Posamezna številka 6 vinarjev. ŠIEV. 145. Izvcn Ljubljane 8 vin.	\ LjUj,jjflDj} y 2l M 1913.
Leto XL1.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 28'— za en meseo „ . . ,, 2*20 ia Nemčijo oeloletno . ,, 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en mese. ......2'—
V	upravi prejemat mesečna „ i-70 = Sobotni izdaja: ~
za celo let .....„ 7 —
za Nemčijo oeloletno . „ 9 — za ostalo inozemstvo „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 T za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Porotna oznanila, zahvale, osmrtnice iti:
enostolpna poUtvrsta po 18 Tin.
Poslano: _■
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
f£3" Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/01. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen lis! za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-lierc. št. 7583. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 4 strani. S prilogo »Naša Gospodinja«.
Razkol na Goriškem.
Na Goriškem se bližajo deželno-zborske volitve, ki so razpisane za mesec julij. V slovenskem delu dežele pridejo v poštev S. L. S. in pa goriški naprednjaki.
Naprednjaki nimajo veliko upanja. Njihove šance so čisto izgubljene. Gaberšček, dosedanji vodja, se je skoro umaknil iz političnega življenja in njegovi trabanti spe spanje političnih mrličev. Gospodarski polomi mizarske zadruge v Solkanu, Trgovske - obrtne zadruge v Gorici itd. so pokopali voditelja in stranko. Somišljenike in pristaše liberalne, stranke, ki so pri tem občutno prizadeti, jc ta gospodarska kalamiteta tako potrla, cla sploh ni več misliti na kako reorganizacijo stranke. Iz podrtije in ostankov nekdanje liberalne stranke so stesali nekateri goriški Slovenci »narodno« stranko. Njihovo glasilo je »Soča«, njihov program je skoro enak programu tržaških »Edinjašev«. Njihovo geslo je zedinjenje vseh goriških Slovencev na narodnem in gospodarskem programu. Govore vsaj tako, četudi mislijo bržčas nekoliko drugače. Stranka jc šele stara komaj par mesecev, zato ji pri prihodnjih volitvah ni usojena velika vloga. Kandidatov še ni jiostavila, pač pa pravi, da bo delala za izvolitev »samostojnih kmečkih poslancev«. »Zedinjenje« je torej topot izostalo.
Druga politična stranka na Goriškem je S. L. S. Ta ima jasno začrtan, narodni, gospodarski in kulturni program, enak našemu. Dosedaj je bila vodilna stranka na Goriškem; imela je v posesti večino mandatov in imela tudi v deželni upravi vsaj v slovenskem delu dežele glavno besedo. Vsled pridnega agitatoričnega in organizacijskega dela sta sc njen vpliv in moč zelo dvignila in ako nas znamenja ne varajo, bi utegnila razun par mandatov dobiti vse mandate v roke, ako bi vladala v nji — sloga. V stranki sla žc nekaj let sem clve struji, stara in nova struja, stari in mlacli. Ta diferenca se dosedaj na zunaj ni kazala, vsaj v političnem zastopstvu ne, utegne pa pri teh volitvah priti tudi do razkola na zunaj.
Razlika med tema strujama, kakor oboji poudarjajo, ni načelna, pač pa taktična in se tiče načina v delovanju in izvrševanju strankinega programa. Za razumevanje tega razkola samo par stvari.
Stara struja tvori večino v deželnem zboru in odboru z laško liberalno stranko. Mecl njima vlada žc več let neka tiha kooperacija. Proporna vprašanja se rešujejo kompromisnim potom. Mladim ta način upravljanja dežele v družbi z laškimi liberalci ni všeč. Pravijo namreč, da se narodni
J in gospodarski interesi slovenskega dela dežele ne upoštevajo tako kakor se laški in da je ta kooperacija kriva tudi raznih nedostatkov v šolstvu. Mladi si žele sodelovanja z laško katoliško stranko na podlagi enakopravnosti in pravičnosti na vseh poljih. Podarjajo, da je laška kat. stranka S. L. S. veliko bližja, zlasti po svojih katoliških načelih in kulturnih težnjah in da kooperacija med slovenskimi katoliki in laškimi liberalci zabrisuje načelno razliko svetovnega in gospodarskega nazora.
Stara struja omejuje svoje delovanje bolj na upravno in cliplomatično plat, dočim na organizatorično nc po-i laga toliko važnosti. Posledica tega je, 4 da ima manj stika z ljudstvom. Mladi so pa organizirali celo deželo v izobraževalnih društvih, sploh kažejo veliko agilnost. Poudarjajo vedno načelna vprašanja, zlasti delajo za refor-
macijo krščanskega življenja in povz-digo krščanske zavesti potoni društev. Veliko zaslug so si stekli z organiziranjem mladine, z zatiranjem raznih veseljaških, zlasti plesnih zabav na Goriškem, pozornost obračajo tucli na ljudsko šolo itd. Žele tudi, da bi imeli poslanci več stika z ljudstvom. Vodstvo stranke naj bi bilo nekak ekseku-tor ljudske volje, ki bi se ne smela prezreti tucli glede važnih taktičnih vprašanj, kakor sc sedaj gocli. Na drugi strani pa se ne sme stari struji odrekati, posebno nc clr. Gregorčiču, velikih zaslug, ki si jih je stekel za slovensko ljudsko- in srednješolstvo v Gorici, ki jc je on pravzaprav ustvaril.
Važna preporna točka jc zastopstvo mladih v stranki. V izvršilnem odboru stranke so načelnik dr. Gregorčič, državni poslanec Josip Fon in po štirje zastopniki stare in mlade struje. Pripomniti pa je, cla ima izvršilni odbor pri vodstvu stranke malo besecle. Med poslanci ni nobenega pristaša mlade struje. Državni poslanec Josip Fon je posredovalec med obema.
Tolmača stare struje sta »Primorski list« in »Gorica«. »Primorski list« je dokaj razširjen, manj »Gorica«. Najbolj razširjen list je pa glasilo mlade struje« Novi Čas«, ki šteje, do 6000 naročnikov .Samoobsebi je umevno, da tvorijo naročniki in bralci tega lista močno politično oporo mladih. Kakor sc kaže, je tudi duhovščina povečini v taboru mladih. Listi se večinoma ogibajo medsebojne polemike, razun malenkostnih prask, v katerih daje ta ali oni duška svoji osebni nevolji. Troje listov je pa za mali kos slovenske dežele in njega prebivalstva preveliko število in naravno je, cla konkurenca nasprotstvo strank še bolj poostruje.
Kaj bo z volitvami? Izvršilni odbor stranke je imel že več sej, v katerih je sklepal o prihodnjih kandidatih za goriški deželni zbor. Do zedinjenja in skupnih kandidatov ni prišlo. Zastopniki mladih so dali stari struji svoje moči na razpolago pod sledečimi pogoji: Sedanja deželna odbornika S. L. S. v deželnem odboru se zamenjata z drugima, iz nove struje sc vzamejo trije kandidatje za deželni zbor.
Stara struja je šla mimo tega na dnevni red in postavila clnc 16. junija na zaupnem shodu v Gorici svojo kandidatno listo. Na ta korak so odgovorili mladi na zaupnem shodu v Gorici včeraj s tem, cla so postavili lastne kandidate. Razkol jc postal s tem akuten in popolen.
Vmešavati se v ta razkol ni naš poklic. Skušali smo na podlagi obeh virov podati samo objektivno sliko obeh struj, iz katere si lahko vsak sam ustvari svojo sodbo. Ko bi imeli kaj svetovati, bi izrazili samo željo, naj bi sc gospodje, katerim gotovo ne. manjka dobre volje, sporazumeli, napravili pošten kompromis in pokopali bojno sekiro v interesu skupne stvari v blagor katoliškega slovenskega ljudstva na Goriškem.
Balkanski voze!.
Skupščina se izreče za miroljubno Pašičevo politiko. B e 1 g r a d , 27. junija. Po včerajšnji tajni seji skupščine, o kateri se nc sme izdati nobeno poročilo, sc vrši danes ob 5. uri popoldne javna seja. V včerajšnji seji so od Pašiča podane izjave napravile jako ugoden vtis o razvoju srbskobulgarskega konflikta in je za današnjo sejo Pa-šiču brczi>ogojno zasigurana večina, tako da bo skupščina Pašičev ekspoze odobrila in bo Pašič nato po nadome-ščenju vojnega in justičnega ministra odpotoval v Peterburg. Ostali predsedniki zaveznih držav dospejo v Peterburg v ponedeljek. Krvavi spopad pri Zletovu na mirni razvoj srbskobulgnr-skepa konflikta ne bo nič vplival
Kaj se je v tajni seji godilo. B e 1-
grad, 26. junija. Pašič v tajni seji ni imel nobenega ekspozeja v običajnem smislu, temveč jc na obširno razložil situacijo, v kateri se nahaja clanes Srbija in je podkrepil svoja izvajanja z diplomatičnimi dokumenti, iz katerih je razvidno, da Srbiji ne preostaja drugega, kakor cla akceptira rusko razsodišče. Pašičeva izvajanja in predloženi diplomatični dokumentarni material so napravila na poslance jako globok vtis. O Pašičevem govoru sc ni vršila nobena debata.
