iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelj* m praznik«. — I ne«iti do 90 petlt vrst a Dir 2, do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Dtn 8» večji tnseraa pcttt vrsta Din *.— popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 35.— Rokopisi as as UREDNIŠTVO IN UPBAVN1STVO LJUBLJANA, Ksmfrjeve wmm ste*, s* Telefon: 81-22. 51«». tl-H 81-25 ta 11-96 Pod rut o les: MARIBOR, 8trossmaver]eva Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon it- 2« — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasrnaverjeva ulica 1. te let on st. S6. podružnica uprava: Kocenova ul 2. telefon AL 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani S t. 10.351 Grozote španske državljanska vojna: Cvetoča mesta se spreminjajo v razvaline *v — Nad 300.000 Žensk frankovskim pokoljem Generala Franca in njegove poveljnike obtoinjejo najfenjHh in otrok je pri bežalo v Bilbao — Zahteva po mednarodni zaščiti Bilbao, 20. aprila. AA. Ha vas: Predsednik baskovske vlade AsruLrra je izjavil, da najodločneje zavrača cjn zem ki ga širi so-vražnfk. ko raznaša, vesti da smo mi od govorni za rušenje me©t in požare po mestih. Pozivam vse tuje novinarje in konzularne zastopnike, naj povedo, kaj dela sovražnik že nekaj tednov na na^i front .« »Pred Bogom, pred zgodovino |n pred ▼sem svetom trdim da je trideset nemških letal tri ure metalo bombe ua nezavarovano prebivalstvo v zgodovinskem me>tu Guerni-ci. Ta letala so s strojnicam; podila žene in otroke, kj so se hotelj rešiti z besom. Baskovski narod se je zmerai boril za svobodo in demokracijo in danes je v Bilbao ori-b^žalo 300.000 otrok in žena. k; iščejo strehe. Zanje zahtevamo zaščito, za naše moške pa ne zahtevamo ničesar, ker se bodo nezlomljivo borili za svobodo svojega na-roda « Divjaštvo Francov ih čet London, 29. aprila, bi. Vesti o krvoločnem pokolju v Verrizu. Eibaru in drugih krajih na baskovski fronti, so izzvale v angleški javnosti veliko ogorčenje. Vsi listi objavljajo podrobnosti o zavzetju teh krajev, ki so z vojaškega in strateškega stališča brezpomembni in se tem bolj čudijo pobesnelosti francovcev, ki so po nepotrebnem ubijali ženske in otroke ter uničili najlepše kraje baskovske dežele. [imes . Nevs Chronicle« ^Morningpost« in drugi li.^ti zahtevajo od vlade, naj pokrene (narodno akcijo za obrambo človečan-skih pravic pred početjem francovcev. v Times« pišejo, da general Franco nima več niti najmanjše pravice sklicevati se na to. da vodi boj za pravično stvar ali celo za obrambo vere, ker je njegovo početje najnavadnejše razbojništvo. Tudi v spodnji zbornici je bilo danes zaradi tega vloženih več interpelacij. Zunanji minister Eden je v imenu vlade izjavil, da obžaluje španski narod. ki mora prenašati take grozovitosti. vendar pa vlada nima sredstev, da bi to preprečila. Ne glede na to bo storil vse, da se ta nečloveški način borbe omili in da se zaščitijo vsaj nedolžni otroci in ženske Simpatije za generala Franca v angleški javnosti polagoma popolnoma izginjajo in celo oni, ki so ga doslej zagovarjali, priznavajo, da ne zasluži ni-fcake obzirnosti več. London, 29. aprila, g. Uničenje zgodovinskega mesta Gucrnica po nacionalističnih letalih je izzvalo mnogo protestov Poudariaio. da je bilo mirno mesto ki ie še pred dvema dnevoma štelo 10000 prebivalcev, popolnoma porušeno. Angleška delavska stranka je pozvala angleško vlado, naj poveri Društvu narodov preiskavo o tej zadevi. General Franco zanika vsako obstreljevanje po frankovskih letalih. Vrhunec grozote London 29. aprila. AA. Odbor delavske stranke je danes izglasoval resolucijo, ki pravi: Trpljenje španskega naroda je doseglo vrhunec grozote z zločinskim bombardira, njem upornikov. Britanska delavska stranka obsoja ta gnusni zločin nad b^sKovski. mi mesti, ki so brez obrambe. To bombardiranje izključuje slehern vojajki cilj. In pomeni hudodelstvo in kršitev osnovnih načel proSvetljenosti. Resolucija zahteva, da britanska vlada ukrene vse kar je potrebno in sicer s posredovanjem Društva narodov. Obstreljevanje Valencije VAL.ENCIJA. 2y aprila. A A. Snoci sta uporniški križarki »Camarias« in »Ba-leares« močno bombardirali predmestja v Valenciji. Ubitih je bilo 5 ljudi, okoli 30 pa ranjenih. Križarki sta nato odpluli proti Castellu. Republikanska letala so jih zasledovala. Bombardiranje Madrida MADRID. 2«. aprila. AA. ris vas: \ čerai poiM^lln^ 'e bljo razmeroma mirno Popoldne ob 16. urj je začelo sovražno topništvo koncentrično repah na Madrid. Topovski Ogenj ie I raja! eno uro Eden ne verjame generalu de Llanu London, 29. aprila. AA. Ha vas V spodnji zbornici je včeraj rekel Eden da je čital v tisku govore generala Quiepa de Liana. Eden je rekel, da je jasno- da nima namena pripisovati temu govoru niti najmanjše pozornosti. Odpoklic irskih prostovoljcev Dubiin, 2y. aprila, a Vojn: minister ge. neral O' r>uffy je izdal odlok, s kater m odreja takojšen povratek irskib prostovoljcev, k: so se d: sle j borili na strani generala Franca. V vladnih krogih na.glasa.jo. da se niso odločili za ta korak sijno zaradi zakona o nevtralnosti v španski državljanski vojni, marveč v prvi vrsti zaradi tega ker ne bi bilo združljivo s častjo in ponosom Ir ke, če bi se njeni sine vi borili na strani ljudi, ki streljajo na ženske in otroke ter rušijo mesta brez potrebe zgolj za to, da bi poceni prišli do zmage. Umik Baskov iz Duranga šele snoči so baskovske Sete izpraznile mesto in se umaknile v popolnem redu V it ori a. 29. aprila. A A. Posebni Havasov dopisnik poroča, da je bila snoči situacija frankovcev na desnem krilu precej kritična. Ko so čete generala Molie zavzele Marquino> so začele prodirati proti zapadu. Pn Biriaru so se razdelile v dve koloni. Ena je prodirala proti Lequieti, druga pa je krenila proti Motriki vzporedno z obalo, da bi tako dosegla kolono, ki prodira iz Marquine. Oddelki, ki so vzhodno od Marquine, so ujeti, ker se ne morejo več umakniti v ozadje. Položaj levega krila frankovcev pa se je popravil in prodira proti Durangu. Ta kolona se spušča počasi s hribov in je obkolila Durango V. Durangu sta 5e dva bataljona iz Santanderja. ki imata 20 tankov. Čete generala Molle SO seda i še 5 km od Duranga ;n to na cesti, ki iz Duranga vodi v Blbao Bilbao, 2 KATKI J. 29. aprila AA. Havas: Znani španski finančnik Juan March, ki je preživel v Italiji 14 dni. ej včeraj z italijanskim pamikoni >ReXc odpotoval v nacionalistično Španijo. Priprav« za izpraznitev Bilbaoa Pod zaščito angleških in francoskih vojnih ladij bodo spravili na varno 160.000 žensk in otrok Pariz, 29. aprila, z. Včeraj popoldne je posebna deputacija baskiške vlade obiskala zunanjega ministra Delbosa ter mu predložila prošnjo baskiške vlade, naj bi Francija in Anglija pomagali pri zaščiti civilnega prebivalstva, zlasti žensk in otrok, ki so izpostavljeni brezobzirnemu bombardiranju s strani frankovcev. Baskiška vlada namerava z ladjami spraviti na varno okrog 160.000 žensk in otrok, ki so p ribeza 1 i v Bilbao in so začasno nastanjeni v mestu in okolici. Ne le, da je nemogoče spraviti toliko beguncev pod streho in jim oskrbeti hrano, temveč ovira navzočnost žensk in otrok tudi vojaške operacije ba-skiških čet. Zato hoče baskiška vlada spraviti predvsem ženske, otroke in starce na varno. Odpremiti jih namerava s trgovskimi ladjami deloma v 'nozemstvo. deloma v republikansko Španijo. Ker pa obsto;a verjetnost, da bodo frankovci skušali bom bardirati tudi te tJ*nsporte beguncev, pro si baskiška vlada Francijo in Anglijo, da s svojo vojno mornarico zaščitita te transporte. London, 29. aprila, z. V spodnji zbornici je bil včeraj popoldne sestanek, ki so se ga udeležili člani delavske in liberalne stranke Na tem sestanku so proučili po ročila o grozodejstvih frankovcev na ba&ki-ški fronti. Sprejet je bil sklep, naj angle ško društvo za zaščito otrok prevzame skrb za prevoz žensk in otrok iz B:lbaoa v varnejše kraje. Poslanec Robers. ki je o tem sklepu obvestil zunanjega ministra, se je kmalu nato vrnil s poročilom, da vlada odobrava ta sklep in da bo to akciio z vsemi sredstvi podprla. Angleške vojne ladje bodo ščitile te transporte po potrebi pa tudi same prevzele prevoz. Med Albanijo in Italijo ©stane vse pri starem Albanija ostane neomajno zvesta Italiji Tirana, 29. aprila, br. S posebnem letalom je včeraj pristal na tiranskem letališču italijanski zunanji minister grof Ciano. ki ga spremlja več višjih uradnikov zunanjega ministrstva in novinarjev. Na letališču so ga pričakovali vsi člani vlade, poveljnik tiranske garnizije in drugi od-ličniki Po medsebojnem pozdravu je grof Ciano pregledal častno četo. nakar se je odpeljal v mesto Albanska prestolnica je vsa v italijanskih tn albanskih zastavah. Velika množica, ki se je zbrala pred vladno palačo, je priredila italijanskim gostom navdušene ovacije Hrot Ciano se je takoj po prihodu vpisal v dvorno kniigo nato pa se je podal na italijansko poslaništvo. Opoldne je bil sprejet v avdijenci pri kralju Zogu. popoldne pa je imel daljši razgovor z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom albanske vlade. V Ti rani bo ostal italijanski zunanji minister tri dni. Glasilo albanske vlade »Trinta« objavlja o obisku italijanskega zunanjega ministra uvodnik, v katerem naglasa prisrčne od-nošaje med Albanijo in Italijo, kateri bo ostal albanski narod večno hvaležen za vso podporo, ki mu jo je midiia v najtežjih časih. Albanski narod dobro ve, da je vsa albanska trgovina usmerjena v I tali o in j da lahko samo od Italije pričakuje gospo- I darsko :n finančno pomoč. Italija pa je tudi spoznala važnost Albanije in je zaradi tega navezala z nio najtesnejše stike. Obisk italijanskega zunaniega ministra je le dokaz, da se v teh odnošajib m ničesar spremenilo Rim. 29 aprila. AA. Štefani: Diplomatski urednik Štefanija poroča, da se je pogodba med Italijo in Albanijo, ki je stara deset let. lepo obnesla. Ta pogodba ščiti neodvisnost Albanije ter je bila za Albanijo samo koristna, ker Rim ni nikdar zahteval nobenih žrtev. Slična lojalna politika je vpostavila prijateljstvo med Italijo in Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo. Albanija je v tisti vrsti balkanskih držav, ki zaslužijo največ zaupanja in največ varščin. Smisel sporazuma med Italijo in Albanijo je danes prav isti kakor je bil pred 10 leti. to je popolna neodvisnost in miroljubni razvoj Albanije. Taka politika je lahko za vzgled razvoju balkanske politike. Nobenih novih dogovorov Rim, 28. aprila, o. Listi poudarjajo da v Tirani ne bo sklenjen ni kak nov spora, z um, temveč se bo le ponovno afirmiralo že tradicionalno italSjan»ko.aJba.nsko pt litieno prijatel***v- - - i>-d-.rsko ode-lovanje. Papež zopet obolel VATIKAN. 