Poštnina plačana t gotovini LETO LIX V Ljubljani, v sreHo 8. aprila 1931 ai c,v. a Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izda ja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.>49 za inserate; Sara ievo štv. 75b5. Zagreb štv. 39.011, Prmra-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2992 Izhaja vsak dan ziutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Tua qmstqae vatnera Tjr »Slovenca« napisal P. C. C. Martindale S. J. Sa;lisbny, South Rhodesia, South Africa, marca 1930 (Južna Afrika.) Pred par leti sem imel izvanredno čast prisostvovati evliariističnemu kongresu v Zagrebu. Nikdar nisem mogel pozabiti nepopisno lepoto in pol lomnost, katero seim vžival tiste dni, mnogokrat sem jo popisoval po raiziličnilh krajih zemeljske oble, in še nedavno seim opisoval ta kongres tukaj v Južni i Afriki, kjer si katoliki le težko morejo predstavljati v olike manifestacije katoliško vere in katoliškega navdušenja, kakor jih vidijo drugod katoliški narodi. Pri nas so katoličani mala, majhna manjšina. Ravno vsled tega se čutijo tudi tako slabe, ker nikdar ne razumejo, kaj pomeni kartoliš-ka cerkev v vsej svoji veličini. Ravno takrat, ko sem se nahajal v Zagrebu, sem pa začel tudi čutiti, kako" različni so pogoji, v katerih moro živeti katoliška cerkev po raznih krajih in kako lokalne razmere čestokrat nalagajo velika breme®« na njo in njene vernike. Začel sem boljo videti velike rane, na katerih ta naša ljuba vesoljna velika cerkev neprestano krvavi in boleha. Katere so te rane, o katerih je pisal že sv. Bernard? 1. Prva med temi ranami je pomanjkanje verskega /.mmja. Katoličani ne pozmajo več svoje vere, ne razumejo v kar verujejo. Po nekaterih katoliških deželah mislijo namreč, da je neke vrste pobožnost, ki gre od očeta na sina, neka čustvena tradicija popolnoma zadostna za obrambo ljudstva pred propadanjem. Tam so začeli zanemarjati verouk, nauk o veri, ali katekizem. Toda to mišljenje je napačno. Novejši rod, mlajši rod. ki dozoreva, ne bo nikdar obnovil kreposti starega rodu, najsi 1h> še tako pobožen. Zakaj ne? Liberalni tisk in kino sta prinesla nekaj novega mlajši generaciji, česar starejši niso poznali. Ne sa.mo miselnost nvladtih fantov in deklet se je bistveno spremenila vsled velikega čitanja, ampak tudi njihova domišljija je dobila neko posebno ol>e-ležje, neko novo usmerjenost, ki jo čnjNijo i/ nmerikanske filmske morale. Nadalje je v najnovejšem času zsel jevainje zadalo velike rane vnemi narodom i:i tudi Vi tam doli v Jugoslaviji boste polagoma s|x>/nali nevarnosti izseljevanja, ki trga očeta od družine, otroke od varstva staršev, ki človeka iztrga iiz naTočja starih tradicij in stare nekoliko čustvene pol >o ž no« ti. Kaiko nevarno je izseljevanje posebno, kadar se vrši v nekatoliške dežele, l/jseljenci nekaj časa še vegetirajo, potem pa |x>la poina umirajo in umrejo. Izikaizalo se je, da bi na&a mladina ne padala tako hitno v roke brezbo/nikov, bi ne verovala toliko morali modemih kinov, bi v izseljenstvu ne pozabila takoj svoje vere, če bi bila svojo vero prej ne samo čustveno čutila ampak vsako resnico tudi razumsko razumela. Včasih so po katoliških državah častili krščanski nairk za odrasle. To se je zavrglo. Celo katekizem m otroke je odet v čustvenost. katekizem sa.ni po sebi ni zadosten in bi se moral v obliki krščanskega nauka nadaljevati /a odrasle. Vsako katoliško društvo, vsaka ka-ritativna organizacija bi morala imeti posebej v programu krščanski nauk in krščanskemu nauku odmeriti največji del vsega svojega ite.lovanja. Naš-e orožje v tem stoletju bo raznim. Druga rana. Vsnk se lahko prepriča, knko od dne do dne bolj narašča tok, ki vodi od socializma v komunizem. Razredni lx>j »e pripravlja povsod in se že bojuje povsod. Politika danes ni več zadeva, ki briga stranko, politika je danes postala predmet naprednega l>oja. M on i se dozdeva, da smo mi katoličani prejšnjih desetletij polagali pretirano važnost na pojmo oblast« im hierarhije, da smo premnogo dali na privilegije, ne da bi si vedno bili v svesti tudi, kakšne dolžnosti odgovarjajo privilegijem. Tuko se je zgodilo, da so nas delovni sloji prištevali k zaščitnikom in prijateljem bogatih in mogočnih iu da smo se začeli brigati za razna socialna vprašanja šele. ko smo «e začeli Iviti za svoj položaj, Katoliška Cerkev je vedno ljubila revne, toda katoličani se nismo vprašali, zakaj so revni ravno revni, če morda neštetokrat ne trpijo po svoji lastni krivdi in da je revščina le prejiogostokrat posledica grehov bogatejših slojev. Ne zapirajmo oči pred resnico. Razredni boj je potisnil velikanske množine katoličanov v prepad bre/liožnega komunizma. Zato se bo mornlo v vsakem kraju, da v vsaki župniji najti nekoliko katoliških mož, ki IkkIo študirali i socialne probleme v istem okolišu. Ne loviti zvonke fraze jx> oblakih, ampak praktično poseči v socialna vprašanja v odmerjenem okolišu. To ni lahko, ker vsak socialni delavec, ki hoče povedati resnico dandanes, se podaja v nevarnost, da ga bodo zasovražili na obeli straneili. Resnica in Pravica. Tretja rana. Ta je zelo globoka, zares. Mislim namreč na napačni pogrešeni nacionalizem. Mi ne grešimo, dokler ljubimo svojo zemljo in svoj rod, grešimo pa, kadarkoli se v to ljubezen pomešn nekoliko sovraštva proti komurkoli. Brez dvoma nismo v očeh našega Gospoda nič boljši kakor pa-gani, če ljubimo samo one, ki nas ljubijo. To je kruta resnicn, toda danes obstojajo dežele, v katerih je nacionnlno sovraštvo tradicijonelna krepost. Katoličani v teh deželah morajo storiti svoje najboljše najprej, da vsak v samem sebi uniči ta ostanek poganstva. Ponekod je narod miroljuben, toda časopisje ga navaja v strasti sovraštva. Časopisje, ki je Italiji grozi finančni bankrot Kmetje in delavci v južni Italiji še vedno in stalno v večjem obsega jarišajo tovarne in občinske hiše Pariz, 7. aprila. »Italia« priobčuje o gospodarskem stanju v Italiji naslednjo zanimive podatke: Po poročilu uradnega lista »Gazzetta uffioiale« od 20. februarja 1951 je znašal primanjkljaj v državnem proračunu, ki teče od 1. julija do 10. junija, 1121 milijonov lir. Proračun je predvideval 12.180 mili j. dohodikov, v resnici pa so dohodki v prvih sedmih mesccilh dosegli samo 11.148 milij., to se pravi 1052 miiij. manj. Po poročilu uradne agencije »Štefani« od 20. marca je ta primanjkljaj narastel še za 216 milij. in znaša |m> osmih mesecih 1258 milij. Na koncu proračunskega leta 1m> gotovo dosegel primanjkljaj 2 milijardi. Toda država ima še druge dolgove, za katere javnost ne ve. Tako je razvidno iz uradnega lista »Ga/.zetta nffici-ale« od 20. februarja, da je država vzela pri poštni hranilnici za 5.569 milij. na posodo in 850 milij. je dvignila pri socialnih zavodih, ki jih ima pod nadzorstvom. Nadalje država kuje srebrne, niklnste in bronaste novce, katerih resnična vrednost ne odgovarja označeni, kar por i, da je država že segila po inflaciji. Obtok kovinskih novcev je znašal na koncu leta 1928 2,156,358,670, do konica januarja I. 19" 1 pa se je pomnožil za 951.7 milijonov. Tudi brezposelnost narašča in je /jn.Tšiila 28. februar ja 765.525, med tem, ko je bilo 51. januarja 722.612 brezposelnih. Padla je proizvodnja železa, jekla, aluminija, živega srebrn in tudi električne energije. V februarju 1. 1951 je znašal promet v italijanskih pristaniščih 2.569.26" ton, lansko leto v istem času 2,685.765 ton prometa. < Nezado\oljnost med delavskimi množicami čedalje bolj narašča in v nekaterih mestih, kakor Capini, Arpino, Cava dei Tirreni in Terracina v Kampanji, je prišlo tudi do izgredov. Delavci tovarne »Cotoniere Meridionale« v Neapelju so se uprli, ker so jim hoteli znižati plače. Vdrli so v pisarno in so jo opusto- šili. 'Nastopila je milica, a ni mogla proti ženskam nič opraviti. Nato so prispeli orožniki na pomoč. Red se je šele vrnil, ko je vodstvo obljubilo, da ne bo znižalo plač. V Cainerinu pri Mecerati se je uprlo okoli 500 kmetov in prišlo je do spopada 7, miličniki iu karabinerji. Bilo je tudi več ranjenih. V Reggio Emilia so se pojavili na trgu Viktorja Einanuela protifašistični letaki, s katerimi so brezposelni zahtevali kruh in pozivali nn splošno stavko. Do ne-rejlov je tudi prišlo v Legnanu pri Milanu. Vodstva tkalnic Cantoni, Dell*Ac druge bančne zavode. Italijanski dobrovoljci na meji Trst. 7. aprila. V nedeljo, 12. t. m. se bo vršik, v Gorici veliko /.Itorovamje bivših dobro-voljiev i/. vse Italije. Shoda se lxxlo udeležili tudi »sinji i/ Dalmacije.« Glavna točka dnevnega reda je izročitev dalmatinskega prapora goriškemu »dalmatinskemu krožku« od strani rimskega »dalmatinskega krožka.