Na Srbskem se ni ničesar izpre-menilo? B e 1 g r a d , 26. junija. Tcn-dcncijozne vesti zunanjega časopisja o vzrokih krize o Pašičevi vladi, o po-puŠčanju Srbije in o tem, da je Rusija Srbijo zapustila — vzbujajo tu začudenje in posmeh. Vsa kriza ni napravila tu posebnega vtisa, ker so vsi vnaprej vedeli, kako sc bo končala. Imela jc pravzaprav le namen utrdili Pašičevo stališče in podpreti njegovo diploma-tično akcijo in lo sc jc tudi doseglo. Kako malo so se stvari izprcmemilc, dokazuje mecl drugim tudi dejstvo, cla v o j ni minister B o ž a n o v i č ostane na svojem mestu; odstopi lc minister Poličevič, tocla v glavnem iz osebnih razlogov. Pašič pojde na vsak način v Peterburg.
Srbski vojni minister ostane. Belgrad, 26. junija. General Bojanovih je bil poklican h kralju v avclijen-co in je slednjemu obljubil, da ostane v kabinetu. Prosil pa jc za nekatera pojasnila glede stališča srbske vlade napram Bulgariji. Ko so se mu ta pojasnila dala, jc izjavil, cla so ga zadovoljila.
Zveza med Belgradom in Sofijo ni prekinjena. Sofija, 26. junija. (Oficielno.) Vest inozemskih listov, da se je diplomatična'zveza med Bularijo in Srbijo prekinila, je neresnična.
Humor v resnem času. Belgrad, 26. junija. Sedanji čudni položaj na Balkanu je neki srbski politik šaljivo označil tako-le: Poleg toliko nenavadnih zapletljajev bi znala balkanska kriza prinesti šc to, cla bi sc med zavezniki na Balkanu vršila vojna, obenem pa v Peterburgu konference, tako da bi konference dobile značaj mirovnih poganjanj in bi sc končale z zvršetkom vojne. Zato bi vojni spopadi sami }>o sebi nc mogli preprečiti sestanka v Peterburgu, ako ga ne zaprečijo in zavlečejo kaki drugi posebni razlogi.
Prvo znamenje odjenljivosti Bulgarije. Sofija, 27. junija. »Mir« predlaga Srbiji na uvodnem mestu, naj bi se srbsko - bulgarska pogodba od leta 1012. izpopolnila z nekaterimi dostav-ki, ki bi zasigurali Srbiji take ugodnosti glede trgovinske zvezo s Solunom, kakor cla bi mesto njej savni pripadalo.
Bulgarija pripravljena do koncesij? Pariz, 26. junija. »Figaro'« piše: Ker jc Bulgarska seclaj pripravljena udeležiti se konference balkanskih ministrskih predsednikov v Peterburgu, ne cla bi vztrajala na svojih prvotnih zahtevah glede demobilizacije, je goto-A"o, da se bo konferenca vršila. Bulgarska je sedaj tudi pripravljena privoliti v gotove koncesije.
Spomenica bulgarske vlade Rusiji. Sofija. V spomenici, poslani včeraj ruski vladi, zahteva Bulgarija, da. sc razsodba carja v kratkem času izreče, mecl tem pa bo Bulgarija svoje čete pustila v sedanjih pozicijah iu v istem številu.
Polemika se nadaljuje. Belgrad, 27. junija. »Samouprava« izjavlja, tla je Bulgarija zvezno pogodbo v treh točkah prekršila: ker ni Srbiji pomagala v Makedoniji, ampak vodila osvo-jevalno vojsko v Trakiji, ker je za časa albanske krize Srbiji odrekla 200 tisoč mož pomoči in ker preko pogodbe zahteva zase Debar.
Pesimistične vesti o položaju.
Belgrad, 26. junija. Srbija jc priznala rusko razsodbo, toda glede na spore med vsemi zavezniki in na najširši podlagi. Zato jc položaj stvarno popolnoma neizpremenjen. Časopisje vsled dogodkov na meji celo meni, da se jc vojska faktično začela. — London, 26. junija. »Daly Nevvs« poroča, cla je Bulgarija Rusiji odgovorila, da razsodbe ne sprejme, dokler Srbija jasno ne izjavi, da prizna pogodbo. — Atene, 26. junija. Tu se položaj slej-koprej pesimistično presoja. — Peterburg, 26. junija. Srbija jc stavila za razsodbo baje take pogoje, cla jih Bulgarija ne more sprejeti.
Za vojne namene. Belgrad, 26. junija. Srbska stvar stoji doslej v vojaškem in diplomatičnem oziru dobro. Za vojne namene ima Srbija posebej rezerviranih 60 milijonov dinarjev.
Spopad pri Zletovu, Bolgrail, 26. junija. Vojno ministrstvo je dobilo od vrhovnega poveljstva v Skoplju vest, da so se bojev dne 25. t. m. udeleževali bulgarski komitaši in srbski vojaki. Bulgari so imeli 377 ranjenih in mrtvih, Srbi pa 198. — O vzroku spopada sc poroča iz Skoplja: Pred štirimi dnevi je bulgarski poveljnik v Štipu srbskemu poveljniku poslal ulti-matum, v katerem ga jc pozval, naj Bulgarom dovoli zasesti nekatere mline na srbski strani Bregalnice, če ne, bodo Bulgari s silo nastopili. — O po-* drobnostih se poroča, da so Bulgari Srbe napadli s tremi bataljoni, dvema prostovoljnima oddelkoma in nekaterimi četami. Bulgari so bili v sreelo ob 10. dopoldne popolnoma poraženi. Od 500 mož močnega prostovoljnega oddelka je polovica ostala na bojišču. Tudi redni bataljoni, ki so imeli seboj tudi strojne puške, so zelo trpeli. — Iz Pariza se poroča, da jc bulgarski vrhovni poveljnik na lastno iniciativo začel boj z 12.000 možmi in siccr zato, ker so bili vojaki jako razburjeni, ker so teden prej Srbi pobili četo četovod-;je Zlatka iz vasi Zlctovo. Bulgari so začeli boj s topovi proti srbskim pozicijam, ki so bile veliko slabše. Ob 6. zjutraj so pa Srbi dobili ojačenj in prodirali naprej. Bulari so bili z bajo-netnim napadom vrženi nazaj.
Bulgarski dementi o zletovskem spopadli in nasprotne veste, da bitka traja še dalje. Sofija, 26. junija. (Oficielno.) Vesti o velikem spopadu ob reki Zletovi ne odgovarjajo resnici. Vršil se jc lc spopad med srbskimi vojaki in bulgarsko četo pod Abazovom, ki jc pregnala 70 srbskih vojakov iz bližnjih višin na desni breg reke. Bitka sc je včeraj ponovila. Srbi so izstrelili kakih dvajset granat v smeri proti Štipu. — Belgrad, 26. junija. Tako srbski kakor bulgarski oficielni dementi prikrivata resnico. Pri Zletovu so sc spopadle cele dve srbske in dve bulgarske divizije. Bilka traja baje še dalje.
Srbski prestolonaslednik. Bo|l-
grad, 26. junija. Prestolonaslednik Aleksander je po živahnem telefonskem občevanju s Skopi jem dne 25. t. m. zvečer nenadoma in proti nameri odpotoval v Skopljc.
Uničen srbski konjeniški oddelek. Sofija, 26. junija. V bližini Vidina ,je 60 mož močni srbski kavalerijski oddelek preplaval reko Timok, cla i'e-kognosrira bulgarske postojanke. Bulgari so pustili Srbe do svojih postojank, nato so jih pa obkolili in do zadnjega pobili.
Črnogorske čete v Mitrovici. Belgrad, 26. junija. Črnogorsko čete za sluča j vojske z Bulgarijo so dospele že v Milrovico.
Novi spopadi med Srbi in Bulgari. I> c I g r a d, 26. junija. Včeraj je četa 50 bulgarskih komitašev vdrla na srbski teritoriji in bila popolnoma uničena, Danes jc vdrla na srbski teritorij , severovzhodno od Skoplja cela bulgar-: ska divizija, ki je bila po hudem boju
vržena nazaj. Bulgarske izgube so zelo velike. Kralj Peter in princi so odpotovali v Skoplje.
Rusija preti Bulgariji? London, 27. junija. »Daily Mail« trdi, da sta 2 diviziji ruskega črnomorskega brodovja odpluli proti Varni in Burga-su, da demonstrirata proti Bulgariji, ako bo ta hotela začeti vojsko. (To je neverjetno.)
