo in lanašejo se ns oglase, v keterih bi rgdi prepričali odjcmelce, da je ravM njihovo blago najboljše. VeJf trggvcc si mora pomageti s lažjo in všasi tudi s sleparijo; vsslf trgovec mora biti cigan, ako hoče biti "apoeoben" u U poklic. A. 1923. lahko svojem M oa M tleh tudi na "dežela svobode je lahko vsak Ker js Amerika ia oportuniUU", € šušmsr trgovec. Bole mu ni treba, niti iskušnje. Glavno je, da dobi nekaj informacij in da ima nekaj denerja. Bivši trgovski pomočnik, ki bi rad bil "svoj gospod", od-pre prodejelnico ne voglu ulice. Ze njim pride drugi, tretji in tako dalje; vsi "poskušajo srečo". Kdpr je dovolj premetep, jc "srečen", drugi propedejo. Medtem pe, ko vlada divja kon kurenca v mestih med trgovci, je na deželi gajtečje pomanjkanje ttaga. Včfcih se vosiš cele milje, Predno nsletiš na prodejelnico, kateri pa dobiš komaj najpotrebnejše po oderuški ceni. Kavno v distribuciji vlada še danes velika primitivnost in kaos. Vsakdo dele $o hojl tflavi; nikjer ni orgaaisa-cijc, nsčrtor ne sistems. Zakaj f Zato, ker tudi distribucija, kekor produkcijo, služi predvsem in s-dinple zasebnemu dobičku. Trgo-vee se ne briga za potrebe ljudi, lese potrebujejo in koliko, pač j*e edpre prodajajnico ssmo zeto, ds "neredi denar". To jo selo kretka slika daneš* ajegt gospodarskega sletems. Dgncc stojimo aa pragu nevr dobe. Nov sistem socialnega živ Ijcnje jc pred nemi Glavna in fundamentalaa razlika med at rim in nrfvim sistemom je te, da v starem .sistemu se vee prodneira radi profita, v novem sistemu ac pa bo produciralo radi rabe. Dobiček odpede, privatni dobišek. Dobiček v novi družbi gre vaej vsej družbi, vsem, ki producirajo dobrine in potrebščine. 1'oMunoz-nik, kakor aoeialno življenje, za viai od zedoatitve vsem potrebam, ki jih sahteva življenje. Temeljni princip novega sistema je proiz-rajanje za rabo, da M zadoati vaem ljudem. Ta princip pa pomeni, da bo morala biti bodoča družabna etruktura popolnoma drugačna od sedanje. Teatelj bodoče družbe so iirinstrije. ži#la, obl Ker ao obleka in stano- vanja glavne potrebščine ljudi, ao industrije, ki proizvajajo te potrebščine, tudi glavne, na katerih bzzirajovae druge. Industrije ao organizirane na temelju najboljših znanstvenih principov, tako da bo pregled čez vso organizacijo enoeteven in lebek. Ker je dobre-ge v kapitalističnem sistemu industrij, se ohrani, kar je slabege, mora proč. ■ Nov cistern induetrijske drulbe jc v glavnih potesah sledeči: Vsa družba obsege štiri industrijske depertmente, ki so: 1 Department naturnih tekla-dov in njih izkoriščanja. Sem spadajo kot sledi: Grupa A. Poljedelstvo, živinoreje, mlekeretvo, ssdjeretvo, gozdarstvo in lesna industrija, ribištvo, bombažni nasadi, kavčuk, sladkorni nasadi itd. Grupa B. Premogsrstvo in ko-keovne, rude, olje, plin itd. Grupe C. Živila, kemikalije. 