« Nadalje bo goriški župan Bombi g podaril prostovoljcem zlato svetinjo /u njihovo zastavo in ti bodo poklonili svetinjo goriški mestni zastavi. Popoldne bo na gradu veliko zliorovanje. Drugi dan se IkkIo dobrovoljci odpeljali na vojna grobišča . Ni izključeno, poslanec Co-selse.hi. predsednik društva bivših dobrovoljcev, organiziral tudi kazenske pohode na dcžeJo. Italija odpove trgovinsko pogodbo „Nova pogodba mora onemogočiti vsako balkansko pretkanost" Trst, 7. apr. Za ostalim italijanskim tiskom prihaja zdaj »Piccolo« z zahtevo, da mora Italija odpovedati trgovinsko pogodbo z .Jugoslavijo, ker je ta tako zvestega odjemalca jugoslovanskega blaga, kakor je Italija, nagradila s tem, da je šla kupovut potrebne industrijske izdelke drugam, posebno na Češko in ne v Italijo. Jugoslovanski tisk je spočetka prav milo odgovarjal nn kritike faii-slitnega časopisja v tem pogledu. danes pa se upa porogljivo trdili, da je Italija, ki proizvaja «1 nbo blago in ne more konkurirati inozemskim proizra. jalcem, tarna kriva, da Jugoslovani drugje kupujejo. Trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo je treba nndo-mrttili t novo, ki bo vsebovala nalaninejia določila, >ki se jim ne bo mogla nobena balkanska prelka- nost izogniti Jugoslovanska policija nadleguje italijanske trgovce in njihove zastopnike, stalno jim je za petami, tako da ne morejo razviti potrebnih sil. Vsled tega zapostavljanja so mornli Italijani, posebno na Hrvatskem zapreti več trgovinskih zalog in na njihovo mesto so prišli »bratje« Čehi. Po podpisu trgovinske pogodbe med .lugoslavijo in Češkoslovaško preti italijanskemu izvozu še večja nevarnost. — Vprašanje je, ali je »Piecolovo« pisanje res v interesu Trsta! Isti tržaški tisk, ki bi si ielel na eni strani trgovskega zbližanja z Jugoslavijo, da vsaj deloma odbije udarec, ki ga pripravljajo Nemci Trstu s carinsko zvezo z Avstrijo, na drugi strani zahteva odpoved tigovinske pogodbe. Vstajenje ali grob Obupen klic koroških Slovencev Celovec, 7. apr. Koroški Slovenec« je za veliko noč prinesel svojim čitateljem »jubilejno prilogo- Slike iz življenja in sveta--; list je namreč nedavno slavil desetletnico svojega obstoja. V prilogi so razvrščene slike bolj znanih koroških narodnih delavcev, kakor Fr. Aichholzerja, ustanovitelja ^Koroškega Slovenca«, nadalje slike F. Krai-gerja, župnika V. Poljanca, dr. Fr. Petka, J. Zu-panca, župnika Ivana Starca, Cirila Kanduta, R. NVuteja in mons. V. Podgorca. ■»Zvonovi naši, zadonite. slovenskim srcem naročite na to in ono stran: Naj z močno vero nas opaja, s tolažbo, upom nas navdaja vstajenja dan! To je zaključek preproste in lepe priložnostne pesmi. Iz globoko zamišljenega uvodnika »Vstajenje« smo izluščili naslednji odstavek: »S skrbjo se izprašujemo za bodočnost našega narodnega drobca. Vstajenje ali groh? Neverneli! Ali ne živimo od božjega kruha in božje besede? Tako dolgo pa smo v Kristusu. Seveda moramo izrabiti naše sile, boriti se moramo. In tu se hočemo resno vprašati: Ali pripravljamo naie vstajenje s leni, da vdano, polrpeiljivo prenaiamo nnkr narodno trpljenje? Zakaj za narod veljajo isti zakoni kot za posamrznega tloreka. Pol do vstajenja je križe v pot. Ali livimo iz tiste vernosti, ki kljubuje vsem navalom, ker je prepričana o bolji mod in boiji voljiP Ali smo na skrbnem delu za vzgojo nale mladine v danih razmerah',' Ali negujemo naf dijaiki naraščaj, naie najdragocenejše, zakladnico nalili bodočih voditeljev!' In ali se nale sile ne iz-| gubIjajo prepogosto v negativni kritiki, v samem čakanju, mesto da primemo za orodje in gremo nn delo? Ali ustvarjamo našo skupnost in ohranjamo našo kmečko pristnost? Sama vprašanja, ki kričijo po odgovoru, ki mora izzveneti najprej v ponižno priznanje: naša krivda! za preteklost in potem v odločen: dal za bodočnost.« »Slovenci so rojeni sužnji Grde klevete milanskega lista Milan. 7. apr. Pod naslovom lOrjunaška strahovlada in njene žrtve je tukajšnji >C'orriere della Sera« priobčil dopis iz Trsta izpod peresa nekega Cesco Tomasellija. Člankar je kratkomalo nagro-madil nekaj paberkov iz tržaškega fašističnega tiska, da bi dokazal, da je slovensko prebivalstvo na Primorskem mirno, ponižno, dobro in vprav suženjsko, ki bi nikdar ne dvignilo roke proti zatiralcem, ako bi ga ne naščuvali Srbi onkraj meje. Pisec pripoveduje, kako so se dali Slovenci v Ljubljani posrbili in delujejo danes proti Italiji z istimi sredstvi kakor pred vojno Srbi prot.i Avstriji. Slovenski narod je bil vselej suženj Avstriji in ji pokorno služil, čeprav ga je zatirala; ta narod nc hrepeni pn svobodi, zadovolji se i. malenkostnimi dohodki, njegova zemlja ne rodi. Vseeno mu je, komu služi, in pod Italijo se je čutil srečnega, dokler ga niso driemile orjunaške tolpe, ki so jih tudi državna ohlastva podpirala. List našteva vse resnič- ne in izmišljene apolitične* napade, ki so se dogodili na Primorskem od leta 1026 do danes, in jih pripisuje pokojni Orjun/i. Končno obljubuje »Corri-ere della Sera« nov članek o delovanju te organizacije, lei so jo jugoslovanska oblastva že davno razpustila. — Pa je prav »Corriere della Sera« pobral vse ostanke provincialnega tržaškega tiska, naj se nihče ne čudi. Ta lisi namreč danes v Italiji in v svetu niti zdaleč ne pomeni to, kar je nekdaj. Glavno besedo ima pri njem bivši finančni minister De Štefani, kil bi rad zopet postal MueeoHnijev minister. Zato je list bolj fašističen in manj objektiven kakor vsak drugi čisto rasističen časnik. Ta članek pa vendar dokazuje, da stojimo pred novo gonjo fašističnega tiska, ld naj dokaže, da je sedanja nasilna politika proti Slovanom v Italiji upravičena, da bi se tako ponižen vtisk, ki ga je napravila okrožnica jugoslovanskih škofov v svetu, zmanjšal. Spremembe v učiteljski službi Bclgrad, 7. aprila. I. Imenovani 10: Za učiteljico telovadbe Rebec Ivana na osnovni šoli v Št. Vidu pri Ljubljani, Brezigar Jožica, učiteljica v Št. Vidu pri Ljubljani na tej ioli za gospodinjstvo in ročno delo, Koren Maiija, učiteljica osnovne šole iz Dražič pri Črnomlju za učiteljico meščanske šole v Brežicah. Napredovali so: Iz 5 v 4. skupino II. kat. Pogačnik Štefka, učiteljica v l\rašni pri Kamniku, Mir-kovič Adam, učitelj v Karlovici pri Kočevju, Štru kelj Sofija, učiteljica v Preddvoru pri Kranju, Taldi Ana, učiteljica v Ljubljani Na novo so postavljeni v 5 skupino 11. kat. sledeči: Pader Aloizija za učitelj.co v Cerknici, Trček Ljudmila v Prtoči pri Murski Soboti, Ber-toncelj Terez:|a za učiteljico v TurniSču pri Dolnji Lendavi, Zabret Frančiška za učiteljico v Sevnici pri Brežicah, Jaklič Ana v Kapeli pri Ljutomeru, kogoj Fmiliia v Trtkovu pri Murski Soboti. Iz III. v P. skupino so napredovali: Zizek Friderika v Mariboru, Rogelj Zorka v Sv. Lenartu pri Slovenskih goricah, Puč Štefka v Mariboru, Mlinarič Josipina v Mariboru, Rebelj Valentina, Ljubljana, Fistel Katica, Ljubljana, čopič Flizaheta v Šmart-nem pod Šmarno goro, Murn Cirila, Št. Vid pri Ljubljani, Praznik-Zolko Julija, Celje, Piskernik Helena, Jezersko, Mennrc Helena, St. Lampert Bergles-Kosi Dragica v Čadramu, Čok Albert, Zagorje. Iz II. ▼ I. skupino so napredovali: Šverljuga Ferdinand v Rajhenourgu, Čeme Viktor v Sv. Jur-ju pri Murski Soboti, Berlan Julija Dolenji Logatec, Gabrovšek Franči'ka v Hotederšici, Salamon Marija, Ptuj, Rožanc Franc v Vranskem. Grošelj Jože, Celje, Kastelic Marjana, Spodnja Slivnica, Zupane Apolonija, Radovljica, Vrečko Alojzija, Mežica, Mihevc Ivana, Črna, Koprivec Aleksander, Maribor, Rajhman Angela, Maribor, Čižek Marjeta, Dolnja vas pri Lendavi, Klacer Helena v Ribnici, Vreš Antonija. Dravograd, Resman Alma « Grahovem, Jenko Marija, Hrastnik. Sprejeta je ostavka na državno službo učiteljice Kosmač Pavle z Vrhnike pri Ljubljani. Angleški kralj bolan London, 7. marca. AA. Kralj, ki je prispel v četrtek v grad Windsor, se je nekoliko prehladil Zato bo moral ostati nekai dni doma. Komunike ni bil obiavljen. Poročajo, da je imel mirno noč in oa se počuti bolje. I>unajska vremenska napoved. Jasno. Najprej hladno. Potem višja temperatura. v službi politikov in finančnih interesov. V ozadju vsake vojne najdemo politike, finančnike in tisk. Katoliški tisk naj bo vzvišen nad vsem tem, naj da svežejšo smer in naj ne sledi nekatoliškemu v oznanjevanju sovraštva. Najboljše stališče, ki ga moremo v tem pogledu zavzeti, je nikdar ne izreči besede, ki bi le od daleč mogla užaliti samoljubje kakega sosednega naroda. Drugič, iskati kreposti narodov najprej, potem šele njihove napake. Nadalje se moramo truditi spoznati, kaj drugod katoliki ustvarjajo. To nam bo vzbudilo spoštovanje do njih in do njih domovine. Tako bomo po svojem pripomogli, da se prepreči la grdi škandal zadnje vojne, ko so se katoliki borili proti katolikom, ne da bi kdorkoli imel kaj koristi od borbe. Četrta rana je pretirano plemenoljubje ali sovraštvo do narodov druge barve. To vas ne zadene nikakor, zato vam o tem nc bom pisal. Pri nas v Južni Afriki in drugod po Ameriki in Avstraliji ter v Indiji je ravno to sovraštvo preprečilo miren razvoj narodov ter blagodejen vpliv katolicizma. Peta rana je po mojem mnenju dejstvo, da se bojimo pridigovati popolno krščanstvo. Mi smo se začeli zadovoljevati z najmanjšim minimom, Ob robu prepada nekako, ne preveč, tako pravimo, da nikogar ne odbijemo. Kako slabokrvno je takšno krščanstvo, kako brez okostja je takšna vera. Jaz sem prehodil skoroda ves svet, poznal mnogo ljudi, med njimi tudi takšne, ki so radevolje doprinesli žrtve za popolno krščanstvo, medtem ko bi bili odbili storiti kaj nepopolnega malega. Ljudje so prišli stotine kilometrov daleč k duhovnim vajam, ki pa niso hoteli k spovedi. V središču krščanstva stoji križ. središče krščanskega udejstvovanja je žrtev. Vse, kar sem zgoraj povedal, c.elitev vseh peterih ran — tua quinque vulnera — zahteva veliko sanio-zataje in požrtvovalnega dela. Mi moramo priznati svoje nezadostno poznanje verskih resnic in — se marljivo učiti. Mi moramo nadomestiti razredno sovraštvo z — ljubeznijo. Mi moramo premagati v sebi antipatije do drugih dežela in do drugih narodov — in sejati ljubezen in mir. Mi moramo postati misijonarji brez vsake plemenske zahrbtne misli. Mi moramo odložiti ta polkristijanizem in postati — polni kristjani. Križ je še vedno zmagal. Zato pri-digujmo križ brez odbitka, ves križ, maksimum in ne minimum. V tej veri delajmo, ker samo tako bomo dosegli vstajenje človeštva tukaj žo v našem življenju. Vstajenje, ki nam je potrebno, preporod, ki je neizbežen za naše stoletie. če noče toniti. Motvoz GrOSU™b*e m domači slovenski izdelek ' f J ^^Ma T_________1______......... n^ncnll« n.i TillKlionl Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno. Poceni in dobro kupite ure, zlatnino in srebr- nino pri svetovuoznani Ivrdki H. SUTTNIR LJUBLJANA 2 Prešernova ulica St 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga urzznam-kami Glashiitte, J.VV.C. Schaffbausen, Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevajte veliki ilustr. cenik zasionj in poštnine prosto od H. SUTMR. LJUBLJANA 2 Številnim znancem In odiemaicem Linhartove ulico št 30 v Lfabliani vljudno sporočam, da sem preselil svoje mizarsko podjetje iz Podgore pri Št. Vidu v kjer mi bo mogoče zaradi bližine bolje in točneje po-streči. Tuplo se priporočam mn ntfzar la liotrisire ©preme L. Miku* - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnfnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno TvonmcAKin.uion.BMituutovjmNiUiiintiuuBA v P»U*g« I.OZ.CO U BL3AH A //•/,// Prodajalna: DUNAJSKA CESTA 14 poleg trgovine Schnelder h VerovSek Pozor mizarska podietja in graditelji novih hUl — Vsi, ki potrebujete stavbeno s-kk, okovje A. SEMENIC & DRUG trgovina z železnino LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Nudimo Vam prvovrstno blago po brezkon-kurenčnih cenah. Postrežemo točno I Zahtevajte ponudbe! Važno za mtzariel Tračna žaga skoraj nova nn električni pogon z udelaniin motorjem po jako ugodni ceini prodam. Ig. Repše, Ljubljana Tcsarsha u<. 