Grško - bulgarski spor. S o f i j d, 26. junija. Izjava grškega ministra za zunanje zadeve Koromilasa v atenski zbornici je tu zelo slab vtis napravila. Tukajšnji politični krogi izjavljajo, da so se grško - bulgarska pogajanja glede določitve začasne nevtralne cone zgolj zaradi neodjenljivosti Grčije razbila. Splošno razsodbo o vseh sporih med zavezniki Bulgarija odklanja, ker obstojata le pogodbi med Bulgarijo in Srbijo ter Bulgarijo in Grčijo, ne pa med vsemi štirimi zavezniki. Med Bulgarijo in Grčijo se morajo sporni predmeti potom direktnih pogajanj ugotoviti in šele potem se bo videlo, če in kakšno razsodišče je sploh potrebno.
Venizelos ne gre še v Belgrad. Atene, 26. junija. Oficielno se izjavlja, da je vest, da se Venizelos poda v Belgrad, še prenagljena.
Nemčija za mir. Berolin, 26. junija. V očividno oficioznem članku nastopa »Lokalanzeiger« proti poročilom, ki trde, da je londonska konferenca poslanikov odgodena in piše: Z Dunaja razširjajo poročilo, da sta Avstro - Ogrska in Italija grozili zapustiti poslaniško konferenco, če se kmalu no zaključi ureditev vprašanja otokov in Albanije, ni verjetno. Ne sme se pozabiti, da tvori londonska konferenca znak evropske vzajemnosti glecle na ureditev orientalskih vprašanj in da bi z razpadom te konference morala razpasti tudi težko priborjena enotnost velesil. Poslaniška konferenca se je le zato odgodila do 1. julija, ker sc je sodilo, da radi navzočnosti predsednika francoske ljudovlade v Londonu in radi slavnosti, ki so s tem v zvezi, ni mogoče misliti na uspešno delo.
Tudi Italija želi složnega koncerta
Velesil. Rim, 26. junija. Oficiozna »Tribuna« dementuje dunajska poročila, glasom katerih hočeta Avstrija in Italija londonsko konferenco zapustiti. Vprašanje južnih meja Albanije je že v toliko rešeno, da se meja začne pri zalivu Ftelia, sporno je le še, komu pripade Korica, Albaniji ali Grčiji? Glede Egejskih otokov stoji Italija na stališču, da se o onih, ki jih je Italija zasedla, tako dolgo ne da razpravljati, dokler Turčija ne izpolni pogojev lo-zanskega miru. Sicer pa je Italija slej-ko prej odločno na stališču, da Evropa složno deluj skupaj, da se ohrani mir, ki je vsak dan bolj potreben.
Notranje politične zadeve.
Moravske deželnozborske volitve.
Dne 26. t. m. je volila deželne poslance moravska mestna kuri j a. Med 40 poslanci jih je bilo včeraj v mestni kuriji že 35 izvoljenih, potrebno je pet ožjih volitev. V češki mestni kuriji (20 poslancev) je izvoljenih 13 naprednja-kovStranskyjeve stranke, v stari zbornici jih je bilo 16, nadalje sta izvoljena Staročeha bivši minister dr. Zacek in baron pl. Pražak, v stari zbornici so sedeli 4 staročeški mestni poslanci. Krščanski socialci, ki v stari zbornici niso imeli nobenega mestnega poslanca, so priborili mandat v Kromerižu, tudi nedavno ustanovljena češka ljudska stranka je priborila en mandat. Izvoljen je namreč voditelj stranke dr. Bulin. V ožjih volitvah so trije naprednjaki, in sicer z enim samostojnim kandidatom, enim narodnim socialcem in z enim socialnim demokratom. V nemški mestni kuriji so imeli v stari zbornici vseh 20 mandatov združeni naprednjaki, pristaši ljudske stranke in radikal-ci. Izvoljenih je bilo 26. t. m. 18 poslancev, ki pripadajo nemškemu bloku. V ožji volitvi sta nemški naprednjak dr. Jarolim s Schonererijancem profesorjem Rainfussom in nemški radikalcc dr. Sommer s Schonererijancem dr. Holaschkom.
Obsojeni dragonci pardubiškega polka.
Olomuški »Pozor« poroča iz Prze-mysla: Obsodba proti tistim pardubi-škim dragoncem, ki so demonstrirali lani jeni, ko so pardubiške dragonce transportirali v Galicijo, se je razglasila. Glavno razpravo so izvedli že marca, a razsodbe sodni gosp., general ka-valerije pl. Kummer ni potrdil in so akte zato najvišjemu vojaškemu sodišču nn Dunaju odstopili Po sedanji razsodbi sta voditelja demonstracij dragonca rezervista .Tonas in Havliček obsojena na smrt, da ju vtstrele, a so ju pomilostili na osem in pol, oziroma na
osemletno ječo. Ostalim dragoncem so prisodili ječe od štiri do sedem let, tisti dragonci pa, ki so se popolnoma pijani demonstracije udeležili, so dobili več mesecev ječe. Preisakva je trajala sedem mesecev. Obsojenih jc bilo skupno lO^dragoncev v ječo, katere skupna doba znaša 120 let.
Seja gosposke zbornice.
Gosposka zbornica včeraj še ni celega dnevnega reda rešila in ima zato tudi danes sejo. Sklene se pozvati vlado, da predloži načrt zakona na elek-triciteto. Minister javnih del clr. Trnka naglaša, da se to zgodi v najširšem okviru in da se mora ozirati »a močno-tokne in na slabotokne centrale. Postava mora biti industriji prijazna, a s splošnega državniškega stališča se mora ozirati tudi na potrebe kmečkega in maloobrtnega stanu, katera stanova sta vedno bolj prepričana, da morata pridobitve tehnike izkoristiti, da nc propadeta. Rešitve tega vprašanja, ki je zapleteno, vlada ne bo zavirala. Nato sprejme gosposka zbornica Plcncrjeva poročila o kontroli državnih dolgov, o centralnem računskem zaključku od leta 1894 do leta 1909. Naglaša in obžaluje, ker niso naše finance v redu. Končno poroča Pl i icr še o generalnem poročilu kontrolne komisije državnih dolgov. Gosposka zbornica prične nato razpravljati o proosnovi kazenskega prava. Poročevalec dvorni svetni Lam-mascli med drugim naglaša, da dosedanje kazensko pravo ni odgovarjalo potrebi časa. Obsega marsikaj, kar ni mogoče, potrebnih stvari pa ne. Tudi pomankljiv je, ni sledil toku časa in se ozira premalo na individualnost. Preosnovo preveva cluh milobc nasproti tistim, ki prvič greše, ki so bili izzvani, zapeljani, neizprosno strog pa jc nasproti tistim, ki so bili že večkrat kaznovani in so hudodelci iz navade. Potrebno je, cla se delokrog porotnih sodišč omeji, ke]- sc pri nas niso obnesla, kar je javna tajnost in dokazujejo številne oprostilne, a še bolj marsikatere neutemeljene obsodbe. Juslični minister Hochenburger se zahvaljuje, ker je gosposka zbornica tako kmalu predlogo spravila v plenurn in želi, naj bi tudi poslaniška zbornica lako delala. Baron Ruber, predsednik najvišjega sodnega in kasacijskega clvora naglaša, da proosnove nihče bolj nc želi, kakor sodniki in predvsem tisti, ki v zadnji instanci odločajo. Grof Pininski jc splošnoi zadovoljen s predlogo, samo zeli se mu, da je delokrog sodnikov-strokovnjakov preobširen. Baron Call obžaluje, ker se porotna sodišča niso odpravila, marveč sc lc njih delokrog omejuje. Predlaga preosnove in želi, da bi seznam porotnikov sestavljala okrajna sodišča. Minister Hochenburger in baron Schey ugovarjata, da bi sc predloga komisiji vrnila. Bacrnrcther želi boljše določbe glecle na mladoletne. Baron Berger hvali načrt. Sodi, cla so sodišča strokovnjakov boljša kakor pa porotna sodišča. Baron Glanz naglaša, da so se v zadnjih politično razburjenih časih slučaji vojaškega vohunstva zelo pomnožili in cla tvorijo resno nevarnost za varstvo države in za silo obrambe. Zadnje čase sta Rusija in Anglija znatno poostrili postave glede na vohunstvo, tudi nemškemu državnemu zboru se je sličen zakonski načrt predložil. Naznanja, cla namerava staviti primerne izprcminjevalne predloge. Domobranski minister baron Ge-orgi pozdravlja v imenu armadne uprave napovedane Glanzovc predloge in prosi, da jih zbornica odobri. Sklene sc, da se razprava glede na Glainzove predloge prekine in danes nadaljuje in sklepa. Glanzov predlog je za gosposko zbornico nekaj posebnega, ker pairi nimajo navade, da bi izpreminjali, kar jo komisija sklenila predlagali. Glanz je stavil svoj predlog na željo vojnega ministra. Vojno ministrstvo je šele 25. t. m. izdelalo svoje predloge glede na vohunstvo, zvečer sta jih odobrila vojni minister in načelnik generalnega štaba. Pritrdilo jim je tudi justično ministrstvo. Danes razpravlja o njih komisija, gotovo je, da se važna preosnova v gosposki zbornici že danes reši, a kdaj jo reši poslanska zbornica, nihče no ve. Predloga, o preosnovi kazenskega reda je tucli zato nekaj posebnega, ker se o njej prej kakor v poslanski zbornici sklepa. Gosposka zbornica je nato hitro rešila celo vrsto zakonskih načrtov.