2. Department isdslovanja. Na loga prvega departmenta jc, dobiti iz prirode vse sirovine, ki gredo v drugi departmeot, da jih spremeni v porabne predtnete. Sem spadejo vse tovarne sa izdelovanje strojev, orodjs, stavbenega materijala, transportnih, lesnih in kovinskih izdelkov, steklovine in lončcvine, tiskarskih reči itd. 9. Department traneportaeije in komunikacije, čigar naloga je, prevažati sirovine v tovarne in iz tovsrn v skladišča k odjemalcem, obratno odvažati orodje in stroje tovarn k vi« ) industrije V ___ zvezi in zpajeti družbo v kompakt-no celoto. Dc cc preprečijo konfu-*Jje in zagotovi gladko obratov* njo aiete^s. ima ta department dve enoti, ki ata aker integralna dela celote, toda vsaka enota funkcijonira sama zaae. Ti enoti ata: Grupa A. Parne železnica, električne železnice, ceate tovornih av tomobilov, pomorska, jezerska in rešaa plovbe tfr zrakoplovbe. Grupa B. Pošta, brzojav, tele fon, redijo, kabel. 4. Department javnih Komplicirano življenje induatrij-eke družbe zahteve več kot po trebščin za golo akaiatcnco. Gru piranje velikega števile prebival cev v majhnih arejab, ki jim pravimo mesta — kar je potrebno v sedenji dobi strojev — nam vsi-juje neštete druge probleme, ki ao tudi poateli živijenaki problemi. Vai ti problemi ao uključeni v de-partmentu javnih naprev s sledečimi podružnicami: ' * Grupa A. Gradnja stanovanj in drugih poslopij; ceste in ulice; mostovi in predori; kenali itd. Grupa B. Javno zdravstvo in varatvo; bolnišnice in zdravilišča; perilnice, hoteli in rcetavracije itd. 'Grupe O. Nižje in višje šole, knjižnice, čeeopisi itd. Grupa D. Gledališča, parki igrališča in druge zebe ve. ' « Grupa E. Razsvetljave, gorkota, gonilna žila, tramvaj, vodovod, eplošna distribucija itd. Ne čelu vaeh teh departmentov, vodeč jih ln jemajoČ is njih svoje šitje in informacije, stoji industrijami kongres. Adminietrativni ganizmi industrijskega sistema sc volijo po industrijsk, h katerim ^pripadejo; industrije izbero svo-y upravitelj departmentov, de-partmenti pa člane kongreaa. Na čelu vsske adminiatracije je izvr-šcvelni odbor. Sleherni produeent, sleherni delavec v industriji jc kolo, in sicer zelo vitalno kolo celega mehanizme. Zgradba mehanizma gre od spodaj gori. Sleherni organ zsvisi od orgsns pod njim in vsi sc spajajo v družbi, ki je celota industrijskih dclgvcev. Geogrsfakc divi^je odpadejo. Industrijska družba ne potrebuje političnih mej. Organizacija v svojem popolnem mzvoju je svetov- funkcionira svojem začetku. Nato se cvtorje pečata z deta, od njiju zaanovsnc industrijske organizacije, katerih nc bomo tu navajali veled pomanjkanja pro-atora. Sledi dolga vrata birojev, odborov in drugih skupin, ki imajo različne dolžnosti in naloge, a vsi odvisni drug od drugega, kakor koleea v stroju. Vsa organizacija je pod kontrolo delavstva, ki ima pn o in »zadnjo besedo. Vse je;tg!ej njelki, ki ■HM^JHI^k/-''-' hib it c uuianti. ^ VI. ! Otroci in spremljevalci. New Vork. (Jugoslovanski oddelek P. št I. S.) — Otroci pod šestnajetim letom, priaeljujoči se v Združene države, ihorajo potovati v spremstvu dčeta ali matere ali pa prihajati k starišem ozi-k enemu izmed njiju. Ako je urejeno na najbotffa strokov- ne p0tujej0 gkllJ)aj g jtgrfši, ozi-znanstvem n*fin; Povsod | romt ne prihajajo k njima, je prepuščeno uvide vnozti priaeije- se na čelu zvedenci, Ju razumne ^var, ob strani f)a jim atojc znftM uradnikov v priztanišču atveniki, ki neprenehoma pruiiča, prihod§ da4i m j|m dovoli vgU) vajo stvari in jih izboljšavajo; iz-L Uruiene