P.b.b kulturno - politično glasilo Ufe svetovnih in dom ačih d/b go Oko v ./ ■ Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Ceiovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XV./STEVILKA 5 CELOVEC, DNE 4. FEBRUARJA 1965 tttarjcu«M»»|r«iMmiu/iiBi'iM ib —a CENA 2.— ŠILINGA Pred volitvami (Dr. Reginald Vospernik) Samo dober mesec nas še ioči od dežel-nozborskih vodiitev, ki bodo 14. marca tega teta. V voiltlkičh seznamih, ki so jih posamezne občine dale 22. januarja na vpogled, 'je bulo zajetih na vsem Koroškem 316.044 vodilnih upravičencev, za 12.973 več kot pri dežetkiozbonskih volitvah leta 1960. Vse kaže, da bo volilna borba v teh tednih ostra in močno prizadevna, in res drži, kar je zapisal že pred tedni neki celovški dnevnik: človek ima vtis, da volitve ne bodo šele marca, ampak že mesec prej. Volilne odločitve so kažipoti v bodočnost. Struktura rezultata sooblikuje duhovno in zunanje lice občine, dežele in države. Zanimivo pa je, da vse stranke, ki se potegujejo za mandate v deželnem zboru in zastopstva v deželni vladi, vidijo ravno sr tej politični odločitvi odločujočo zaupnico oziroma nezaupnico njihovi usmeritvi na deželni in državni ravni, čeprav pri mnogih volitvah prinese neznana komponenta dostikrat tudi za eksperte presenetljiv rezultat, je kljub temu prizadevanje volilnih „asirologov“, da podajo na podlagi obstoječe situacije prognozo izida, upravičeno. Na Koroškem vlada od leta 1945 naprej socialistična večina, ki je v zadnjem obdob-jo s pomočjo edinega komunista v deželnem Zboru — jezičku na politični tehtnici izvedla marsikatere važne spremembe v deželi; spojitev cele vrste občin je samo ena izmed njih. To je, kakor kaže volilni ogenj časopisnih člankov desnice v deželi, Avstrijske ljudske stranke, eden glavnih argumentov din, kakor se misli tam, tudi ranljiva točka pri socialističnih voliloih. Sploh je značilno, da veljajo besedni udarci obeh večinskih strank več ali manj samo večinskemu partnerju, ker se z ozirom na aemšfconacionalne volflce v deželi nobeden ne upa razjeziti liberalnega elementa. Socialisti imajo pri teh volitvah čisto svojevrstne probleme. Dolgotrajni deželni glavar Ferdinand Weden:g odstopi. Z njim gre tudi stil koroške politike, ki je znal uravnovesiti marsikatere specifično koroške pro-bleme z domačnostjo in popularnostjo. Ne po nemškem pregovoru „Ein toter (= ab-getretener) Mann ist ein guter Mann“, ampak pravici in resnici na ljubo moramo koroški Slovenci kljub vsem pridržkom, ki jih navajamo glede njegove ljudskošolske politike, priznati, da je našel tudi za sode-želana drugega jezika razumevanje. Vsekakor si bo moral naslednik Sima to zaupanje šele pridobiti. Taka sprememba v vodstvu stranke in v vodstvu dežele ne more ostati brez vpliva na volilni rezultat. Tudi korupcijska afera, v katero so bili zapleteni visoki socialistični funkcionarji, še od (pozabljena. Olah še vedno vznemirja duhove, kakor pred nedavnim na ostri tiskovni konferenci na Dunaju. Vse te stvari bo politični nasprotnik spretno izrabil za množično protipropagando. Afera Olah ima svoje korenine, kakor se spomnimo, tudi — morda celo pretežno — v nevarni socialistični igri z malo koalicijo. Ta naj bi spravila svobodnjaško stranko CFPOe), ki jo v bistvu volijo bivši nacisti, do vlade in do ministrskih stolčkov. Pripomogla pa bi tudi socialistom, tako so računali ideologi stranke, do večjega vpliva pri fcnmlu državne ladje. Ker avstrijsko prebivalstvo v svoji pretežni večini tako igro z ognjem odklanja, je doživela ta ideja potarnajo. Sence takih dogajanj pa padajo tudi v doslej več ali manj strnjene vrste koroške riPOe. Prišlo je do raznih izključitev, celo do izstopov iz te stranke, ki hoče prepre-čitfi cepitev in držati nemškonacionalno in ostro antimarksistično tradicijo stranke. 'Mlajša generacija sili v ospredje in hoče s Zahod in Vzhod na Dunaju Veliki štirje pridejo maja v Avstrijsko glavno mesto bo 15. maja letos — deseta obletnica podpisa državne pogodbe — prizorišče svetovnega dogodka. Tega dne se bodo sestali na Dunaju zunanji ministri štirih velesil. Zunanji ministri so prejeli povabilo in so pripravljeni udeležiti se slavnosti ob priliki desete obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe. Dr. Kreiskjr je povabil visoke goste v imenu zvezne vlade. Avstrijska vlada je dobila tudi že uradni pristanek vseh štirih zunanjih ministrov. Svečanosti se bodo udeležili: francoski zunanji minister Couve de Murville, Dean Rusk iz Združenih držav Amerike, Andrej Gromyiko iz Sovjetske zveze in angleški zunanji minister Michael Stewart. Nihče od tedanjih zunanjih ministrov, ki so z našim bivšim ministrom ing. dr. Figlom podpisali državno pogodbo, ne bo prišel na Dunaj. Tedanji podpisniki so bili: Vjačeslav Molotov za Sovjetsko zvezo, ki je padel v nemilost za časa destalinizacije in so ga odžagali; John Foster Dulles za ZDA, ki je medtem umrl; Harold Mac Mil-lan za Veliko Britanijo, ki je postal kasneje ministrski predsednik in je po zmagi laburistične stranke prav tako izgubil svoj stolček, Amtoine Pimay za Francijo, ki je upokojen. avstrijsko glavno mesto parlamenta in predsednik države bosta imela slavnostna govora. Ob 11. uri bo velika parada avstrijske vojske na RingstraBe. Ob 15.30 bo zvezni predsednik otvoril spominsko razstavo. Ob 18. uri je predvidena slavnost na Trgu herojev. Ob 20. uri slavnostni koncert Dunajskih filharmonikov v Državni operi. To je spored slavnosti ob dvajseti obletnici osvoboditve Avstrije in rojstva 2. republike. Dne 14. in 15. maja pa se bodo slavnosti razvijale takole: V petek, 14. maja, bo položila zvezna vlada vence na grobeh umrlega dr. Theo-dorja Komerja in ing. Juliusa Raaba. Ob 18. uri bo zborovanje avstrijske mladine, M ga bosta priredili obe vladni stranki. V soboto, 15. maja, bo ob 8. uri svečana služba božja v cerkvah vseli verskih skupin. Ob 11. uri bo glavna slavnost zvezne vlade na gradu Balvedere v navzočnosti zunanjih ministrov štirih velesil. Tu je bila pred desetimi leti podpisana državna pogodba. Ob 11.30 do 11.45 bodo zvonili zvonovi vseh avstrijskih cerkva. Ob 13.15 bo dal državni predsednik za inozemske goste slavnostno kosilo. Ob 19. uri bo slavnostna predstava opere Fidelio Ludviga van Beethovna v Dunajski državni operi." 'Parlament bo ob deseti obletnici podpisa državne pogodbe proglasil tudi amnestijo, in sicer za vse one, ki so bili pred začetkom proglasa pomilostitve obsojeni do treh mesecev zapora, odnosno obsojeni na denarne kazni. Pomilostitev velja tudi za one, ki so bili pogojno obsojeni." Navzočnost zunanjih ministrov štirih velesil na Dunaju, bo brez dvoma dala lepo priložnost za važne mednarodne pogovore. V političnih krogih pripisujejo temu obisku „vrha štirih" velik pomen. Predvsem pripisujejo opazovalci važnost sestanka med Gromyfcom in Ruskom, ki bo prvi po padcu Hruščeva (in po izvolitvi Johnsona za predsednika Združenih držav Amerike. Šele pred nekaj dnevi so namreč Sovjeti posredno sprejeli Johnsonovo povabilo, naj obiščejo Združene države Amerike. draška ..Tagespost" o Slovencih V zadnji številki smo priobčili v našem listu uvodnik iz glasila »Information", ki ga izdajajo člani Kluba slovenskih študentov na Dunaju. V uvodniku je bila nakazana naloga Avstrije v zvezi z njenimi manjšinami ter ureditev odnosa do koroških Slovencev. Temu vprašanju je posvetila graška „Sudost-Tagespost“ 29. januarja na uvodnem mestu obširen članek koroškega sodelavca (LSR), v katerem so tozadevna prizadevanja naše akademske mladine zelo pozitivno in dobrohotno ocenjena. EWG se pogaja z Jugoslavijo Kako bo Avstrija slavila deseto obletnico podpisa državne pogodbe? Spored slavnosti je takle: V ponedeljek, 26. aprila, se bodo zbrali: zvezna vlada, parlament, župan in podžupan mesta Dunaja na grobu