Češka kriza.
Nemško-češka korespondenca poroča. da se na Češkem pripravljajo odločni dogodki. Drugi teden meseca julija. češki deželni odbor ne bo mogel niti tekočih izdatkov več pokrivati. Vlada jc sklonilo odločno; nastopiti. Knez Thun bo ministrskemu predsedniku o stanju češke finančne krize poročal kakor tudi predlagal, kako bi se bilo mogoče polomu izogniti. .Ministr-
ski svet bo v soboto sklepal o izrednih odredbah. Kaj bo sklenil, ni znano, a sodi sc, cla sc vpostavi uradniška komisija, ki bo vodila posle češke deželne uprave. »Prager Tageblatt« poroča, da ministrski svet v soboto sklene, da naj se češki deželni zbor razpusti. »Narodni Listy« pa poročajo z Dunaja, da najbrže poveri vlada oskrbništvo deželne uprave deželnemu odbotru pod vodstvom višjega deželnega maršala.
Razne notranjepolitične novice.
Krakovski »Glos narodu« poroča, cla namerava odstopiti dr. Lco kot načelnik »Poljskega kola«, ko se izvedejo gališke deželnozborske volitve. — Pod-odolska in krakovska skupina konservativcev sta sklenili, da nastopita v vseh volilnih okrajih skupno proti »Poljski ljudski stranki«. —■ Za sobotno nadomestno volitev v Rabu na Ogrskem, kjer zopet kandidira ogrski ministrski predsednik Tisza, ki je odstopil po stari ogrski navadi, ko jc postal ministrski predsednik, je opozicija vse sile napela, da Tiszo pri volitvah vrže. Socialni demokratje sio sklenili, da bodo bojkotirali vse trgovce, ki bi za Tiszo glasovali. V Rabu je vse polno vojakov. 26. t. m. je došel zopet en huzarski eskadron, iz sosednih stolic so odposlali v Rab vse orožnike. — Ogrska republikanska stranka je nameravala imeti 28. t. m. svoj občni zbor v Budimpešti, a oblast ga je prepovedala. — Grof Pejačevič in Tomasič sta 26. t. m. konferirala s Tiszo. Po konferenci sta pa brzojavno pozvala hrvaške poslance h konferenci v Budimpešto, v kateri naj bi izjavili, kal^o da sodijo o razmerah na Hrvaškem in kako naj bi sc na Hrvaškem zopet normalne razmere uvedle. Tisza namerava še druge hrvaške politike zaslišati.
Dnevne novice.,
+ Deželne barve v c. kr. dež. šolskem svetu na Kranjskem. Z ozirom na poročila ljubljanskih dnevnikov o prepovedi trakov v deželnih barvah ob pogrebu prof. Pajka jc v včerajšnji seji dež. šolskega sveta dr. Ivan Zajec vprašal ekcselenco g. barona Schwarza, kaj jc na teh vesteh resnice? Ravnatelj Ju-novicz odgovarja, da. so na realki vsled mešanih narodnosti dijaštva razmere take, da je učiteljski zbor sklenil v zmislu disciplinarnih predpisov prepovedati in naročiti dijakom, ne nositi kakršnakoli znamenja, ki bi bila vstanu eno ali drugo stran dijaštva izzivati, j En razred se te prepovedi ni držal, vsled česar je on sam na nepozoren način nosilcem venca s trakovi v »slovenskih barvah« naročil, cla naj sc položi na voz. Dr. Zajec jemlje na znanje, cla je učiteljski zbor sklenil omenjeno prepoved, ki je bila morebiti formalno pravilna, vendar pa izjavlja, da se mu ne vidi umestna v stvarnem oziru, ker na deželne barve sc taki sklepi ne bi smeli raztezati. Pričakuje in izraža željo, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo, kar se vzame od strani predsedstva na znanje.
+ Izjava občinskega odbora na Jezici. Dne 18. junija t. 1. v »Slovencu« tiskana zaupnica preblagonodnemu gospodu deželnemu glavarju clr. Ivatuu šusteršiču odposlana od občinskega zastopa občine Jožica soglaša popolnima z udanostno izjavo, ki so jo dne 26. junija 1913 ponovno oddali udje občin.'koga odbora občine Jezica in ki sla obe veljavni v jezo 'nasprotnikov. Jezica, 26. junija 1913. — V. Ahlin, Franc Plevnik, Ivan Ramovš, M. Dimnik, Ivan Verbič, Valentin Strah, Janez Kunavar, Janez Dimnik, Franc Anžin, Josip Škorlep, France Dovč, Andrej Jakopič, Lovro Kos, Janez Srak ar, Franc Sitar, Lovro Cunder, Mihael Čerin, A. Vilfan, Janez Peterlin.
+ Avtomobilska alpska tekma, ki pa sira jutri našo deželo, se že vrši šest dni pri najslabšem vremenu. Strmi gorski prelazi, ocl deževja omehčana tla so onemogočila mnogim, cla ne bodo dosegli svojega cilja brez slabe klasifikacije. Tekmovalna proga je dolga 2700 km in so predpisi za. to vožnjo izvanredno težavni. Poleg znanih avto-mobilnih športnikov tekmujejo letos tucli nadvojvoda Ferdinand, Heinrich Ferdinand in princ Parmski. Pokroviteljstvo ima nadvojvoda Leopold Sal-vator. Kakor že omenjeno, se ima tekma s slabimi vremenskimi razmerami boriti in se je zgodilo že nekaj nesreč. Po naši k r a n j s k i d, e ž n 1 i vozijo j u t r i i n s i c e r že zgodaj z i u t r a j p r e v o z i j o Kr a s i n o k o-1 i poldneva se pričakuj e j o tekmovalci na Ljubelj u. Prehod čez Ljubelj je ena najtežavnejših in najzanimivejših točk letošnje vožnje in je znano, da je Ljubelj vzlic iz-bornih cest in prirejenih ovinkov zaradi velike napetosti ena najbolj na-
pornih svetovnih avt. cest. Kranjski avtomobilni klub je skrbel za varnostne odredbe en markacijo po kranjski progi in bodo člani kluba pod vodstvom odbora pričakovali prihod tekmovalcev pri obelisku na Ljubelju.
-j- Županstvo Št. Peter na Krasu je poslalo »Slovenski Straži« 20 K. Vsa slovenska županstva, sledite temu zgledu!
4- Iz Reke smo dobili dopis, vsled katerega se slavno občinstvo obvešča, da jo vsako potovanje v Reko v skupinah radi črnih koz do preklica prepovedano.
+ Romarski vlak na Trsat. Iver divjajo črno koze na Reki in Sušaku, sc jc romarski vlak od 5. julija preložil na poznejši čas. Odhod se bo pravočasno naznanil. Število potnikov je polno. Vsak sprejem novih romarjev popolnoma izključen. — Odbor.
—	Kat. slov. izobraŽ. društvo na Vinu bo 6. julija, t. j. na nedeljo apostolov slovanskih sv. Cirila in Metoda, slavilo svojo desetletnico, odsek Orel pa petletnico svojega obstanka. Deset let ni siccr <^iga doba. Vendar, ako pomislimo na težave in boje, ki jih je moralo društvo v toj dobi prestati in ako preudarimo lepe uspehe društvenega delovanja, jc prav in dostojno, da sc v kolikor mogoče slovesni obliki spominjamo minulih desetih let. Prireditev bo celodnevna. Dopoldne v cerkvi, popoldne pa v prijaznem gozdiču g. Pavliča tik cerkve. Zaključila se bo z zato prav primerno predstavo »V tem znamenju boš zmagal«. Upamo, da se bodo naši vrli somišljeniki z veseljem odzvali povabilu in prihiteli med nas, to tembolj, ker nas naši sovragi zlasti zadnje dni najkrutejc napadajo in sramote celo našo organizacijo. Za odgovor jim naj bo 6. julij, katerega kolikor mogoče slovesno praznujmo in se zopet navdušimo za nadaljno, neustrašeno delovanje na polju idej katoliške organizacije. Torej na svidenje 6. julija na Viču.
—	25 let oskrbnik. G. Mihael Tavčar na Bledu obhaja 1. julija 25 letnico, kar je oskrbnik v službi kneza Ernsta Windischgratza na Bledu.