7 (Karlovsha ccsla). ?.e nad 25 let Vam »taroznana trgovin« I. Čolnar — Kranj (na vogalu) nudi priznano najceneje in najboljše blago kot vto kuhinjjko posodo v emajlu, porcelan, iedilno orodje i. t. d, v veliki izbiri. ObKCIlc nni I V naiem! , novi zgradbi trg. A. Macuna, v Mariboru, Gosposka ul. 10 se da v najem veliko stanovanje z vsemi pritiklinami (prikladno za zdravnika, zobo-tehnika) ali za kako podjetje s pisarnami. Interesentom je na razpolago načrt, da se še stanovanje po njih osebni želji in potrebi uredi. Hranilnica dravske banovine, Ljubljana prd Hranilnica $ ljudmi Hranilnica dravske banovine, Maribor t \l Hranilnica dravske banovine, podruš. Celje prc§ JHlMšžafcrsSsa itronllniCA v Ceffii Za vloge jamči dravska banovina z vsem svojim premoženjen in z vso svojo davčno močjo. Bitumen peščeni k%mm so naiidealneiši za gradnjo in tlakovanje cest za sedanjost in bodočnost! V Nemčiji in na Ogrskem položeni, s Komnick stroji napravljeni Bitumen-kamni, so se izkazali po večletni rabi na najbolj prometnih cestah kot najboljše gradivo za tlakovanje cest. Strojne naprave za izvrševanje teh kamnov dobavlja: HASCHINEN Državna iiinotekarna Daie lombardna posojila na /.ustavitev državnih in od drž. ga rantiranih papirjev po T°/e obresti nelto.- banka glavna filijala v Ljubljani. Daje dolgoročna hipotekama posojila na zastavitev nepremičnin na 30 let po 87. obresti netto. Plača na privatne vloge 6°/n obresti letno. Prošnje zn hipotekama posojila se sprejemajo do 15. maja tekočega leta. Poljedelcem daje hipotekama posojila PRIVILEGIRANA AGRARNA BANKA A. D. V BEOGRADU NotugodnefSi pogott m nalaaonlc priUrassScov : isi m na|eman|e frretUfov Velika izbira v vseh barvah ijivicc dobre kakovosti, ugodne cene n. nshiauc pri »Škoiu« UnMtana Medena ulica • Pred Škofije 3 Mgiika ia'oga mrtnaS^ih Urši Izbira v vseh dimen'.i ah, od 60 do 210 cm dolžine, vdolbene, preoblečene in pleskane. Imam ludi lep mrtvaški voz za prevoz, kakor tudi oder In preproge, tako da vsakomur lahko z vsem postrežem. Cene skromno nizke. Priporočam se slavnemu občinstvu Konccsilon iai>l pogrebni zaoad KREGHft JHK0B mizarstvo ŠT. VIP-VI2MARJE št. 2 (glavna državna cesta) Za stavbno sezijo se priporoča slavnemu občinstvu In cenjenim zavodom stara renomiruna splošno kleparska in vodovodna Instalacijsko tvrdkn Delo solidno I Cene konkurenčne! Poslovalnica; Novi trg štev. 5 Delavnica: Rimska c. 2, Gregorčičeva ul. 5 S spoštovanjem Jakob Fligl Telefon 3553 Ljubljana Veliki brad pri Duplehu naprodaj! Brodska zadruga pri St. Martinu pod Vur-bergom proda vsled zgraditve novega mostu namesto broda pri Zgornjem Dupleku velik brod iz inecesnovega lesa z vsemi pripravami in velikim čolnom ter močno železno vrvjo (160 m dolgo, ca. 4 cm debelo). Dopise je poslati do 15. aprila 1931 na Brodsko zadrugo Sv. Martin, poŠta Vur-berg. Brod se lahko ogleda na licu mesta v Zgornjem Dupleku ob novem mostu Pojasnila daje načelnik zadruge gospod župan PartliC. Načelnik Rudolf Partlič 1. r. Tajnik Janko Kostajnšek 1. r Namanilot OlVOrll Numanl o> sem trgovino FOTO-MATERIJALA, raznih slik i. dr. Si (»rlrn C. 1» fzdelu ejo se vsa amaterska dela, ter je temnica s potrebnim pripomočki za razvijanje, kopiranje in povečanje vedno na razpolago. Priporočam tudi že nad 27 let obstoječi Foto-Atelje v VVolfovi ulica It. 6. — mr Priznana točna postrežba pri zmernih cenah. HUINC fttiNC. loloarni - ijuitiiana ............................iiiiimi^miiimiiit......................................................................................................................................................................................................................mm.......................................................................!iiitiiiiiimtniiimiiiitiiii........mirni...................................................... i CESKA INDUSTRIJ ALN A BANKA | PODRUŽNICA V LJUBLJANI. Marijin »rg 5 CENTRALA V PRAGI, CSR Vplačan« deln. glavnica in rez. fondi Kč. SOP.OOO.OOO-— i 61 podružnic in ekspozitur Izvršuje bančne posle vseh vrst in sprejema vloge 1 na knjižice In tekoče račune Telegrami: Iniusbanka Telefon interurban 2104 = ..................................................................................................................i.....iiiiiiiiiik....................mm......inmiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii.......m,.....................................................................................................................................................................i......mm...............................................................................................................................I Za Jugoslovansko tiskarno t LJubljani. Kare! C„t izdajatelj. Ivan Kakovec O^dmk; Fra.. KreuUar. Proti prenosu nalezljivih bolezni po om ustne dupline uporabljajte okusne Dobe se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8"—, velikega zavitka Din 15"—. i K zverinskemu roparskemu umoru v Jelovcu Prijeti Mohor ho pravi, da mu je pomagal neki Hriberski — Kako sta izvršila zločin Mohorko priznat še druge zločine Dobajeva hiša. Spredaj sin Ivan — na desni strani Doba'ev.1 spalnica — na levi pa spalnica ostale družine. — Zadaj za bišo hlev. Morilec Kudolf Mokork« Pravi, dn je šel po Hriberskega (to je drugi tolovaj) v Avstrijo, kamor se je Hriberski po umoru vrnil. V teku zaslišanja je Mohorko priznal vso udeležbo pri umoru, izvršenem nad posestnikom Kanclerjem na šobru, in pri roparskem napadu pri Devici Mariji v Puščavi. Nadalje je tudi priznal nekatere majhne talvtne, ki jih je izvršil v Avstriji, ko se je presledkoma tamkaj nahajal. Precej zna-j čilna za njegov značaj je okolnoet, da je nekaj dni pred umorom poslal nekemu orožniku v mariborski okolici grozilno pismo — tedaj se je namreč Mohorko potikal po mariborski okolici — in kateremu je grozil, da ga bo ubil, dn se bo za vse maščeval, ker ga neprestano iščejo, ter v dokaz resničnosti, da je ua lastuo uho vse to slišal, na pred- Kaj pripoveduje trgovka Krstičeva Trgovka Krstičeva iz Maribora na Aleksandrovi 'e samo hladno in mirno odvrnil: >Kaj pa češ?« Z obraza pa ni bilo mogoče razbrati ničesar, ker bi moglo dati povoda k domnevi, da se je keeal svojega dejanja. Sploh je bil Mohorko ves čas zasliševanja skrajno flegmatičen, miren in mestoma ciničen. Po zunanjih znakih sodeč, se svojega dejanja ne ke6a. Ko ao ga danes okoli pol 16 preoče>tka ničesar govoril, niti na postal pozoren na razgovor med menoj in Dobajem. čez nekaj časa sem vprašala Lojzko, če je ta človek njihov sosed. Pa mi je rekla, da ni, temveč da je neki tihotapec, ki so mu finanearji vse vzeli. Ko so začeli nakladati kupljena Jabolka, je omenjeni neznanec — Mohorko — prav pridno pomagal in mu je na koncu pokojni Dobaj hotel dati Rekfamncijski odbor v Ljubljani je po popolnitvi v smislu § 20. zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 18. maja 1930 in v smislu razpisa ministrstva za finance, oddelka za davke z dne 4. aprila 1930, št. 19.582 sestavljen takole: L Člani: 1 Gorjanc Franc, trgovec v Kranju. — 2. Ko-privnikar Emil, mizarski mojster in posestnik r Litiji. — 3. Bajič Fran, pomočnik finančnega direktorja v Ljubljani. — Mešek Ivan, davčni kontrolor v Ljubljani. — 5. Rajner Srečko, višji železniški uradnik v Rajhenburgu. — 6. Kobler Ernest, višji davčni upravitelj v Ribnici. — 7. Rojina Anton, industrijalec v Ljubljani, — 8. Verlič Anton, vele-trgovec v Ljubljani. — 9. Dr. Tominšek Fran, odvetnik v Ljubljani. — 10. Hudovernik Aleksander, notar v Ljubljani. — 11. Dr. Rus Mavricij, zdravnik v Ljubljani. — 12. Inž. Šuklje Milan, pooblaščeni inženjer v Ljubljani. D. Namestniki: 1. I.eskovic Fran, posestnik v Ljubljani, Flor-janska ulica. — 2. Zupančič Leopold, gostilničar v Ljubljani. — 3. Ditz Ivan, finančni svetnik v Ljubljani. — 4. Volčič Ivan, finančni svetnik v Ljubljani. — 5. Steraad Rudolf, višji davčni upravitelj v Ljubljani. — 6. Del Cott Gustav, okrajni glavar v pok. v Ljubljani. — 7. Verbič Anton, trgovec * Ljubljani. — 8. Rozman Ivan, čevljarski mojster v Ljubljani. — 9. Dr. Lovrenčič Ivan, advokat v Ljubljani. — 10. Dr. Kuhar Andrej, notar v Ljubljani. — 11. Dr. Dereani Ernest, zdravnik v Ljubljani. — 12. Inž. Škof Rudolf, pooblaščeni inženjer v L|ub-ljani-Vič. PANfLAVIN paslilfe ©so uspešno sredstvo zoper prehlad in okuženje. Trem škofom je služil Včerajšnji iSlov. Iist< je poročal o smrti g. Jakoba Oblaka, bivšega dolgoletnega strežaja pri škofih Pogačarju, Missiji in dr. Jegliču. Pokojnik je dosegel visoko starost 85 let. Škota Poga-čarja in Missijo je služil ves čas in tudi dr. Jegliča nekaj časa, dokler se ni oženil. Potem se je preselil v Kamnik, kjer je imel lastno hišo. Zadnjih 10 let pa je preživel pri svoji