29. aprila. A A. Havas; Zdrsv-je sveleea «atsko seljaštvo. dela\'stvo in obrtniš+vo Takšna intefigenca bi spravila hn^atski na rod v še hujše robstvo, kakor je bilo v časih Azijatov.« Nerazpoloženje proti Židom Protižido\*ski zagrebški tednik poroča, da je občinska uprava v Kranjski gori izdala z ozirom na letovanje gozdovnikov in dru gih kolonij nu področju občine Kranjska gora razglas, ki se baje glasi tako-le »Židovskim orgjni/aciiam \7 inozemstva tc n.i sfanitev na področju ie občine prepoveduje.« Koliko ie resnice na tej vesti ne vemo Dvomimo, ila bi bila istinita. Kmetshi bojkot mesta zaradi delavskih zahtev Delavci tvrdke »Posavina«* katere lastnik je \eumann v Novi Gradiški, so zahtevali, da sklene tvrdka z njimi kolektivno pogodbo Njihove /ahte\e je zastopala dr. Mačkova Jela\-dklonila. f)a prisili Neumanna. da ugodi delavskim zahtevam, se je H RS obrnil za pomoč na »Gospodarsko Slogo«, ki se je takoj odzvala prošnji in proglasila bojkot nad Novo Gradiško Kakor poročajo zagrebške »Novosti«, so kmetske straže obkolile mesto, ustavljale potnike in vozove in niso pustile nikogar v mesto* ki bi bil nesel tjakaj kaka živila. Mlekaricam *o odvzemali mleko in ga izlivali na cesto, z vozov pa so metali živila v obcestne jarke Oblast ie tuko j intenenirala in poslala drugi dan iz Sla\'onskega Broda 50 orožnikov- da zlomijo kmetski bojkot. S prihodom orožnikov ;e bojkot mahoma prenehal. Do kakšnih izgredov ni prišlo Katoiišha" taUt Ua V članku »Pobijanje ekstremnih elementov« razpravlja Niko Bartulovič v »Ja\'no-sti« o načinu* kako skušajo pri nas gotovi krogi \*oditi borbo proti komunizmu. Bartulovič izvaja: »Mi smo že opetovano opozorili na tendenco, ki tvori danes temelj vse politike klerikalne »Hrvatske Straže« in po kateri edino ona predstavlja proti-komunizem, dočim je \'se ostale* časopisje v Jugoslaviji, pa tudi hrvatsko ali naravnost komunistično ali pa vsaj podpira marksizem. Ali si morete predstu\*ljati večje propagande za komunizem, kakor je dejstvo, da proglašajo sami njegovi najljutejši nasprotniki 99*;« hrvatske javno.sti za komu ntstično* zlasti ako se ve. da nima »Hrv. Straža« niti 500 čitateljev. ki niso duhov niki tn da bi po tej logiki ta peščica ljudi predstavljala edine nekomumste med Hrvati?!... Toda ne velja to samo za »Hrv Stražo«, marveč tudi za »Slo\*encast Cigar pisanje ni brez merodajnosti. Mi smo takisto že opozorili javnost, da spravlja ta list ves svet v zvezo i komunizmom, poče\'ii od najboljših nacionalistov do najbolj meščanskih napredn jakov. in da gre v tej svoji politiki celo tako daleč, da je pred par dnexn ja\*\l iz Ljutomera, da so prispeli tjakaj z avtomobili neki ljudje, ki so »širili mračne ideje komunizma, nagovarjali ljudi na odpor in napadali našega \t>d-jo dr. Korošca.« »Jutro« pa je drugi dan ugotovilo* da je te tako zvanc komuniste sprejel sam nosiUc liste JRZ pri zadnjih občinskih volitvah, ki vsekakor nt — komunist!... A v eni svojih zadnjih šte\'ilk piše »Slovenec« tako-le »Marksisti tudi na Hrvatskem izvajajo isto taktiko, kakor povsod drugod v Evropi. V ta namen imajo »Seljačko Misao«, v kateri oznanjajo razredno borbo in ičuvajo narod proti duhovščini Njim seveda v vsakem oziru sekun-dirajo listi JNS. . .« Z drugimi besedami: tu Je najbolj radičevski del hr\'atskega nu-roanega pokreteh (Isti, ki ni frankovski, proglašen za komunističen in sicer zato, ker se noče pokoriti klerikalizmu! A ž njim skupaj tudi glasila JNS, torej stranke gg. Banjanina* Popoviča itd., ki so nedavno v senatu in skupščini imeli najostrejie proti-komunistične govore! Toda niti to ni vse! Zato* ker na primer glede španske državljanske vojne ne simpatizira Jo z generalom Francom. so proglašene cele vrste naših naprednih intelektualcev, zlasti nacionalnih za komuniste ali vsaj za »sodelavce Moskve*... Vse to pokazuje tendenco* na toliko, da se dejansko pobija komunizem, tisti pravi in nevarni, kakor da se zbode nasprotnike, da se protivniki kompromitirajo, da še več — dam čim močmijm vgnez-dijo reakcije, kterikattami m fammd m da Stran 2 »SLOVENSKI IfZKODt Setrtek, Jt. aprm itot. Ster. 97 Gostovanje Alberta Bassennanna _ Modrijan Natan Ljubljana, 3* aprila Veliki ugled, ki ga uživa Albert Bassor-mann na L>unaju in po srednji Svropi aa-radi svojih močnih kreacij v klasičnem ta modernem repertoarju, ugled, ki ga po* stavlja na vrhunec nemške dramatske umetnosti, je zbudil tudi v LJubljani toliko zanimanja« da je bilo operno gledališča snoči natlačeno polno in je bilo treba postaviti v pritličju se nekaj stolov. Slavni gost pa si je izbral, žal, igro, ki jo je avtor Gotthold Ephraim Lessing sam označil kot dramatsku pesnitev in ne kot dramo. . Na t han der VVeise^ ali »Modrijan Natan« je filozofska tendenCna pesnitev, v kateri prevladuje didakticnost nad este-Ličnostjo, duhovita miselnost nad poetičnostjo. Lessing je bil vobče prcdvesm mislec in kritik, a sele v zadnji vrsti poet; tudi v svoji največji vcraificirani dramatski pesnitvi je bolj propovednik najpleme-nitejSe humanitete, najbolj kultivirane verske strpnosti in nacionalne tolerance kakor dramatik, ki postavlja na oder konflikte, živahno borbeno dejanje, v katerem bi se kresale nasprotujoče se ideje in ru-vali različni značaji za nasprotujoča se načela ali različne interese. Vse osebe so gotove in se kar nič ne izpreminjajo, a se čudovito strinjajo v plemenitosti in strpnosti, tlo kake dramatske akcije pa sploh ne pridejo; vse lo razmišljajo, modrujejo in moralizirajo ter so po svojem bistvu skladne z znanimi alegoričnimi figurami srednjeveških ^moralitet.« Zaradi svoje analitične tehnike ima vsa pesnitev peterih dolgih dejanj namen, da končno šele v zadnjih prizorih pojasni pred zgodovino vsega tega dogajanja, ter sele nazadnje zvemo, da so si vsi (ali skoro vsi) ti ljudje sorodniki, brat in sestra* stric in teta, pa sam Natan star prijatelj pokojnika očeta Ln matere Rehine in tem-plarja. Toda Lessing je bil dovolj umetnika, da je znal ustvariti vendarle žive ljudi, zanimive značaje, da je znal prikriti nedosta-tek pravega dejanja, zlasti pa je znal s svojo borbeno tendenco proti verskemu in nacionalnemu fanatizmu ustvariti zares krasno pesnitev, ki je danes šc zmerom živa. Seveda uživaš to umetnino z vsemi nje- nimi duhovitostmi tn silnimi isdarci po fanatizmu ter v borni as občecJoveoanene toleranco v polni meri« če jo eitae. Ha odru smo videli in sliiatl jedva dobro tretjino originala. Ne vena, v koliko ne Ja Basser-mann s svojim ansamblom dresi nove pri-redbe Ernesta Letharja. Ker se v originalu prizorišča neprestano menjajo, Js v Lot-harjsvi priredbi prisiljeno združeno marsikaj aH se v večji meri izpuščeno marsikaj, da imaš končno le medel vtiak. Vsa uloge so silno krejsane, le Natan Ima vsaj večino besedila po originalu. In vsaj to je bilo spričo tega ansambla upravičeno. Zakaj močan umetnik Uredne karakterizaeijo, sijajne dikcij«, vag ledne mimike in gestikulacije, nad vse simpatične osebnosti, pristno dobrodušnosti, prepričevalne naturnosti je Albert Bassermann. Tu je vae naravno, toplo, prisrčno, nikjer pat osa, nikjer pretiravanja. Zares, Basser-mann je velik, zrel umetnik izredne srčne in razumske inteligence. Samo zaradi njega smo imeli užitek, ki ga tako kmalu ne pozabimo. Vsi drugi igralci so povprečne, nekateri celo podpovprečne kvalitete, drobiž brez individualnosti, med njim začetniki, ki ni« so kar nič zanimivi. Toda eno vrlino so kazali vsi: znajo lepo in jasno govoriti. Dobro se jo uveljavila posebno g. L. Skalla s princeso Sittah, talentirana sta tudi g. Ihle i derviš) in g. Malnzer (samostanski brat). Vprizoritcv 1. dejanja je bila naravnost smešno borna, in je bil režiser g. dr. Reich sploh vseskozi postavljen pred nerešljive probleme. Drlo zahteva pač sijajne opreme in sija inih kulis. Povrhu še nezgoda: ga. Else Bassermann je zbolela in ni up stopila! To gosto vri nje pa je bilo dobrodošlo zlasti iz enega v^r»>kn: zopet smo se lahko prepričali, da imamo domač dramski ansambl, ki nam često ustvarja kreacije in postavlja na oder predstave zares prvovrstne kvalitete. Ne le da smo lahk° s tem domačini ansamblom zadovoljni. — često smo nanj prav upravičeno ponosni. G. Bassermann R tovariši je žel obilo toplega priznan ia. Čudim pa se čudmi, da se ni našel Ijublianslri Nemec, ki bi mu poklonil vsaj skromen šopek. Fr. G. Seja Zveze fodustrijcev Naša industrija je bila vedno pripravljena konstrak* tivno sodelovati za interese naroda in države Ljubljana, 29. a.prila. V sejni dvorani Zbornice za TOI je danes ob JI.15 otvoril predsednik g. Avgust Praprotnik recino ikupšcino Zveze indu-strijcev aa dravsko banovino. Kor ob 10.15 ni bila navzoča polovica članov, se je pričela skupščina uro kasneje. G. predsednik je pozdravil bana 5. dr. Natlačena, načelnika v ministrstvu za trgovino tn industrijo dr. La/areviča, finančnega direktorja g. Sedlarja, predsednika zbornice »a TOI g. Jelačina, podpredsednika generalnega ravnatelja Skubeoa. generalnega tajnika in ministra Ivana Mohoriea. podpredsednika Centrale industrijskih kor-poracij dr. \Vindischerja, zastopnika predsednika občine dr. Freliha, načelnika dr. Marna ter vse člane in poročevalec. Zbo-rovalci so z odobravanjem sprejeli predlog da se pošljejo udanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku. Umrlim članom Zveze ing; Milanu Sukljetu, i«e. Hvge-niji Hribarjevi, Karlu Tomi in Janku Jclov>ku s.o zbo-rovalci zaklicali »Slava!«. Z odobravanjem so sprejeli ns znanje, da je imenovan za glavnega tajnika Zveze g. dr. Golija. Načelnik dr. Laza-revič je s kratkim govorom pozdravil zborovale« v imenu ministra za trgovino in industrijo, d rektor Sedlar v imenu ministra za finance, predsednik Kan Jelarin pa za Zbornico za TOI. O. Pra-prolnik it> nato pojasnil, zakaj lani izvoljena nova uprava ni prevzela postov, temveč jili ie votl'la naprej stara oprava« Banska uprava namreč tndj nj odobrila novih pravil. Ker je odobrenje pravil prišlo it banske uprave pred dnevi, je C. ŽnldaršiO nredta&al. naj se umaknejo z dnevnega redi torke, ki se Heefo volitev oprave »n spremembe pravil Gen era bij lajnik dr. («o-!ia ie (sjavil, da bo predlog d.il na glasovanje, na kar Je za*» bodo po ekfenjtvi spoesr amna ■ i tal jo uredlH tudi inodsojsojjoi po> snodarski nI noša ii obeti držav. Od začetka državljan5k«« vojne v š-naniji je naš tfgOVsk] promet s to državo fimnnlnnilsl prenehal. Oboroževanje poepešajOca VpHva n.