Imenovanja krajnih šolskih nad« zernikov v področju c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kranju. C. kr. okrajni šolski svet v Kranju je v svoji seji 25. t. m. imenoval sledeče gg. za krajne šolske nadzornike: Škofja Loka: Matija Mrak, dekan v Stari Loki. Bu kovica : Jožef Bernik, posestnik. Bukov-š č i c a : Anton Jelene, trgovec. Duplje: Jožef Štuliir, posestnik. Besni-ca : Franc Pokorn, župnik. Šenčur: Janko Šiška, župnik. Preddvor: Jožef Arh, posestnik. Š c n t j o š t: Janez Eržen, posestnik. K ran j : dr. Edvard Šavnik. Kovor: Jurij Rozman, župnik. Križ : Jmez ZabUkovec, župnik. Mavčiče: dr. Jožef Marinko, župnik. Lesk ovca: Peter Jclovčan, posestnik. Naklo: Poter Jarc, posestnik. 01 še v k : Matej Barle. posestnik. Stara O s e 1 i c a : Valentin Frohlich, posestnik. P o d b 1 i c a : Janez Kepec, župnik v Sclcih. Poljane: Gregor Kermel j, posestnik. P r i m s k o v o>: Valentin Aljančič, župnik v p. Precl rrslje: Ignac Zupane, župniki T r a t a : Franc Demšar, posestnik T r b i j a : Ivan Gladek, posestnik. Š e n t n r s k a. gora: Jožef Grilc. Zali 1 o g : Franc Kralj, župnik v p. Sor-ca: Jurij Karlin, župnik. Cerklje: Franc Dolinar, župnik. Podbrezje: Ivan Markelj posestnik.
—	Samoumor učiteljice Valenčič V Starem trgu. Stari trg pri Ložu, dne 26. junija 1913. Z ozirom na notico v »Slovencu« o samoumoru učiteljice Valenčič, prosim, da v pojasnilo in v čast ranjke objavite sledeče: Gospodična je že dalje časa kazala sledove bolezni na umu. Kolikor se ve, jc res mislila na poroko s tukajšnjim posestnikom, a se je bržkone vsled hudobnega jezika in pa popolnoma brez vsakega pohujšanja od strani ranjke stvar razdrla. Ranjka je zadnjega pol lota lepo in mirno živela. Vzgledno se je udeleževala sv. misijona in službe božje. Veliko je v cerkvi molila, tako da je zapustila kljub žalostni smrti pri vseh dobromislečih župljanih blag spomin. Zato se ji jo. tucli dovolil cerkveni pogreb. Ivan K romar, župnik. — O p o m b a u r e dn i š t v a : Gg. somišljenike prosimo, cla bi nas o vseh dogodkih takoj obvestili, da ne bo treba listu povzemati poročil od drugih strani.
Otrok zgorel. V sredo popoldne, clne 25. t. m. je zgorel dveletni sinček uosestnika Alojzijo Furlan v Podragi pri Vipavi. Mati je pustila oiroka samega cloma spečega v postelji ter šla na polje; med tem časom sc je pa fantek prebudil ter prijel za žveplenke, katere so bile žraven njega in zažgal poiMeljo, v kateri je revček tudi sani zgorel.
—	Na šenturskl gori bo predaval v nedeljo 6. julija ob pol 3. uri popoldne g. dr. E. Globočnik, zdravnik iz Kranja. Pri tej priliki priredi kat. slov. izobr. društvo igro s srečolovom. — Ljubitelji planin — na Urhovo nedeljo na Šentursko goro! Prid' vrh planin, nižave sin!
—	Za zaročenko v smrt. V Splitu je izvršil samomor neki Muljačič. Pred destimi dnevi mu je umrla zaročenka. To ga je tako pretreslo, da je v svoji sobi zažgal oglje in se zadušil. Zjutraj so ga naSli mrtvega. V rokah je clržal sliko svojo zaročenke.
—	Umrl jc v četrtek, 26. junija 1.1., v Mengšu nadučitel Lovro L e t n a r. Služboval je skupaj 39 let, od teh 22 let v Mengšu, poprej pa v Moravčah, v Dobu in v Cerkljah. Prejšnje čase je. bil c. kr. šolski nadzornik za kamniški Okraj. N. v m. p.!
—	Samomor ali zločin? Poročali smo, da je precl nekaj časom izginila 171etna hčerka gostilničarja iz Zagorja. Njeno truplo so potegnili te dni iz Save v bližini Hrastnika. Utopljenko so prepeljali na trboveljsko pokopališče.
—	Nepravega zadel. Na Bledu se je spri zidar Martin Plevclj s tovarišem, na katerega je vrgel težak kamen, a ga ni zadel, pač je pa zadel in ranil ž njim 14 letnega vajenca Tomaža Črva.
—	Usodna šala. Čez napeto vrv je hotel v Šiški skočiti 12 letni učenec nemške šole Kampoa. Njegova dva so-učenca sta pa vrv za šalo potegnila, tako da je Kampoš padel in si desno roko zlomil.
—	Strela je užgala dne 25. t. rn. posestniku Ucmanu na Robovem im Št. Petru pri Novem mestu vezani kozolec. Na kozolcu je bilo do 12 voz sena, pod kozolcem vozovi. Ogenj je uničil vse. Pred sedmimi leti so bila pogorela temu gospodarju vsa gospodarska poslopja.
—	Novice o Slovencih iz Amerike.
— O avto m o bil ni nesreči' slovenske družbe sc poroča iz Cle-velanda: V avtomobilu so napravili izlet Slovenci Frančiška Lavše, Josip Mi-lavec, njeni brat, Anton Jerina, slovenski slikar, njegova žena z malim otrokom, Viljem Sitar, glavni tajnik S. D. P. Z., ki je ravnokar končala v Cleve-landu konvencijo, Jakob Kocjan, delegat iste zveze, Fr. Svete, sin Janeza Svc-teta. Najeli so veliki avtomobil A. Gr-dine in se odpeljali, proti Collimvoodu. Vozil je France Bizjak. Pri Lacke Shore Boulevard je neka kara treščila ob avtomobil in ga popolnoma razbila. Vse osebe, ki so bile v avtomobilu, so bile vržene na zemljo in kdor ni dobil rane vsled jfadca, jo jc dobil od stekla. Gospa Jerina je dobila nevarne ppškod-be in poreže na glavi, njen sinček jc tudi hudo porezali. Opasno je poškodovan Viljem Sitar, ki jc dobil tudi notranje poškodbe. Manjše poškodbe pa imajo Jak. Kocjan, Jos. Milavec in Frančiška Lavše. — Slovenci pred sodiščem radi polaganja kamenja na železniške tračnice. Iz Puebla poročajo: Ker so polagali kamenje na železniške tračnice, so stali pred sodiščem Anton Perme, Janez Petrič, Janez Ančnik in Janez Gravos, vsi doma iz šentjurske farc. Sodnik je obtožencem povedal, da je njihovo hudodelstvo smatrano od postave kot eno izmed največjih ter pride takoj za umorom, za katero pa zakon določa kazen in namreč zapor od 10 let do smrti. Obsodil jc torej Anton Per-meta od 10 do 20 let. Ker je Perme polnoleten, se ne more ogibati kazni. V slučaju dobrega obnašanja, bode lahko izvršil svojo kazen v 7 fti pol letih. Ostali obtoženci so pa vsi mladoletni in sodnik jih je nameraval kaznovati z enako strogostjo, kot je Permeta, a District odvetnik se ni strinjal s sodnikom in v dolgi debati navedel, da se mladoletni ne morejo tako kaznovati kot polnoleten, to je, se ne smejo poslati v državni zapor, temveč v kaznil-no šolo. Sodnik je odvetniku končno dovolil od^og za časa enega tedna, da poišče dokaze, da postava v takem slučaju, dovoli mladoletne poslati v kaz-nilno šolo. — Močno sc je poškodoval na motornem kolesu pri dirki v Luna-parku v Clevelandu slovenski dirkač France Pintar. — Umrli so rojaki: V Glassport, Pa., Anton Kastelic iz vasi Dragovšck pri Litiji;,v Black Diamondu, Wasch., Jos. Gallc; v Calumetu J. Plautz iz Tarna-račka; v Clevelandu, O., Janez Verbič. — Med kolesa vlaka jc pari el v Calumetu in bil takoj mrtev Janez Turk. — V t o n i 1 je v reki St. Mary blizu Sault St. Maric, Micli., rojak Andrej Maček,* doma iz Cerknice. — V premogovniku M a r i a n a , Pa., je ubilo rojaka Mihaela Malgajn, dOma od Celja. — Poročila sta se v Bovey Nik. Adlešič z Marijo Pečarič. Navzočih ie bilo 300 svatov. — Slo-
venski .župnik S c h i f f r e r iz Chisholma se jc podal na potovanje po Evropi. V domovini obišče svojo mater. — Slovenski dom bodo zgradila društva v Ročk Springo, Wyo. — U m r 1 je v Eksport, Pa., Jakob Košir po domače Orcharjev z Dovjcga na Gorenjskem.