nečakinji, ženi Irgovca g. Saxa. Pred kratkim pa je zbolel za pljučnico in je bil oddan v hiralnico, kjer je umrl. Pokojnik je bil po svojem značaju zelo dober in pobožen mož, ki je velik del dneva redno prebil v molitvi. Bil je član Iretjega reda, v Kamniku pa se je mnogo udejstvoval pri Vincencijevi konferenci. Pogreb se bo vršil danes ob pol 0 popoldne izpred hiralnice. Ohranimo pokojniku blag spomin. Kaj ie res? Od jeseni L 1980. sta Evropa to Amerika za-/adi uoviii ineiod boijSeviškega izvoza vznemirjenL Najvažnejši predmet tega izvoza »na izmeta vanje«, kukor mu sovjeti sami pravijo, je pSeniea. Ta izvoz ima za direktno in najobeutnejSo posledico velik padec cen blaga, ki ga Rusija uvaža, na domačem trgu; temu pravijo dumping: i>o domače je to umazana konkurenca. Ostali predmeti ruskega dum-oinga so: oves, ječmen, lan, hmelj, jajca in surovo maslo. Kakovost ruskega blaga Cesto občutljivo zaostaja za evropskim. Navadni postopek sovjetskih agentov je, da ponudijo na borzi, za 5-10% nižje ceno nego je minimalna cena na domačem trgu, na Stirimesečne menice, najrajši manjšim kupcem zaradi ubijanja velikih podjetij in destrukcijo trga. Zaradi tega kupci, oziroma konsunicnti odklanjajo nerusko blago celo tedaj, če ruski iinport ne zadošča docela njihovi potrebi, ker čakajo ua nadaljnje po- Siljatvo. . ... Tako prodaiajo sovjeti tudi perutnino, ribje konzerve, lini, nafto, tobak, sladkorno proizvode in tekstillje. Mnogokrat ostane pri tem Rusija sama uesaturirana po količini ali kakovosti. Glavni znaki te vnanjo trgovine so: 1. Krajevna in časovna koncentracija blaga, očividno s spekulattvnim namenom (lo jc, da se blago vrže v masah na gotovo točko in da se kon-čina' od meseca do meseca bolj stopnjuje). 2. Napad v skrbno izbranem psiholoskem momentu. ... .. , a. Tajnost operacij, ki pa se zaradi velikih Količin bluga ue more voduo varovati. 4. Manjši dobiček, kljub temu pa težnja, da se _ ko je enkrat trg desorijentiran in normalno merilo cen porušeno — dosezajo najvišje cene, ki so še mogoče. 5. Kratkotrajnost operacij, ki so široko osnovane ua mnogih tržiščih, ampak ne dovolj globoke. G. Zanemarjenje notranjih polreb Rusije, ne-prikrivanje izvora blaga, težnja, du so tudi kakovost dvigne na stopnjo izvozne dežele. 7. Spuščanje cen v etapah, in dajanje ugodnosti kupcem, da se tako diskreditira blago drugega izvora. V diskusiji, izzvani po ruskem dumpinau, so se pojavile tri glavne teze, ki skušajo vsaka po svoje razlagati motive tega novega pojava gospodarske zgodovine. Prva trdi, da je ruski dumping čisto prirouua posledica nadprodnkeljc v Rusiji, plod racionalizacije. Druga pravi, da dumping ne odgovarja stvarnim gospodarskim zmožnostim Rusije, ampak da ima puliticen cilj, da zruši zapndno gospodarstvo in povzroči tako svetovno revolucijo. Tretja teza dovaja dumping v zvezo s pjati-tjetko (petletnim gospodarskim načrtom sovjetov), ki se more izvrSIti le, če Rusija mnogo uvozi iz Evrope. V to svrho pa jc prisiljena, du si nabavi valute za vsako ceno. Prva teza je uradna formula boljševikov napram inostranstvu. Toda mi vemo, da je ua ruskih vagonih z ribami bilo napisano s kredo: :Sami z golodu umirajeni, a vas riboj smibžajenu (Sami od gladu umiramo, a vas y. ribo oskrbujemo). V trditev ruske nadprodtikcije jo prav težko verjeti. Druga teorija je žo bolj duhovita; vanjo zdaj veruje večina evropske javnosti. Podpirajo to tezo vsi navedeni znaki, razen 4. in 5. Četrta točka še •norda razlaga z izjemnim obnašanjem nekaterih agentov na svojo roko, a 5. točka (površnost akcije) pa re=no nasprotuje tezi o končnih političnih ciljih .lumpinga. Tudi je čudno, da jc sovjetski napad bil •injjačji ravno v zemljah s solidno iu visoko valuto, slabejši pa bas v onih. ki so sicer manj odporne proti boljševižki propagandi. To vso govori proti neki politični strategiji. Tudi dejstvo časovne koncentracije sovjetskega napada bi govorilo za to, da je sovjetoiu predvsem za to, da si nabavijo visoko valuto. Poglejmo statistiko ruskega uvoza: od leta 1H28.-29. do leta 1929.-30. je unrastel iinport: industrijskih strojev in vozil za 60%, goriv za 65%, pumija za 90?;, poljedelskih strojev za 117%, nie-talov za 160%, raznega ostalega blaga za 830%(!). Padel je le pri bombažu in svili (za po 29%) in hrani (za 15%). Da v celih pokrajinah v Rusiji ljudstvo Se danes gladuje, in da pomenja krpa svile pravo bogastvo v Rusiji, to vemo iz vseh poročil poslednjega časa. Finančno stanje sovjetov so je brezdvomno v zadnjih mesecih silno poslabšalo, predvsem zaradi ogromnih naročil za pjatiljetko. Za same traktorje Je Amerika boljševikom kreditirala 20 milijonov dolarjev; da je večina od teh traktorjev že po enem lelu brezupno zarjavela (ker so jih kurili z nafto mesto z bencinom), je istotako karakteristično kakor to, da eo boljševiki nudili na baltiških trgih teketilije iz Poljske za polovico one ceno, ki so Jo Poljakom bili — dolžni ostali... fn v Nemčiji poučeni krogi že danes ogorčeno protestirajo proti baje sklenjeni dobavi industrijskih produktov Ru-siji, ker vedo, da se bo vsaj polovica teh produktov pojavila čez kratek čas po vsej Evropi za mnogo uižjo ceno, morda ravno v Nemčiji. Praktično se ludi v večini evropskih držav, na primer v Angliji, Italiji, Češkoslovaški, javlja žo pri diskontu na do-tičue menico prepričanje o uevarnosti sovjetskega dumpinga ne toliko za ^napadene« dežele, kolikor za sovjete same. Na Francoskem sovjeti sploh niso uspeli s plasiranjem svojih poslov: le s pomočjo fiktivne ustanove, ki jo finansira VTorgpretstvo« v Parizu, in zaradi lahkote, s katero se dobivajo kratkoročni krediti v Franciji, jim Je omogočeno skromno delovanje; podobno v BelgijL Sovjetske »mere proti antlruskemu drsanju: le-teh držav, t. j. ustavljanje naročil, so le protesti proti kislemu grozdju. Ljenin je 1. 1019. na 8. kongresu komunistov izdal gpslo: rDoseči in prehiteti kapitalistične dr-žave-; dodal je, da jib bo treba r prisilili na dobavo traktorjev, ali pa da Rusija sama povzdigne produkcijo . Ker se drugo ui zgodilo, so pač izvaja prva alternativa... Je več znakov, da so polagoma sovjeti sami Izgubili vero, da bodo £e kdaj zadovoljili svoje ogromne obveze. Raste Stovilo slrokovnjnkov, prepričanih, do je ves sovjetski dumping le obupna mera pred bankrotom. Zagrebška vremenska naporni). Pretežno bblacuo, zmerno toplo, nestalno vrem% Anglija želi voditi Evropo Važni sestanki z nemškimi državniki v Chequersu — Briand ktubuje Parit, 7. apr. kk. Komentarji listov opisujejo augle&ko vabilo za skrajno neumestno in obžalovanja vredno. :ltopublique: smatra za potrebno novo politiko nasproti Evropi. Usodna napaka je, da se je versaillska mirovna pogodba, ki jo delo treh diktatorjev, vsilila ravno tako parlamentom zmagovitih držav kakor premagancem. Od začetka je bilo jasno, da jo zmanjšana Avstrija nesposobna za življenje in navw.iina na pomoč drugih. Francija bi bila lahko pravočasno zagotovila neodvisnost Avstrije s ustvaritvijo donavske federacije, toda rajna jc izvršila vojaško ekspedicijo v Porurje, kakor da hi gradila na novi Evropi. Pariz, 7. apr. AA. Časopisje je zelo nezadovoljno z angleškim povabilom Brtlnlnga in Curtlusa, naj poselila Chequers. Lisli desnice pravijo, da Macdonald hočo vsilili Anglijo svetu za razsodnika. Poročajo, da jo bil povabljen ludi francoski zunanji mi n te ter Briand, ki jo pa povabilo odklonil. Nekateri listi menijo, da Anglija hoče pridobiti Nemčijo za to, da bo predsednik svetovne razorožitvene konferonco Macdonald in da bo konferenca zborovala v Londonu. :Daily Herald- objavlja uvodnik, kjer izrečno to zahteva in tako potrjuje gornje mnenje. — »Le Malin.- prinaša vest, da se jc imel vršili v Niči važen razgovor o italijaiaekofrancoaklh widevah, katerega bi se udeležili angleški pomorski strokovnjaki. Pozneje pa so ta načrt iz raznih ozirov opustili. Razgovorov bi so med drugimi udeležili Briand, Dcuinergue in italijanski zunanji minister Grandi. Pariz, 7. apr. kk. Quai d Orsay energično de-manlira vest jMatinac, da bo v Vlile Franchc v četrtek, ko bo Doumergue potoval v Tunis, itali- Uo-francoska mornariška konferenca. »Maline slavlja k temu, da se je ta konfcrenca resno nameravala, da pa je bila v zadnjem trenutku opuščena iz gotovih razlogov. Pariz, 7. apr. AA. ..Eoho de Pariš: doznava, da je Briand sporočil v Lom!