\ industrijsko delavnost in v tveii s tom |e nns> /ali znatno povečanje povpraševanja po rasnjli Strovinah, Najbolj razveseljiv zunanjo politični dogodek z:idnjoga Časa ie sklenitev večnega prijateljstva % Iiolgarjo. Pojav. !.a se je že n**ol carinske uniie med nami in Holiraij.io. ki bo vsa i postopoma izvedljiva^ Valutni dogovor med Ancl Francijo jn Ameriko |e devalvira! valuto nekaterih d rta v zlatega Moka. Glede izvršitve, pred dev^lvacjjn sklenjenih zaključkov so se na.;o inlere«; ran p industrije v veČini med»et>oino sporazumele | tujimi kupci. • Čeprav ^o ae gosoodarške razmere v na-5j državj v teku lanskega '°*a z.boljsnlo. vendar ns splošno 7.-' notrročfe dravske be> nevine ?° ne velja, f.an se j'* narodni do-ho Irk v d- :v -vj>ai za olefog 1 milijarde dinarjev, v dravski brrnovrm on. je no uradih i'u>>t<» ■■::\ nazadoval za okro^ p»>l r»»iiija>»d<» dinarjev Slovenija jo b la p *ank-ejlan> »vbČMsfn**}e pvjsadele nego ostali deli dteave S;.d:... -krb: nrvyroča te/.ko stanje našega ru«buwjvn. V io lr* h le «evtto v n-;; h^np{via| /a^nslcnih nnl:irjev pr.dlo nad 41r>/. Leta luSft smo producirali skoraj i*»d*ujeo vjetra pr-eeioaa v oaAi drž.avi leta \93*\ Pa ?nsAs asj de! produkeiie v dr/ava \ r.;; V.;:ie nda^ri^Ujh kreditov ie gp fHiio - enrei^o. ker se ne pzernakno % 'aftvfi ; > ivc :i4 ra^ua^ 930 rani o s ton«, da •»•:.*.j 7- v»>rV dolgo ne nodo moeli uspežt no vt,-■*] svo;:h velikih ftrs^i Od cskoDii^tmga kredita Naredne banke v znesku 1,,I->vSjKK».t.»h> 1 >.u octpajpJ pa diavtko banovino le aH lib m».i jonov i>ju. Upra-vj^eui b»s zahtevati voeje.,:« auoetevaaja fEOSpodanbtva snisejra po-jrovja pr. diMloIjer vanju h'h kreditov, bi so dosie| v posebno kričečem eosoJaamerju L uavčn.iui LTtuueua. Narodna bss>ka ni iigrabi|a v Slovenj^ pri kitd.tiranju n.t. ihea-jja. med le;u K(» je iz«-gub.ia v liRtfrlk dedu ifofavs minjous^e WOte. SlJlo LrO,«0ČOouj odločno zahtevalo ukinitev kliriutJ.iv, ki so za izvoziifce nevz^irinj m nevarni-Zavzeli smo se za privatne kompenzacije v trgovs&em pronieUi » klvinSkimi državami Nada izvozna t*j*o¥|oa ^ ji- m^raa i»o- ;i^ls.ar-j nov.i tržišča. Na mesto Italije ;o s.o-p la Nemčija. kaoiOf s:*i ItVOBHa Q£?Ufl -1 odstotkov v&rg* našega Uvoza. Akuvni klihiiškj sai lo d lo «i:Zavo naai p^i povsfO* da resno .skrhj. >.\tiie;ja hv.u \eiiko pojlfe* be t>> Mene indmMrijafcjii aifovjasji m izvoz nekaterifa «s rovjn j& zavzel ia.K oiiit^. da je bUa ognjena prsak$^t domača iodu-atrije. Tako smo ^ahtovad prepoved izvoza sirovih ko/.. N'a^ jzvoa; se je lam v primeri s p! edlaii.-ikjai letom rvkorai padvojil. Truo-vjnska bilanca «* to državo kaže prvjč ak-tjvo v znesku 81,000,000 Ptn, črnemu rSr čuuat.j ga a nadaljaj m porastom samoga izvoza v Anirlij*. ('dede t-r&ovmake politjke- ni.;e države je na^kvl lajpj va?erj pie^kret. ko sc je privela izvajali konrro-.L uvoza df*'očc:i h vrst bla-iz nekljr nsk.h držav. Nekatera pođjeHEl so imela ve:! i ko težave radj nabave podrobnih eirovjn iz n^klfrinških držev. Ons^ofe tub' dehia kontrola izvoza s tem. da ie za ;/.*jajo izvo7nh polrrlij prjBtpffea izključno Paradna banka. Tako je rava-rova-na pre-skrba domaoe industrij«- s sfrovlnami, kar ie prav. kajti ne smemo dovolil;, da bi inozemska in Fuserifa pokupila nase sirovine, potem pa konkurjrsJa na dotnacom tnru domaej jndn.^trijj. To novj uredlv o or*rani~ sseiji Zavod^i za RDsjtess%naj$e zunanje tr-Lrovjn«=> ho uvedena tudi kor»t.w>la za izvne lesnih prefzvodev. Mi smo trvej^ip neai lite valj kontrolo lesnega iz\oz.a. ker nam je to narekoval položaj na svetovnem lesnem trtru. danes pa ta kontrola 7Jirad! dm-gačnfh prilik na svetovnem lesnem trce Sli bi 1>1a ni^' poirt»l^na p ti korjnfna. Deta.k-nit: fe mbrarno če, da moramo sami izdelati konkretne prolipredkige. Mezde na i se določim ©notes *a vso državo. Ne moremo soglašali z določbami, kj predvidevalo možnost omejitve akordneea dela. Glede zavarovanja ss one-mog'loafe. starost in ssart smo izjavili, naj se znaten dol stfožkov te nove panoge eialneca zavarovanja krije 9 prihranki v hobtiBci in nsegojtaf psu ceri. Glede rasairi- ili no priznati ugovora, da gospoosrake razmere take razširitve ne dovoljujejo. Nadaljevali smo akaljo dede revlatje sMsUiih doMb zakona o tfcrtfth. QM| nadrta zakm * elektroteboHOf m goufgiftrstfti vstrajasso no zahtevi, da ostanejo rodi PO norem zakona o elektrotoonjčnem lsUJlu že pridob- ljene pravteo neokrnjeno. Ne smemo »i prikrivati o8| pred dejst' 1 da raipolonenje naše široke javnosti do gor spodarstve t« posebno do industrije ni najugodnejšo. Kriva ie predvsem nspouoenoft Naša industrija je bga vedno pripravljena konstruktivno sodelovati nn vseh sptoAuh vprašanjih, kj se tičejo interesov vsege na«, roda jn države in ne samo industrijo aame, Drnitvo pri|atel)ev poljskega naroda Ljubljana, 'J9v aprila. V prostorih Slovenske matice ns Kongresnem trjru se je vršil veerai redni občni zbor l>nižtva prijateljev poljskega naroda, kj Ima za ri!j rim bolj pospeševati kulturne stike z bratskim narodom. Zbor je ob IS. otvoril predsednik dr Rudolf Mole, ki je podal iireulpsi delovanja drusiva v preteklem letu. Društvo je imelo lanj eno večjo in dve manjši prireditvi ter ie stalno v zvezi z Jujfoslovsnsko eeiko liso. sodeluje i»a tudi z J u l.1 slovansko-bol ^arvko ligo. Predsednik je poudaril, da ima Društvo prijateljev polj-skek1« uarods enak nauieu, kakor uavedenj društvi, seznanjali 5|ovenre z razmerami drugega slovanskega naroda. V nadah njem se je predsednik spomnil umrlega proT. Ev-d.-'edriikom dr. Moledom na celo, iz odbora pa in izstopil prednji pred-ednik druživa dr Ste]e, ki ie že pred časom i"o>lal pol»?kj honorarni konzu] v Ljubljani Protitfsfeerfcalozni teden v Ljubljani L,juoljana, z9. npnla Dnevi od 2. do 8. maja bodo posvečeni borbi proti tuberkulozi in zbiranju prispevkov za protitupei uulciine dispanzerje, gesd ne Sole in druge ustanove, katerih namen je preprečevanje in zdravljenje jetiko. V trm tttlnu bo vsaHdo p-»zvan, da prispeva po svojdi sred»t>iti za to borbo in da i»o-majrn pri nrrtrnrjffnJTl milijonskega proti-tiiberk>it07.ne.fra tiklaiia. Odposlanci proti-tubcikulo^no li^e bodo poirkah na vsa vrata, obiskali Lo lo vue 3-cialuc- in %os\ o-ciarske zavode, tcvainc, trgovine, obrtne delavnice it 1. v pričakc .'anj.i. ua ne btdo nikjer odbiti. Ker pa je uspešnost protitutcrkuJoznega skrt>stva odvisna v vehki meri od nazor-noga prikazovanja posjedic jelike in zdravstvenih, zlasti higienskih ukrepov za njeno zatiran 1^, bo Krajevna liga v sodelovanju z OIZD in IIi£ien*kim ^avotiom pri-reuila javno raz^Ui^e^. Haisi-ava bo v dvo-rajii Okrožnega urada »a nOvarovnnje delavcev na Miklošičevi e. ?0. v čn.su od 2. do 4. ruaja. Med razstavo so lK«đo vršila zanimiva javna pretiavan.ja s sodelovanjem zdravnikov gg. dr. Prodana, dr. M5sa in dr. Rup-nika. l*rvo predavanje sc bo vr>:lo v nedeljo Z. nu&ja cb pol U. uri v dvorani Ul^n aa M:! koj, — prepričani smo, da se je to že zgodilo— napreci vse razpolosajiv© sile, o ječi ti koder obhodnih čuvajev vsaj za toliko časa, dokler bo obstojalo nevarnost plazov kot neposredne posledice spomladanskega deževja.____ Zadnja pot dr. L. Sevnika Ormož, 29. aprila. Po dolgi in mučni bolezni je v soboto umrl v ormoški bolnici ugledni in priljubljeni javni notar dr. Ladislav 8emlk. Preje je služboval v Ormožu, zadnja leta pa v Ptuju. Vendar Ormoža ni pozabil in se je vedno rad vračal med nas. Ssj je prišel k nam cel6 umret. Njegov pogreb se je vršil 27. aprila popoldne ob obilni udeležbi. Na sadnji po ti so ga spremili nešteti njegovi pfftjatelji, ki so prihiteli iz Središča, Ptuja in celo iz Ljutomera. Med pogrebci smo opazili tudi veliko srednješolske mladine iz Ptuja, kateri je bil pokojni vedno dobrohoten prijatelj. Kot bH'šomu starosti ormoškega Sokola so Izkazali pokojniku zadnjo ea.st mnogi Sokoli v krojih. Tudi ti so prihiteli kot odposlanci bližnjih in daljnih druStev. — V imenu Sokola se je od pokojnika poslovil ob odprtem grobu starosta ptujskega Sokola brat dr. Šalamun, ki je v vznesenih t*esedah sliko 1 umrlega kot zvestega in zavednega borca za sokolsko idejo. Izredno dolg žalni sprevod je vzbujal splošno pozornost, ker je tako lep in veličasten pogreb v Ormožu nekaj redkega. deževje ovira poljska dela Ormož. 2$. aprila V ormosko-ljutomerskili krajih je v nižini večinoma tetka ilovica, ki zaradi velikega in pogoptega deževja ni za obdelovanje. Mnogi posestniki so se zanašali na zboljšanje vremena in doslej niso sejali ne ovsa, ne koruze, pa tudi krompirja niso posadili. Niti gnoja ns morejo navoziti na njive, ker se v mokri ilovici pogrezajo kolesa do pest. Vsi sc boje slabe letine, ako zaradi vremena ne bo mogoče še pravočasno posaditi krompirja in koruze. Tudi v vinogradih je zaostalo delo. Msr-sikje še niso prokopali vinograda in zdaj čnkajo na drugo kon, da nadomeste zamujeno delo. Iz Maribora — Gledališče. Drevi bo prva repriza Falio ve operete -Dolarska princesa« za red A. V soboto penove VVernerjevo komodi jo ^Na lodeni plošči.« Predstiva je za red B. Piihcdnji tfden uprizore kot naslednjo dramsko premicro vftkoljkor, znano dramo pisatelja Alojza Kraigherja, ki je te dni slavil 601etnlco srvojega rojstva. Delo se godi med izobraženstvom na de-želi tfr j« pisano s prevzemajo« o dramatiko in odlično odrsko tehniko. Režejo vodi glavni rež se- g. Jože Kovic. _ Mešiček še vedrio vodi! peto kolo šahovskega turni!ja za prven-tvo Maribora nI prineslo nikakih presenečenj. Mešiček je premagal LNbkova, Krule Athaneža, prof! Stupan Lukeža in Kukovec Babica, med tem ko je bila partija Knehtl-Sever prekinjena v boljši poziciji za Knehtla* Stanje je estalo skoraj neizpremenjeno in vodi Mešiček s 5 točkami. Na drugam mestu je Krulc s SV«, sledi pa mu prof. StU-pan s 3 (1) Učkami. — Sto dinarjev pod — kapo! Orožnik je poftal na tezenskem posl^jalisči: pozoren n?d sumljivim obnašanjem dveh dečkov, 141etnega Ferda Kaiaerja in prav toliko starega Maksa Janoša. Povabil ju je s seboj ter ju preifdial. Imela sta vozovnici za Ljubljano, kamor sta hotela pobegniti. Mož postav? je bil zelo prerenečen, ko je odkril Janoša in našel pod kapo 100 dinarski bankovec. Kje sta ga dečka dobila, nista hotela povedati. .