pokojnega dr. Karla Rennerja. V torek, 27. aprila, bo izredna seja ministrskega sveta, na kateri bosta imela govora zvezni kancler in podkancler, in sicer ob 9. uri. Ob 10. uri bo slavnostna seja parlamenta in zveznega svčta v veliki dvorani parlamenta. Navzoči bodo zvezni predsednik s člani vlade in drugi najvišji dostojanstveniki iz Avstrije. Predsednik tem dovesti do prezračenja starih načel. Kar se tiče negativnega odnosa do koroških Slovencev, pa se v stranki prav nič ni spremenilo. Iz obzira na obrobne nacionalne volilce iz tega tabora pa bo, tako doslej kaže in tako se glasijo tudi navodila, Avstrijska ljudska stranka streljala svoje puščice predvsem v marksistični tabor. Od tam ta stranka namreč pričakuje pridobitev 13. mandata in dodatnega člana v deželni vladi. Optimisti v OeVP mislijo, da bi se dal ta mandat pridobiti tudi s politiko, ki ne bi upoštevala upravičenih teženj koroških Slovencev. V dobro sii strartka lahko šteje, da je prvak na deželnozborski listi namest-n'k deželnega glavarja Truppe, ki ima zaradi svojega naprednega načrta in zaradi marljive izvedbe v gradnji cest dobro ime po koroških občinah. Ne smemo pa pozabiti, da je tudi ta stranka imela v zadnjih tednih škandal. Drugi predsednik koroškega deželnega zbora Mayerhofer je namreč izzval v zvezi s subvencijo za vodovod, ki jo je dobil, močno kampanjo koroške levice. Čeprav je bil medtem uradno rehabilitiran, uteigne ta afera vendarie vplivati na volilno borbo. Iz Bruslja uradno poročajo, da so imeli člani Evropskega gospodarskega tržišča (EWG) v ponedeljek neposredne trgovinske pogovore z Jugoslavijo. Jugoslovanska trgovina se razvija z deželami Evropske gospodarske skupnosti zelo živahno, saj gre tretjina njene trgovine v te dežele. Predvsem je živahen trgovinski promet z Italijo in Zahodno Nemčijo. Jugoslavija ima mesto opazovalca pri COMECON (vzhodni gospodarski blok), te- za naslednja leta. Mnogo je v teku, v spremembi. Situacija se iz dneva v dan spreminja in prinaša novih aspektov. Ob upoštevanju vseh navedenih dejstev tudi koroški Slovenci pri tako važni odločitvi v demokratični državi ne bomo stali ob strani. Naša glasovnica mora priti v prid slovenski narodnostni skupini in vsemu južno-koroškemu prebivalstvu. Za nas volitve ne smejo in ne morejo biti razprodaja vrednot, ampak morajo nas koroške Slovence poklicati v volilno areno v zavesti, da črpamo iz tradicije in tako gradimo bodočnost naše dežele. da odkar je leta 1948 prelomila s svojet-sfcim blokom, je pojačila trgovinske stike z nekomunističnimi deželami. Italijanski diplomati pri Evropski gospodarski skupnosti (EWG) so se izrekli pozitivno za pogajanja z Jugoslavijo, istočasno pa se jim je nudila priložnost zopet izigrati avstrijsko prošnjo za sporazum z EWG. Italijani zastopajo namreč stališče, da bi mogla EWG skleniti z Jugoslavijo podobno trgovinsko pogodbo, kot jo imajo z Izraelom in Perzijo. „Če presojamo zvezo z Avstrijo, ki je nevtralna, potem se lahko dogovorimo prav tako z Jugoslavijo," menijo Italijani. Oni skušajo avstrijski sporazum z EWG kolikor možno držati na nizki ravni. Nasproti temu pa je Avstrija izjavila, da ji je premalo samo trgovinska pogodba. Jugoslavija je prva komunistična država, M se pogaja z EWG. De Gaulle se že dalj časa zavzema za trgovinske stike z Vzhodom. Holandija in Belgija pa se bojita konkurence jugoslovanskega kmetijskega trga. Zahodna Nemčija pa je načelno proti vsem državam, ki vzdržujejo odnose z Vzhodno Nemčijo. ZBOROVANJE zaupnikov Narodnega sveta koroških Slovencev bo v soboto, dne 6. februarja 1965, ob 9. uri dopoldne v prosvetni dvorani Mohorjevega doma v Celovcu. Dnevnired: 1. Koroški Slovenci in deželnozborske volitve (referat, posvetovanje, sklep); govori: dr. Valentin Inzko. Komunisti bodo verjetno držali svojo .pozicijo. Treba je na tem mestu priznati, da je komunistični mandatar v deželnem zboru edini, ki se — čeprav iz jasnih razlogov — poteguje za interese koroških Slovencev. 14. marec 1965: votum koroškega prebivalstva bo ta dan usmeril tire koroških poti 2. Organizatoma vprašanja v zvezi z izvedbo deželnozborskih volitev; govori: dr. Reginald Vospernik. 3. Slučajnosti. Vabila so bila zaupnikom pravočasno razposlana. Narodni svet koroških Slovencev i w $0 b n cb GORBON WALKER ODSTOPIL Britanitikii zunsinji minilisiter Gordan Wal-Iker, Iki ije b'.‘l ma aptošnjih ipanlamentamih volijfcvalh sredi' oktobra lami poražen v vo-fliillinam clkraju Smeithwlch (Bjrmmgham), je pratelklji teden izgubil še na nadoimestoih vblitvah v Leytonu. Konservativni kandidat Ronald Buxom je izšel z 205 glasovi kot zmagovalec iz te vollne borbe, im zadal s tem ilalburistibrai Vladi hud udarec im ugled. S tem je izgubila komaj sto dmi stara laburistična vlada enega svetilih najpomembnejših pcllitifoov. Verja trn o bo mesite zunanjega ministra .prevzeli dbrambni minister Meniš Healley, vendar bo- pcisile zunanjega miinisibra do- tedaj vodili sam premier Wilscm. Tudi pri -ponovnih valitvah v Lumeatcnu, v srednji Angljli, so- utrpel'! laburisti veOHke izgube, vendar |je njih kandiidat komaj obdržal sedež v ispodnliem domu. Tako imajo labu-risiti v parlamentu le še itni mandate večine'. VZHODNI BLOK ZA NENAPADALNI PAKT Minuli teden so objavilH uradno sporočilo o posvetovanju odbora držav varšavskega pakta. V tem sporočilu je rečeno, da bi pomenilo sodelovanje Zahodne Nemčije pri ustanavljanju večstranskih sil NATO (Organizacija severnoatlantskega pakta) zavreči združitev Nemčije. S tem je vzhodni blok spretno izrabil priliko in zagrabil za de GauHove dokaze, ki jih je Erhardu našteval ob priliki njunega sestanka. De Gaulle je namreč tedaj Erhardu povedal odkrito, da bi morebitna udeležba Zahodne Nemčije pri MLF (večstranski jedrski srM) zarezala še večji prepad in še bolj otežkočila zopetno združitev obeh Nemčij. V varšavskem sporočilu je dobe-isedmo rečemo: „Udeiežba Bonna pri ve-č-s-tramsfci sili NATO bi pomenila, da se Zahodna Nemčija za večno odpoveduje zedinjenju obeh Nem6Lj.“ Dalje n-aglašajo v sporočilu odbora varšavskega pakta, da je zagotovitev evropske varnosti, ki je hudo ogrožena, nujna zahteva našega časa. V ta namen bi bilo nujno uresničiti predlog o zamrznjen ju jedrskega orožja in predlog o ustanovitvi brezatemske cone v Srednji Evropi. Dalje podpira odbor predlog poljskega zunanjega ministra Rapackega, iki predlaga, naj bi sMilcaM konferenco evropskih držav, da bi razpravljali o ukrepih za zagotovitev splošne varnosti v Evropi. Dežele varšavskega pakta, so pripravljene podpisati nenapadalno pogodbo z državam: Organizacije severnoatlantskega pakta, kar bi lahko v veliki meri ublažilo napetost v Evropi in sploh na vsem svetu. Holandski zunanji minister Luns se je (posredno lizrekel proti nameram zunanjih 'ministrov Evropske gospodarske skupnosti (EWG) — srečanje teh sta določila francoski predsednik de Ganile in nemški kancler .Enhard —, katerih naloga naj bi bila pospešeno delovanje za politično zvezo članic EWG. Ce bi dali prednost poli-itičnii združitvi dežel Evropske gospoda-r--ške skupnosti pred Atlantsko zvezo in skupnim delom z Združenimi državami Amerike, potem bi bilo na vsak način bolje, da shira evropska zamisel, kakor pa, da hi šli po poti, ki bi nas peljala v napačno smer. Zahodnonamška vlada pa je srdito na-istopilla proti sporočilu odbora varšavskega pakta, v katerem je -rečeno, da bi sodelovanje Zahodne Nemčije pri večstranski jedrski -sli NATO pomenilo, zavreči združi-ijtev obeh Nemčij. Istočasno pa je bonnsika vlada potrdila de GauHove in Erhardove sklepe in pobude. V zahodnonemškem parlamentu pa je prišlo do viharnih scen proti načrtu zaho-dnoberiiinskega župana Willyja Brandta, ki je predlagal, -da naj bi dali vzhodnoevropskim državam neke vrste Marshallovo pomoč. Zahod bi