Sv. Ciril in Metod, apostola svete vere in cerkvene edinosti. II. izdaja, z lepo naslovno sliko. Cena 20 vin. — To jc najboljši slovenski življenjepis sv. slovanskih apostolov, spisan v zelo poljudnem in živahnem slogu; tvarina je pregledno razdeljena v 26 kratkih poglavij.
LMijanske novice.
lj V nedeljo popoldne in zvečer
bodi zbirališče Ljubljančanov, ki si žele privoščiti dobro zabavo, na vrtu »Rokodelskega Doma«, kjer naše vrlo »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« priredi svojo zanimivo vrtno veselico!
lj Državno realko nameravajo, kakor se govori, nastaniti v poslopju c. kr. obrtne šole. V sedanje poslopje državne realke pride med drugimi nemškimi zavodi baje tudi Iluthov zavod.
lj Podružnica »Slomškove zveze za Ljubljano in okolico« ima v nedeljo zjutraj, 29. junija t. 1. izlet na Rožnik, kjer bode ob sedmih sv. maša. — Skupni odhod iz drevoreda poleg Narodnega Doma« ob 6 uri. — Vabijo se vsi člani tovariši in tovarišice, da se tega, letos zadnjega sestanka udeleže v prav obi-lem številu.
lj Nova socialnodemokraška organizacija. Namesto razpuščene »Vzajemnosti« nameravajo socialni demokrati ustanoviti novo izobraževalno splošno organizacijo »Svoboda«.
lj K »prizoru s ceste«, opisanem v štev. 142. »Slovenskega Naroda«, se nam poroča od strani očiviucev in prič sosedov: Policijski stražnik Matej IMe-vel jc res aretoval 'nekega* človeka, ki je bil morda nekoliko pijan, a ne močno, ker bi drugače ne bil mogel stražniku dvakrat uteči. Ko ga je stražnik na dvorišču g. Stupicc drugič vjel, ga' je res vrgel na tla in nanj pokleknil, to pa je moral storiti, ker se je pijanec šc vedno močno upiral in posegal po stražnikovi sablji. Ko je potem pijanca s pomočjo drugega redarja vklenil, je pijanec naprej divjal in silil v redarja, nakar so okoli stoječi pričeli klicali, naj redarja pijancu • veže-ta še nogi, kar se je tudi zgodilo. Redar Plevel je bil k opisanem postopanju prisiljen, ker bi drugače nasilneža nc bil mogel ukrotiti.
lj Umrli so v Ljubljani: Franc Lju-bič, hlapec, 30 let. — Blaž Frontini, posestnikov sin, 14 let. — Elizabeta Grcla-dolnik, posestnikova žena, 38 let. — Ivan Kmet, ubožec, 54 let. — Alojzij Kunčič, sin železniškega delavca, dve leti.
Deželno pomožno društvo za bolne na pljtičih. Uradniki tovarne G. Ton-nies so darovali mesto venca na krsto soproge livarskega mojstra Ludovika Prestla vsoto 34 K Deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih, za kar sc jim izreka srčna zahvala.
Štajerske novice.
š Pri občinskih volitvah pri Šmi-klavžu blizu Maribora so včeraj 26. t. m. katoliško-narodni Slovenci sijajno zmagali. Volilna borba je bila zelo huda. Liberalni nemškutarji so napeli vse sile, da bi prodrli, a so pogoreli. — V tej občini so pred kratkim Slovenci zmagali tudi pri volilvi v krajni šolski svet. Za načelnika jc izvoljen župan g. Florjančič.
š šoštanjska posojilnica, š o š -t. a n j. V nedeljo je bil v hotelu »Avstrija dobro obiskan shod zadružnikov, na katerem jo poročal poslanec dr. Verstovšek o rešitvi šoštanjske posojilnice, o njcjaem žalostnem stanju, o nevarnostih, katere pretijo zadružnikom, in o korakih, katere je storil dosedaj, da bi se saniranje izvršilo. G. poslanec poziva ljudstvo, naj mirno čaka,da se reši ta zadeva. Posebno je svaril \la-gatolje, da ne pritiskajo s tožbami, katere vlaga protestantovski advokat dr. Petritscliek, ker bi tak pritisk lahko spravil na stotine kmetov ob'vse imetje.
š Za gluhoneme otroke. Dne 10. julija bo v Mariboru v dekliški meščanski šoli od 8. do 12'. ure predpoldne sprejem gluhonemih otrok za graški zavod za gluhoneme. V Celju bo sprejem 8. julija v deški ljudski šoli, v Poljčanah pa 9. julija v ljudski šoli.
š V Dravo je skočil v Mariboru Iv. Gorjup, posestnik s Sladke gore v šmarskem okraju. Rešil je še živega dimnikarski mojster Ratzek, ki je ravno ribe lovil. Kaj ji' Gorjupu gnalo v smrt, ni znano.
Primorske vesli.
p Samoumor učiteljice. V Trstu sc je zastrupila ljudsko - šolska učiteljica Esthcr Nina Cocn. Vzroki samo-umora so neznani.
p Posledice bede. Ene preteklih noči se je oglasila pri rešilni postaji v Trstu 54 let stara Marija Pcrtotova, ki stanuje pri svoji hčeri Nataliji, katera jc poročena s kotlarjem Krašovi-čcm. Ta je bil povodom stavke v ladjedelnici v Tržiču odpuščen in ker ni bil organiziran, je zašel z ženo, taščo in otroci v hudo bedo. Zadnjič pa ga je dobil v Trstu neki znanec, ki mu jo dal za pijačo, da se je- napil. Prišel je pijan domov, in ker sta ga ženski začeli zbadati, se je hotel zaklati. Preprečila pa je nakano tašča, ki jc zgrabila za nož, vsled česar jc dobila precejšnjo rano, s katero jc hitela k zdravniku. Tudi žena se je na enak način ranila. V sredo jc končno dobil Krašovič Vabilo, naj pride na delo v Tržič".
p Samoumor zdravnika. V Tržiču se je ustrelil v svoji ordinacijski sobi zdravnik dr. Lučki radi neozdravljive bolezni.
p Samomorilska epidemija. Po Avstriji, zlasti v ju?« ih primorskih deželah se silno širijo samomori. Ne mine dan, da bi si dva ali trije ne vzeli življenja, tako da je postal samomor prava epidemična prikazen. Čujmo poročilo o samo par dnevih: V Tržiču na Primorskem se je ustrelil zdravnik, 46 let stari dr. Jcronin Lucchi. Mož je bil hudo nevrasteničen in pogosto na pol blazen. — V torek se je na Reki ustrelil 52 let stari Riliard Kern iz lle-ba na Češkem, ki jo bil pri reški čistilnici petroleja blagajnik. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da se je naveličal življenja. — V istem mestu si jo prerezal vrat z britvijo 42 let strni brusač Antonio Zais iz Bellmia v Italiji. Pred smrtjo je pa še napisal tako tajinstveno in zamotano pismo, da sc no ve, ali jo bil vcloizdajalec aii humorist, ki je hotel ves svet potegniti, ali (jh — norec. — Pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji jo skočila ponoči v vodnjak Vita Elefantc iz Italije. Bila je nekaj mesecev zelo čudnega obnašanja. Zapustila je moža in 6 otrok.
p Gojenci za pod oficirsko službo pri vojni mornarici. V šolo za pod-oficirjc vojne mornarice \ Šibeniku se bodo sprejemali nad li let stari zdravi in krepki dečki, dokler bo kaj prostora. Vendar pa jo dobro, da prosijo oni, ki so dovršili najmanj ljudsko šolo, za vsprejem žo tekom meseca julija, ker je uspeh tako bolj siguren. Oni dečki, ki imajo vescljo do pomorstva, postanejo potoni to šole v primerno zelo kratkem času podoficirji višjih šarž in porabni za vsako službo pomorske stroke.. Pripomniti je treba, da je s službo v zvezi pravica do pokojnino. Gojence vzgajajo na posebnih šolskih ladjah, kjer jih oskrbujejo popolnoma brezplačno, to je za obleko, stanovanje in hrano skrbi erar.
Prodiranje socializma ng severu.