— Po 23.letih iz Rusije, Včeraj dopoldne se je zglasil pri obmejnem policijskem ko-misarijatu v Mariboru 461etnt delavec Josip Pijovnik od Sv. Miklavža pri Slovanj-gradcu. Imenovani se vrača s svojo družino iz ruskega ujetništva, kjer je bil 23 let. Vso to dolgo dobo je živel v Sibiriji in se preživljal kot tesar. V Ruaiji se je po, roiiil a Ruainjo, ki mu jo rodila štiri otroke, s katerimi se je vrnil v domovino. Pi-jovnik je pripovedoval o neznosnih razmerah v Rusiji, kjer mora delavec garati ves dan Za dva kilograma kruha. Kljub temu, sovjeti naše ljudi prepričavajo, da je v ostalem svetu doma glad i« trpljenje in da je v Rusiji paradiž, si jp Pijovnik želel do-mev, kar mu je po dolgih letih tudi uspelo. Pripovedoval je, da živi v Sibiriji tudi neki Jakob Straua doma v okolici Ptuja in ki prosi svoje sorodnike, če se žive, da bi mu pomagali vrniti re v domovino. — Gramofon v *lsžbe >raiiskova1rev svetega pi?ma«. V Mariboru in okoliej se je ugnezdiJa verska sekta raziskovalcev svetega pisma, kj so znani pod imenom >Hibei-forscher<. Tj razvijajo živahno knjižno pro» pagando in hodijo njihovi misijonarji od va* si do vasi in prodajajo knjige ter brošure, ki so jih oblastj prepovedale. Zaaimrv dogodek se je preteklo nedeljo pripetil v obmejni vasd Ceršek v Slovenskih goricah, Tam sta prodajala dva znana Mariborčana, pripadnika te pekle, knjige in brošiire. Pri tem sta pridno navijala gramofon. Gramo- f fonske plošče so pojasnevale vsebino knji£ is poziva|e k nakupu. Seveda se je. okrog teh vaSkib prerokov zbralo rrrnogo radoved* nežev. PriSel je tudi orožnik, kj je zaplenil o?J knjig in gramofon. Zadeva bo imela ko* nec pred sodiščem. — PrOgrapn, Protituberktiloznega tedna v Mariboru Kakor v celi državi, bo od 2. do 8. maja tudi v Mariboru proti tuberkulozni teden a pestrim programom. V nedeljo. 2. maja bo ob 9. uri dopoldne na Glavnem trgu služba božja za žrtve tuberkuloze, nato obhod z godbo pe me »tu ln v mestni park, kjer be koncert. V sredo. 5. maja bo -v Ljudvki univerzi ob BO. url predaval dr. Jurečko ln se bo pri ti j priliki predvajal propagandni film o tuberkulest V fetrtok, a. maja be ob *5. \*ti papaldaa j ▼ g Uri? liani 1 oiroska 2iv*< po znižanih cenah. V soboto o. maja priredi v UnSonu »Jadran« veliki koncert, ns bo zaključil protttuberkulossu te dan. Veo teden pa bodo po mestu denarne fie/ KOLEDAR >: Četrtek, 29. aprila katoličani: Robert. DANAŠNJE PRIREDITVE Kmo Motim: Jekleni orli. Kino Ideali Princesa Degmar (Dekliški penzionat). Irena. : Trije Fratellmi Javna produkcija glasbene sole »Sloge« ob 17-30 v dvorani > Sloge c v Ljubljanskem dvoru. Obiščite razstavo Drnstva slovenskih likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvr^eva cesta 43, Trn-koczy ded. Mestni trg 4., Ustar, delenbur-gova ulica 7. ■ «*. • Maj na Jadranu Ljubljana, apnln. Najbolj priljubljen mesec v letu je maj. Maj jo mesec cveta, rae.ee petja, življenja in poezije. V maju se budi narava in vsa bitja začno novo življenje. Na poljih in vrtovih cveto rože, na drevju brati popje. po gozdovih žvrgole ptice pod blagodejnim solm m, ki Ogrei t vsak kotiček zemljo. Kakor vre kaže, nam le^isnji maj ns bo nudil one radosti in veselja ki »i ga tako Želimo. Da bi kljub vsem tegobam hladnih deževnih dni ostala ljubezen do me^era maja v na^ih srcih neomajna, prireji krajevni odbor Jadranske straže v Ljuibljani 1 maja ob 20. v dvorani hotela >Metrcpol* majniski veće*". Na tej prireditvi borno pozabi U na vsako dnevno dolgočasnost in našli užitek v toploti ronj-akrga solnca na Jadranu. Poleg pe»*rega programa nam bo nudil ta družabni večer tudi druge raznoterosti, med katerimi bo ples na ladji, v pristaniščih pa pes t in dranških slavčkov. Vstopnina Din 10.—. Vstopnice se dr»be V predipro«3aji v pisarni Jadranske straže, Tvrševa c. st. la-IV, ln pr; večerni bb-gajni. Mize ?e lahko rezervirajo H8M v predprodaji vstopnic. Žrtev nesreče Radeče, 28. aprila Ravno tri tedne Je tega., kar smo poročali o prometni nesreči zaradi ozke 1 onte, na kateri se je bil U*ko d u:: ledni posestnik in mesar g. Franc Kukcc. Dno 5. aprila sc je hotel s svojim zapravljive-kom ogniti velikemu papirniškemu avtomobilu. Ker je konj nekoliko odskočil, je prevrnil voz v obcestni jarek. G. Kukec si je zlomil več reber, ki so se mu zapičila v pljuča. Začel je bruhali k t i, na kar so ga odpremili V celjsko bolnišnico. Tam so so zdravniki zelo zavzeli zanj in bi ga bili kljub težkim poškodbam najbrž tudi reJili, da mu ni odpovedalo srce. V ponedeljek 26. t. m. popoldne Je nenadoma preminul m danes popoldne BJOO S{i OD °bilni udeležbi spremili na njtgovo zadnje domovanje. Kako zelo je bil pokojni priljubljen, je pričal njegov pogreb in obilice cvetja. | katerim so se zadnjikrat poslovili od njega njegovi dobri prijatelji in sorodniki. Pokojni jo bil izredno dolaven, skrben in temeljito podkovan v svoji stroki. Bil je vedno zaveden naprednjak in član vseh naprednih društev, ki so sc mu danes šc ob odprtem grobu poklonila. - - Rod je pomagal komur je le mogel in marsikdo ga bo pogrešal. Nenadomestljiv pa bc o.^tal za globoko užaloščeno gospo soprogo, s kstero je živel v vzglednem zakonu. Smrt ji ga je ugrabila v najlepši moSki dobi. starega komaj 57 let, — še vsega borbenega in delavnega. Do zadnjega dne je snoval načrte in skrbel za napredek svoje obrti. Poleg neutolažljive vdove žalujejo za njim vsi. ki so ga poznali in ga spo.nov.^li. Naj mu bo zemljica lahka! Težko prizadeti vdovi in ostalim sorodnikom pa n;i$e iskreno sožalje! Vremensko poročilo po stanju 29. t. m. ob 7. uri zjutnj. Planica: 0. 120 suhega snega. Stsničeva koča; 1. sever, zapadlo 150 novega suhega snega. Dom na Komni: 1, jasno, mirno, na 350 podlage zapalio 70 novega suhega. Dom na Krvavcu: —3, na 10O p'dlage zapadlo 50 novega snega. D°m na KorosleJ: —3, 400 osTenjenega snega. Mozlrska koča n» Goltih: --1, 150 oere njenega snega. Velika planina: i00 zrnatega snrrs. Zelenica: 3, obloge. «*ver, ns ?50 podlage 35 nov epa snega. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek, 20. aprila: Rivala, premierskf abonma Petek. 30. aprila: Matura. Hed B. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 29. aprila: Plamen. Red Cetr>k. Petek, 3<». aprila: Zaprlo. Sobota, 1. maja: Lojzka. Premiera operete. Izven. Proslava tnletnko sledaliskesa delovanja g. L. Drenovca. Nedelja. 2, maja ob toI 11. uri: Otrok in Ples. Prireddev plesalke Katje Dela-kove in njene otroške skupke, izven. <'eie od riO l - i 1 j navzdol. Ob 1"». uri Vesela vdova. IzvoT1 Tene od 30 IMn navzdol; ob 20. uri: La Koheme. ]r-ven. Pebut sopranistke gdčne K«emje Vi laJove. Cene od T/) Din navzdol. ŠAH — iK/"iuniir za prvenstvo aprilu se bo vršil drevi ob pol 20. uri v igralnici Zvezde.« L£k vabi vse svoje aktivne šahiste, da se ga čim Številaeje udeleže. Knjižno nagrade. Članstvo bo pn t^j priliki obveščeno o bodočih dogodkih v klubu. Obenem naj pazi na obvestila v dopisni knjigi m •vent. v časopisju. Najvažnejše točke: članski sestanek, obftni zbor in proslav* Stev. 07 »SLOVENSKI NiRODc četrte* »Zaprite 1MT. Stran S DNEVNE VESTI — PraKtlcnj učiteljski izpiti na dri. uči-teljski doli v Ljubljani, ki so se vršili pod predsedstvom direktorja Marolta Nandeta v đnea od U. do 28. aprila 1937^ so &e končali s sledečim izidom; 2 odličnim uspehom je napravila iapit učiteljica - priprav, niča: Metelko Olga. Čatež srea Brežice. S prav dobrim uspehom so napravili: Agrež Boris, žabuica, škofja Loka; Berčič An-orej, Javor, Ljubljanska okolica; Feldin Margareta, Lokavec. Laško; Ferjan Maks, Mirna, Novo me.to; Flster Franc, Cajnar, ji. Logatec; Fiat er-S in kule Štefanija, Cajnarji, Logatec; Gaber Breda, Sv. Jofit, L juhi j. okolica; Gerraek Nada, Sv. Križ, Litija; Havliček Josip, Vel. Dolina Brežice; Iglic Aida, Pwaka, Krško; Janežič Zora, Sv. Planina, Litija; Juvanc Rada Kaprivnik, Kočevje; Kalan Ana, Rajibor' Laško; Kolšek Sonja. Hrastnik, Laško: Lampie Ivan, Martin jvrh. škofja Loka-Malovrh Joslpina, Gozd, Kamnik; Matoh Terezija, Mali Slatnek, Novo mesto, pe. tek Andrej, Dolenja vas, Kočevje; Repov* Friderika. Begunje, Logatec; Samec Te-resija, Višnja gora. Litija; Sterniša Josi pma, Pcdsreda, Brežice; šašek Alojzij Bo. žakovo. Črnomelj; SušterSič-Grobler Giiela. Knežja vas, Novo meeto; Terček Alojzij zaina, Ljublj. okolica; Vončina Elizabeta Tomiseij, Ljublj. okolica. Z dobrim u pehom: Andoijsek-Valos Nada, Knežja vas Novo mesto; Antonac Oda, St. Vid. Liti ja; Auernik Leoni da. Tržišče, Krško; Ba jec Ivana, Vel. Podlog. Kr&ko; B^žič Ania bja% Oreejr, Brežice; Budič Stanislava Trebeljno, Krško; Cedilnik Marija, Blago vita, Kamnik; Cuznar Albina, Sv, Anton, Brežice; Dougan Milan, Raka, Krško; Er-beznik Valentina, Orešnjevec, Črnomelj; Gajser Bogovoljka, Krka, Litija; Gole* Jadviga, Šmartno ob Paki, Gornji grad Ivanec Ana, Podstenit-e, Novo mesto; Jam ni k Ivana, Karlovi ca, Kočevje; Jezeršek. Kozina Ana, Komenda. Kamnik; Kastelic Ivan, Senovo. Brežice; Keri-in Ivan, smir. tao, Kamnik; Kolar-AIarovšek Zora, Toplice, LJtija; Koraku Marija, Ceplje, Črnomelj; Komel Olga St. Jan ž, Krške; Kos Kazali ja, Rečice. Gornji grad; Krizman Ana, Bukovica, fikofja Loka; Maver Danilo, Pečice, Brežic«. Mazgcn DuAsn. Tr-.iLš^e, Kišl'.o; Me:bar Stanislava, zeLzni-ki, Skofja Loka; Novak Stanislava, Kras. nja, Kamnik; Pachner Leopold. Lopa nji. va. Gornji grad; Parka Josip, Ambrus, Novo mesto; Ploj MagdaJena, Kostanjevica, Krško; Potočnik Blaž, FolSmk, Litija; Rak Kvald, AdleSi*!, Črnomelj. Rebolj Božena m, Zofija, Skofja Loka; Simone.? C Marija. St Rupert, Krško; Pkubic-Setina Vida, Haiovica. Črnomelj! Slabe Karol. BuSeča vas. Krško, Semr) Cirila, Vel. Dolina, Brežice; TO ima j ne r Leon. St. Vid, litija; lamine Milan. rišoc«\ Brežice; Veber Božena, Blejske Dobrava. Radovljica, Vrbnjak Klara, Tržišče Krško; Zdravlje-AIazgou M s.g-ia len a, Mokronog. Krško. rUprobira-nih do prihodnjega izpitnega roka v Oktobru je bilo 10 kandidatov in 15 kandidatk. Vseg askupaj se je prijavilo k izpitu v * m roku 94 oseh od teh pa 2 kandidatki nista prišli na izpit. Izpitni odbor. 