drževe ali pa nc; pro- najditelji, najbolje nagradem do-1 avci, ao neprestano na delu. Člani JSvrševelnih odborov ns čelu in* dustrij to inženirji, izvoljeni od delavcev, ki se lahko vzak Čez odpokličejo, če pokgžejo, da niap zmožni za delo, katero jim je bilf poverjeno. . » i- - - ti njihovi odločitvi je dovolji priziv na delavakoga tajnika. Vsi otrooi, ki nc prihajajo v spremstvu očeta ali matere, ao pridržani na priseljeniški postaji v svrho posebne preiskave, razun ako oče ali mati, že stanujoča v Združenih državah, pride ta oeeb- Pelitične vlade ni več, ker jc ne-Jno po otroka in dokaže ti t po-potrebna. Induatrijalni kongres jdlpolno zadoščenje pričeljeniških o-uj /ata in vlada. Izvrševalni to- blesti svoje sorodstvo in odgovor-varniški in drugi odbori so kra- noet za otroke. Odbori za poseb-jevne vlade. To diši po ruakih so- no preiskavo (Board of Special vjetih, vendar pa je velika razlike Inquiry) imajo pravico, da dovo-med tu opiaanim in ruskim sisto- Ujo vstop otrokom, ako odgova-4tom. rjajo splošnim predpiao/n prise-;Beseda "mezda" ali "ptača" Ijeniškega zakona in ako je doka-v novem aiatemu, ker nima zano, da prihajajo k očetu ali ma-ena. Delavci so plačani na teri. »polnoma nov način, ne z denar- Ako pa ni otrok prišel v spremeni, ki je le nekaznica na potreb- atvu očete ali matere, niti ne pri-ščine in lukzuz, temveč direktno z heja k njima, sme odbor vendar-potrebščinami in luksucom. Ker le pripustiti otroka v Združene ni več dobička, prejmejo delavci države, skp najde, da je otrok popolno aoeialno vrednoat svojega krepak in zdrav, da ni bil v ino-ela, vrednost pa sc meri po česu, zemztvu predmet javnega dobro-ki je potreben za izdelanje tega ali delatva in dh prjhaja k bližnjim oneg% predmeta ali za izvršitev | sorodnikom ali pa k osebam, ki tega ali onega dela, čaa pa ae n-ravna po riziki delavčevega Živ-jenja in zdrevja, ki je zaztavlje-no za delo. Delavci torej izmenjavajo čez za čaa, ki se sicer razliku-, e po dolgosti, ne pa po socialni ga hočejo posloviti (adoptira |ti); ti posledni morajo biti možni in voljni, da ga vzdržujejo in primerno oskrbujejo, in morajo izjaviti, da bodo pošiljili otroke v šolo do njegovega šestnajstega borba. L. KUHAR. (Dalje.) Obično zgodaj sjuiraj ko je po njegovem mnenju gošpode še v poetclji, ali sVečer v mraku, ali pa tudi po noči v mesečini jc zlezel na kako žilno košato smreko in ji cokel tu in Um voje, da eo e tal nI posnelo. Na tla padajoče veje sem moral ravnetl v plasti in po očetovem naročilu pasiti, •ko bi slučajno odkod papasil oskrbnika. . Ker eem že inatiuktivno elutU poelediee takega dučeje, aem pazil rea zelo vzorno in nikder naju ni zalotil oakrbnik pri tej "tatvini". Oče je klectll, dokler ni bilo stilje aa cel yoz, potem je nspregel voli in jo brso odpeljal domu. Večhrat sva delela da ta nečln počno v noč; oče Je bil Čisto gnil od znoja ln rasburjenoeti in jc pri tem pozebljal na glad, ki je mene še opominjcval. Ko cva srečno pripeljala domgv, ja spravil mene apat, aam pa je aameeto apat odšel eekat eteljo in ni odnehal prej, doklor ni dovršil. Na U način je včaaih delal do zore. Vaelej takrat je bil naslednji dan silno Iz-•učen, ali