Kakor znano, jo pri volitvah za folkething (poslansko zbornico) na Danskem 20. maja t. 1. zmagala koalicija radikalcev in socialnih demokratov, in sicer so prvi dobili 31, drugi pa 32. poslancev, doslej vladajoča liberalna stranka pa je izgubila 13 mandatov. Volitve so se vršilo pod parolo ti stavno reforme, koje glavna zahteva je'uvedba s p 1 o š n e v o 1 i v n e pravice. Posledica izpada volitev je bila, da jc kralj vodjo socialnih demokratov Stau-ninga, bivšega tobačnega d c -1 a v c a . pozval, naj sestavi novo ministrstvo, kar je pa ta moral odkloniti. Vsled toga so prevzeli vlado radikalci, katerih pa pri izvedbi ustavne reformo ne bodo podpirali samo socialni demokrati, ampak tudi do gotove meje liberalci. Nova vlada bo skušala tudi razpustiti landsthing (gosposko zbornico), ako se bo ta ustavni reformi protivila.
Na Norveškem jc storthing (parla-. ment) medtem, ko je kralj bival pri svojem bratu na Danskem na obisku, skoro soglasno sklenil o d p r a v i t i kraljevi veto pri stort hingovih sklepih, ki se nanašajo na izpremembo ustave, in sicer tako, da laki zakoni niti formalnega kraljevega podpisa ne potrebujejo, ampak postanejo takoj veljavni, ko so od storthinga sklenjeni. Tako kralj na Norveškem nima nobenega vpliva na ustavo, oziroma njen razvoj. To jo zato važno, kor se na Norveškem vedno bolj utrjuje republičan-stvo. Nadalje je storthing sklonil neomejeno volivnu pravico i udi za ženske, ki so sicer zdaj tudi volile, toda po davčnem cenzusu. Ta jo zdaj odpadel in je tako na Norveškem izvedena popolna politiška enakopravnost ženo. z moškim,
Na Holandskem so pri ožjih volitvah za poslansko zbornico, ki so se predvčerajšnjem vršile, socialni demokrati dosegli tako število mandatov, da je v prihodnji zbornici katoliško-kon-servativna večina, ki je vladala od 1. 1897., potisnjena v manjšino. Nova zbornica bo štela: 25 katolikov, 11 anti-revolucionarcev (protestantov) in 9 historičnih kristjanov (pravoverni protestanti), vsega skupaj 45 konservativcev, in 30 liberalcev, 7 demokratov in 18 socialnih demokratov (dozdaj 7), torej vsega skupaj 55 radikalnih glasov. Tudi na Holandskem se gre za splošno vo-livno pravico.
Zadnje vesli.
ZADNJE POROČILO IZ BELGRADA OPTIMISTIČNO.
Belgrad, 27. junija. V včerajšnji ■tajni soji skupščine so jo Pašiču posrečilo večino pridobiti zase in opozicijo' pregovoriti, da se bo mirno vedla. Izjave Pašiča so situacijo Srbije postavilo V čisto novo luč, tako da se razsodba Rusije v interesu Srbije lahko sprejme. Izjave Pašičeve so namreč za bodočnost Srbije tako važne, da se lahko zavoljo nje prenose šo kakšna žrtev. Vsled tega so poslanci večine popolnoma zadovoljni, pa tudi opozicija je zdaj Pašiču bolj naklonjena. Parlamentarni krogi so splošno prepričani, da bo skupščina izrekla Pašiču danes zaupanje. Pašič je bil po seji od kralja sprejet v avdijenci in jo nato dolgo konferiral s llartvvigom. Pašič sc poda v Peterburg prihodnji teden. Črnogorski ministrski predsednik Vukotič jc prinesel kralju Pelru lastnoročno pismo kralja Nikolaja.
ČEŠKA KRIZA.'
Dunaj, 27. junija. V jutrišnjem ministrskem svotu so odloči, kako se češka kriza reši. Ako češki deželni odborniki vztrajajo pri vložitvi svojih mandatov, sc ustanovi uradniška komisija poti vodstvom deželnega maršala. Vlada jo pripravljena zvišati deželno doklade za 10 odstotkov, naklado na pivo pa od 1 K 80 vin. na 4 K. Češki deželni zbor se pa razpusti in razpišejo nove volitve.
CESAR FRANC. JOŽEF.
Dunaj, 27. junija. Cesar odpotuje v Ischl v ponedeljek, dne 30. t. m.
»SKODRA«
Reka, 27. junija. Kapitan Blažič od »Skodre«, kakor tudi direkcija »Un-garo-Croate« dementujeta poročila nemških listov, da je bil Blažič s Črnogorci
domenjen.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj, 27. junija. Gosposka zbornica je končala razpravo o reformi kazenskega pravnega reda. Nato se je začela razprava o budgctncm provizo-riju. Min. predsednik grof Stiirgkh bo poclal izjavo o zunanjem položaju.
REKTOR DUNAJSKE UNIVERZE.
Dunaj, 27. junija. Za rektorja v.a bodoči semester sc je izvolil botanik dr. Wcttstein.
MAŽARONI PRIDEJO ZOPET NA VRH.
Budimpešta, 27. junija. »Vilag« trdi, da je hrvatska kriza že rešena. Grof Teodor Pejacevich, ki je odbil ponujeno mu bansko čast, postane minister za Hrvatsko, Tomašič, ki je bansko čast tudi odbil, Je priporočil za bana barona Raucha kot dobrega unionista. Ta grofu Tiszi ni simpatičen, toda ta težava sc bo s pomočjo dunajskih faktorjev, s katerimi je Rauch zadnje dni veliko konferiral odstranila.
NEMŠKI GLASOVI PROTI TRO-ZVEZI.
Dunaj, 27. junija. Tu se zelo ko-mentuje nek članek v reviji berolin-skili finančnikov »Plut.us«, ki napada grofa Berchtolda kot »najnesposobnej-šega diplomata v Evropi« in priporoča Nemčiji, naj so pripravlja na to, da lahko Avstrijo pogreša.
NEMŠKA PRETIRAVANJA.
Pariz, 27. junija. Na shodu levico proti triletni vojaški službi so bili res navzoči trije generali, toda umirovlje-ni. Ni res, da bi bil kdo od njih govoril. Generali so se celo odstranili, ko so nekateri zborovalci začeli peti revolucionarne pesmi.
SMRTNA KOSA.
London, 27. junija. Tu jo umrl najbogatejši angleški veleposestnik voi-voda Sutherland v starosti 62 let.
| ^ Ako še niste, I S pošljite naročnino!;
Koroške novice.
k Šolstvo. Po sklepu deželnega šolskega sveta so d c f i ni t i v n o nastavljeni: Učitelj J. Grascher v Škocijan v Pod-junski dolini, učiteljica Alojzija Gornik v Kotmarivesi, učiteljica Adela P r i v a s-n i g v Kapli od Dravi in učiteljica Josi-pina Sintschnig v Šent Jakobu v Ro-žu. — P r e s t a v 1 je n je učitelj Adolf Sokol iz St. Ulricha an der Goding na Strojno in postane tam obenem šolski vodja.
k Iz odvetniške službe. V pisarno dr. Ferd. Miillerja je vstopil kot koncipient dr. J. Hojnik, štajerski rojak iz Poljskave.
k Prodana velika posestva. Velikovec. Kollorosovo pivovarno z gostilno vred jc kupila Gofl-ova pivovarna pri Ljubnem. — Graščino Zgornje Trušnje, katero je kupil g. Kargl za pol milijona kron, jc kupil neki Kiihnel iz Prcssburga na javni dražbi za 214.000 kron. — Pogorela sta okoliška kmeta Hambruš in Harih. Le nekaj živine so rešili.
k Smrtna nesreča. Črna. Drvarji grofa THurna so napravili v gozdu drvarsko kočo. Ko so spravljali svoje stvari v kočo, jo je močan veter podrl. Koča jc padla na delavca Janeza Levka iz Mozirja na Štajerskem in mu poškodovala hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico v Slovenji gradeč, kjer je 18. t. m. umrl.
NEZDRAVE RAZMERE V GALIŠKIH ŠOLAH.
Zopet napadi dijakov na profesorje.
V Zolkievvu pri Lvovu je 17 letni gimnazijalec Michalczuk, Rusin, napadel gimnazijskega ravnatelja Poljaka Eliasa in ga z železno palico večkrat na glavi ranil, ker je dobil slabo izpričevalo. V Lvovu je pa dijak Bierenzvveig napadel profesorja Sierpinskega in ga-večkrat s pestjo po glavi udaril. Dijaka so zaprli. Napad je Bierenzweig izvedel, ker je profesor objavil odprto pismo, ki jude dolži, da so vprizorili zadnjo vseučiliško stavko. V stanislavski gimnaziji se jc pa igral četrtošolec Fedyszign z revolverjem in je ustrelil iz neprevidnosti sošolca Wiszniow-skega.
FRANCOSKI GENERAL PROTI TRILETNI VOJAŠKI SLUŽBENI DOBI.
Dne 25. t. m. je prvič na protestnem shodu proti triletni vojaški službeni dobi govoril general Percin. Navzočih jc bilo 3000 zborovalcev. Oklic na shod je šest generalov podpisalo, med katerimi so prišli trije na shod. Zborovalci so prirejali generalom velike ovacije.