9 Vrhunec filmske umetnosti IRENA v glavni vlogi žeraldina Katnikova, Lil Pagover, Sabine Petera, Kari Schonbbck 11 ase PREMIERA! I um iz življenja gojencev ameriška zračne vojne akademije J K KLENI ORLI v glavni vlogi: VVallace Bcery, Robert Your.g tel . X UNIO Danes poslednjič ob 16. in 20. uri SVETOVNOZNANI VARIETE TRIJE F R V T E L L 1 M a pestrimi dodatnimi točkami Ne zamudite le zadnje prilike. ii\edJtorzffe oŠ? 16.', 19." ui 2L,S M ± — Posvetovanja zastopnikov zdravniških zbornic. Včeraj so bila končana v Zagrebu posvetovanja zastopnikov zdravniških zbornic. Obsegala so osnutek novega zakona o bolnicah, ki ga je izdelala posebna komisija, v kateri so sodelovali tudi zastopniki Zveze zdravniških zbornic Posvetovanja .lva železniških uslužbencev in upokojen« cev v Ljubljani. Opozarjamo upokojene člane, rta. $»!a««ovnice zadrže, dokler ne prejme :o kandidatnih lisi. ki jih Ik> izdal akcijski olhor Kdor ne bo prejel clasovnice- naj jo brozpoiiojno reklamira Akcijski odbor. — PoziT «loTeu*kim likornim umetnikom. V prvj polovic! maja se pod. naelovnm )Luib* liana — Zagreb — Beocrrad« otvori v Beogradu velika jueoslovenska umetnostna ?ai->!ava. ki ic organizirajo po medsebojnem sporazumu umetniki vpeb na.;ih treh kul* turnib središč kot manifestacijo svoboinih umetnostnih stremi jen i vseh onih likovnih umetnikov, ki se ne ftiininio z načmom pri* r^iania dosedanjih iiujoslovcnskih razstav doma in onstran meie. Za vsako izmed kulturnih »redišč bo dola ocenjevala posebna žirija tecn središča jn razstavljena bodo ločeno od d rušili. # cirner bo zadoščeno tud dolsroletn; sel i? slovanskih time'n'kov V*: umetniki, ki «?e čutijo solidarne * ogromno recino tovariše? s Hraavj. se sablisni. na« nemudoma po dopisnici prijavijo svoja deJa (največ po tri). DruStvu slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, Narodna galerija. Obenem naj dela najpozneje do konca tega tedna postavijo v Narodno galerijo. Prevoz umetnin do Beograda in nazaj gre na račun prireditelja, Udruženja likovnih umetnika v Beogradu. V soboto, dne 1. maja iziđe „SLOVENSKI NAROD" hakor po navadi ob sobotah — Split dobi svojo Inženjersko zbornico. Splitski civilni inaenjerji so bili doslej organizirani v ljubljsnski inženjerski zbornici, 25. maja bodo pa imeli ustanovni občni zbor, na katerem si ustanove lastno inženjersko zbornico. Dovoljenje ministrstva javnih del so že dobili. — Pomladanski sejem rodovniške govedi pinrga*>ke pasme v Ormožu. V aredo, dne 5. maja L 1. priredi kr banaka uprava dravske banovine v Ljubljani plemenski sejem rod. govedi za ormoško pinegavsko govedo s pričetkom ob 8. uri predpoldne na sejmišču y Ormožu. Na ta sojeni bo prignanih veo* je število dobre plemenske živine, predvsem plemenskih bikov od 12 mesecev do 2 lel starost: ter je vsled tega dana primerna prilika za nabavo res dobre plemenske žmu^, na kar opozarjamo interesente. Vse na daljne informaciie se dobe pri Zvozi galaksij« skih druMev v Ormožu. — Obisk pri lutkah. V -Slovencu* dne 21. aprila t. 1. je izšel članek, za katerega smo lutkarji izredno hvaležni. Gospodu Kle* mončiču. ki ga mj lutkarji prav dobro poznamo, smo za njegovo res požrtvovalno de lovanie izredno hvaležni Gospod M:lan Kle-nienčič je takoj po evotovui vojni ustanovil luLkovnj oder v Mestnem domu. ki ga jo nato prevzela TKI> A lena, žal. da ie oder kmalu prenehal delovati. Od -akral pa do danes jo pisec Manka v -Slovencu;. *p;d spanje pravičnega, ker s;ccr bi moral vodeii, da deluje v Ljubljani G lutkovnih odrov, ki so v zadnji sezoni vprizorili predstav, b drugih zadevah pa so ue izplača razpravlia'j, dokler se pi^ee članka v * Slovencu: ne zbudi iz svojega span.-a. Lu!k3r. — Z Zidanega ir.o ta. Tukajšnje železni-Carsko glasbeno društvo proslavi v nedeljo G. junija Soletuiro svoiega obstoja. Že dane© pa prosimo \^sa okoliška društva, da to upoštevajo. — Vreme. Vremen ka napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru Zagrebu, Splitu in na Rabu. Najvišja trmperatura je znašala v Splitu IS, v Sk:plju 12, v Beogradu 11. v Zagrebu 10, v Ljuv:lj?~ni 92 v Mariboru S. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.2, temperatura je znašala 3. — Nenadna smrt slovenskega železničarja v Zagrebu. Včeraj zjutraj je nenadoma umrl na zagrebškem glavnem kolodvoru preglednik vagonov Blaž Kladnik, star 56 let. Med pregledovanjem vagonov mu je postalo slabo, zgrudil se je in kmalu izdihnil. Zadela ga je srčna kap. — Dr. Karpati oproščen. Tudi naSi javnosti je v glavnem znana afera zagrebškega ginekologa dr Mirka Karp.?tijn, ki S2 je moral zagovarjat: pred soiiSčf.m zaradi odprave telesnega plodu Angeli piu hovski, ki je po eperativnem posegu v maternico umrla. Dr .Karpati je bil pred prvo instanco obsejen, obenfm mu je bila pa vzeta zdravniška praksa. Zadeva je prišla pred drugo hvtaneo, kjer je bil pa ©proden. Oprostilno razsedbo je potrdilo tudi apelacijsko sodiSče in zdaj bo kmalu rešeno is vprašanje njegove prakse. — Zaradi lepe vdove ga je ubil. Včeraj je ustrelil bogati kmet iz Osmanjske blizu Doboja kmeta llijo Angjelića iz vasi Ali-bftgovca. Kmeta sta bila ;prta zaradi lepe vaške vdove Anke Mcrcnja, ki je že mnogim zmešala glave, — Strašna smrt 21 mesečnega otročička. Grozna smrt je doletela včeraj 21 mesečno Marico Jakopec v vasi Dolju pri Podsusedu. Njena mati je prala perilo, pri sebi jc pa imela velik lonec vrele vode. Otrok se je igral blizu matere. Ko je mati nekaj perila oprala ga ;e šla obeSat na dvorišče, otročiček je pa ostal pri loncu, vrele vode sam. Mati se je kmalu vrnila, toda že je zaslišala iz hiše srce pretresajoči jok svoje hčerkice. Sluteč težko nesrečo je mati skočila v hišo, kjer je našla otročička v loncu. NeSrečno dete je zadobilo tako strašne poškodbe, da je kmalu v silnih mukah izdihnilo. — Samomor. Pred dnevj se je mstrclil lOIetni ključavuičarsk vajenec Franc £a-dravce iz Snlovec pri Središču ob l>ravi Botalial je ie dalj časa na živcih. F\-e»_i.ŠDji dan ga ie moister še ošiel. zaradi česar j« potem fant odšel proti vočeru v gostilno. Tam je bil pozno v noči in se vrn:l šele proti jntni. Seveda mojstru to ni bilo' prav. kar $'i ie 7adravec vzel tako k srcu, da ie vzel samokres In se ustrelil. Obupan~q *o pokopali pri Sv. Miklavžu nad Ormožem. -~ Požar. Grof Bombeji jz Vinice v ?aV«jt] bnn©\ini ima na hribu Ivanikovi*ak pri Svetinjah l*ne vinjrarffo t. obširnimi ge*noiar-sVim. poslor>ji. Pred diievj je izbruhni} la\n ogeuj, ki so ca sc pravočasno pogasili. \cn-dnr na ie Skoda občutna. Ogeni je ua---t.il po neprevidnosti. Iz Ljubljane —Ij Smrt blage matere. Včeraj popoldne je v splošni bolnici nenadoma preminula ga. Marija Briifachova. mati našega uredniškega tovariša g. Otmarja Fritscha in še treh sinov ter ene hčerke. Ugledna pokojnica, zlata mamica svojih otrok, je bila še prejšnji dan zdrava, ponoči pa ji je postalo slabo in popoldne po prevozu v bolnico je izdihnila svojo blago dušo. Dosegla je starost 60 let. Pogreb plemenite pokojnice bo v petek ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Spoštovan! pokojnici in predobri materi bodi ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa pase najiskrcnejše soialje! —Ij Zadnja pot inšpektorja Alojzija Kna-feljca. Izpred hiše žalosti v Orlovi ulici se je včeraj" ob 1*. vršil pogTeb neutrucinega planinca, požrtvovalnega" načelnika mar-kacijskega odseka osrednjega SPD, pokojnega železniškega inšpektorja g. Alojzija Knafeljca. Pred hišo se je navzlic slabemu vremenu zbrala ogromna množica občinstva, v prvi vrsti planincev ne samo is Ljubljane, marveč tudi iz okolice in od daleč z dežele. Zvezo jugoslovanskih planinskih društev je zostopal predsednik dr. Tominšek, dalje je bU v žalnem sprevodu nredse^nik osredJiie^TS SPE> dr. Pretnar z odborniki, jr. inspektor VVeater je zastopa! ftupsna nate pa so sledile dolge, dolge vr-st* MmB9*T *P vash *f?*j«v, njimi I tudi planinski vodnik Gregor Lah ia Dovje« ga, ki je peioiil pokojniku na krsto krasen venec planinskega cvetja, aelni sprevod ja krenil po Dolenjski cesti ln m Gradom dalje skozi mesto ne pokopališče k Sv. Križu, kjer so polotili semske ostanke Alojzija Knafeljca k večnemu počitku. Ob odprtem grobu je spregovoril pokojniku v slovo predsednik SPD g. dr. Pretnar, nagi asu joe njegove zaslugs za razvoj slovanskega planinstva. Alojziju Knafeljcu večne slava! —U Delavci strojnih tovarn in H t ara se te vrnili as delo. Med delavstvom in Strojnimi tovarnami in livarnami «s bU dosežen včeraj popoln sporazum in delavstvo se je popoldne že vrnilo na delo. Dobilo ]e tudi ze izplačan prvj obrok zaostankov na mezdah, in sicer 41.000 I>in. Vse kaže, ds je podjetje premostile finančne teškoće in da bo delavstvo odslei prejemalo redno mezde. —lj Popravek. Z ozirom na Vašo netico, ki ste jo objavili v ponedeljek, dne 12. aprila 1937, štev. 82. na strani 3. sredi 3. stolpca, pod naslovom >Karantena za živali na Dolenjska cesti«. Va* prosim, da v smislu § 26- zakona o tisku izvolite ob, javiti v Vašom cen j. listu na isteja mestu in v enakem tisku sledeče uradno pojasnilo, oziroma popravek: Ni res, kar poročate v navedeni notic?, da zadržujejo na mitnici na Dolenjski cesti živali pogosto po več ur in da govedo muka po dolge ure navadno brez vode in krme. Tudi ni res, da ostanejo živali na prostem po cele noči, temveč se uvoza/'Id na mitnici zamudijo le toliko časi, da poravnajo tro, šarino, kar traja kvečjemu 10 minut. Clan-kar ima najbuž v mjslih isroden primer, ki se je pripetil dne 7, aprila 1937. Takrat je prispel ob 6.30 na mestni linijakj tro-šarineki ursd aa Dolenjski cesti nek* voznik iz Velikih Lašč na vozu dvoje telet in devet prašičev za neko stranko v Ljubljani Ker voznik ni imel denarja, da bi sam plačal kavcijo in trošarino je moral počakati, da je prišla stranka, za katero je pripeljal živino Stranka je bila o tem obveščana tn je prišla na mitn-co ob 7-45 uri, toda brez denarja. Ker se blago brez plačila trošarine ni smelo pustiti v mesto, tem manj, ker je bila dotičrna stranka že prišj nekoč zasačena, da je uvažala v me. sto živino, ne da bi bila plačala me-:tne pristojbine ln je bila tedaj za to kaznovana* jo voznik z žr'vino moral Čakati še 20 minut, da se je vrnila stranka z denarjem, po kater: ga je šla domov, živina je tedaj estala na mitnici vsega skupaj cca poldrugo uro in to po krivdi dotične stranke, "z odl'čnim spoštovanjem pred ednik: dr. J. Adle&.č. —lj Uvoženo socirje. Zivjlaki trg »e založen že z mnogimi uvoženim; novostmi k] pa bodo ->e delj časa diage dokler ne bo domačega sočvja. Prodajajo že stročji fižol, kj je po 20 do 28 djn kg. Leni paradižnik j ? o no 24 din. Najcenejši ja grah. k j ga je izmed uvoženega sočjvja najv«č na trgu in ga nrodajajo že no 6 in 7 din kg. —lj Koroški pevci v Ljubljani. Na povratka s svoje dolenjske turneje se bodo t ponedeljek 3 maja ustavili v Ljubljani pevci slovenskega pevskega zbora >Dobrač« z Brnce ob Zilji kjer bodo kot gostje pevsketza društva »Ljubljanski 7von« nastopili z izbranim koncertom slovenskih koroSkib aa> -od m h pet»mi zvečer ob 20 uri ? Frančiška n-*k dvoranj Pevcev je 25. vodi jih mladi pevovodja g Hanzej Kropivnik Kropivnik je v Ljubljani znan še izza velike pevsk*» turneja pred petim? ietj, ko ie dirigiral združene koroške pevske zbora v Unionu. Iz svojih Brnranov je znal uslvarjti najboljšo pevsko družino na Koroškem. Iz bogate* repertoarja, ki obsega vee kakor 50 narodnih napevov. so zbrali Brncan 20 oaj-le-pših pesm: Of»ozarjamo že danes na *a koncert vs»* ljubitelje lepega petja in prija* *elie Korućke — Vstopnice 6e že dobivajo v prodaj: v pisarni >Pax et bonums v Frančiškanski pasaži. (Telefon 3S328) —lj Otroška plesna skupina Katje Dela-kove nastopi v nedeljo. 