na ta način gospodarsko nič ne izgubil, nasprotno, še pridobil bi, posebno v političnem oziru. Brandt je ta predlog predložil ameriškemu zunanjemu m-i-ndisitm Deanu Rusku. V zahodnonemškem parlamentu pa so dokazovali CDU in CSU poslanci, da za-bodnonemška zunanja polčitika ni zadeva za-padnoberli-nskega župana, kajti tako bi lahko nastal videz, da obstajajo v Nemčiji pri države: Zvezna republika Nemčija, Vzhodna demokratična republika in Zahodni Berlin. To teorijo zastopa namreč Vzhodna Nemčija. ULBRICHT OBIŠČE KAIRO Vzhodnonemški vodja komunistične pa-r-itilj-e \Vaiter Ulbricht bo uradno obiskal Egipt. Povabili ga je namreč egiptovski predsednik Naser. Obisk pa naj bi bil prihodnja mesee, in sicer v februarju. Ta vest je delovala v Bonnu kot bomba lin sprožila viharne konference na najvišjd ravni. V Zahodni Nemčiji so .prepričani, da bi lahko Egipt ob tej priložnosti pravno priznal Vzhodno Nemčijo. S to preitnjo po priznanju Vzhodne Nemčije skuša Egipt prisiliti bcmnsko vlado, da bi v prvi vrsti preprečila zboljšanje diplomatskih odnosov med Zvezno .republiko in Izraelom. CHURCHILLOVA ZADNJA POT Preteklo soboto je britansko ljudstvo spremilo k zadnjemu počitku enega naj-večjih državnikov sedanjega časa sira Win-sibana Churchilla. Pogrebni sprevod, ki se je pomikal po londonskih ulicah, je gledalo na stotisoče meščanov. Pogrebni sprevod sam se je začel s tem, ko je osem grenadirjev dvignilo krsto po- kojnika s katafalka v We®tm.instrski dvorani in jo preneslo na lafeto, ki so jo vlekli mornariški topničarji. Ko se je začel pogrebni sprevod pomikati proti katedrali sv. Pavla, se je začula prva topovska salva izmed 90 v spomin na 90 let Churchillovega življenja. Najveličastnejši prizor je bil v katedrali sv. Pavla, kjer so se poleg britanske kra-ilj-ice zbrali uradni zastopniki skoraj vseh dežel sveta. Gotovo najvidnejši od vseh žalnih gostov je bil francoski predsednik de Gauffie, ki je stal v sprednji vrsti, ne daleč od krste. Oblečen je bil v generalsko uniformo iz druge svetovne vojne. Naslednji znameniti vcjinii tovariš iz druge svetovne vojne ije bili bivši aimeničiki predsednik Ei-senbower, ki Ije tudi korakal pred krsto. V katedrali sv. Pavla je bral sv. mašo zaidiušnico oante.rburyški nadškof Michael Ramsey. Po službi božji so odpeljali krsto z zemeljskimi ostanki pokojnika z ladjico po Temzi na železniško postajo Watenloo, kjer je čakal pogrebni vlak. Krsto z zemeljskimi ost-anM velikega državnika sc nato prepeljali na vaško pokopališče za cerkvijo sv. Martina v Bladonu, kjer sta pokopana nijeigcv oče in mati. O Churchillu je bilo zadnje dni toliko napisanega in povedanega, da človek skoro ne najde novih besed. Britansko ljudstvo, ki je te dni z žalostjo in spominom spremljalo pokojnega v bolezni in smrti, je nedvomno pokazalo, da ga ima za enega naj-večjih mož v svoji zgodovini. in pri nas v Avstriji ZBLIŽEVANJE MED AVSTRIJO IN MADŽARSKO Že -svoječasno -smo poročali, da med avstrijsko 4n madžarsko Vlado potekajo uradni razgovoru glede raizUiiičmih problemov, ki zadevajo obe državi — v prvi vrsti n. pr. dvcilaistaištva, obmejnega prometa, kulturne izmenjave, pravne pomoči itd. Nadalje je potrebno izdelati izvršilne določbe k pogodbi o medsebojnem lastništvu, podpisani lani poleti. Po poročilih iz pristojnih krogov potekajo vsa ta pogajanja v ugodnem ozračju, zato so mnenja, da 'bo mogoče že v bližnji bodočnosti prišlo do uvedbe , .malega obmejnega prometa", kot že n .pr. obstaja med Avstrijo in Jugoslavijo. V znamenju medsebojnega zbliževanja je bil tudi svoj-ečasoi obisk madžarskega mi-niisitrškega .podpredsednika Jeno Fock-a v Avstriji. Prejšnji teden pa je podkancler dr. Pibtermamn vrnil ta obisk: z večjim številom strokovnjakov iz avstrijske podržavljene .industrije je odpotoval za nekaj dni na Madžarsko. Na dnevnem redu so bili tudi razgovori o možnosti povečanega medsebojnega tehničnega sodelovanja zlasti v železarski limdusibriji. V tej zvezi je bilo podržavljeno podjetje VoST v Linzu pozvano-, naj izdela tozadevne predloge o uporabi znamenitega avstrijskega tako imenovanega LD-poistopka za izdelovanj e jekla, za katerega se zanima tudi madžarska železarska industrija. Kot ■torej izgleda, se bo tudi med Avstrijo in Madžarsko ..železna zavesa" nekoliko dvignila, kar bi gotovo i avstrijska i madžarska javnost odkrito pozdravili. POVEČANJE AVSTRIJSKEGA IZVOZA v EFTA-DRŽAVE Medtem ko je v prejšnjih letih Avstrija bolj malo izvozila v države EFTA-skupno-sti, pa se je lani ta količina precej dvignila lin je dosegla skoraj polovico vsega avstrijskega izvoza (točno 47,7 odstotkov). Sicer se je dvignili izvoz tudi v nekatere druge države, toda največji njegov odstotek je zabeležen v EFTA-države. Tudi uvoz ;z teh držav je lani poraste!, vendar ne ' v talki meri kot izvoz. BIVŠI MINISTER OLAH ZOPET ..STRAŠI"! Mogoče bi bilo celo bolj prav, da bi zapisala, da „ š e vedno straši" namesto „zopet“! Kajti odkar je moral Olah na pritisk svojih isocialističnoh somišljenikov, .sedečih v vodstvu stranke, pred nekaj meseci zapustiti ministrski .stolček in je postal notranja minister Czettel, poskrbi skoraj vsak teden za kakšno senzacijo ali novo odkritje, ki je posebno mučno za socialiste in jim povzroča sive lase; seveda pa tudi nekateri drugi pri tem niso ..pnikraj-šani". Prav v zadnjih dveh tednih je zanimanje avstrijske javnosti osredotočeno na posebno mučno afero v zvezi z izginotjem številnih uradnih aktov iz raznih predalov notra- njega .mfniEtrsitva in zaradi fotokopiranja nekaterih aktov, katero naj bi izvršil neki tam zaposleni uradnik Payer. Bivši minister Olah se je zaradi tega čutil nekako ..pcklcamega", da pove svoje mnenje o tem in se hkrati opraviči za dobo, ko je on vodil to odgovorno ministrstvo. Zato je konec prejšnjega tedna povabil na Dunaju časnikarje na tiskovno konferenco, na kateri je med drugim precej ostro kritiziral uradni postopek in delovanje svojega naslednika, miniiisitra Czebtla, na drugi strani pa je vzel v zaščito uradovanje svojih sodelavcev, češ da je popolnoma v skladu z zakonitimi predpisi. Glede izginotja uradnih spisov iz notranjega .ministrstva je Olah pojasnil, da jih je po njegovih informacijah začelo zmanjkovati že takoj 1. 1945, ko -je bil državni tajnik tega ministrstva komunist Honner, in nato Skoraj vsak dan nekaj. Kajbi dostop do njih je bil razmeroma lahek — posebno še do onih iz č-asa Hitlerjevega režima. To je trajalo vse do lani, ko so prišle v javnost tudi neke obdolžitv-e proti sedanjemu zveznemu kanclerju dr. Klausu; šele v tej zvezi je on (Olah) odredil temeljito zaporo vseh .spisov iz nacističnih časov in poznejših. Nadalje je Olah skušal na laž postaviti trditev ministra Czettla, češ da ni bil predhodno nič informiran o fotokopiranju spisov uradnika Payerja, trdeč, da je Payer o tem prej dvakrat vprašal Czettla; sicer pa to niso bili uradni tajni spisi, temveč zasebni. Poleg tega je -Olah odločno zanikal, da bi Payer izmaknil kakšne uradne spise iz notranjega minitstrstva, O vseh teh nezdravih razmerah je preteklo soboto govoril tudi zvezni kancler dr. Klaus in je odločno zahteval, da notranje miiniEltnsitvo je in mora ostati naijvišja varnostna oblast v republiki, ki je odgovorna za vzdrževanje miru, reda in varno-siti v državi. Nato je nadaljeval: „Zato nikakor ne sme postati orodje ene politične stranke za zasledovanje lastnih političnih ciljev in tem manj še sme postati igračka v rokah raznih skupin te stranke, ki se med seboj prepirajo. Kako naj se ljudje v Avstriji počutijo vame, ko v notranjem ministrstvu niti akti niso na varnem!" Ob koncu je izrazil upanje, da se bo posrečilo Olahovemu nasledniku Czettflu in n. ego ve-mu drž. tajniku Soronicsu spraviti vse zopet v pravi tir. VISOKOŠOLSKE VOLITVE, ki so bile pretekli teden na vseh avstrijskih univerzah in pri katerih volijo visokošolc: svoje stanovske zastopnike v osrednji odbor, je javnost zasledovala z nemajhnim zanimanjem — posebno že zato, ker so tudi deloma politično pobarvane. Njihov izid pa ni pravzaprav nikogar presenetil, ker je približno isti kot pri zadnjih visokošolskih volitvah 1. 