FRANCOZI HVALIJO AVSTRIJO.
Pariški list »Radieal« piše: Hvala (ripelententi v londonskih napitnicah nam ne more zabraniti, da bi ne bili nasproti trozvezi pravični, kakor zasluži. Priznavamo, da je n. pr. Avstro-Ogrska dokazala razveseljivo zmernost. KEMAL BEJEVA IZJAVA O UMORU MAHMUD ŠEFKET PAŠE.
Nekdanji načelnik generalnega štaba turške mornarice, Kcmal bej, živi kot zasebnik že več mesecev v Kon-stanei. Po umoru Mahmud Šefket paše je nekemu časnikarju čisto odkrito izjavil, da so inozemski odbori denar, s katerim so podkupili morilce, njemu poslali. Naložil ga je pri bankah v Kon-stanci in odposlal obrokoma v Carigrad denar tistim ljudem, ki jih je najel odbor za izvedbo napada na Mahmud Šefket pašo. Ko je Kcmal bej izvedel, da so v Carigradu kontumačno tudi njega na smrt obsodili, je rekel, da mu je to čisto vseeno in da bo delal naprej, da se mladoturški režim strmoglavi. »Ko se to zgodi, kar jc gotovo,« je rekel, »se vrnem nazaj v Turčijo.«
Rožne stvari.
Nemški vohun obsojen v Angliji.
Nemškega zobotehnika Viljema Kla-reja so na Angleškem obsodili radi vohunstva na petleten zapor.
Nov napad angleških sufragetk.
Postajo Razelvvcll v Birmingnanm so poizkusile sufragetke zažgati. Dve čakalnici sta res zgoreli.
Bolezni v nemškem 78. pešpolku.
Pri 78. pešpolku v Osnabrucknu je obolelo pri 1. bataljonu 289, pri 2. bataljonu pa 42 vojakov. Vzrok bolezni ni znan.
Bavarski vojvoda Ljudevit se hoče od svoje žene ločiti. 82 letni bavarski vojvoda Ljudevit, najstarejši princ bavarske kraljevske rodbine, se hoče od svoje it) let mlajše druge žene, gospe Antonije pl. Bartolf, ločiti. Baje bi rad poročil intimno prijateljico svoje žene, neko gledališko igralko. Prvi narok o ločitvi zakona pred sodiščem je bil 25. t. m.
Ponarejene »Princesas« in »Damen« svalčice. Posebne vrste goljufijo je zakrivil mehanik Emerik Bende. Ivološka tvornica cigaretnih ovojev mu je dala popraviti stroj, ki izdeluje »Princesas« in »Damen« cigarete. Bende si je pa napravil klišeje, s katerimi je natisnil ovoje in fabriciral več sto tisoč manjvrednih »Princesas« in »Damen« sval-čic, ki jih je v Budimpešti po še neznanih osebah razprodal. Bendeta so zaprli. Njegove sokrivce zasledujejo.
Amerikanski poslanik okraden. V Parizu je bil v nekem hotelu okraden amerikanski poslanik v Peterburgu. Denarja in kreditnih listov so mu tatovi odnesli v višini (50.000 frankov.
Nova odkritja o Redlovem vohunstvu. Ko so Redlovo stanovanje v Pragi še enkrat preiskali, so našli zelo skrbno vodeni Redlov dnevnik, v katerem je imel vse svoje vohunske kupčije zabeležene. V tem dnevniku je kopiral vse prodane načrte, zabeležene je imel podrobne proračune o rajnih vojaških napravah, številke o posameznih vojaških oddelkih v Galiciji, število vlakov vseh železniških prog, ki vodijo v Galicijo, začasne oskrbovalne postaje, kraje in točke, kjer so se pričakovali največji vojaški spopadi. Dasi sc jc Redi čutil popolnoma varnega, so le našli v predalu, kjer je hranil najvažnejše svoje spise, ovoj z napisom »Strichnin 1902». Iz tega se sklepa, da je vohunil Redi od leta 1902 in da si je za vsak slučaj strup preskrbel. Preiskava se bo vodila tudi v Lvovu, ker je dognano, da je imel v Lvovu Redi pomočnike.
g Semenj za kože. Petrov semenj za. kože in kožuhovino se bo vršil v ponedeljek, dne 30. t. m. kot navadno v skladišču tvrdke »Balkan«, trgovsko spedicij-ske in komisijske delniške družbe na Dunajski cesti št. 33, na katerega se interesenti opozarjajo.
O/trmvalloz
železnato J{ina-Vino
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanju in častni diplom h zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornl okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 8000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, G. in kr. dvorni dobavitelj
r THST-Barkovlje. i-
Dražba lova.
Dne 30. junija 1913 ob 9. uri dopoldne
se bode pri c. kr. okrajnem glavarstvu
v Ljubljani na javni dražbi oddal lov
otfine Studenec-Ig.
1057
Sanatorium Emona
Privatno zdravlSČo /.a notranjo in kirurgiaie bolezni. — Porodnišnica. — Mcdicinalne kopeli, lastnik in šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. d«?, boln-
i pošini zavitek
(a kg netto) popolnoma naravnega
iz malim
pošlje frauko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Plccoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja ae tudi v sodCkili in v sterilizir. steklenicah.
2961
Pozor!
1951
V Sp. šiški, Kolodvorska cesta 181, so sledeče reči iz proste roke po ugodnih cenah naprodaj: Dobro ohranjena oprana za uodnjak, 24 m lesenih ceui itd. Stopnice za tri nadstropja iz smrekovega lesa, okovane z železom. Kočija, doz in koniska opraua. motor na bencin. Cirkularna žaga in transnilslje.
Kupci, ne zamudite te prilike!
Sprejme se takoj
1971
učenec
za fotografsko obrt. Naslov pove uprava «Slovem:a». (Znamka za odgovor po pošti).
Radi bolezni oddam takoj pod ugodnimi pogoji, dobro vpeljano na debelo (engros)
špecerijsko trgovino
M. Spreitzer 1973
posestnik in trgovec v Ljubljani.
dobra zanesljiva moč, se sprejme v trgo-1972 govino mešanega blaga
Anton Valenčak, Velenje. Za novembrov termin iščemo
stanovanje
obsegajoče najmanj 4 sobe z udobnimi pritiklinami, ne višje, nego v I. nadstropju. Ponudbe s seznamkom posameznih prostorov in ceno, vštevši tudi vodarino itd. pod „1927" na upravo tega lista do 20. julija. Na poznejše prijave in ponudbe brez cen se ne ozira,
m
Žvepleno kopališče. Zgodovinski radioaktivni žvepleni vrelci -j- 58° C, učinkujejo posebno dobro pri trganju, revmi, ischias, kroničnih boleznih v vratu itd. — Železniška postaja, pošta, telefon in brzojav. Novo zdraviliško poslopje z elekt. razsvetljavo. — Električna masaža, ogljenčeva kislina in solnčne kopeli. — Moderni komfort. — Nova restavracija. — Krasna okolica. — Vojaška godba. — Prospekti zastonj. — Oddaljenost od železniškega kolodvora S kilometrov.	1459
Prvo kranjsko podjetje
za izvrševanje umetnega vezenja
in trgovina ročnih del
J. Repie A I. Jeršek
Ijjubljnna, Kongresni trg štev. 5.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela Izvrševanje društven, zastav, trakov po tovarniških cenah prodajo. :: :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. — Predtiskarija. Občeznano nizko cone. — Zunanja naročila so točno izvršujejo. — Ugoden nakup priložnostnih daril.
Razpis.
Za zgradbo kranjske deželne elektrarne pri Žirovnici se bode oddala dobava in montaža
železnega tlačnega cevovoda.
Cevovod je približno 970 m dolg, in dobi premer 1000 mm; strmec znaša 160 m.
Podrobna pojasnila in pogoji se dobe pri deželnem stavbenem uradu v Ljubljani proti plačilu 15'— K.
Ponudbe, katere morajo biti zapečatene in označene s primernim napisom, naj se predlože podpisanemu deželnemu odboru najkasneje do konca julija 1913.
Izrecno sc pripominja, da se bo deželni odbor oziral le na take ponud« nike, ki zamorejo brezdvomno dokazati svojo zmožnost v tehničnem in finan-cijelnem oziru, ter, da sc vrši razpis nc da bi bil deželni odbor zavezan odobriti kako ponudbo. Končno si deželni oclbor pridrži pravico, izbirati, izmed ponudnikov po svoji previdnosti.
Od deželnega odbora kranjskčpa
v Ljubljani, dne 23. junija 1913.
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
CENTRALA: LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 26 (POLEG PLINARNE),
Beton Zelezobeton Mostovi Stropi Dvorane Zazldki turbin
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenicc
PODRUŽNICE: GORICA, TRST, ZAGREB*
Obisk strokovnih inženirjev na željo
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
fTisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odsrovorni urednik: Miha Moškirc.