2. maja ob pol 11. uri dopoldne v opernem gledališču z izbranim pestrim sporedom, ki je razdeljen v plesno-tehnicni in pravljični del. V pleeno-tebnieue mdelu nam pokaže plesalka izrazne možnosti telesa, uvod v ples, reakci-jo na besedo, na zvok gonga, na ritmične udarce na les in končno reakcijo na glasbo. V drugem delu bomo videli obraze iz pravljic, tako i Glasnika?, ^Trj vesele čarovnice Vi-linsko dete sc z vetrom igra*, J Zgodbo o zlobnem čarovniku jn modrem palčku', ••Podganarja c ln kot zaključno točko t Veselja pa mora bit':. Nastoni '22 otrok od 8 do IA. Jeta. Cene od 30 Din navzdol. —Ij Lmonska ce?ta, kj jo bila regulirana lani v svojem spodnjem delu med Mirjem jn trnovskim mostom, bo letos menda urejena Zdaj jo utrjujejo s parnim valjarjem. Hodniki ob nji so ?c samo začasni ..Draitttna ariada dama... ali" JML C h I o r o d o n t Ta „ali" velja mogoče zoprni barvi zobne prevlake njenih zob. Zakaj se izpostavljati taki kritiki? Kupite še danes tubo zobne paste Chlorodont; ta je sestavljena iz mikroskopsko finega čistilnega jedra, ki često že po enkratnem čiščenju odstrani zoprno barvo zobne prevlake. Razen tega ima Chlorodont Čudovito osvežujoč okus. Zahtevajte po svoji želji peneči ali ne peneči se Chlorodont. obe kvaliteti sta on^irn H«kri Domači proizvod. —I j Dopoldne tram raj n) vsiil. Davi so ljudje na mnogih postajališčih zaman Čakali na tramvaj. Začel je vozitj kakor navadno ob 6S0 ?o fe pa vozovi ustavili na vseh progah. Nekaterj so misl;li. da je osobje cestne že'ezniee začelo stavkati. V resnici je ob G.30 nenadno posel tok visoke napetosti. Napako so skušali takoj popraviti y pod-staciji z drugim usmerjevalcem toka. kar se jim pa nj posrečilo Ugotovili so, da je nanaka nekje v vodu ali kablu. Upajo, da bodo napako naMi in pooravili ie danes. Avstrijski državni praznik, v soboto 1. maja bo drftavni praznik zvezne države Avstrije in tukajšnji konzulat ne bo ura-doval. —lj Tniv. prof. jnž. Viktor ftostisa ho predava! v Prirod Ljubljano tuli na Krimu zelo n:7l;o —I? Slavneea vinlinUta Roberta Ssetensa. kj l>o konc**rtfnil v L tu b) jeni v torek 4. maja v veliki filharmo^jčn' dvorani sore;n-Iff na klavir|u Tranro-ka nianistka g<1č, Suzana f»oche. Pel koncertnega sporeda pa snfetnliz godalni nt teater Orkestrainega dni.itva GŽaebstis Matice. po«l i"odstvcrn di-ricenta L M &ken?nca. Vstopnice za ta koncert «o v oredproda:i v kn-;gami Glasbene Mat;ce. —li Nadaljevanje predavanja o naših narodnih o'ičn'ih. k- era ie Imel v zadnjem času g. France Marolt. bo v soboto dn* 1. maia ob 20 uri v mali f IhamioniČrii dvorani —lj Erna STobarieva nastopi. V «obo*o 1. maia nasloni pri slavnostni predstavi v operet; no dal:sem DZesledku 7opet 7nana, simpatična soloolesalka ca. Erna Mobarieva. V večif oner^tni vloei ^c predstav; mdada konforratortsttnja gdčma Gnu«o\a. Glavno komično moško vlocro igra naš priznani ko-m'k g Zupan. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni bla<7aini, rezervirana mesta prosi nio. da se dvignejo —lj Tudi pri sentjakobcanih bo treba za-kljuriti sezono. Zato se ie pa uprava odra odločila, kljub temu, da je igra »Na Trški gori« vedno razprodana, uprizoriti isto le Še trjkrat. V soboto 1., v nedelio 2. in v Četrtek 6. maia ob 20 15 uri bodo nepreklicno zadnie uprizoritve tega uspešnega dela, k? je doživelo žc 14 razprodanih dvoran. Ne zamudite pril'ke ogledati si to domačo iuro polno zdravega kmečkega humorja. —Ij Pred podpisom kolektivne pogodbe za stavbno delavstvo. Pri zadnjih pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe je prišlo v glavnem do sporazuma med pogodbenima strankama glede mezd. Definitivno je bilo tudi odobreno besedilo kolektivno pogodbe z zaključnimi določili vred. Sporazum mora se odobrit] delavstvo in pooblastiti 6\oje zastopstvo, da sme podpisati pogodbo Delavstva zdaj nc morejo klicati na zborovanja, temveč Sele po 1. maju. Zborovanje bo najbrž v četrtek 6. maja. na praznik. —1) Javna produkcija glasbene šole >SU>-ge<. Danes 29. t. m. ob 17.30 bo v gl-tsb«wi dvorani Slo^o v Ljubljanskem dvoru v Pra-žakovi ulici javna produkcij« Slogine gl»** bene šole. Nastopijo gojenci klavirja, solo-petja, gosli, čela, mladinski pevski zbor ia čolski orkester. Vstop je prosi. b Cel]a —c Troglava s^otflOiija-nsk« nedelje Ga- tUeke čete iz Celja in okolice ac bodo zbralo v nedeljo 2. maia ob &. zjutraj na dvorišču mestnega poglavarstva in bodo odkorakale v opatijsko cerkev k masi. Po masi bo v gasilskem domu na dvorišču mestnega poglavarstva gasil&ko zborovanje. —c Dlan su je pro^trelil. V .Mestinju so jo lfiletni posestnikov .-in Karel Jevjl v torek igral z Kvako puško. Nenadno so j"-pudka sprožila in naiboj je prebil Jeclu vso desno dlan. Jecl se zdravi v celj-ki bol-niči. —c V celjski bolnici so umrli: v torek 561ctna delavčeva žena Ana Kolarjeva iz Nove vasi pri Celju tn 14letni posestnikov sin Josip Rajher od Sv. Florijana pri Rogatcu, v sredo pa 58letna dninarlca Lucija čretnikova iz Okroga pri Ponikvi. —c FTanooskl violinski virtuoz Rober« Soetons in pianistka Suzanne Roche ter orkester ljubljanske Glasbene Matice pod vclstvom &lUadatelja prof. L. M. Skerjan-ca bodo priredili v petek 7. maja ob 20. velik koncert v veliki dvorani Celjskega doma. Spored navaja dela velikih gla be-nikov Bacha, Vivaldija in Francka ter poleg manjših skladb ia novejše dobe tudi uverturo k operi >Planeti< našega rojaka Jurija Minerve* (1S05 — 1S65), ki je pre-ž.vel \ise sveje življenje v Franciji in velja tam za francoskega skladatelja. Koncert bo za Celje umetniški dogodek PtTS-g:a reda. Vstopnice so v predprodaji v knji garni K- GoriČarja vdCA'e na Kralja Petra cesti. Iz Zagorja — Sneg je te dni zapadel na okolifekih hribih. CemšeniSka planina, Sv. Planina, Sv. gora, Kuni so pokriti ponekod do dve pedi na debelo, bela odeja pa sega povsod skoraj v dolino. Sadno drevje pa kljub temu sili v cvetje, zdaj so na vrsti se Jablano in hruške, in Čebelarji morajo pitati svoje muh«*. Režim svetih mučencev vodi svojo politiko dalje, da zgleda, kakor da se je odločil za opozicijo proti nebeškemu režimu . . - — Tombola Sokokkega društva Zagorje se bo vršila v nedeljo 2. maja, na kar opozarjamo posebno sosede lz Trbovelj in Litije. Dobitki so Številni, na prvih mestih kar tri dvokolesa! Zavedna javno?t naj podpre nesebično stremljenje društva, ki v dokaj težkih prilikah dosledno vr6i svojo sokolsko dolžnost. Srečke so po 2 dinarja. Sezite po njih. ker je število omejeno — Služba občinskega f*lage je razpisana ln je treba do 20. maja vložiti plW|J* na občinsko upravo. Iz Ptuja — Uranak priredi, kakor vsako leto. tudi letos tukajšnja garnizija. Uranak bo pa letes v širšem obsegu, ker ao vabljena k pedelovanju vsa druStva. Ob tej priliki priredi tudi Jadranska straža svoj ^Dan JS.c Celotna prireditev se bo vršila 6. maja v Ljudskem vrtu na letnem telovadišču. Jadranska straža bo poskrbela za toplo zaku:-ko, ki jo bo lahko vsak dohil po nizki ceni. Upamo, da se bo občinstvo vabilu vojaštva rade volje odzvalo ter se udeležilo uranka. Ob 5. uri zjutraj bo zbirališče na Dominikanskem trgu, od koder krene povorka z godbo na čelu v Ljudski vrt. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Prekliei, izjave, beseda Din L—, davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit* znamko- — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din IZREDNA PRILIKA Umetno sušeni parketni odpadki poceni pri F. VERTACN1KU Masarvkova cesta 23. 1194 Trenfkoti. »eterni ««knji*i NOVOSTI lepe vzurre 14 pumpane« 10 športa«- •Ide^e «u4i ceseno PRESKER, $v Petra e. 14. PRODAM Besede 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din —*inmmBmmmm*—mr iju * OGRSKO SALAMO 4obite najceneje pri: Oskarju r|ER>*tn1T Sv Petra c. St. 3&. URE 3 A B1IM0 nudi najcenejše Iran PAKIE, Ljubljana, Pred dkofije 15. >~AJiOCE>'0 P0LR>0VK0 5e dobite pri I. BUZZOLIN'I. .Lingarjevs ulica. 1206 TOVARNA METEL V LdTnUAM vsled odhoda ugodno naprodaj. .Ponudbe na upravg Slov Naroda pod >Izredna prilika«. 1203 SLUŽBE Besede 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din r0ST*E2XlC0 mlajšo meč. lahko z dežele — takoj sprejmem. Vprašali pri: Sturmu, Stari trt; 28-111. 1207 STAnOVATMA Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din _ .---_IBP GOSPOD (samec) iiče eno al i dvosoben tanovanje za takoj. Ponudbe na upravo »Slov. lTaroda< pori Teesn plafti^as, 1902 Umrla nam je nenadoma nase zlata, dobra in nepozabna mati, stara mati. teta i. t. d., gospa Marija BriiSach roj. Fritsch rdova ▼ ei. letu starosti. Pogreb blag« pokojnice bo r- petek 30. aprila ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA. 28. aprfla 1037. ŽALUJOČI OSTALI. Makulaturni papir prod« Stran 3 »SLOVENSKI N A RODc. Četrtek. 29. aprila UST. Štev W Zopet vprašanje zaščitnega pasu Na lepo parcelo pod Rožnikom bi radi nekateri postavili bolnico Ljubljana, 29. aprila. 7adnja leta, ko so parcele v mestu samem čedalje dražje, ker jih je vedno manj, je od dne do dne večja nevarnost, da se bo mestno zidovje zajrrlzJo v zeleno mestno površino, kj bi morala ostati nezazidana. C*e imenujemo zadevo z besedo nevarnost, rabimo to ime brez (pretiravanja z vso upravičenostjo. Paragrafi so Ie mrtva črka na papirju, zlasti še. ker pri nas ni dovolj točno opredeljeno, kaj jc prav za prav za-sritcna, zelena površina, ki bi morala ostat{ večno nezazidana. Morda o tem nj dvoumnosti, toda točno ni določeno do kam sega zaščiteni pas ter kje so njegove meje. Govorimo o nevarnosti za zeleno mestno površino, ker ie zaščiteni pas že v resnici načet, kar nam dokazuje tudi primer, ki ga navajamo v tem Članku. Tivoli ie bi zaščiten ve* kot prrtffTirensko posestvo, a sčasoma se ie vendnr zagrizlo vani mesto Ko so grešili že enkrat proM načelu, da mora ostali Tivoli nezazidan, jih drugič, ni veli pekla vest Morda bomo se doživeli, da bo lud Tivoli parceliran. Lani se je to vprašanje že delno načelo Ob tej priliki pa hočemo opozoriti na parcelacijo lepega travnika oh mestni gozdni drevesnici in Cesti na Floui.k Lahi snio pihali o nameri, da nameravajo parcelirati ta travnik in zda i ie že delno parceliran. Na nem že stoji baraka za stavbno nroije in baje bosta že letos sezidani dve v li. Pa ne lv> kdo napačno razumel našega opozorila, kako se vedno l>o|j krri doslej ne* zazidana mestna površina. smo dolžni opozorit,- še na nekatere okoliščine, ki naj pojasnijo, kako grobo so lahko grešj proti splošnim interesom mota. ako javnost ni dovolj r«ouč-ena. Ne nameravamo >o sklicevati je na to, da dovoljenje za zidanje na zemljišču, ki bi moralo ostati nezazidano v interesu mosta, pomeni nevaren procedeOČ-ni primer, kajti nešteti ljudje preže na lopo priliko, kako bj se polastili draporonih parcel Nevarnost jo še večja; č:m zelena mestna površina ni več nedotakljiva