1963. Na prvem mestu je Unija avstrijskih akademikov (Ljudski stranki blizu stoječa skupina), ki je dobila 14.624 glasov ali 57.58 odstotkov SLOVENCI doma ut po 9netn Gostovanja Koroškega okteta V nedeljo, 31. januarja, je gostoval v Gorici v Prosvetni dvorani ,, Koroški akademski oktet” iz Ljubljane. Oktet je nastopil z bogatim sporedom, ki je pripravljen za turnejo ansambla po mestih zahodne Evrope. Koncert je odlično uspeL V nedeljo, 7. februarja, za Prešernov dan pa bo nastopil ta priznani pevski ansambel v Ormožu, v Prekmurju s samostojnim koncertom. To bo prvo gostovanje tega okteta v Ormožu. Akademski koroški oktet bo pel na koncertu slovenske narodu« in umetne pesmi. Oktet je znan doma in tudi zu naj meja. Doslej je gostoval že v Avstriji, Italiji. Zahodni Nemčiji, Nizozemski, Belgiji, Grčiji in v Zvezni arabski republiki. Za seboj ima ansambel precej radijskih in televizijskih koncertov ter nekaj plošč. Koroški akademski oktet je sodeloval tudi na mednarodnih pevskih tekmovanjih in dvakrat odnesel prvo mesto. Dve likovni razstavi V Kopru so odprli razstavo slikarskih del Pavla Z am a r j a. Prireditev je organiziral okrajni svet zveze kulturno prosvetnih organizacij v Kopru Umetnik Pavel Zamar razstavlja dvajset del s kra škega sveta, ki jih je ustvaril v preteklih dveh letih. Razstava bo dprta do 10. februarja. V Ljubljani pa so odprli posmrtno retrospektiv.! no (nazaj zročo) razstavo akademskega kiparja Jakoba Savinska. Plastike so razstavljene v Mestni galeriji. Vseh prostorov je devet in v njih je razstavljeno 98 kipov (plastik), 25 velikih fdto-povečav, spomenikov v vetrinah, devet knjižnih ilusracij, katalogov in gledaliških skic. Pisatelj Pahor v Gorici Pretekli teden je tržaški pisatelj Boris Pahor predaval v Gorici, in sicer v klubu „Simona Gre., gorčica”. Govoril je o svojem zadnjem romanu ,,Parnik trobi nji”. Vsebina romana se odigrava v eni najbolj napetih dob slovenskega življenja na Tržaškem in Goriškem. To so bili časi med obema vojnama, ko so fašistični nasilneži zatirali sleherno slovensko in javno delovanje in nehanje. Slovensko ljudstvo na Tržaškem in Goriškem pa sc je složno uprlo v tihem in tajnem’ odporu proti raznarodovanju. Takrat so v Gorici izšli .,Prvi ko raki”, „Kolački” in druge tajne brošure, iz katerih se je učil mladi rod materine besede in se j« utrdil za poznejše boje. Če bi ne bilo tedanjih tihih kulturnih delavcev, sestankov, brošur, pesma ric, bi ne bilo več možno pozneje reševati sloveti, skega problema na tleh Tržaške in Goriške. Spominski muzej Luisa Adamiča Društvo slovenskih književnikov je sklenilo ure diti spominski muzej Luisa Adamiča, ameriškega pisatelja slovenskega pokolenja. Muzej bo odprt letos poleti v pisateljevi rojstni hiši, gradiču Pra proče pri Grosupljem na Dolenjskem. f Ana Koprivec Po daljši bolezni je umrla v 78. letu starosti Ana Koprivec. Pokopali so jo na pokopališču v Olivosu v Argentini. Tam žalujejo zanjo: hčerki Lojzka, por. Sušnik in Angela, por. Klemen ter sestra Marija Vidmar. V domovini pa hčerke Ivana, por. Kršmanc, Ana, por. Košir in Marija por. Oblai. z družinami. (1. 1963 -le 55.42 odst.); Zveza Liberalnih študentov (FPOe-u blizu stoječa) 7281 glasov afji 28.67 odst. (1. 1963: 26.91 odst.); Zveza socialističnih študentov 30S9 glasov ailii 12.08 odst. (1. 1963: 11.53 odst.); Zvez« demdkra-fenih študentov (komunist:om blizu stoječa) 420 glasov ali 1,65 odst. (J. 1963: 1.02 odst.). — Tokrat je bila ena i-i sta mainj, namreč ,,Nova Evropa", ki je j.. 1963 dobila 5.12 odstotkov glasov; zato s© sedaj druge liste verjetno tudi dobile ne-koiYlko več glasov. Neipniijetao presenečenje pa je povzročila zopet nižja volilna udeležba: medtem -ko j©' 1. 1963 znašaCa še 70 odstotkov, je pri teh volitvah oddalo veljavne glasovnice le 62 odst. akademikov. Politični opazovalci s-i to izredno veliko volilno abstinenco razlagajo z niaraiščaijočiim nezanimanjem mlajše avstniijsfce generacije za domača politična dogajanja, ki so po njenem mnenju malo koristna in vse prej ko zarimiva; posebno pa je nezadovoljna in (postala pasivna zaradi stalnih brezplodnih prepirov med dbema vladnima ko-aM-cijsikima strankama. Prav tabo se ne strinja z večnim »gospostvom" zloglasnega proporca! »Videant comsules!’ — Naj skrbijo odgovorni možje, da pride res do temeljitega izboljšanja in reda ter večje morale- v javnem in zlasti političnem življenju, in naj si nikar ne zavezujejo oči pred tem »ukorom", katerega ji je dala štu-dirajioča mladina, ki bo v nekaj letih prevzemala vajet! iz njihovih rolk, pa jim bik to prav ali ne! Ob Prešernovem dnevu Prešeren in Slomšek 'Ljulbezniv 'in res dobrosrčen človek, s pravim razumevanjem za duhovito šalo, rje 'bil Anten Martin Slomšek (1800—1862). S Prešernom se je seznanil že 1. 1819 v Ljubljani, kjer sta bila nekaj časa sošolca. Ob ponovnem srečanju 1. 1937 mu je hudomušni Prešeren ob slovesu dal listič s takole ,,,puščico“: „Ker stara para zlomek devištva preveč vzel, je njega mlajši Zlomšek prodajat’ ga začel! Slomšek je pred leti namreč izdal nabožno knjižim ,,Deviš'tvo“, na to meri Prešernova „pu&6iea“. V dobro lahko štejemo Slomšku, da Prešernu ni prav ni::č zameril, nasprotno, ostal je našemu pesniku dober prijatelj im zvest zagovornik vse svoje dni, budi kot škof. Osmrtnica Dne 9. februarja 1849, naslednji dan po pesnikovi smrti, so po Ljubljani deOLli osmrtnice, M so bile natisnjene v slovenščini. Osmrtnica, ki jo je tako naglo in lično natisnil Jožef Blastmilk, se glasi: „ Slovenskemu društvu v Ljubljani je dal gospod vodja narodske straže v Kranjli žalostni prigoidek na znanje, da je naš slavni pesnik France Prešeren, dohtar pravice in c. k. pravdosiredinik v Kranjli, 8. dan tega mesca ob osmih dopoldne, po dolgi bolezni in previden s smrtnimi zakramenti umrl. — Pogreb bo v soboto, 10. dan tega mesica, ob desetih dopoldne. — Slavnemu možu poslednjo čast skazati, povabi slovensko društvo prijatlje in znance rajnega, vse ude slovenskega društva, im sploh vse domorodce, naj pridejo v soboto v Kranj k pogrebu. — V Ljubljani, 8. dan svečana 1849.“ Prešernov pogreb Ana Prešeren, hčerka Marka, ki je v Prešernovem času služboval kot mostmnar v Kranju, je svojemu nečaku dr. Jakobu Prešernu, sodniku apelacijskega sodišča v Ljubljani, pripovedovala, da je imel pesnik na mrtvaškem odru okrog glave lovorov venec. Drugo ©poročilo navaja, da so mrtvega Prešerna pred pogrebom najprej nesli v župno cerkev, kjer je dekan služil veliko mašo s sedmimi leviti. V sprevodu so ga nosili pesniki njegovi kolegi, kranjski narodni stražniki. Ob krsti so hodili v vrsti študentje ljubljanske akademiške legije, katerih sta po dva in dva tudi ves čas, dokler je Prešeren ležal na mrtvaškem odru, kot častna stražnika stala mu ob straneh. Ko so pesnika po mrtvaških molitvah pri-nesli iz cerkve, je bilo na trgu vse črno ljudi. Vsa narodna straža kranjska je spremila svojega tovariša v polni paradi dm z muziko do hladnega groba. Nakelski župnik Blaznik je zapisal v svoj dnevnik, da je bil 10. februar sončen, a izredno mrzel dan. Po pogrebu Takoj po Prešernovem pogrebu, ob 12. ari, so se pogrebci zbrali v gostilni pri ,Stari pošti". Ognjeviti domačin Bučar je na tej pogrebžčimi recitiral sonet o Vrbi m se ob zadnjih stihih razjokal. Prisotni so nato vsi vstali, trčili s kozarci in izpili do dna, v Prešernov spomin! Dobro leto za Prešernom je umrl komaj 55-1 etni dekan Dagarin, ki ga je sprevidel. Umrl je za prsno vodenico. Sploh je značilno za tiste čase, kako razmeroma mladi so takrat ljudje umirali. Prav posebno se je ob pesnikovi smrti izkazal „ta bogati Prešeren", Franc Prešeren (1808 — 1864) z Bleda. Kot pesnikov prijatelj se ni le udeležil pogreba, pač pa .je poravnal tudi vse pogrebne stroške. Ta kavalirski mož, ki je prispevali tudi za Prešernov nagrobnik enega najvišjih zneskov (30 goldinarjev) zares zasluži našo prijazno pozoamost. Kot podjeten možak je zgradil hotel Toplice na Bledu, a je veljal za splošno radodarnega človeka. Prešerni, v Vrbi so ga imeli za „ta bogatega strica", čeprav jim ni bil v sorodu. Ta „stric“ je bil izobražen, duhovit, mnogo je potoval po Evropi, bil je eden redkih Slovencev tistega časa, ki je obvladal poljščino. Poročilo o Prešernovi smrti in pogrebu je prinesel 13. 