- d1 se žal ne bo utegnil udeležiti sestanka, ki bo med Briinbigom, Curtiufioin in Hendersonoiu. »Oeuvre« takisto po-ročn, da jc Briand odklonil povabilo na sestanek v London zaradi bližnjih predsedniških volitev v Franciji. Na poziv Briandu, da pride v Chcquer, pije vJournak ironično, da bo llenderson za vsako cono sprejel, da bo ineSetar v vprašanju priključka. Medtem so pa razgovori o italijansko-francoskem pomorskem sporazumu pokazali, da v njem ni samo dosti zmiselnosti, temveč da nima niti objektivnosti. London, 7. apr. ž. »Dally Herald« piše, da je sigurno, da se bo Italija odzvala pozivu, da se njeni zastopniki sestanejo z nemškim in britskim ministrom v Londonu. V prvem tednu meseca maja bo prišel v London Grandi in eventualno sam Mus-solini ua to važne sestanke. Z ozirom na dejstvo, da 60 sedaj v Londonu seslanejo zopet evropski državniki, trdijo morodajni krogi, da se po tem vidi, da je London vendar najprlkladnejše mesto, da se v njem vr&o svetovne konference za razorožitev. Nikjer ni toliko izgledov za razorožitev kot ravno v tem meslu. Berlin, 7. apr. AA, Časopisje z malimi izjemami navdušeno pozdravlja odločitev kanclerja Brilninga in zunanjega ministra Curtiusa, da sprejmeta povabilo angleško vlade na konferonco v Chequersu, ki bo 8. maja. Dasi so povabili nemška državnika že pred objavo osnutka avslrijsko-nemškega carinskega sj>orazwna, menijo, da bo konferenca velike važnosti in da se bodo posvetovali o reparacijskem vprašanju in o ruskem problemu. >Berlineotoval po uradnih poslih iz Sofije v London. Ko je prispel do Belgrada, je nenadoma izstopil ter se podal takoj na angleško poslaništvo k svojemu kolegi poslaniku Hendereo-nu. Odtam se je peljal v zunanje ministrstvo, kjer je obiskal jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkovlča. V političnih krogih jo ta obisk vzbudil seveda veliko zanimanje ter se mu pripisuje velika važnost, ker je najbrže sir VVaterlovv ponudil jugoslovanskemu zunanjemu ministru posredovalno jioinoč angleške vlade v izravnavi vseh spornih vprašanj z Bolgarijo. K temu pristavljajo drugi listi, kakor »Pariš Midi*, da je angleška vlada zadnje čase zelo aktivna v evropski politiki, ter da je posvetila posebno pozornost Balkanu. Ni namreč še dolgo tega, ko je odločen nastop angleške vlade v Atenah in v Sofiji rodil lepe usjiehe ter pomagal, da sta Grčija in Bolgarija postali pripravljeni za končni sporazum. Zalo ee ne zdi neverjetno, da je angleška vlada poskusila svojo posredovalno vlogo tudi med Belgradom in med Sofijo, akoravno jo čudno, da je za to vlogo bil izbran ravno sofijski poslanik VVaterlow. Belgrad, 7. apr. ž. Nekateri inozemski listi, med njimi tudi »Temps< in »'Hmest, so prinesli poročila o nedavnem obisku angleškega poslanika v Sofiji siT Sidneya Waterlo\va pri dr. Marinkovuču v Bel-gradu. Isti listi so namigovali, da gre za politično posredovanje angleške vlade med Jugoslavijo in Bolgarijo. V merodajnih krogih ugotavljajo, da se jo sir Waterlow res mudil v Belgradu in da je ob tej priliki tudi obiskal dr. Marinkoviča, toda njegovo bivanje v Belgradu je bilo povzročeno edinole po njegovi ženi, ki se je vračala iz Dubrovnika, njegov obisk prj zunanjem ministru pa je bil zgolj čin vljudnosti, o kakšni posredovalni nameri angleške vlade torej ne more in ne sme biti govora ter so vse tozadevne vesti domišljevanja brez dejansko podlage. Talna pogodba med Italijo in Špam$o Francoski tisti ne verjamejo iziavam španskega zun. ministra Pariz, 7. aprila. AA. Časopisje komentira taino pogodbo, ki je bila svojčas sklenjena pod diktaturo pokojnega generala De Rivere z Musso!ini;'em. Po poročilu lista >L' Informaton« iz Madrida je zunanji minister grof Romanones priznal, da je bila taka pogodba v resnici sklenjena leta 19.8., da pa gre samo za trgovinska vprašanja. Grof Romanones jc naprosil špansko časopisje, naj obde- Smrt goriškepa duhovnika Tik pred veliko nočjo so pokopali v Velikih Žabljah na Vipavskem župnika V. Kraglja. Z rajnkim zgubi Goriška uglednega delavca v Gospodovem vinogradu prav v času. ko ga je najbolj potrebovala. iz sosednega Križa so odpeljali župnika Rejca v pregnanstvo in fara jc ostala prazna ker ni duhovnika, ki bi ga mogel nadomestiti Pokojnik je služboval mnogo let v Podfcrdu. Bil je sošolec in osebni prijatelj goriškega nadškofa Fr. Sedeja. Bog mu daj večni miri K reviz ji socialne zakonodaje Belgrad, 7. aprila. AA. V zvezi s sklepom gospodarskih zbornic, da bodo v vprašanju revizije socialne zakonodaje nastopile skupno, je bila v obrtniški zbornici v Belgradu konferenca s sledečimi sklepi: t. da se sestava referata ozir. opomb poveri zastopniku zagrebške zbornice v Belgradu. 2. da se poročila ozir. opombe sporoče pravočasno vsem zbornicam, 3. da bo 15. t. m. ob 10 dopoldne v dvorani obrtniške zbornice v Belgradu konferenca zastopnikov gospodarskih zbornic zaradi skupnega koraka zbornic pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, 4. da naj gospoda, ske zbornice tudi pri drugih prilikah v tem vprašanju nastopijo skupno. Romunska Uriza Pariz, 7. aprila. AA. Romunski pooblaščeni minister v Londonu Titulescu je dan. s potoval bkozi Pariz v Bukarešto, kamor potuje na poziv roinuuskega kralja, ki mu jo poveril mandat za sestavo vlade. Pariz, 7. aprila, i. Včeraj je semkaj prišel romunski minister v Londonu Tilulescu in je takoj od-i potoval naprej z Orient-Simplon ekr.prcsom. Na po-! staji ga je pozdravil šef Briandovega kabineta l.e-i ger in romunski poslanik v Parizu Ceciano. Govori se, da bo v Milana prišel k Titulescu minister Madgearu ter da bo imel z njim važno konferenco. Bukareita, 7. aprila. AA. V pričakovanju prihoda romunskega pos anika Titule^ca se vrši v časopisju diskusija, ki naj pojasni stališče posameznih političnih voditeljev napram novemu političnemu vprašanju. Po konkretn h predlogov o na-nadaljnjem razvoju še ni. Vsi listi izražajo željo, naj bi misija Titulesca uspela in naj bi sestavil koncentracijski kabinet. Split - madjarsha tuha Split, 7. aprila, ž. V Split je dopotoval dr. Ko-vacs. vseuo profesor iz Debrtčina, ki ima ualogo, da prouči možnost izvoza Madjarske skozi splitsko luko. Pred nekoliko leti jo ta Izvoz začel, pa Je izgledalo, da se bode Sušak razvil v veliko madjar-eko luko, vendar pa pozneje stvar ni uspela radi več razlogov, daslravno bo naše oblasti v vsakem 1 ozlru šle na roko. Splitu namreč manjkajo v prvi vrsti potrebna skladišča. Macdonaldovo stališče ojačeno London, 7. aprila. AA, Kongres neodvisne delavske stranke je odklonil izstop iz delavske stranke. Politični krogi menijo, da je položaj MacDonal-da s tem ojačen. Na drugi strani pa poudarjajo, da je kongres pokazal, da so se eUstremni elementi v jlranki okrepili. Za predsednika stranke je bil ^ izvoljen na meslo zmernega Maatona izrazit orUtaS Uvicc Fcnner Brockway. luje to vprašanje z največjo previdnostjo. Pariški tisti dvomijo v iskrenost teh in podobnih španskih izjav in opozarjajo na izjavo bivšega španskega ministra za zunanje zadeve Santiaga Albc, ki je pred tremi leti dejal, da se je Španija s to pogodbo obvezala prepustiti Italiji v primeru nove svetovne vojne Balearsko otočje kol oporišče za vojne operacije italijanske mornarice. Avstrijski konhordat Dunaj, 7. aprila, kk. Avstrijsko poslaništvo pri Vatikanu je obvestilo dunajsko vlado, da je bilo odposlano oficielno pisnio vatikanskega državnega tajništva, da bi se pogajanja za konkordat, ki se vršijo žo dalj časa, jiospešila potom določitvo gotovih smernic. Glede predzgodovine omenja : Morgen-, da je dr. Schober na pobudo predsednika Mlklasa, ko Je potoval meseca januarja 1930 v Kim, pri svojem obisku pri papežu omenil številno izstope iz katoliške cerkve in izrazil željo, da bi se s posebno pogodbo s sv. stoliro uredila zakonska zakonodaja v Avstriji. Na zahtevo avstrijskih katoliških krogov naj hi konkordat vseboval uzakonje-nje konfesionalnili šol. Rim, 7. aprila, ž. Papež je sprejel v privatno avdienco nemškega prometnega ministra Guerarda. Pr.tožbe proti sklepom prvostopnih sodišč Belgrad. 7. aprila. AA. Povodom vprašanj, kako nnj se taksirajo pritožbe proti sklepom prvostopnih sodišč o odobrenih sredstvih zavarovanja ter pritožbe ua višja sodišča proti sklepom, napravljenim na osnovi zahtev na podlagi istega akta pri izvršitvi več vrst zavarovanj (prepoved, pri zaznambah) je oddelek za davke ministrstva financ na osnovi čl. -13. zakona o taksah izdal sledeče pojasnilo: Vse pritožbo proti sklepom v predmetih zavarovanj se morajo taksirati po predpisih T. št. 170 taksne tarife in na podlagi višine vsote zahtevanega zavarovanja. Če gre za pravice, ki niso ocenjene kot pravice prepovedi odlujitve imetja, zavarovanja pravic služnosti in njim enakih pravic, se plača taksa po točki 2 T. št. 170 taksne tarife. Če Je napravljena tožba proti sklepom, s katerim jo odobrenih več vrst zavarovanj, se plača samo etia taksa. Pred razglasitvijo tega jioinsuila smejo sodišča preko čl. 15 zakona o laksaii zahtevati plačilo samo rednih taks v primerih pritožb z manjšimi taksami. jx> razglasitvi tega pojasnila pa morajo postopali v ■/.lir,slu čl. lo zakona o taksah v jiriiuc-rili, kjer so bile plačane manjžo takse. Nov na skok na H:maia o London, 7. marca. AA. V soboto je odpotovala iz Londona pod vodstvom Smytheja ekspedlcija, ki bo skušala splezati na vrh gore Kamet v Himalajskem pogorju. Smythc sc je udeležil svoječasne eks-pedicije na Kančenjungo. Kamel je visok nad 25 0:0 čevljev. Doslej ga ni dosegel še nihče. Naivlšii vrh v Himalajskem pogorju, ki so ga doslej prep ezali, je Jonsong, visok 24.000 čevljev. Hribolazci, ki poznajo tamošnje razmere, oravijo, da se bo po zkus posrečil, Tovariši Smytheja so kapetan Birn'c, dr. Green, Holdworth in Shipton, Imenovani niso prekoračili starosti 33 let. Italija častita Nemcem Milan. 7. apr. kk. Mussolinijev »Popolo d Itnliar Izraža v danafinjem rimskem poročilu zadovoljstvo, da jo bil z neniško-avstrljsko carinsko unijo preprečen načrt razširjenja male antante na Avstrijo, Madjarsko in Bolgarijo v svrho, da se s tem ustvari donavska ln balkanska konfederacija j>od protekto-ratom Francija. Italija je v zmislu svojih Interesov zahtavalo samo pojasnilo o dejanski dalekot-ežmiii pogodbe in bo varovala svoje interese^ tf Zeppelin" gre z „Naati-hisom" Fricdrichshafon, 7. apr. AA. Pri povratku iz Združenih držav je dr. Eckener rekel, da bo »Grof Zeppeliiu sodeloval pri ekspediciji podmornice ->Nautilus< na severni tečaj. V Ameriki je imel dr. Eckener o tej zadevi dolgo konferenco s Sirom Hubertom \Vilkinsom. Ni pa hotel povedali podrobnosti o tej stvari, ampak jo samo omeni, da bo zrakoplov »Grof Zeppelin< po povratku iz Egipta, startal za polet na severni tečaj, kjer bo v strfliil zvezi s podmornico ^Nautilus«. Pretesiantshi škol v Jugoslaviji Zagreb, 7. aprila, ž. Danes se je sestala v Belgradu posebna komisija, ki sestoji iz pet članov, katere cilj je izbrati evange'jskega škofa kraljevine Jugoslavije. Za prvega škofa je izbran soglasno dosedanji škofovski administrator v Zagrebu dr. Filip Popp. Sedež škofije bi moral ostati v Zagrebu, ali to bo le tedaj mogoče, če bo zagrebška cerkvena občina dala na razpolago potrebne prostore za škofovsko pisarno. Takih prostorov pa cerkvena občina nima. Ona je med tem pripravljena, da zgradi še eno nadstropje. To bi stalo okoli pol milijona dinarjev. Tega denarja pa, kakor se čuje, cerkev nima. To izvolitev škofa mora še potrditi Nj, Vel. kralj. Istotako je ob tej priliki izvoljen za dobo 12 let predsednik dr. Viljem Roth. Njegovo imenovanje mora potrditi pravosodni minister Ljotič. Belgrajske vesti Belgrad, 7. aprila. AA. Vlada republike Urugvaj je imeuovala g. A. ivauoviča za častnega vice-lconzula na Sušaku. Jugoslovanska vlada mu je podelila eksekvalur. Belgrad, 7. aprila. AA. Predsednik češkoslovaške republike je imenoval g. Stanislava Velar-tipeka za konzula češkoslovaške republike v Skop. lju. Jugoslovanska vlada mu je podelila eksekvatur. Belgrad, 7. aprila. AA. Danes se je vrnil v Belgrad minister za Sume iu rudnike inž. Dušan Seruec. Belgrad, 7. aprila. AA. Da zavaruje državne interese, Je ministrstvo financ odredilo, da morajo V takih primerih, ko prhidelovalci žganja iz lastnih surovin in nn lastnih zemljiščih odtujijo žganjo in ne prijavijo te prijave in ko tega ne store kupci, ti pridelovalci Zganja plačati državno trošarino, toda brez kazni. Belgrad, 7. aprila. AA. Svet mednarodnega urada za delo bo imel v drugi polovici aprila sejoru je povečal oriznavania njenemu umetniškemu izvajanju. 