za volno, temveč samo do neko prilike, začno s tem računati spekulanti. Trav zaradi tega smo ob tej priliki na-felj vprašanje tako zvane zasedene zelene mestne površine. Spekulanti dobro vedo, da so zemljišča, k j so po predpisih ne smejo sazidati, nobeni. Takšno zemljišče prav lah- ko kupiš, kar se ti bogato poplača, če »i je sreča mila, da čez nekaj časa ne bo več v veljavi prepoved zazidave. In spekulanti so tudi zelo spretni ljudje. Zdi se, da vedo v. naprej katero zomlijšco bodo lahko dra^o prodali v bližnji bodočnosti, če bi bila zelena mestna površina v resnici zaščitena, bi bil konec spekulantskih poslov za vedno. V primeru, ki ga navajamo, ne gre za spekulacije, pač pa je Ireba povedati, da je travnik ob mestni drevesnici, ki ga leto« začno zazidavati, veljal vsaj pred javnostjo med zaščiteno mestno površino Ljudje, ki so zidali pred leti nasproti tega travnika, so mislili, da bo ostal vedno nezazidan. O tem so bili pozneje tudi prepričani, ko kupeu najlepše parcele na travniku ni bilo dovoljeno zidati. Lani ie mestni svet odobril parcelacijo travnika, pritožbo sosedov je pa zavrnil, češ da spada zaščita javnih interesov v presojo stavbnega oblastva. To se pravi z drugo besedo, da ima prj vsej zadevi besedo le stavbno oblastvo, neposredno in posredno prizadeti ljudje naj pa molče. V resnici določa zakon, da se prizadeti ljudje lahko pritožijo na višjo instanco" zoper odločbo mestnega poglavarstva, toda v roku 15 dni. Če rok zamudiš, je zamujeno vse enkrat za vselej. Kako malo pozornosti posveča naša javnost takšnim vprašanjem, ki so izrednega pomena za vse mesto, sprevdimo že iz lega da je bila v debati rudi zazidava lepe parcele pod Rožnikom, kier bj naj stala — bolnica Tri tem se ni nihče vprašal, ali je zazidava tiste parcele sploh dovoljena v splošnem interesu. Trav tako bi lahko načeli ob drugi prilik, vprašanje zazidavo Šišenskega vrha ali tivolskega gozda in bj se najbrž nihče nHi ne spomnil, da ima Ljubljana nekaj površine! ki bj morala ostati nezazidana, ne le po predpisih, temveč tudi v javnem in-tpresu. Pri nas bi bilo treba še razlagati ljudem osnovne pojme urbanizma, da mora imeti mesto tudj parke, ne morda zaradi baharije, temveč zaradi svojih življenjskih interesov. Ako se pa del javnost j vendar za* nima za tako pomembna vprašanja, je treba naglasiti, da je to njena »pravica in dol; žnost in da ji te pravice ne more vzeti tudi stavbno oblastvo. ki doslej nj ščitilo javnih interesov v vseli primerih tako, da bi bila lahko zadovoljna vsa javnost. 25 let v službi Talije Tako hitro je minilo, pravi jubilant g. Lojze Drenovec Ljubljana. 29. aprila Alj Je mogoče'? amo se vpraševala, ko smo čitali, da bo Lojze Drenovec proslavil v soboto 1. maja -oletnico svojega dela na odru. Kdo bj mu prisodil takšno letnico, ko je tako mladenisiki. Pa je le tako! Leta 1910 jo Lojzke Drenovec prvič stopil na oder. Bil je to diletantski oder Narodne delavske organizacije. Prvi njegov re-sjsor je bjl pokojni igralec JV»s p Molele, ki je med vojno nadel na Pijavi. Drugi njegov rež ser je l>iJ Htnko Nučič. V ležjji Hjnka Nučjča jo Drenovec dosege] svoj prvj vetji uspeh na odra v »Divjem lovou«. ki so ga ifrraJi v areni Narodnega doma in v Mestnem domu. Po igTi v Mestnem domu ie pr; pel intendant Fran Govekar za kulise in je povabil simpatičnega mladega Drenove*, na i se zjglasj pri njem v p sami tedanjega deželnega gledaJišča, ki je imelo svojo dra-inarieno solo pod vodstvom HjnJva Nučjča. Mlademu Drenoveu se je zdelo, da so se mu odprla nebesa, ko imi je Govekar za-•rotovjl šolanje v dramatični šoli. Bil je med najbolj* mi jn najl»olj vnetimi učenci in v sklepni produkciji sole sj je osvojil občinstvo in vodilne kroge pri gledališču. Igraj je tedaj glavno vlogo v Idi Frana 11 logaškega Brat Sokol«. Intendant Gove-kar era je angažiral za 80 .goldinarjev na, mesec katere je seveda dobival samo v sezon.} to je 7 mesecev. V začetku apr.la leta 1910. je Drenovec že gostoval s etapi: no pol Nučieem v Gotici. Ajdovščini, Tr s?u jn drugih veCj h krajih PrjmOrja in Krasa. V vztrajnem poletu je rasel v igralski družini in napredoval dol>n dve leti. nakar so ga potrdili k vojakom. Tedanji intendant prof. Koblar ga je zelo pogrešal v ansamblu. Vlož 1 je "p.rošnjo na vojaško oblast in Drenovec se ie \>o enoletnem službovanju v vojski vrnjl v gledališče. Dramo j*' tedaj vod*! Borštnik operne predstave jo pa dajal operni ansambel iz Zagreba. To je bilo v letih 1913 in 1914. Izbruhnila je svetovna vojna, Igralec Prenove«* je postil] vojaški telegrafist v Pulj«. Še pred koncem vojne mu je oi«irenovee se je nenadoma uve-liavi] v oneretj. kjer je v petih letih igraj in pel v 20 glavnih vlogah ter na?top; 1 nad trjjstokrat. Naravnost fenomena len jo bil njegov uspeh v »Grofici Marici«, katoro so z njim vphzoril; 65 krat. L. 1931. se ie vrnil iz. operete v Dramo. Zakaj se jo odlogi za opereto »Lojjzko* oh jubileju? Imel je drugače-n načrt. Hotel je proslaviti svoj delovni jubilej v Drami, pa je končno poqrrab>l ponudbo oip<*mo£ra vodsiva za »Lojzko«. No in v operi >e žel prve uspehe in se prvič uvel ja v jI kot irrra-lec ter v opereti je imel največje uspehe, uspehe, kakršne kot igralec zlepa nj imel pri nas nihče druiri. Javnosti jo malo poznano Dreoovčevo požrtvovalno delo za orjranjzaofjo in na.pre-dek strokovnega Združenja igralcev, v katerem že 10 let zavzema vodilno funkcijo. Drenove« je bil sin zelo revnih staršev. Ko je bil še šolar. oj na shode. Tedaj so se un sasadile globoko v srce besede velikega Bocfasjoticnega govornika Etbjna Kristana, ki je na vseh shodih klical delavcem, naj se zdTUžjjo. ker j« le v slog moč. [gralec Drenova* jo eden izmed redkih teatrskth ljudi z. glol^okim socialnim čutom jn stanovsko zavestjo, katero je izpričal ju potrdil tudi z delom za svojo stanovsko organ zaci jo. Nemala nio-goraV zasluga je. da so danes našj jgraici ju pev<*i združeni in siožni. da imajo močno organizacijo, ki so ospešoo bor" za sta-no\vko jn sbcjalne pravio** icra'ske-cra stanu. Pod vodstvom EJojceta Hrenovci je bila organizirana Imlnjška blagajna Organizacije. Ob JoMoju moramo omen*i todi Drenov-dsvo delo na draauagit-o-prosresnsin področja. Ko je Glasbena Matica opustila svojo Dratnatsko golo, je ustanovil mrvo dramatiko soio x odličnimi predavatelji. V Trbovljah mu je napelo ustanoviti dramatiko solo v najtežjih Časih in združiti naraščaj vseh strank v delovno enoto. Skupno % Dramatičnim dmštvom v Celju je oživelo v Celju gledališče kjer so sodelovali trije poklicni krralc-i iz Ljubljane in diletanti z Cel k. Glavna zasluga Lojzeta Drenovea je. da so igralci do*>tn svoj pokojninski sklad, da jan je zagotovljena enotna pogodba i. t. d. Skratka, jubilantova zasluga je. da ste je slovensjkj igralski stan dvignil in se orga- nssjraJ ter sj priboril vasi najpotrebnejšo sooiakio zaščito. Ah. tako hitro je minilo! je vzWjkn;.l jubilant, ko smo ga vprašali, kako se počuti pred jubilejem. Drenovec. je optimist. Premagal je že težke čase. pa ni izgubil vere vase. Življenje je le lepo. sj misli kadar mn je pa zelo težko pri srcu. gre in crloda trpine, ki m 6 težkim delom služijo vsakdanji kruh. Čestitajmo jubilantu in mu želimo uspeli, kj si ga sam zeli ob jubilejni predstavi in v bodoče. Vemo. da lw> ostal ljubljenec občinstva v drami in v Opereti. Simpatij izredno štrokega kroga občinstva, k; si iih je pridobil, ne ho i7cruh;| nfcoli. Prestol je tudi močnejši od ljubezni O tem priča primer bila zaljubljena v Ljubezen ne zmaga vodno, VCasi zmaga tudi pamet. In kakor ie dala ljubezen že večkrat povod, da so se' vladarji odrekli prestolu, tako je bil tudi prestol ie večkrat vzrok, da so ^e zaljubljenci odpovedali lju* bežni. Nedvomno gre v vsakem primeru za težak dtisevm boj in za zmago razuma nad ljubeznijo je potrebna verja energija in c^-k> večje samozaiajevanje, kakor nasprotno. Posebno prj ženskah je moč razuma naravnost presenetljiva in to se je pokazalo tudi prj slavni angleškj kraljici Viktoriji. Ne smemo se potem čuditi, da se je po pravici zahtevala jsta moč razuma in volje od njes nosa potomra Edvarda Vili. Toda zaman, to pot že davno polnoletni kralj ni imel v sebi tojiko moči, kakor jo jo imela mlada kraljica in kakor io je imel mladi carev.č. Tudj slavna angleška kraljica Viktorja 'e preživela svojo brezupno ljubezen, svoje ljubavno gorje, kakor to potrjujejo spomini že davno umrlega ruskega generala Jurje-vičn. bivšega uritelia in zaupnega prijatelja ruskega prestolonaslednika in poznejša carja Aleksandra II. V spominih parsko^a generala io zelo zanimivo opisana ljubezen mlade kra.ljire in prestolonaslednika velike ruske države. Srečala in seznanila sta se v Londonu leta 1838 kmalu po kronanju mlas de kraljice Viktorije. Zaljubila sta se drug v drugega, toda v interesu obeh držav sta zatrla v sebi mlado, vročo ljubezen. Spomine generala -Turjevica so naši j med starimi že onimenelimi papirji, ki jih |« pripeljala njegova rodbina iz Rusije Carski general opisuje zlastj srečanje angleške kraljice s carjevičem Aleksandrom, ko se jo slednji mudil na ©firielnem obisku v lx>n donu. Angleško kraljico Viktorijo opisuje general kot zelo lepo. živahno damo nizke postave. Njena zunanjost je bolj kazala na otroka, nego na odraslo žensko. Carjevič Aleksander je bil samo leto dni starejši visoke postave, plavih las, širokin plev, njegove modre oči so zrlo nekam melanholično v svet. Že oh prvem srečanju je nap»avila mlada angleška kraljica na ruskega carie? viča slobok vtjs, — piše general .lurjevič. In ta vtis se je poglabljal z vsakim novim srečanjem, dokler ni prišlo tako daleč, da je govoril carjevič Aleksander samo o lepi, duhoviti ip očarljivi kraljici Viktoriji, ki mu ie postala naenkrat vse. na svetu. Pozneje ie zaupal carjevič svojo tajno svojemu učitelju in prijatelju .lurjeviču jn mu zaupno povedal, da mu kraljica Viktorija ljubezen vrara. To je bilo pa zelo neprijetno presenečenje in .lurjevič po rele noči ni mogel zat;sniti očj od skrbi, kaj ho, če zve za pre* stolonaslednikovo ljubezen car Nikolaj. Ko ip pozneje eeiieral zvpdoJ od dvorno damo mlado kraljice, baronice L., da je tudi ona prepričana, da ljubi kraljica Viktorija carjevjra in da misli najbrž celo na poroko kraljice Viktorije, ki je carjeviča Aleksandra z njim, ni gen^raj nič več okleval. Takoj [e odšel k carjeviču Aleksandru in mu z vsem povdarkom predočil njegova naloge kot bodočega vladarja, k; mu niso dovoljevale, da bi zaradi svojo ljuhezni pokopal vse na3 de, združene z njegovo osebo in njegovo bodočnostjo. Pojasnil mu je, da bi se moral bod'Sj on odpovedati carskemu prostolu ali pa kraljica angleški