2. 1849 tudi ljubljanski nemško pisani ..Ilirski list". Med drugim pravi: .Mnogo se jih je zvrstilo, da bi spremili h grobu telesne ostanke moža, katerega ime 2. občudovanjem imenuje ves .slovanski svet, ki je diika in ponos naše domače poezije. — V mrzli zemlji počiva pevec, ki so mu iz pris izvirale tako sladke pesmi in ki mu je življenje podajalo le pelina. Počivaj v miru, neumrljivi mojster! — Svojo domovino ljubimo, če častimo nje odlične može." Melodije za njegove pesmi Prešernove pesmi niso privlačevale kom-pomiiatov le s svojo romantično čustvenostjo, pač pa predvsem zaradi globokih idejnih in svetovnonazorskih vsebin. Seveda je Prešernova besedna umetnost zahtevala enakovredno glasbeno posodo. Radi, še danes, po dolgem stoletju in več, priznamo preprosto lepoto Pleišmanovih in Maškovih melodij na Prešernove tekste. Saj je večina njih že kar ponarodela; tako n. pr. „Luna sije", prav ubrano in iz srca zapeta, še vedno gane slehernega slovenskega človeka. Prešernove pesmi so uglasbili: Jurij Fleišman, Josip Tomaževec, Josipi-na Toiman-Turnograroka, Gašper in Kamilo Maišek. — Prvi med temi je bil Jurij Fleišman (1818 do 1874), ki je že v letu 1864 uglasbili nekaj Prešernovih pesmi. Vsekakor največ pa jih je uglasbil Kamilo Maček (1831—1859): Strunam, Dekletam, Pod okmaim, Prošnja, Kam, Ukazi, K slovesu, Sila spomina. Zgubljena vera, Mornar, V spomimij Andreja Smoleta, Od železne ceste, Zapuščena, Nezakonska mati i. dr. Kakšno navdušenje in delovno vnemo so kazali skladatelji pretekle in polpretekle dobe, kaže vrsta skladb na isto Prešernovo besedilo: „Pod oknam" je bila n. pr. uglasbena čez 20-krat (Jurij Fleišman, Kamilo Mašek, Anton Foerster, Matej Hubad, Anton Hajdrih, Anton Medved, Danilo Faj-gelj, Josip Čerin, Gojdmir Krek, Benjamin ... nicht nur ein __=T^ TASCHENTUCH! Ipavic itd.)! ..Mornarja" so uglasbili Jurij Fleišman leta 1848, N. Rechfeld leta 1849, Kamilo Mašek 1859, Avgust Leban leta 1870, Miroslav Vilhar leta 1882 kar trikrat, Marko Bajuk leta 1904, Davorin Jenko leta 1909 (dvakrat) in dr. „V spominj Valentina Vodnika" so uglasbili Jurij Feišman, Kamilo Mašek in Anton Hajdrih. Slava mu! Pokojni slovenski znanstvenik France Kidrič je znova in znova naročal: „pesmi-kovo delo je za nas tako pomembno, da nam daje za vse čase in za ves svet veljavno kulturno legitimacijo. Zato nam bodi dragoceno vse, kar je v zvezi s Prešernovim življenjem in delom." Sprehod po Prešernovem muzeju Štiri stavbe s spominskimi ploščami imamo, ki nas spominjajo Prešerna. Tri so v Sloveniji, ena na Dunaju, Schlesimgerplatz št. 4. V Sloveniji je prva dobila spominsko ploščo Prešernova rojstna hiša v Vrbi 1872, hiša smrti v Kranju 1900, hiša v Rožni ulici v Ljubljani, kjer je pesnik zložil Sonetni venec, pa leta 1949. V palači na Dunaju je biti Prešeren zaposlen kot inštruktor in bil prvi literarni mentor nemškemu pesniku Anastaziju Griinu. Ena od teh stavb, hiša pesnikove smrti v Kranju, je za lansko 115-letnieo Prešernove smrti postala spominski muzej. Odbor, ki ■se je sestal v Gorenjskem muzeju, je sklenil, naj bo muzej omejen •izključno na eksponate (razstavljene predmete), ki so bili v neposredni zvezi s Prešernovim življenjem in delom. Stavbi Prešernovega spominskega muzeja daje posebno zgodovinsko veljavo in spominsko vrednost okoliščina, da gre za zadnje pesnikovo bivališče. Prostore v prvem nadstropju je Prešeren uporabljal od začetka oktobra 1846 do smrti za stanovanje in pisarno. Ker zaradi pomanjkanja avtentičnih eksponatov ni mogoče rek inštruirati Prešernovega stanovanja v celoti, temveč le dve sobi, so v razpoložljivih t:eh sobah razstavil izbor takih najznač.lnejših eksponatov, ki naj ponazorijo tu zaključeno pesnikovo življenjsko pot, predvsem pa njegovo ustvarjanje in pomen. Vestno raziskovanje gradbenih faz, prezidav in predelav hiše od konca 15. stoletja do danes je pokzalo, da so prestopi, ki jih je nekoč uporabljal Prešeren, dobili v glavnem svojo podobo po požara 1811. Prešernovo pisarno in spalnico so opremili z ustreznim pohištvom. To sta deloma zbrala še pri pesnikovih živečih sorodnikih prešerneslovec Tomo Zupan im F. S. Finžgar, deloma pa Gorenjski muzej koit nove najdbe v Mariboru, Radovljici in Ljubljani. Prešerna kot človeka In pesnika je na muzejski način mogoče prikazati le z arhivskim gradivom, z rokopisi njegovih pesmi, 'korespondenco, lastnimi in posthumnimi izdajami, prevodi njegovih del, s tem, 'kar so drugi o njem napisaH kot priče, kritiki, Literarni zgodovinarji in leposlovci ter is slikovnim gradivom. Muzej je urejen dinamično, teko da se bodo eksponati občasno menjavali. Tako bo vabljiv tudi za tiste, ki so si ga že kdaj ogledali — stik med pesnikom in občinstvom pa bo vedno živ. Varnostni im konservatorski oziri zahteva! jo, da bodo stalni eksponati predstavljeni v faksimilih in kopijah. Izjema naj bi bila vsakoletna februarska 'razstava. Za otvoritev lani so bili od dvesto eksponatov skoraj sami originali, ki so jih dale na voljo nekatere naše kulturne ustanove, uradi in zasebniki. V nekdanji Prešernovi pisarni je sedaj obešena pergamentna listina: njegova doktorska diploma. V kamni poleg nje, nekdaj delovnem prostoru obeh pisarjev, so v eni vitrini razstavljeni dokumenti o rojstvu in študiju, vštevšu dunajska leta. Tri vitrine vsebujejo gradivo o njegovem življenju v Kranju: prošnjo za advokaturo, dekret o imenovanju s policijskim priporočilom, zapisnik o zaprisegi, nekaj pravdnih spisov; nato dokumente o bolezni, oporoki in smrti, o zapuščini s seznamom knjižnice, Blas-nikov račun o prodanih Poezijah, blagajniški dnevnik o zbiranju prispevkov za nagrobnik in slednjič pobotnico Ane Jelov-škove o prejemanju dediščine za svoja in. Francetova otroka. V sobi pred Prešernovo spalnico so razstavljeni sami tiski, od katerih zavzema največ prostora izbor iz prešernosiovja. Tu srečamo imena, kakor čelakovsky, Levič-nik, Stritar, Levec, Zupan, Celestm, Av. Žigon, Pintar, Prijatelj, Kidrič, Calvi do mlajših im najmlajših. Dve vitrini vsebujeta posmrtne izdaje Prešernovih del od iKDaslja do partizanskih tiskov in pravkar izšle miniaturke. Le po ena vitrina je ostala za pesnikove lastne objave med leti 1827 in 1848 ter za zelo ozek izbor prevodov v šest jezikov, in to le tistih, ki so izšli v knjižni obliki. Zadnja soba ima štiri vitrine in vsebuje naj dragocenejše eksponate: avtografe in pisma. Tu sta tudi oba cenzurna rokopisa Poezij, pisma staršem, čopu, čelakovske-mu, Blazniku, Bleiweisu in dragim. Na razstavi so tudi originali del likovnih umetnikov Al. Gangla, M. Langusa, Goldem-steina, Hayneja, O. Wagnerja im drugih. Ob otvoritvi je izšel okusen in izčrpen Vodič po muzeju. Otvoritev Prešernovega spominskega muzeja, ki je vzbudila veliko zanimanja, je pokazala, kako je bil ta muzej potreben, število obiskovalcev je namreč razveseljivo veliko in vedno raste. Nekateri lastniki pre-šermian so se n. pr. že oglasili in jih podarili muzeju. Vsekakor