'ri tem koncertu bomo imeli priliko slišati ■stočasno gospo in njeno hčerko, ki ie v Ljubljani s svojim prvim nastopom pokazala, d« bo enako dobra pevku kakor gospa mati. Oskr-bite si pravočasno vstopnice! □ Leteče gostilniške in tujsko-prometne propagandne tečaje priredi zveza gostilničar-skili zadrug v Mariboru v krajih, kjer je razvit tujski promet in kjer kažejo zanimanje za to gospodarsko panogo. Tečaji bi se vršili samo ob nedeljah in praznikih. Predavanja oodo o glavnih pojmih tujskega prometa, o hi-fijeni telesa in stanovanju in o morali. Popol-ianski pouk pa bi bil posvečen predvsem ser-rirnnju in lepemu obnašanju. Tečaji se, bodo vršili po vrstnem redu prigtaišencev. Pojasnila pri Zvezi gostilničarskih zadrug v Mariboru. □ Dom rcvežev se jo odločila postaviti •v Mariboru tuk. Kršč. ženska zvezu za onemogle. Da pa dobi za uresničenje svoje dobrodelne akciie potrebnih sredstev, bo priredila dne 5. maja t. I. v slučaju slabega vremena dine 10. maja t. 1. na Trgu Svobode veliko dobrodelno tombolo. Poleg 200 amb, 100 ter 30 četrtink, 23 petink iu 15 desetin k jc še 10 loipili tombol in sicer: spalna soba iz trdega lesu, šivalni stroj, kompletni radio, prašič, moško kolo, otomana, stenska ura, pisalna miza, dve odeji in blago za moško obleko. Tablice sc dobijo pri vseh odbornicah, v obeh trgovinah Tiskarne Sv. Cirila, v trgovini gospe 1'ouič v Vetrinjsiki 6 ter vsako sredo in soboto v društveni pisarni na Aleksandrovi 6-1 od 8—12 in od 14—17. □ Sedmi večer zgodovinarjev Ivo d revi ob 20 v običajnih prostorih. Večer bo posvečen proslavi velikega podravskega rojaka in častnega člana Zgodovinskega društva dr. Matije Murka, čigar 70-letnico je pred mesecem dni praznoval ves znanstveni slavistični svet. Slavnostno predavanje o življenju, delu in duhu velikega slavista, literarnega zgodovinarja in nairodopisca bo imel prof. dr. Janko Kotnik. Vabijo se vsi kulturni ljudje, da s svojo udeležbo počastijo velikega predstavitcljn našega duha. □ Enodnevni tečaj o spomladanskem cepljenju vinske trte in najvažnejše o trsničar-sfcvu se vriši v ponedeljek, dne 13. aprila t. I. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouik jc teoretičen in praktičen ter traja od 8—12 111 14—18. □ Ljudsko gibanje. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru 122 rojstev, 66 smrtnih slučajev in 24 porok. V stolni župniji: 69 rojstev, 20 smrtnih slučajev in 5 porok. V ma.gdalenski žuipniji: 37 rojstev, 36 smrtnih slučajev in 9 porok. V frančiškanski župniji: 11 rojstev, 6 smrtnih slučajev in 10 porok. Pri pravoslavnih 3 rojstva in 2 smrtna slučaja, pri protestantih 2 rojstvi in 2 smrtna slučaja. □ Slov. pevsko društvo »Maribor«. Skupna vaja za »Vnebovzetje« za Dravograd se vrši v četrtek), zvečer od pol 20 v pevski sobi. Udeležba obvezna. □ V Spodnjem Jakobskem dolu so viničar S. ter Janez in Dominik R. iz Ročice napadli 24-lotnega posestniškega sina Al. Staniča ter ga taiko obdelovali, da so mu zlomili desno roko, v hrbet pa je dobil nevaren bodljaj z nožem. Ranjenca so odpremili v mariborsko bolnišnico. □ V gledališču bo prihodnjo sredo baletni večer plastičnih in karakternih plesov. Nastopi priznana ruska plesalka Ksen. Grunt. □ Vsa mariborska pevska društva se vabijo, da pošljejo svoje zastopnike k sestanku, ki se bo vršil drevi ob 20 v prostorih »Glasbene Matice«. Na dnevnem redu je razprava o zve-zinih pravilih. □ Mariborska davčna uprava razglaša: Opozarjajo se občinski uradi in hišni posest-n-iki na nekatera določila zakona o neposrednih davkih. V smislu teh določil morajo davčni zavezanci prijaviti davčni upravi tekom 30 dni po nastanku spremembe sledeče: nastanek novega davčnega predmeta (nove zgradbe), spremembo lastnikovega poklica, ki vpliva lin davčno obveznost, izpremembo v davčnem predmetu ter izpremenubc, radi katerih sc pri- Dravograd I Celje dobi ali izgubi pravica do trajno davčne oprostitve. □ Padec šest metrov globoko. S hleva je padel 37-letni hlapec A v g. Pečovnik iz Sv. Lenarta v Slov. goricuh in si pri padcu stri levo nogo. Nesreča se je /godila med spanjem. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Pri velikonočnem streljanju sc jc |x>nc-srečil 29-letni hlapec Rudolf Lenart i/. Ranče. Pri nabijanju možnarja jc /adobil hude opekline na rokah in obrazu. Zdravijo ga v tuk. bol nišnioi. □ Pivo ni u diši. Na Velikonočno nedeljo je neznan storilec odnesel iz kleti HLbwidlo-vegn hotelu sodček piva. Kje si je privoščil drugih zemskih dobrot ni še znano, pač |xi jc dobro znan kraj, kjer piva sploh nc poznajo in tudi nc žmahtnegu prigrizka, kjor pa imajo vedno v zalogi vode in ričeta. Ne 1»j dobro JU reku, ko ga bodo iztnknili. MARIBORSKO GLEDALIŠČE (Ob premijeri 2Cirkuške princoscc) Kalman je predobro znano ime v razvoju operete, da bi hoteli posebej podčrtavati in analizirati njegovo glasbo vobče in posebej v »Cirkuški princesk, ki se jo prvokrat uprizorila na Velikonočno nedeljo v tukajšnjem teatru. Režiser D. Trbuhovič je dal tej uprizoritvi okvir, ki bi spadal jio mojem mnenju lahko na vsak oder. Takšne volikopotez-nosti in harmonične ubranosti nismo menda že dolgo videli na našem operetnem odru ter je tislo, kar smo na Velikonočno nedeljo videli na mariborskem odru, prav gotovo tudi dokajšnja zasluga našega nadarjenega gledališkega slikarja Usearj«, v katerem imajo vsi naši režiserji pri njih sceno-grafskih in siceršnjih zasnutkih odlično zaslombo. Zdi so pa, da ui bilo pravega ravnotežja med lem uprlzoritvenim okvirjem in na jedrom samim, ki ima v eksaktni in skladno vliti oderski tehniki in metodi svoje posebno obeležje. Režiser Trbuhovič je temu nedostatku, ki je pri takšnih masnih nastopih reden pojav, znal odpomoči s krepko poudarjeno organizacijo skupinskih in zborovskih nastopov. Ako naj primerjamo lelošnjo uprizoritev z lanskoletno ob priliki gostovanja belgrajske operete, potem je treba priznati, da je naša mariborska izvzemsi morda orkestralne naloge in pa baletne nastope tako v poglodu interpretacije vodilnih vlog ter njih vseskozi igralsko odlične podanosti (Trbuhovič je igral Mister X-a že ob gostovanju belgrajske operete) kakor tudi scenične in okvirno režijske zasnove ln izvedbe znatno popolnejša. Nikakor pa ni bilo ob takšnem širokem okvirju moči razbrali pri nekaterih nastopajočih tistega osnovnega sistemnega šolanja, ki bi ga sicer ravno ob »Cirkuški princesi': treba v posebni meri opaziti ter zluščiti. Pri Udovlčevi je motila navzlic njenim znanim operetnim vrlinam neka utrujenost, ki ji ni dala obvladati sicer običajno sigurnost in suverenost v višjih legah. Njena kneginja Palinska bi ob njeni nadarjenosti bila lahko boljša. Pri Barbi-čevi (cirkuška jahalka) pa sploh ni opaziti nobenega napredka, odkar je prvikrat nastopila na našem odru. Tehnike si sploh še ni prisvojila nobene, v kolikor se tiče pevske strani, igre in govorice. Neljubo bi bilo prav gotovo, če bi bilo nekega dne ugotoviti celo nazadovanje v primeri z njenim prvim nastopom. Ali je morda krivda v prezaposlenosti ali okolnosti, da ni človeka, da bi nadebudni jjočetnici dejal, da je sistematična in žilava šola prvo 111 da je ogromen in morebiti za nekatere celo vratolomen skok od začelništva do umetnosti. O led o Trbuhovičevega Mister X-a bi vzdržali še naprej tisto, kar smo napisali ob lanskoletnem gostovanju. Skrbinškov knez Sergej Vladimir je morda malo preveč spominjal na znano njegovo samoniklo kreacijo v »Grofu Luksemburškenu. Kdo naj bi v mariborskem operetnem anisamblu adekvatneje podal Schlumborgerjevega Tonija kakor llaraslo-vič, ki je poleg tega skupno z gdč. Kovačevo na-študiral posamezne plese? Dragulinovičeva je kot Schlumbergcrjeva Karla /.opet briljirala. Izredno svojstveno jo zagrabil P. Kovič plačilnega natakarja Pelikana. V živahni porodnosti in navihanosti so je odlikoval I). Savinove Maksi. Dober igralec ne potrebuje vedno konjunkture v govoru in čestem nastopu; Izrazitost igre gre večkrat preko konjunkture. To smo videli ob Furijanovem baronu Bru-sovskem. Nadalje so nastopili z uspbhom Rasber-ger (cirkuški ravnatelj), Tovornik (Pinelli), Go-rlnSek (kapetnn grof Saskuzin) in Nakret (Samuel Friedliindcr). —c. »v Sreda, 8. aprila ob 20: UČLOVEČENJE. Ab. A. Kuponi. Zadnjič. Četrtek, 9. aprila ob 20: CIRKUŠKA PRINCESA. Ab. B. Ob vsakem vremenu se bo vršil v nedeljo koncert »Vnebovzetje«. Ker je zuradi velikih priprav tak koncert nemogoče zaradi malih ovir ali zaradi slabega vremena prelagati, zato se bo koncert v Dravogradu vršil tudi v slučaju slabega vremena. To udeležence ne bo nič motilo, ker jih večina pripotujc z vlaki in se z istimi vrne. Tržani in okoličani pa imajo itak tudi v slabem vremenu le kratko pot do cerkve. Razni cerkveni pevski zbori so skupno naročili vstopnice. Ostalim priporočamo, da to tudi čimpreje napravijo, da jim moremo iste ravočasno preskrbeti, posebno kar se sedežev tiče. 