kroni, če bi se poročila. In pripomnil je. da bi v prvom in dragem primeru nastale vel ko homatije med obema državama, kajlj tako za angleški kakor za ruskj narod bi pomenilo ne-rečo. če bi nastala tako važna iz.prememba na prestolu. Prestolonaslednik je bil po tem razgovoru zelo potrt, piše general Jurjevič. Enaka OfOi da je pa zadela tudi kraljico Viktorijo, kaj!i tudi njo je njena okolica oj>ozorila na brez-upnost njene ljubezni. Tudi mlada anglo> ška kraljica je bila vsa jz sebe. Na angleškem dvoru se je že šepetalo o romantični ljubezni med njo in ruskim carjevičem in marsikoga je to ganilo. V tem dušečem ozračju se je bližal dan carjevičevega odhoda. Za slovo je bil prirejen dvorni ples. Mlada kraljica ie plesala nekaj valčkov in kadril s carjevičem O težki ločitvi kraljica in carjeviča piše ruski general: >Včeraj smo se poslovili od angleškega dvora. Ko sva ostala s carjevičem Aleksandrom sama, mi je padel okrog vratu in oba 6\*a se zjokala De tal m i je, da do svojo smrti ne bo pozabil te ločitve. Zaupal mi ie tudi, da je poljubil kraljico, ki mu jc poljub vrnila. To io bil baje eden najlepših, obenem pa najbolj žalosten trenutek njos govega življenja Vse so enake Tokijski milijonar Jošiaki Naikamura, star 45 let? je nedavno ovdovel. Ker se je pa kmalu naveličal samotarskega življenja, je objavil v neikem tokijskem li tu oglas, da bi se rad drugič oženil in sicer s 35 do 40 let staro samico, po možnosti elegantno in 9 primerno Izobrazbo. Priznal je tudi, da je milijonar in da ima odgovarjajoče število služinčadi. To je napravilo čudež. Vsak dan je dobival Naka-mura po več sto ponudb tako, da je moral slednj'č doslovno pobegniti, da ga niso možitve željna dekleta in vdove čez glavo zasule s pismi. Njegov tajnik pripoveduje, da bi lahko razdelili odgovore v štiri skupine. V prvi so j^pocLska dekleta, ki ha res rade postale Nakamurine žene. v drugi so U^te. ki bi rade bile samo njegove prijateljice, v tretji so zasebne tajnice, v zadnji pa take, ki bi rade postale njegove služkinjo. Nakamura se zaenkrat zabava šo v letovišču, po povratku domov si bo pa izbral izmed kupa ponudb najprikladnejso. Največji denar na svetu Vzhodno od Filijinov leže biv£i nemški Karolini, zdaj deloma pod anglešk'm, deloma pod japonskim mandatom. Ti otečki so v marsikaterem pogledu zanimivi. Ta ko dobite v pristaniškem MuaatlM na otoku Yap vse, v kolikor seveda zadostujejo zaloge domačih trgovcev, za japon-ki denar, malo dalje v džunglah se pa za ta denar ne dobi nič. Pač pa lahko vidiš domačine atlete, kako v potu obrazc-v vale pred seboj ali pa vlečejo na dolgih pal cah velike kamenite d?ske, v sredini preluknjane. Kaj počno ti moderni Sizifi? Pojasnilo je nepričakovano. Odličen poglavar se je naptil po opravkih, namenil se je kupiti kaj, njegovi sužnji pa vlečejo za njim denar. Na otoku Yap rabijo namreč domačini Se vedno kamenit denar, kakor so ga po dedovali po svojih prednikih. Za tak denar lahko kupijo ko ko-ovih orehov, za katere dobe od Japoncev poljubno blago. To bo menda največji denar na svetu, saj meri kamen počez štiri metre in tehta 10 meterskih stotov. To je že kapitalen mlinski kamen. Srečnemu lastniku tega »novčića« se gotovo ni treba bat:, da bi mu ga kdo odnesel, ker bi ga moral natovariti r.-h voz in odpeljati. Iz Trbovelj — Slabe ceste. Sedanje dolgotrajno deževje je naše ceste, zlasti pa glavno cesto od kolodvora do trga, ki je zadnje časo zelo f rokventirana po raznih težkih tovornih in motornih vozilih, tako razmehča-lo. da se pojavljajo vedno večje kotanje in jarki v katerih se zbira voda in tako razkraja doslej trde temelje in načenja že spodnji udroj cestišča. Da bi se cesta zo-pot spravila v dobro stanje in temelji utrdili, bo treba precej gramoza in čim dalje i?e bo odlašalo s temeljitim gramozenjem ceste, te in večja bo škoda in s tem večjimi stroški bo pozneje združeno popravilo te važne ceste po kateri se razvija ves promet trboveljske doline in po kateri vozi dnevno tudi izredno veliko število tujih avtomobilov, ki prihajajo iz Savinjske doline v rudarske revirje v čedalje večjem številu, odkar je zgrajena nova cesta Tr-bovlje-Savinjska dolina preko sedla pri Marija-Reki. Iz Višnje gore — (iradnja ceste Te^čenik — Polževo. Gradbena dela aa eeati rVeoeolk—Po! \ so so čope! začela i:i sii-»»r od Krttke vasi proti Novi rasi la PoUeveara. Take tudi te doslej zapuščene vasj dob le po H sluti! SK Polža jn »vidennosSj bansko uprave že dolgo aaftaljeno i'«\>r<». Kukljotovec.t d<>ma na PoCeiesi c. Pavel Oresnik kj fo dobro razume tudi na cos'ua dola. — Odhod dveh orožnikov. Iz \ banj* KOT* sta zoper odšla dva pr ljubljena in marlri va oT>y.njka. Orožn-iški kaplar z. Silv« t.tw Mlakar je odsej v OrOJajiTrn ><»lo v Ljulv ljano. zdaj jo pa odšel se po 1 na redni k OaaBOO in sicer v orožniško šolo v Kame nioo. Obema že!.; m o ob:!o uspeha, želimo pa tudi. da §e ttaeta k nam. — Zopet tatvina kokoši. Slovenski x rod' jc ze opetovano poroča] o tatjnsH družbi, ki krade v ohoHaj Višnje noro. k:ir ji pride pod roke. Ta.ko se je tsilOteis la tovom tudj kurje pečenk«- in so v 1* zvečer odnesli posestniku .Jožefu Za in ' Zavrtao iz zaprtega kokosnjaka B lepih ko koši. Pustili 10 mu samo ic št.rj. ker at*a da nfco moči- vzeti vseh s se.l»oj. Ps; Ču vaj,j so obdavčeni in tako ho Marsikateri kmet opustil psa. Krnet je morajo la lak plačevat,- tako visoke davke, d.i ■■railrv terj donaj-ja nit.j za sol niTna. T.tko bod<> imeli tatovi mmojy> lažji posel. — Deževna pomlad, lioba 4n nuii • nikov je mrnila. toda deževati nj pren«im!o. Obenem je pa tudi precej hladno in tako kmetje ne morejo opra\ij.«t.| ?«^lj>kili o zakasnila. IVevje j»' \ e činoma že v cvetju toda za ni d: aepreeta nepa deževja bo cvetje odlMUflo Itakflf lati ske pomladi. Vse kaže da bo sopH lek slaba letina :m že fta^k splošno obulx>žai na kmetih še težje. Petek. 30. aprila. 11: Šolska ura: Po IfiranaU dolmi. npm taža (g. Marjan Tratar). — 12: Dmiturs (plošče). — 12.45: Vrana poročila. — 13: č'ats spored, obvestila. — 13.15: Veseli 7\o kj (radijeki orkester). — 14: Vreme, l< za. — 18: 2cnska ura: JVlavska dniži (2dčna Kristina Hafner). - lš.20: Spev, 1/ francoskih oper (plosfe). l^.tO: franco ščina (ff. dr. Stane Lobon). — 10: Caa« vr. me, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalna ura: Ix>v v Jucoslav I hnjr. hran ^'eovič) iz Zgb. — 10.."j0: Zan mvosti 20: Žrebanje in razdelitev nagrad pravilnim rei rvam ueank iz velike Pavlihovo pratik- — 20.30: Domači zvoki: n 9va4onar Ha novec, Veka*lav .lanko in Avjzn^t Stanko. 21.10: Citre (rplo^-e). — 21.20: Radijsk ^r kesler: Puccini: Turandot, fantazija (v 8 delih). — 22: Cafi, vreme, jK>n>-;la, spor. — 22.^f>: Angleške plošče. Koner ob 28 Sobota, 1. maja. 12: Plošča za ploščo, pisan.1 zrno*, c<> vesela in pesmice vmes. — 1245: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, orrveedila. 13.15; Plošča za ploščo, pisana zmes, *;o celo rekel, da je verjetno, kajti nvficije so kazale naravnost na njo. Hitro je napeljal pogovor drugam in ji predla- gal, da bi zavila v Ritz. Toda Daisy se mu je za prijazno vabilo takoj zahvalila. — Torej vas ne veseli ostati nekaj časa z menoj? Odkrito rečeno zaslužim to, kajti če bi ne bil prišel, če bi vas ne bil zadržal na poti v Lime-house — kdo ve, kaj bi se moglo zgoditi Mislim namreč, da Harris ni čisto pri zdravi pameti. Stisnila mu je roko in se mu tako molče zahvalila za vso skrb. — Torej pojdeva v Ritz? — je ponoiil svojo prošnjo. — Raje ne--nisem dobre volje. Najraje bi šla domov. — Odpeljem vas torej domov. Ustavil je avho in oba sta vstopila. S€*dela sta nekaj časa molče, dočim se je avto vedno bolj bližal palači zunanjega ministra Sallineva. Položil ie roko na njeno ročico in v njegovo veliko veselje mu je ni umaknila Držala jo je mirno, čutil je samo rahlo utripanje njenega srca skozi mehko kožo. — Če bi vam bila kdaj potrebna moja pomoč, veste dobro, kje stanujem, gospodična - Daisv. Smeje jo je pogledal. Daisc je zardela. Oba sta pomislila na večer, ko je stala v njegovi sooi a samokresom v roki. — In veste, da je moja edina želja pomagati vam? Upam, da ste prepričani o tem. — Da — in to me veseli. Lahko bi se zgodilo... Vsa presenečena je začutila, kako jo je teh nekaj dni zbližalo z možem, ki ga je tistega večera prvič videla- Avto se je ustavil pred palačo, kjer sta že stala dva avtom jbila. Bili se ni mogel ubraniti smeha. — Bogme, saj tu stoji moj avto. Dick se je pa res požuril. Bodite tako prijazni in povejte mu, da sem vizel svoj avto. — Takoj mu povem, — se je zasmejal. — In — hvala za današnji dan. Poljubil ji je roko in zasepetal proseče: — Samo če bi mi hoteli zaupati. — Saj vam zaupam. Smeje mu Je umaknila roko in izstopila. Ves srečen je občudoval njen krasen nežen obraz in sloko, očarljivo postavo. V njegov in očeh .je bila najkrasnejše bitje na svetu. i Kar ga je prijela krepko za roke m se ozrla kakor hipnotizirana na drug avto. iz katerega je bil baš izstopil krepak, eleganten gospod. Stopal je po stopnišču v palačo. Bili se je ozrl za njim, potem so se pa srečale njegove oči z Daisvnimi. Obema je odseval iz oči nemir tn že je Daisv zasepetal a z drhtečim glasom* — Princ Le J ing! xm. Biil je prikimal. — Ali bi ne bBov bolje, da se odpeljeva naprej? — je predlagal hitro. Za hip se je zdelo, da bo pri vrtela, potem se je pa ustavil njen pogled na palači, kjer so se bila zaprla, vrata za. princem in odkimala je, z glavo. Biti je videt, kako je napela vse sile in se opo. giimila, potem se mu je pa prijazno nasmehnila, rekoč: — Zrjogom, advokat rran, in še enkrat hvala Bili se je spoštlji\*o priklonil. Se en nasmeh in Že je hitela pO stopnicah, kjer ji je sluga v naslednjem trenutku odfprl vrata, Bili je stal in zrl očaran za njo. Na pragu se jc še enkrat obrnila in zdelo se mu je, da vidi is*i bolesten smehljaj cCcrog njenih ust. potem so se pa vrata zaprla za njo. Bili Morran je skočil v svoj avto in se odpeljal domov. Daisv je stopala počasi po hodnikih velikega, tihega doma r* cfbine Sallineveve. Vedno bolj jo je obhajal občutek negotovosti, nejasen, toda mučen. Morda prvič v svojem življenju je začutila v sebi željo storiti nekaj často obupnega. Zakaj neki je leglo vse to na njo — — samo zato — — zato, ker... Nedolžen svilen robec je pretrgala čez pol v navalu jeze na usodo, toda v istem hipu se je nasmehnila. V kabinetu pred seboj je zagledala Dicka in Violeto, kako sta se hitro peljubljala, skoraj tako, kakor je tiktakala velika stenska ur. — Oprostita, da motim.. Daisv se je ustavila na pragu in ju smeje gledala. — NiČ se ni zgodilo--je zaječi jal Dick in že sta skočila narazen. — val ▼