je Prešernov spominski muzej pred velikimi nalogami. Potrebno bi bilo, da bi spremljal in pospeševal prešernoslovje, da bi nam posredoval na primer enkrat popolno Prešernovo biografsko dokumentacijo, drugič celoto ali nadrobnosti pesnikovega dela, pregled Čopovega, Korytkovega, Smoletovega ali Vrazovega dela, dela čbellčarjev, prizadevanja naših prešernoslovcev itn. Treba bi bilo misliti tudi na prezentancijo Prešernovih upodobitev, ilustracij in tudi uglasbitev njegovih pesmi. Ta zahteva ni pretirana. Spomnimo .se samo, koliko si drugod prizadevajo, na primer za Puškina, Lermontova, Tolstoja, Shakespeara, Byrona, Goetheja, Balzaca in še za toliko dragih, morda manjših od našega Prešerna. Zato si želimo, da bi bil ta danes morda še skromni muzej začetek nečesa večjega in velikega. Ignac Horvat - gradiščanski narodni buditelj Prvega februarja je praznoval svojo 70-leitnico Ignac Horvat, največji živeči narodni buditelj in pisatelj gradiščanskih Hrvatov. Literarni strokovnjak prof. dr. Nikola Benčič pravi o slavljencu: „Ignac Horvat je prvi veliki ustvarjalec umetniške proze na Gradiščanskem. Pisatelj Ignac Horvat je za hrvatsko literaturo na Gradiščanskem to, kar je za Hrvate v domovini Avgust Šenoa, ki je bil utemelji- MIADI ROD** z bogato vsebino Werner Berg — prijatelj naše mladine Pred kratkim je izšla nova številka „Mla-dega roda", ki je pretežno posvečena delom slikarja VVernerja Berga. Urednik glasila za dvojezične šole je posvetil umetniku, ki biva že nad 30 let med nami, uvodno besedo. Sicer je bila v „Mladem rodu" že marsikdaj objavljena kaka Bergova slika, vendar doslej naša mladina ni imela še prilike dobiti na tako pester način vpogled v življenje in delo umetnika dr. Berga, kot v tej številki. Okrajni šolski nadzornik Rudi Vouk se je še posebej trudil pri izbiri slik, tako, da prinaša zadnja številka poleg pokrajinskih tudi slike, ki nudijo vpogled v življenje našega človeka, tako: Napajanje pozimi, Kva-trni sejem, Slepi organist v snegu, Vrnitev domov, Žena na klancu, Zgodnje zimsko jutro v D obrti vesi. Vsekakor bo zadnja številka ..Mladega roda" z bogato opremljenimi reprodukcijami del Wernerja Berga postala enkrat velika redkost ter vsled tega vsakemu priporočamo, da si številko za januar in februar 1965 čimpreij poskrbi. Da bo naša mladina svojo domovino ob Bergovih slikah še bolj vzljubila, smo prepričani. V ostalem prinaša „Mladi rod" tudi tokrat sestavke iz domoznanstva, prirodo-pisja, pesmi ter literarne prispevke v prozi, učno gradivo iz .jezikovne delavnice", abecedo za male ter še mnogo zanimivega za vsakogar, ki mu je postal ..Mladi rod" nepogrešljiv prijatelj. telj nove hrvaške proze in pripovedništva. Tako je tudi Ignac Horvat postavil hrvaško literaturo na Gradiščanskem na čisto nove temelje in je torej na ta način začetnik nove književne dobe. Gradiščanska umetniška proza je še prav mlada. Njen razvoj sega v naše stoletje in se omejuje !e na kmečke razmere, probleme in vprašanja. Velik napredek je doživela literatura samo na cerkvenem področju na eni strani in pa narodna pesem, — v glavnem lirična — na drugi strani. Pisatelj Ignac Horvat se je rodil v Malem Borištofu iz kmečko-delavske družine. V šolo je hodil v Požonu, Šopronu in Djuri, kjer je bil leta 1918 posvečen za duhovnika. Kaplanova! je v mnogih hrvatskih vaseh na severu in jugu, dokler ni postal župnik v Frakanavcih, kjer deluje še dandanes. Tako je spoznal pisatelj in narodni buditelj Ignac Horvat ne samo dušo naroda v svoji najbliižji okolici, nego tudi dušo Hrvatov v drugih hrvatskih krajih na Gradiščanskem In svojemu hrvatskemu narodu je daroval vse svoje književne sposobnosti. Ignac Horvat se je pričel baviitd z literaturo že kot študent. V Djuri je bil izbran še za predsednika madžarskega dijaškega literarnega krožka. Od svoje rane mladosti je deloval in še deluje umetnik Ignac Horvat samo za svoj narod. Temu narodu je daroval tudi vse svoje literarno ustvarjanje in delo." Dijaški glas Slovenske gimnazije v Celovcu CELOVEC Državni predsednik dr. Adolf Scharf je imenoval našega odličnega narodnega delavca prof. dr. Vinka Zwittra za višjega študijskega svetnika. Profesor dr. Vmro Zwitter poučuje na celovški trgovski akademiji in trgovski šoli. V vrstah svojih kolegov in dijaške mladine uživa velik ugled in priljubljenost. K imenovanju iskreno čestitamo! RINKOLE (Smrt Kosovega očeta) Že spet je prišla božja dekla „smrt“ v našo vas in je poklicala Kosovega očeta, Urbana Sadjaka iz naše srede. Komaj dva ■tedna je bil priklenjen na posteljo in že je M rešen bolezni in muk. Pripravljen za večnost je bil duhovno s sv. zakramenti im tudi posvetno je vse uredili, tako da je bil še v zadnjih urah prav dobre volje. Pokopalii smo ga v Šmihelu 10. januarja oh veliki udeležbi ljudstva im treh duhov-■nilkov. Ljubi Bog mu daj večni pokoj. (Preselitev družine) Polovica črezelmikove družine nas je zapustila im se preselila v Lovanke na mamin dem h Komarju, odkoder se je primožila k ČrezeMku. Zdaj je prevzel domačo kmebiijo sim Fridl, ikd mu pomagajo še Zofka, Lenca, Štefej, Jurej pa Rihard. Vsi sosedje želimo vsem obilo sreče im božjega blagoslova. SELE (Zopet smo žalovali) Natančno en teden po smrti Matije Oli-pa je nepričakovano po štirih dnevih bolezni vsled vnetja možganov umrla mlada kmetica Marija Bradač, pd. Zgornja Dovja-fcinja na Srednjem Kotu. Stara je bila šele 29 in pol leta. Bila je tiha in marljiva. Zelo rada je brala, kadar ji je dopuščalo delo. Zapušča moža in dve hčerkici v nežnih letih. Vsi globoko sočustvujemo s preostalimi ob tej izgubi. To je pokazala mnogoštevilna udeležba pri pogrebu v soboto, 30. januarja. Mnoge solze so namakale sveži grob, ko se ji je v slovo oglasila žalostimka ..Gozdič je že ze!en“. Blaga žena naj v miru počiva. Pred menej na mizi leži 48 strani debela mimeograiforina brošura ..Dlljaški g!as“, številka 7, ki so jo izdali dijaki in diiakinje Državne gimnazije za Slovence v Celovcu. Zopet so nam učenci z izdajo te slovstvene knjižice podali zrcalo svojega dela. Zopet so nam šolarji naše cvetoče slovenske gimnazije pokazali, kaj so se naučili v zavodu. Zapet so nam nekateri sotruriniki te brošurice pokazali, da so na pravi poti, da v njih zorijo ideali za našo domačo slovensko govorico, kajti oni vedo, da se je treba že v mladosti uriti, da bo potem, ko bodo dorasli, drevo rodilo zdrav sad. Lahko je slovenski mladini tam, kjer ji zveni na uho mila slovenska govorica doma ■in v šoli, v cerkvi in uradu, v' vlaku in v avtobusu, na cesti ali že kjerkoli. Tam ni gobovih ljudi, ki bi te gledali postrani in grdo, če zineš kaj v domačem jeziku. Tam ni ovir za napredek in razcvet slovenskega jezika. Drugačne pa so razmere in okoliščine pri nas. Zato so vsi tisti — posebno naša mladina — heroji našega časa in okolja, ki gredo svojo pot neustrašeno po stopinjah svojih očetov, dedov in pradedov, kakor pravi Oton Župančič v pesmi: „Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci, in pred nami plamen gre skoz noč, kot Beg pred Izraelci." To so heroji časa in okolja, kajti vse življenje v narodnostnem oziru se razvija v silno težavnih razmerah. In te so še posebno težke za naše tudirajoče otroke in mladino. Zato iskreno in toplo pozdravljamo vsak še -talko skromen literaren poskus naše mladine. Ob prebiranju te prijetne mladinske revije naletimo na ljubke pesmice, zgodbice lin pravljice iz naših domačih krajev. Urednik pa dodaja: „Zavedamo se, da je naše literarno »ustvarjanje" zelo problematično, pač skromna vaja. Tu pa tam se komu izmed nas tudi kaj posreči; tedaj je vesel. A važno in potrebno senam zdi, da se mladi trudimo in pilimo! Za nekaj bo gotovo ta naš trud v življenju kdaj prav prišel. Našim zaspanim sotrudnikom pa za leto 1965 samo tole: Prebudite