tamel ni. Mati ac je temu vedno pro-tfvlla in je odavetovala očetu, naj ne dela tega. bo. ako naa zaloti oskrbnik T Toda oče je bil samovolji^, drugič je bilo tudi treba in ae ni dal odvrniti. Jaz sem ga nekoč vprašal —- čisto majhen še — Je li Je greh Jred Bogom, kar delamo T Očetu je bilo to vprašanje neprijetno, ker me je veno učil »edine bošje zapovedi: Ne kredi! I.: "V tem alučaju ni greh!" mi Jo rekel premišljeno. "Tu Je potreba; jas moram Imeti gnoj, \. Ootevo je hodil v tem času kje po CSsdii ln je slišal srkanje V hipu je uganil, kaj ia godi. I* #trm }e rasljnčen od M. pon.Nlj.j,^ u v'mrak svojo odpoved. Oče ga JC pmlušal %es hlad, savedsjoč svoje krivda ia egkrhnikov* Spovedi Potni %mo krenili domn te med potjo nuna jc ače zabi.Vval. da ne mneva ničesar povedati materi; toda mati, ki je vedela, kje smo bili bi je zmorom slutila nesrečo, je z očetovega potrtega obreza in najinih razatrešenih lic takoj uganila veo stvar. In nehote jI je oče razo-, del žo pri mizi, kako je bilo. In ponoči, ko nizeqi mogel zpati, sem čul, de mati v sosednji sobi, kjer' ste apela s očetom, pritajeno ihti. "Ne Joči, te prožim, so bo ie nekako naredilo I" sem čul na to očetf, ki jo je tolažil. "Iti moramo!" je rekU mati. "Bed, ako bi človek imel kem, najrajši bi šel, pa bl kupil kaj, samo dalri imel svojo streho. Ali, sedaj je težko, dela je toliko, sem sem, otevo je trAa koeiti, oves žeti." Mati je vzdihnila. "Navseecdnje me nagnati ne more ker Uko, kljub svoji odpovedi. Toda to grdo gledsnje! Če jevl grofu, me bo kesnoval Še On. Najboljše bl bilo prociti ge, gotovo bi m omečil! — Kaj, ho bi šla ti!" "Jest" je vzdihnila mati. "Da! Ti! Na tebe ni hud in hot aem čul, te pomllujc, ker bojo trpiš poleg mene. Tebe bi go-* tovo uališal. Ti bi še govorila prej z njegovo gospo, hej t" v <*■ "Sitne pot!" je menile meti. * r "Seveda aitua, ali da bi bila lo uspešna! Jaz bi šel, toda na mene je gotovo zelo hud. Mi ciro-maki moramo požreti marslksj, • kar drugim ni treba!" "Vsela bom s seboj* par petelinčkov za nje«; gov > gospo!" je šepetala mati, ki se Je šr- odločiU.! "PetelinčkovT Dragi ao sicer in Škoda kar tja vreči denar, toda drugače nc bo šlo. Le vzemi' in ncair Tako sta ae ponoči domenila, da bo vstala mati zjutraj pred soro in o«lšla s petelinčki ns* grad, oče ho med tem koali otevo, ko ae vrne, gre-sta šet oves. Ko aem drugo Jutro vstal, je Še nI bilo domc, ko pa se jc vrnila, je imel njen obraz radost« u, zadovoljen zijaj. Vedel aem, da Je šlo po sreči. "8 početka ae je branil," jc pripovedovala očetu, "pot™ je poet al mehkejši in ja rekel, da njemu Itak ni nič. ampak zavoljo grofa, ker ima zapoved. Naj oatanemo, ja rekel in apravimo tiato steljp in nikoli več kaj sličnega nc počenjamo. —' Petelinčkov je Idi zelo veeel.'