'redprodaja vstopnic je v trafiki Jurij Primuš, Dravograd. Lepote Jugoslavije: r^-A.. njeni bogati gozdi... njene visoke i ^ y 1 planine ... in zobje n jenih prebivalcev. Lepote Jugoslavije so poznane po celem svetu. Tudi Jugoslovani znajo ceniti vrednost lepote. Tako neguje stotiso-čero Jugoslovanov svoje zobe s Sar-goviin Kalodontom. Blagodejna pena Sargovega Kalodonta polepšuje in varuje zobe in usta. Po uporabi Sargovega Kalodonta dobi dih svež in zdrav vonj. SARGOV ohranjuje zdravje ie lepoto zob. Šmartno ob Pahi Nagle smrti je umrl Franc Krevselj iz Rečice. Bil je v svojem vinogradu, kjer je jiil svoje vino, šmarnico. Zvečer okrog 0 se je vračal domov. Hoja mu je gotovo delala težave, star je bil čez 72 let in je bil precej okoren v svoji hoji, tokrat še bolj zaradi zaužile šmarnice. Drugi dan zjutraj so ga našli mrtvega na poti. Požar. Gostilničarju in posestniku v Velikem vrhu je zgorelo gospodarsko poslopje, ki je bilo še skoraj novo. Rešiti so mogli lo govejo živino, svinje in en voz, vse drugo je zgorelo, tudi razni poljedelski stroji. Kako je ogenj nastal, še ni znano. Mežiška dolina Vzorno delovanje. Katoliško prosvetno društvo v Guštanju smemo prištevati med najbolj delavna društva v Mežiški dolini. Živahno delavnost opazujemo posebno na vzgojnem in prosvetnem polju. Precej bogala jo knjižnica, ki ima sedaj nad 1200 knjig. Knjigo se izposujejo vsako nedeljo in praznik jx> obeh službnh božjih — in to za malenkostno članarino 10 Din letno. Pristopajte k društvu! Naš agilni knjižničar Ludovik Kotnik vas z veseljem vpiše v seznam članov. Umrl jc v visoki starosti 79 let posestnik na Tolstem vrhu pri Guštanju g. Blaž Lipovnik. Bodi mu žemljica lahka, njegovim sorodnikom pa naše iskreno sožalje. Veliko zauimanje vlada za koncert Vnebovzetje; v Dravogradu. Kakor vse kažo, bo udeležba iz naše okolice velika. Oni, ki še; nimate vstopnic, priskrbite si jih pravočasno! Ljutomer £t Ob številni udeležbi občinstva so se vršile v soboto popoldne procesije pri 00. kapucinih, v Marijini in v župni cerkvi. Ugoden vtis je napravilo na občinstvo, da je bilo med farno procesijo, ki jo je vodil č. g. opat Jurak P., razsvetljeno vse mesto. Zlasti veličastna pa je bila glede udeležbe procesija pri sv. Jožefu v nedeljo ob 5 zjutraj. Želeti bi bilo, da hi se vršile vse procesije v takem lepem redu, kot se je vršila pri sv. Jožefu. Po procesiji je daroval g. superior Pohar slovesno sv. mašo, med katero jc izvajal cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Mihclčiča Sattnerjcvo »Misso Sera-phico". O Na veliko nedeljo ob 4 popoldne sc je vršila nogometna tekma med ljubljansko »Svobodo« in celjskimi »Atletiki«, ki se jc končala v razmerju 2:4. . '.: & Okrajno nacelstvo razglaša: da bodo v prihodnjih dneh vpoklicani rekruti. Strogo je prepovedano v dneh od 15. t. m. opoldne do 19. opoldne dajati rekrutom ali njih spremljevalcem alkoholne pijače. Kršilcem tc prepovedi se bo takoj zaprl lokal in bodo poleg tega še kaznovani. •Or Nesreče. Bizjak Alojzij, monterski dclavec v cinkarni, stanujoč v Gaberju je padel 7. t. m, s stavbnega ogrodja ter si zlomil desno roko. Rešilni avto ga je pripeljal v bolnišnico. — V soboto je med Šlorami in Celiem padel iz vlaka, ki prihnia oh 11 v Celje, neki vojak. Ko so zadevo javili na postaji, so takoj poslali stroj po njega, ki ga je pripeljal na postajo baš, ko jc bil na postaji rešilni avlo, ki jc nekega drugega potnika pripeljal na vlak. Rešilni avto ga jc takoj naložil ter odpeljal v vojaško bolnišnico. — Alojzij Petauer, 5 letni sinček krojaškega mojstra v Radečah, je med igranjem doma pred hišo padel in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Šoštanj Pevski koncert. Mladi pevski zbor »Šoštanj se jiripravlja zn svoj prvi koncert. Pod sprotnim vodstvom pevovodjo g. Vrežeja si je sestavil bogat spored. Upamo, da bo prvi koncert zbora, ki se jo že ob raznih proslavah in prireditvah uveljavil, našel obilo zanimanja od strani občinstva, nadejamo pa se tudi, da bo poživil glasbeno življenje našega mesla. Uradniška menza. Državni in privatni nameščenci si ustanavljajo svojo — uradniško menzo. K meuzi bi pristopilo okrog 30 nbonentov. Zveza usnjarjev (v Voschnngovi tovarni) je imela pred dnevi svoj redni občni zbor. Številno članstvo jc z zanimanjem sledilo izvajanjem referentov, ki so poročali o organizatoričnih zadevah in o bolniškem in starostnem zavarovanju delavcev. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stori odbor z g. Zajcem na čelu. Rečica ob Savinji Pijemo — in nismo žejni. V letu 1030. se je pojiilo v štirih občinah (Rečica, Mozirje, Kokarje in Mozirje okolica) vina za 2,133.770 Din; piva zn 140.454 Din in žganja za 864.000 Din. In naša občina nrednjači! Pa sc še ljudje pritožujejo, dn so morali za prenovitev cerkvenih slavb preveč plačati... Kam ploveino? — (V pogin! Op. slavca.) ; Celjski mestni avtobus. Od 1. aprila naprej I vozi celjski mestni avtobus do Rečico ob Savinji. Zjutraj vozi iz Rečice ob 6.85 in pride v Celje ob 8.25. Iz Celja so vrne nazaj ob 11.10 in pride semkaj ob 12.55. Nalo ob 18.40 nazaj in pride v Celje ob 15.25. Zvečer pa odpoljo iz Celja ob 17.15 in pride na Rečico ob 10.35. Avtobus jia, ki vozi i/. Celja v Solčavo, ne jielje več skozi Rečico, ampak obstoji samo Ročica—Malok. Toliko v edinost. Znamenje gospodarske krize. Pretekli teden je cestni odbor za ljutomerski okraj vršil licitacijo za dovažanje prodca za okrajne eeste. Oglasilo se je povsod veliko število ponudnikov, ki so pri draž-hanju šli drug za drugim navzdol z vsotami, da je tako licitacija prišla prav nizko. Tako bo kmet, ki je izLicitiral dovoz gramoza na ceslo, vozil in delal ves dan, da bo zaslužil 100 Din. Da se vsaj nekaj zasluži, zato gre danes. Ttidi to jo znnmenje denarne krize. »Sloga«, tamburaško društvo v Ljutomeru, priredi na belo uedeljo ob 0. zvečer v Katoliškem domu veliko tombolo. Glavni dobitki so: vroča fine moke, moška obleka, gramofon, stenska ura in še 200 drugih dobitkov. Tombolske karle stanejo 2 Din. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novih instrumentov. Godba, sreča, okrepčila! K mnogoštevilni udeležbi vabi — odbor. Konjice Naše ljudstvo je navezano na svojo duhovnike. To jc zopet na lep način pokazala pretekla velika sreda, ko so se vsi odlični zaslopniki raznih društev in drugih korporacij zbrali v lepem številu pri svojem nadvse priljubljenem župniku in dekanu g. arhidakouu Tovorniku. Mi bi o tem na lom mestu posebej ne pisali, ker vemo, da g. arhi-diakon v svoji skromnosti za svojo veliko delo 110 mara javne pohvale. Toda sedanje razmere v Konjicah zahtevajo, da krepko podčrtamo njegov velik vpliv in 'ugled pri svojih zupljanlh kakor sploh v vsem konjiškem okraju. V znak odločnega pro-tesla proti gonji, ki so jo v zadnjem času uprizorili nekateri ljudje proti njegovi osebi, da bi si nn la način pridobili »zaupanje« njegovih faranov, so sc zbrali brez vsake agitacije ob priliki njegovega godu vsi zastopniki pomonljivejših društev in drugih korporacij ter mu javno izrekli svojo neomajno zvestobo in vdanost. Tako so vsi dobromislečl Ko-njičani demonstrativno obsodili poštenega človeka nevredno početje peščice, ki hoče s podtikanjem in lažjo oceniti njihovega župnika kot protldržavni element. Ni nam treba posebej poudarjati, da jo bil g. arhidiakon vodno zaveden Slovenec, tudi v najtežjih časih, ko je marsikdo izmed tistih, k| sc dimos mogočno trkajo nn svoje jugoslavensko prsi, v svetem strahu klečal jired Vlljeniovo sliko in kot Jungsehlitz rešovnl Avstrijo pred polomom. To vrste smo zapisali zato dn javnost zve, da so vsi dobro in pošteno misleči Konjičani očitno obsodili nizkotno gonjo proti svojemu blagemu g. župniku in da je vsa nadžupnija z njim. In lo mu bodi v zadoščenje. Slovenjgradec Stanje bikov - plemenjakor v slovenjgraškem okraju. Poročali smo že, da je bil uspeh letošnjega licencovanja bikov v našem okraju boljši, kakor lansko loto. V posameznih občinah je bilo naslednje število plemenjakov licencovanih več, kakor jih predvideva živinorejski zakon: Golava-buka 3, Si. Ilj pri Mislinju 8, št. Janž pri Dravogradu 2, Pameče 8, Podgorje 4, Šmartno 1, Stari trg 1, št. Ilj pri Vol. 2, 31. Janž na Vinski gori 1, Šoštanj okolica 3, Velenjo 2. Premalo bikov jo v posameznih občinah naslednje število: Kozjak 1. Ijegen 5, Mislinje 1, Otiški vrh 2, Razbor 2, Šele 2, Topolšica 1. Mlade od 7 do 10 mesecev stare bikce, katere so ocenili ob priliki licencovanja, imajo naprodaj: Prvovrstne živali: Dr. llarpf v Slovcnj-grudcu, Kostanjevic Ferdo, Podgorje, Terče Fortu-nat, Sv. Florjan, Skruba Miha, Topolšica, Ježovnik Marija, graščina v Velenju; srednje dobre bikce imajo naprodaj: Krenker Luka, Spod. Dovže, Bri-tovšek Alojz, Mala Mislinja, Globočnik Rudolf, šmi-klavž, Marlinšek Andrej, Velenje, Garičan Franc, št. Ilj pri Velenju. — Bikorejci, ki si žele nabaviti prvovrsten in dober plemenski naraščaj, naj se pismeno ali osebno zglase pri navedenih rejcih, ki imajo mlado bikce naprodaj. I r. delovanja okraj, cestnega odbora. Okrajni costni odbor v likvidaciji ima svojo sejo 14. t. 111. ob 9 dopoldne v prostorih cestnega odbora. Na dnevnem rodu je proračunski zaključek za preteklo leto. Isti dan se vrši tudi seja okr. cestnega odbora v istih prostorih. Dražba za nabavo gramoza se bo vršila 20. t. 111. ob t) dopoldne v pisarni odbora. Začelo se jo intenzivno delo nn ccstah, posebno s pomladanskim posipavanjem cest, zlasti proti Podgorju, kjer so vrši najbolj