se, dokler je še časi In prispevajte kaj za naslednjo številko! J. W. Goethe je dejal: „Dan je, zato na delo, mož! Ko bo noč, je delo proč." V vrsticah urednika »Dijaškega glasu je upanje, ki gre v izrek: „ M I NOČEMO UMRETI!" Dijaški glas je spričevalo in ogledalo dejanja in nehanja slovenskih profesorjev na tem zavodu. Šolarji in šolarke v tej mimeo-graflrani reviji, ki jo krase lepe ilustracije in linorezi, pa izpričujejo, da nosijo v sebi bodočnost našega življa na Koroškem. BILČOVS (Poročilo o preteklem letu) Ko se je staro leto nagnilo h koncu in smo na novo leto prišli v cerkev, smo slišali, kaj se je vse zgodilo v naši fari v preteklem letu 1964. Najprej smo slišali razveseljivo dejstvo, da je bilo v naši župniji rojenih 29 otrok in sicer 20 fantov in 9 deklic. Od teh je zagledalo luč sveta 23 v pravem, pred Bogom sklenjenem zakonu, 3 otroci so prišli iz samo civilno poročenih zakonov in 2 sta bila nezakonska. Naj bi vsi otroci rastli v milosti, v veselje staršem in v ponos župnije, kot pridni otroci božji. V sveti zakonski stan je stopilo devet parov in drugod je bilo poročenih šest. Želimo jim obilo sreče in vsega, česar potrebujejo za dušo in za telo, da bodo nove, mlade družine zdrave in vzgledne. V večnost je bilo odpoklicanih 8 oseb in sicer 4 moški in 4 ženske. Umrli sc Pavel Boštjančič, star 86 let; Pavel Krušic (81); Jesensko Rupert (35); Ana Kropfi (78); Marija Schellander (77); Marija Lesjak (61); Marija Schellander, Tišlarca (78); Jožef Mlisehkulnik (46). Gospod nad življenjem im smrtjo naj jim bo milostljiv sodnik in dober plačnik! Svetih obhajil je bilo razdeljenih 6000. Želeli hi, da bi zlasti mladina pogosteje prihajala k obhajilni mizi in tam zajemala moč za krepostno življenje. V vojščake Kristusove je bilo pri sv. birmi potrjenih 24 otrok. Večjih nesreč smo bili, hvala Bogu, obvarovani. Tudi z letino in pridelki smo bili Za vezavo lista „Naš tednik — Kronika" potrebujemo sledeče številke: 23, 46 in 48. Če jih kdo od naročnikov more pogrešata, prosimo, da jih odda ali pošlje upravi lista. v zadnjem letu zadovoljni. Za letos imamo kar lepe načrte. Upamo, da jih bomo z božjo pomočjo in s požrtvovalnostjo vseh faranov tudi zmogli uresničiti. Naša farna cerkev bo letos prenovljena. Oltarji so že pri restavratorju Arnoldu v delavnici. Pozneje pride še električno zvonjenje, nova spovednica in nove klopi. Prvo zbirko pro-■stovaljnOh darov smo že skoraj dokončali. Povsod smo našli razumevanje in priprav-Ijemoist, da smo zelo zadovoljni. Treba bo seveda še veliko vsoto zbrati, da bomo polagoma zmogli kriti velike stroške, ki so združeni z renovacijo cerkve. Zavedamo-se, da pri vsem prizadevanju za lepoto hiše božje ne smemo pozabiti na blagoslov od zgoraj in tega moramo izprositi. Za Boga in ■njegovo čast naj ne bo nobena žrtev prevelika. V zaupanju na božjo pomoč smo začefi im hočemo tudi končati Gospodovo leto 1965. ŠT. JANŽ V ROŽU (Prireditev) PrccveitmO’ društvo f.z Bdčovsa gostuje v nedeljo, 7. februarja, ob pol osmih zvečer z Nušičc-vo igro »NAVADEN ČLOVEK" pri Tušlertju v Št. Janžu v Rožu. ŠT. JAKOB V ROŽU (Pogled nazaj) Obširna je naša občina. Ima 21 vasi in šteje skupaj 4205 prebivalcev. Razteza se od Suhe do Reke-Kota, od Drave do Rožice in Golice. Razdeljena je v tri šolske okrožja: Podgorje, Podrožica in Št. Jakob. Glavna šola v Št. Jakobu ima 6 razredov in zajame otroke cele občine in še nekaj iz obrobnih vasi ledinske občine, ki spadajo v župnijo Rožek. Farno spada v občino župnija Podgorje z 960 prebivalci, in župnija Št. Jakob s 3175 prebivalci, h katerim pridejo še ljudje iz podružne vasi Št. Janž, 25 po številu, ki pripadajo ledinški občimi. Župnija Rožek ima svpj delež na naši občini le s četrtino Reke, 60 ljudi po številu. Ker šolsko in občinsko in podicij-sko pripadajo Št. Jakobu, se bodo prej ali ■slej „aromdiiraie“ (zaokrožile tudi farne meje. Kakor se tudi vas Št. Janž poteguje za priključitev k naši občini. Najbolj obljudene vasi v občini so: Podrožica (631), Št. Jakob (617), Podgorje (548), Svaitme (355), Velika ves (232). Ostale vasi so pod 200. Najmanjša je vas Brež-nje (19). Župnija Št. Jakob ima farno cerkev na hribčku s pokopališčem in 6 podružnic, in sicer cerkev Kristusa Kralja v Podrožici. kjer je vsako nedeljo redna dvojna služba božja, potem cerkev sv. Petra, sv. Jederti, sv. Dioniza v Veliki vesti, sv. Uršule v Svatnah, kjer je g. A. Kajžnik ponovil svojo novo sv. mašo, in cerkev v Št. Janžu. V preteklem letu je bilo krščenih 76 otrok: 39 doma, v Celovcu 12 in v Beljaku 25. Od teh je bito 27 dečkov in 49 deklic; 65 otrok je zakonskih, 8 nezakonskih, 3 pa so iz civilnih zakonov. Poročilo se je 44 parov in sicer 19 doma, 25 izven fare; večinoma v romarskih cerkvah, n. pr. v Podgomjah, na Otoku, na Žihpofjaih. Pogrebov je bilo 42: 34 sprevidenih in 4 nčsprevidemih. Trije so bili otroci. Smrtna žetev je bila velika in že več let nazaj ni bila taka. Najstarejša je bila Ogradnikova mati, rojena leta 1873. Od ostalih umrlih Ije sedem prekoračilo 80, devet pa 70 let. Veliko naporov je zahtevala gradnja novega farnega doma. Z darovi v denarju in BELI TEDNI IN ZIMSKA RAZPRODAJA od 25. januarja d© 15. februarja 1965 Posebno ygodf30 dobite: SP«SjS@ Ufianele. dolgi rolad .... od S S©«*— Pf©V!@i!© S8 ©dejemo«). 130x1 SO.veUiarvne 0d S TS«—’ Prevleka za vzglavniki ... S ‘ISnSO «= DAS SAUS DfR GUTfN OUAUTAT *= KLAGENFURT FELDM.-COMRAD-PLATZ 1 • TEU. 71-4-41 Herren Pyjama, gerauht ... Herren-Therrao-Ur-J ™ Flausch-Hosen oder Leibchen 39.- Kinder- Trikot-Pvjama . . Tv 50 Kinderstriimpfe, & m bis GroBe 4 Herren- Perlon-Hemdcn, wedB — Herren- ■rU m Rollkiagen-Pulli. VdTs weiB 29.- Kinder- Trikot-Hosen . . lih ® 0 Damcn-Flancll - V Nachthemden . N O C H M E H R ZESGEN I H N E H U N S E R E 2.- 29.- S C H Damen-Trikot-Hosen. alte GroBen @80 & Damen- Flanell-Pyjania 49.- A y F E N S T E Scrvierschurzen Dameii SektenunterkLeidei IIP 17.- R , D A H E R V I L L A C H A M SAHON1G-ECK Pri nas na z deftom so farani prispevali kakih sto tisočakov. Velikodušno je pomagala škofija, nijenl pomoči smo priložili svoje prihranke izza zadnjih let, ko smo čakali na dovoljenje, da smemo začeti s podiranjem razpadajočega sikednja-hleva, kjer se je dolga leta skromno sfcrivaila naša farna dvorana. Tudi občina je prispevala 1 odstotek (5000 šil.) in obljubila, da bo v novem letu tudi pomagala, morda z 2 odst. ali več ... ‘Novo leto bo zopet naporno. Le z dobro voljo in darežljtvosJtjo vseh bomo mogli nadaljevati z delom. S hvaležnostjo bomo sprejemali pomoč od bivših faranov, kjerkoli po svetu živijo. Šentjakobčani so in ne bodo stali ob strani... Novo leto je že v prvih tednih razgibano. Beležimo devet rojstev, a tudi že štiri pogrebe: Biržakovi stari materi na Bistrici so sledili Matija Lepušic iz Gorinčič, Jese-nifcova mati in Ljudmila Greibi. Žalujočim naše sožalje! iPravfijo: dolg pust — malo porok! Malo ali veliko, nekaj jih le bo. O tem prihodnjič. GLOBASNICA (Poroka) V nedeljo, dne 24. januarja, se je v domača farni cerkvi poročil podpredsednik Katoliškega prosvetnega društva v Globasnici in cbčimsfci odbornik Karel Pikalo z Marijo Auprecht. Koreju in Micki želimo naše najiskrenejše čestitke in voščila na nadaljnji skupni življenjski poti! (Smrt Zepejeve Mete) Božja dekla smrt se je letos že v drugič oglasila v fari. Tokrat je prišla po 72-letno Zepejeve Meto. Ko je pokojna Meta ležala še na bolniški postelji, nam je rada govorila o svojih vzorih, o veselih in bridkih dnevih svojega življenja. Pripovedovala nam ‘je tudi, kako v mislih še vedno hodi po vrtovih In travnikih, kjer nabira cvetice, s katerimi krasi domačo cerkev. Meta je namreč z veliko vnemo oskrbovala dolga leta skupno z možem Zepejem in po njegovi smrti s pastorkom Rorejem glbbaško mežnarijo. In ko je ležala na mrtvaškem odru, je bila videti koit dekle v cvetu mladosti. Kot Slovenka pa je v svcrllh nastopih za za pravico in v programu prekašala mnoge moške. Naj počiva v božjem miru in blag ji ■opomin. KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA Slovenska mladina v Argentini nam je poslala s svojega študijskega zborovanja pozdravno spomenico, v kateri je rečeno: „Ko ob Zupančičevem klicu: „Ne beži, ostani pri meni, domovina, tesno me okle-ni!