* Bili amo veseli val. nsjbolj ps ofce. "Hemo da me pusti to leto |iri miru, da spra vlm pridelek, potem ga ne bom več moledoval u nič. To jcecn moram kupiti kaj laetnega!" je rekel. ,* Tekom let sta al namreč stariša s trudom In pritrgovanjem prihranila malo vaotieo, nekak ka-pital za nakup la«tnega doma, katerega aU ai tako arčno šetela. te prej ja oče večkrat, koder Jc opravil glavno doto, odšel po kupčiji daleč okrog kjer je čul aa kako poaeetvo , izoatajel je prt tem več dni Mi domači amo v njegovi odaotnoetl go jili nede in delali načrte na račun očetove kup čije. Toda ia teh ni bilo nikoli ničt vaakokrat ee je vrnil brez uepeha, izmučen od potovanja, lačtr ui Žaloaten. (Detje prihodnjič.) ^ vrednosti. Na primer rudarjeva I leU in ga ne bodo poeUli na de-zika življenja in zdrayja jo veli- lo, ki ni primerno za njegovo sta to večja kot pa farmerjeva rizi- rost. ka, torej delaerudat tri ali štiri u- Navadno se v takem alučaju žare dnevno, medtem ko farmar de- htevu položitev jamščine, bo:id, ■s;pomoč/) strojev šest ali osem kot pogoj za pripustitev, ali od-ur, toda oba dobita enakovredno ločitev v tem pogledu ni smo$oča i ocialno plačilo. Veak delavcc ima vnaprej, predno jc otrok* prispel asovno knjižico, v kateri sc za- v ameriško luko, niti tajnik del. beleži njegov delovni čas. Obenem departmenta ne more ukreniti nima čekovno knjižico z duplikati, česar .predno so pristaniške priae-oznaČenimi s številkami, za ppc- 1 jediške oblaati razsodile o stvari ince in induetrijo. Kjerkoli ho- Ako kdo pošilja otroka v Ame-dclavee kaj vzeti iz javne zalo- riko le radi šolanja, treba doka-gc, kar še potrebuje, odda dva če- zeti, da on namenjen rea v to svr-ka -i originalni in duplikat — In ko, da je namenjen v šol« k i dobi zašcljcno ctvar. Original jc vod uglednega značaja ln da jc poslsn departmentu industrije, v preskrbljeno za ajegovo vzdrže-kateri jc delavec zeposlen; tam sa- vanje, in učne stroške. V tem slu-pišejo, da je delavec plačan za to- &aju se zkoraj vedno zahteva po-liko in toliko ur dela, ki ga je iz- lo^tev jamščine. vršil. Duplikat pa obdrži depart- Ako otrok prihaja v spremstvu ment za diztribucijo kot potrdilo očeta, maUre, sorodnikov ali dru-za oddano blago ali kar jv žc. Na g« °«ebe, je spremljevalec tudi ta način ne more družba oslepari- pridržan na priseljeniški poeUji, ti poedincc, niti poedincc družbe, odločitev glede njegove pripu-medtem ko je delavcu zagotovijo- atite se navadno odloži, 'dokler na pravična in točna postrežba. "> rešeno vprašanje otroka, kate-Delovni ček ce ne more prenesti rege jc apremljal. lato ae. godi ne na drugega Človeka, torej je brez M* slučaju spremijevalcdV otrok, vrednosti v Um smislu kot denar; smpak tudi spremljevalcev bolni-vrednost ima za tistega, čigar last-1 kov in drugače onemoglih prise ning jc. To jc edina podrobnoet, kntero omenjamo, ker jo smatramo za | važuo. iz&ijutena, ae tuai »premij, deportira, Uko da more api , ti in oskrbovati jo tudi na pov« Ui vožnji. Ako dotični otrok bol nik ali .onemogli priseljene,* prL" haja v spremstvu več oseb, poitm lc eden izmed njih, najrejše soro. dnik ali naravni varuh, je pridN žan na priseljeniški poatajt ^ sledi usodi spremi je venca. RavnoUko, ako ae cela druiin. priacljuje akupaj v Združene dr. žave in je oče ali oni Član druži, ne, od kaUrega eo ostali odvili pocUvljen v bolnišnico na neka! ljeniaki poaUji, ja vsa družina pridržana, in se rešitev vpraianja pripustiva poedinih članov druži-ne odloži, dokler ne bo dotični vzdrževatelj odpuščen od bolnii. niče. Ako pa oni član družine, ki je bil