“ razpravljamo o slovenskih narodnih vprašanjih in naših moralnih obveznostih, ki jih imamo do svojega slovenskega naroda in domovine, čutimo srčno potrebo in željo po čim tesnejši povezavi z vami. Ko zasledujemo vašo neuklonljivo Stanovitnost ter žilavo vztrajnost v borbi za osnovne človečanske in narodne pravice ter za obstanek slovenskega življa na Koroškem, vam z občudovanjem in navdušenjem čestitamo ter kličemo: Pogum! — Tudi mi smo z vami! V iskreno veselje nam ‘bo, če se bomo mogli z vami tesneje zbližati In povezati v stalnem dopisovanju ter se tako vzajemno Koroškem ___________________ podpirati v skupnem prizadevanju za reševanje iin ohranjevanje naših verskih in narodnih tradicij. Zanimala bi nas tudi vaša podrobnejša poročila o narodno-‘kulturnem delu; enako vam bomo tudi mi v bodoče poročali o našem slovenskem življenju tu v Mendcza. S ipnioroniim pozdravom: Z Begom za narod!“ KOLIKO STANE MODERNO OROŽJE? Ameriška vojaka poroča, da so se cene orožja v primeri z zadnjo svetovno vojno zelo dvignile. Strokovnjaki pravijo, da je topovska granata med drugo svetovno vojno stala 2.5 tisoč šilingov. Radijsko usmerjeni izstrelek, naslednik topovske granate, pa stane danes 1.5 miiltijona šil. Podmornica je stala med drugo svetovno vojno 130 mlGilijonov šil. Današnja podmornica pa stane nad 200 milijonov šilingov; cena atomske podmornice pa stane vsaj eno milijardo šib migov. Lovsko letalo, ki je stalo med zadnjo vojno nekaj nad 65 miliicnov francoskih frankov, stane danes okrog 30 milijonov ... Kakšno blagostanje bi lahko zavladalo na sveitu, če bi ne bilo tega nespametnega oboroževanja ...! NI POKLICA BREZ NEVŠEČNOSTI ..Neprijetna zmota," je kasneje rekla 29-letna, zaradi kraje že dvakrat kaznovana žspacka iz Glasgowa na škotskem. Na cesti je spretno ogovorila lepo napravljenega, na pogled zaupanja vrednega in seve petičnega moža. To in ono ga je vprašala, med pomenkom mu je izmaknila listnico. Okradenec je z največjim zanimanjem spremljal njene ..poklicne" prijeme — bil je kriminalni policaj v civilu. Ko je njegova listnica menjala lastnika, je segel prijazni tujki — tatici — pod roko, ji v uradnem tonu zaupal, kaj je po poklicu, in jo odpeljal na policijsko postajo. Damske nogavice, brez šiva; modne barve. Perlon in raztegljive S 12.80 9 33 7 83 Damske kombineže, s čipkami obrobljene, vse velikosti S 34.” M. ‘VT * ^ Damske spalne srajce, flanelaste, vse velikosti . .S @2«“ S4k” Damske pižame iz svilenega barhanta .... §2»“ Moške flanelaste Športne srajce, lepa kvaliteta . . . 159.“ 34=“ Moške poplinaste srajce ..... 79." 69.” Škotski karo, volnen ali Terylen, za obleke in krila s 88.-, 53.“ 49.- Blago za damske plašče, čista volna, lepe kvalitete s i28.-, 109.- 92.- Lačne ptice iščejo pomoči Kakor prinaša zimaki čas s .svojmi posebnostma prenekatera razvedrila in veselje predvsem mladini, tako pomeni zima s hudim mrazom im debelo snežno odejo čas velike stoike za najnujnejšo prehrano in težko borbo za obstanek za vse živali v prositi naravi. Z ra z'/'ko od poletnih mesecev, ko je divjadi na voljo Izobilje knmrih zelišč, perjadi pa odgovarjajoča masna hrana, ostanejo pozimi dosegijiM le redki lišaji ter mahovi, ki cbraščajo gozdno drevje, neodpadlo suho listje, redko semenje ter popki raznih gr-mevih in drevesnih vrst. Tudi žuželke, ki piredstavlljajo glavno hrano našim pticam, is e pred mrazom poskrijejo v varnejša prezimovališča, kjer jih tudi ptice težko najdejo. Tako se večina živali, katerim je zimsko ‘spanje nepoznano, znajde v zelo težkem položaju. Poleti bogato obtožena miza narave nudi v zimskem času kaj skopo odmerjene prehrambene obroke. K tem v zitnuslkeim času ogroženem živalstvu prištevamo tudi naše zelo koristne ptice pevke števHllimih družin dm vrst. Ptice pevke, v veljlki večini naše stalne ptice, me zapuste naših krajev kljub trdim zimskim pogojem. Njihov obstoj je zato v veliki meri odvi- sen od pcmoiči, ki jiim jo nudijo v zimskih mesecih. Splošno je znano, da so majhujši sovražniki pticam: mraz, lakdta, roparske živali im brezsrčni ljudje. Z učinkovitim ukrepom pa lahko mnogo pomagamo, saj bodo z zadostno in odgovarjajočo krmo preskrbljene ptice laže prenašale sicer pogufoomosen mraz, redno krmljene ptice se bodo zadržale v neposredni bližini krmišč.V polletnih mesecih bodo tako z uničevanjem raznega mrčesa na sadnem drevju bogato poplačale trud din stroške, ki smo jdm jih žrtvovali pozimi. Ne glede na gospodarsko korist, ki nam narekuje skrb za ptice v zimskih mesecih, smo prepričani, da so še vedno etični dn estetski odnosi do krilatih prijateljic, ki so del narave. Če ste se že odločili, da nudite pomoč pticam v stiski, vam naj v naslednjem posredujemo nekaj najvažnejših nasvetov. Predvsem moramo za krmiljenje ptic izbrati odgovarjajočo krmo. Sončnično dn bučno samenje, konoplja, proso, mak, bezgove jagode dn podobno semenje, ki vsebuje veildko maščob so vsekakor najustreznejša krma. Prava poslastica za sinice, ki so naše najkoristnejše ptice pevke in izrazite mesojedke,, pa je loj. živalski loj nudimo sinicam najbolje v oblM lojnih pogač. Priprava teh je kaj preprosta: stopljenemu loju piri mešamo v enakem težinskem odnosu razno semensko krmo in z msša-rico trdo napolnimo večja cvetlični lonček. Ko se loj strdi je pogača pripravljena in lonček lahko obesimo z odprtino navzdol na vejo Miižnjega drevesa. Da omogočimo sinicam lažji dostop do tako pripravljene lojne pogače porinemo vanjo še razvejano palico. Mnogi pa še vedno pri krmljenju ptic delajo napake, predvsem radi nepoučenosti. Kruh, krušne drobtine, ostanki jedil im podobna neustrezna hrana, pticam bolj škoduje kakor pa pomaga, kruh ne vsebuje niti potrebnih maščob niti ni obstojen na vlagi, se hitro skisa in pokvari. Nadalje je pri krmljenju ptic važno še to, da jih krmimo redno vso zimo. Ptice se na krmišča navadijo in jih izostanek rednega dnevnega obroka prisiliti k preselitvi ozn-roma Iskanju hrane na drugih mestih. Se nekaj nasvetov o samih krmilnicah. Nd važno iz kalkšnega materiala je krmilnica ‘izdelana in (kakšne oblike je. Poglavitno je, da je krma, ki jo poklladamo pticam, z dovolj velikim nadstrešjem dobro zavarovalna pred padavinami lin da je pticam omegočen lahek dostop do krme. Pc dosedanjih izkušnjah so- se še najbolje obnesle krmilnice v obleki hišic, v katerih je krma tudi zavarovana, da je ne odpihne veter KrmiTofco na postavimo ali obesimo na tako mašita, da bo dostop do nje omogočan samo tistim, katerim je krma namenjena, ne pa tudi štirinožnim črnuhem, ki so jim ptice na krmiščih lahek plen. V kratkem sestavku smo podali samo nekaj, najosnovnejših navodil Sn nasvetov za pravilno im učinkovito krmljenje ptic pevk v zimskem času. Navedeno pa bo prav tako dobrodošlo tudi vsem ostalim pticam, ki se v času največje stiske približajo človeškim bivališčem, od koder pričakujejo pomoči. Predvsem pozivamo vso našo šolsko mladino, da s krmiljenjem pomaga našim krilatim pevcem. Naj ne bo šole brez redno oskrbovane krmilnice, ne šolskega razreda. ki se po prestani zlimi ne bi lahko pohvalil, da je pozimi redno oskrboval lastne ali v bVžnjem vrtu ali parku že postavljene krmilnice z ustrezno krmo. Z dejanji dokažimo, da znamo vrednotiti bogastva :n lepote narave, katere nadvse koristen člen so tudi naše ptice pevke. Dacavi