pridržan v bolnišnici,' ni potreben za vzdrževanje družine, se octalim članem družine, ako' drugače odgovarjajo priaeljeni-škim predpiaom, more dovoliti vstop v Združene države; marajo pa položiti avoto denarja, ki nsj zadoatuje za pokritje potnih stro. škov pridržane osebe v kraj, ka-mor je namenjena. Ako je pndr. ženi Član družine otrok ali pa taka oaeba, ki radi kakega vzroka potrebuje spremljevalca za na-daljno rošnjo, oziroma v slučaju deportacije, za vožnjo nazaj, ji treba položiti dodatno svoto de-narja za atroške in vožnjo dotičnega spremljevalca. To poatopanje z . opremljevalci je jako važno, kajti dostikrat sa dogaja, da priaeljenci na poti v Združene države prevzemajo na sebe dolžnost, da pazijo na kake. ga otroka, bolnika ali invalida, ki nima nikogar, ki bi ga spremljal. Ti priseljenci ac morajo zavedati, da prevzemajo a tem veliko odgovornost na sebe in da uUgnejo bi. ti sami deportirani, aka bo oseba v njihovem sprematyu izključena, kajti v tem slučaju zakon zzhte-va, da otrok, bolnik ali invalid mora biti zpremljan tudi na po* vratni vožnji. Doztikrat pz, zlasti v slučajih, kjer dcportscija spremljevalca bi pomenjala izre-dno mnogo za iztega, ame tajnik del departmenta dovoliti, da st spremljevalec poišče namestnika. Spremljevalci, ki ao bili depor« tirani radi izključitve spremijo, vanca, smejo zopet prositi za vstop v Združene države, kadar bočejo, niti ni jim treba predhodnega doyo jenja za to. Osebe, izključene kpt opremljevalci ali radi kvote ze zmejo namreč povrniti Ukoj in prožiti zopet za vetop, dočim drugo izključene o-sebe smejo zopet prositi zs vstop Še le po enem letu po jleporUeiji razun vzled poecbpega dovoljenja del. Ujniks. Rsvnetako se o-t rok, ki jc bil izključen, 4ker ni bil 16 let star in ni bil v spremstvu nikogar, sme povrniti takoj, ako se drugič povrne e kakim spremljevalcem, oziroma, ako je med tem dofegel šestnajsto leto sterosti. "Jimmie Hifgins" je sroalo duša ameriškega prolcu-riate ob čssu velika vojne. Dobi se pri Književni matici S. N. P. J. Kot izvrstnojEdravilo a prebavo ln grenčeo : — jtmljiU Severa9! * Balzol ' BM IMI ži*IJ«ukl ItlM) Priporočen sa Cena 60 la 99 aantov. ZA KUHANJE PIVA DOMA il^SrtiiS^ «U. točna v vae hm. aladčUarjem In v Nova prava glaane Victor Slovenake plošče amo dobili v našo zalogo, vse so po 75c komad. Dalje imamo Nemške in Ceeke valcerje, polke, šotiše in marše. Imamo tudi kraane Victor glaane pristne gramofone: cena je od $25.00 do $480.00. Pišite nam še danea po brezplačni cenik. AT ma bol kaj rado ImIo' j MUa P. Snajdova-Franjo roločnik Oj.uPolo.il«« Mila P. Šaajdova-Franjo Potočnik Ljube« mej« UJ »1 .fril« Otok Biuy OJ, U v«jaiki Mm e PabM ao« .Ur U U 19 la« l«*ic« Oj, aUu Vlaako Koelja Povao4 sm pooboJo f) Atn 41A Bdš Um MU«. štojavako-ATalfak roik« Taas kj«r L««ic« PrUla 04pri Itsmrire Ivan Ribich . Ivan Ribich Obrad iartn Obrad iurin Franjo Potočnik < Franjo Potočnik Mla P. BnaJdovn MUa P. Snajdovn Igra giaaba igra gtaaba Janez Oorene Janez Oorene Franjo Potočnik Franjo Potočnik Mila gnajdevn Snajdom John Ribich John RlMek Anten DoUne-Franjo Potočnik Aaton DoUnr Kr.nJoPoto^n.k IVAN PAJK, Victor DhW U MAIN STREET COffEMAU^H, TA.