živahen promet. V kratkem bodo ob vseh cestnih progah postavili novo kilometrske kamne, katere izdeluje stavbeno podjetje Kalinšek. Cestni odbor ima sedaj svoje lepe jioslovne prostore v Meškovi ulici 78. kjer ima zraven jiisnroe tudi lepo sobo za sejo. Pod upravo toga odbora jo prišla cesta Gor. Dolič —Vitanje. Predos\je pri Kranja Članek iz Preddvora nas ni prav nič presenetil. Dopisniku omenjenega članka sjioročamo sledeče: Agiltaclja se je pričela, nasprotno iz Pred-dvorske občino. Vso fnre kot Trslonik, Gorice ter tudi Predoslje težijo goografično iu gospodarsko proti Kranju, kar je vsem predobro znano. Drugič ni pravilna Irditev, da si Predoslje prtevaia pravico naziva nove skupno občine, ampak kot naravna izhodna tečka je predlagana Kokrica, kar je večin« občino Preddvor predlagala. Torej sc ni treba bati nikomur razkosanja fara. Kar so pa tiče izbiranja podpisov, ste jih nekaj dobili, ker velika večina ni vedela, za kaj gre. Saj sami priznavale, kako neroden in gospodarsko neugoden jo današnji položaj vašo občino. Le poglejle razdaljo Goričt—Kokra. Radi letoviščarjov so tudi razburjate, saj jih ima tio-riče ravnotako in tudi radi toga njih ]>ose| ne nazaduje. Le ne preveč, razburjenja, ker tukaj gre le za užaljonje radi imen in sedežov. Ako jju hočete še več dokazov, vam jih bomo preskrbeli. Pa brez zamere 1 Dev. Marija v Polju Pokopali smo soprogo tov. mojstra v Vevčah Fraučiško Tolmajner, mater številne družino. Naj počiva v miru! Podjetna trgovka. Iv. Krenos iz. Zaloga namerava zidali ob svoji trgovini veliko parno pekarno. Zalog s 1000 prebivalci jo broz poka in je |e vrsto obrt pol robna. V Zalogu pri gostilni C. Požarja leži žc dalj časa podrt kamenit spomenik — Kužno znamenje — nihče se ne zmeni zanj. Spomenik je baje par stoletij star in je bil 1. 1855 popravljen. Prosimo županstvo, nai so znvtnmn zn snomonik Dnevna kronika Brijm proslava v Ljubljani Unio Cleri opozarja vse slovenske vernike, du se bo dne 12. juliju vršila v Ljubljani Baragova proslava. Tedaj prispe iz Amerike tudi nad 200 tamkajšnjih Slovencev pod okriljem Katoliške Jednote, tla skupno z nami proslave spomin stoletnice, odkar je Baraga stopil na ameriška tla in začel oznanjati me*l ameriškimi Indijanci Kristusov evangelij. \sa slovesnost in ves Baragov dan pa bo izzvenel v svete željo iu voljo slovenskega naroda, nuj bi božja Previdnost dvignila velikega sinu nušo domovino nn oltar, V teli željah iu s tem namenom so nnsi bratje Slovenci v Ameriki prirejali že lani avgusta mescca velike Baragove slovesnosti v stolnici v Marquettu, kjer je bil Barago prvi ikof. Njegovemu sedanjemu nasledniku škofu Nussbaumu so slovesno izročili posebno spomenico, v kateri so ga prosili, naj Cerkev za-počne s procesom za proglasitev Barage blaženim. škof je odgovoril, naj prosimo Bosa, da nam s čudeži razodene svojo voljo. »Častite Barago in preizkusite moč njegove prlprošnjo pri Bogu.< so besede Baragovega naslednika. Pri nameravani slovesnosti v Ljubljani .naj bi dobilo svoj izraiz želje, ki jih goji našo ljudstvo v ljubezni do Barage, to je, da bi < i obilo svetnika, v katerega žc sedaj zaupa. Dobro pa je, da sc verniki žo sedaj obračajo nanj v vseh svojih zasebnih pa tudi javnih zadevali. Primerilo pa bi tudi bilo, da se v posameznih žuonijuli prirede poljudna predavanja iu prireditve. Misijonska pisarna v Ljubljani lahko postreže i diapozitivi, pcvšlje pa tudi svojega predavatelja. Žtrpni uradi naj samo sporoče, kdaj bi želeli preduvanje. Oobra prebava - oo! zdravia! Pri zaprtju, lenlvosti crev, omogočijo ARTIN-drožeje lah-f ko normalno izpraz- njenje. Vsebina Skalijo zu Din S'— zadostuje za 4—6 krat. Dobe se v vseh lekarnah. Koledar Sreda. S. aprilu: Albert, škol; Julija BiH. Novi grobovi -f V Ljubljani je na velikonočni ponedeljek umrl v 65. letu starosti g. Matevž B ti čar, po-^trešček. Zjutraj je peljal kovčeg s kolodvora po Miklošičevi cesti, pred Zadružno banko pa se je nenadoma zgrudil in kmalu nato umrl, zadet od kapi. Pogreb bo danes popoldne ob 2 iz hiše žalosti Pred škofijo 21 na pokopališče k Sv Križu. Blag uiu spomin! Žalujoči ženi našo iskreno sožaljcl ■{• V Štorab pri Celju je umrl uradnik in starosta Dratovske skladnice rudnika in železarne v Storah, g. Anton H e g e r, star 90 lat. Rojen ieta 1S41 v Nikolsburgu na Moravskem, je vstopil v tovarniško službo 26. julija 1SS0, ter je tiqjre-stano vestno služboval do 1. januarja 1926. Tudi kot upokojenec je bil še vedno zdrav iu čil in je bil do zadnjega velik šaljivec. Posebno rad je pripovedoval o vojski na Danskem, kjer se je bojeval, kot avstr. kirasir I. 1864 v Schleswig Holsteinu, ter bil tudi odlikovati za hrabrost. Pokojnika bomo ohranili v blagem spominu. Ostale vesti — Slomškova družba. Ponovno vabimo trse člauc in članice na zborovanje, ki bo dne 11. t. m. dopoldne ob devetih v beli unionski dvorani po že objavljenem duevnom redu. Veliki teden so nam Nemci onisnli SolsHo v Nem čiji, prof. dr. L. Sušnik nam bo podal sliko šolstva v Švici, učiteljica Hafn.>rjev~ uuiu bo pokazala nevarnosti, ki pretijo e iopski kul-luri in nazadnje se bomo pogovorili - ^nu kakšni stopnji je naše " Jstvo v primeri t Šolstvom v Nemčiji iu Švici. Veselilo nas bo, ako sc zborovanja udeleže tudi prolesorii, duhovniki iu drugi, ki se zanimajo zn šolska vprašanja.— Za odbor: Š. — Društvo učiteljic v Ljubljani bo zborovalo v četrtek, dne, 0. aprila 1931 ob pol 10 v L mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani (Šentjakobska šola). Na dnevnem redu je tudi predavanje učiteljice J. čučkove: O vzgoji ženske mladine v šolski dobi:. — K obilni udeležbi vabimo vse tovarišice, jlanice in ncflanice. — Sanjalo so nm Je, da tio umrl iu jc res umrl. Pri karmcličankah nn Selu pri Ljubljani je dolgo vrsto let zvesto služil za hlapca Jakob Stro-janšek. Na velikonočno nedeljo zgodaj zjutraj je vstal iu pripovedoval, da se mu je sanjalo, da bo umrl. Šel je v cerkev, kjer se je spovedal in prejel sv. obhajilo. Po maši jo Sel v svojo sobico. Ko so mu prinesli velikonočni >žegenso ga našli mrtvega. Res izreden slučai. — V prilogi »Službenih novin« Kraljevine Jugoslavije št. 74 od 2. aprila 1.1. jc objavljen zakon o pravicah in ugodnostih, ki jih imajo podčastniki, kaplarji in redovi, ki so bili odlikovani z zlatim vojnim redom Karadjordjeve zvezde z meči za hrabrost v vojni od 1914. do 1920. leta« iu »Pravilnik za izvršitev zakona o prometu in kontroli umetnih sladil«. — Promet skozi novi predor pod Ivanj-planino. Iz Sarajeva poročajo: Po odobreuju prometnega ministrstva bo 9. t. ni. tukajšnje železniško ravnateljstvo na svečan načiu izročilo prometu novi predor pod Ivan plauino. Duu 8. t. m. bo progo pregledala policijsko-tehnična komisija, ki bo morda stavila kake izpreminjevalne predloge, vendar so bo redni promot kljub temu začel 9. t. m. Z novo progo in predorom pod Ivan planino se bo pot si-icr skrajšala snrno zn pol kilometra, toda nova 11 roga je normalna, dočim jo bila stara zobčasta in se bo (ako prihranilo na času kakih 25 minut. — Grozen zločin pri Požarcvcti. Te dni so pri 1'ožarevcu odkrili strašen zločin. Našli so strahovito razmesarjeno truplo kmetice Marico Vaslč, ki je čez dan delala v Požarevcu, zvečer pa sc je vračala domov v bližnjo vas. Njeno truplo ie Imelo 28 vbodljajev z nožem. Ne ve so Se, za kakšen zločin gre. — — Po 14 letih pojasnjen timor. Iz Kuršumlje poročajo: Te dni .so je pojasnil umor Radoje Alek-siča, ki so ga ubili Arnavti za Topliškega upora. Dne P. marca 1917 so prišli v hišo Živadina Alek-siča trijo Arnavti iu ukazali njegovemu sinu Ra-doju, naj Jim pokole, kje Je skrit« vaška živina. Ta se jo seveda upiral, toda Arnavti so ga zgrabili in vlekli s seboj. Njegov oče Z i vaditi jo ostal domu. Čez nekaj časa pa je zaslišal strel. Takoj jo odšel v gozd, da pogleda, kaj je s sinom. Cel dan ga je iskal in naposled v uekeni jarku našel mrtvega. Kakor mnogo drugih umorov ob tem času, je tudi ta dolgo ostal nepojasnjen. Sedaj pa so se javile pričo, ki so videle bežeče Arnavte in jih spoznalo. Uvedli so takoj preiskavo. Dva izmed morilcev sta so med tem žo preselila v Turčijo, dočim so nahaja tretji v ječi, kjer so pokori za drugo svoje grehe. — Ponarejevalci tisočakov. Varaždinsko orož-ništvo je zaplenilo ponarejeni tisočdinarski bankovec, ki je, kakor je vse kazalo, prišel iz okra'a Novi Marof, Po daljši preiskavi so orožniki aretirali 22 letnega kmečkega fanta Jurija Sešloša, katerega je ovadil neki kroiač, da mu jc podvrgel ponarejeni lisočdinarski bankovec. Nato so aretirali še njegovega brata Štefana in očeta Lovra. Jurij je priznal, da je ponaredil štiri tisoidinarske bankovce in jih spravil v promet. Preiskava sc nadaljuje. — Kvišku srca! Slovenska maša za mešan zbor in orglo. zl. p. Hugolin Saltner. Založila Jugoslovanska knjigarna. Partllura velja 24 Din, glasovi po 5 Din. — Ilugolinov slog je pri naših cerkvenih liakor prosvetnih zborih izmed najbolj priljubljenih. V takem slogu je zložena tudi maša Kvišku srca« na čisto novo besedilo odlične slovenske pesnice m. Elizabete. Globoko so zamišljeni vsi deli sv. maše. še posebno »Jagnjo božie in •»Zavživa-nje~. Celo mašo pa preveva oni pobožni duh. Iti bo dvigal duha in srca vernikov k Bogu in poveličeval skrivnost sv. maše. Kakor vso Ilugolinovo skladbo, tako tudi pričujočo mašo našim cerkvenim zborom najtoplejo priporočamo. — Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani odda za 1. avgust t l. v svoji stavbi v Gaievi ulici v Ljubliani 12 trisobnih rodbirskih stanovanj z vsemi pritiklinami in 10 samskih sob z vsemi pri-tiklinami. Reflektanti naj vlože svoje ponudbo z navedbo plačilazmožnosti, višine naiemnine pri razpisovalcu, Aleksandrova c. 5/1 do 15. t. m. — Lepotično gnničje, ciprese, borovce, smreke, visoke in nizke vrtnic-1 ju ]>i>g<,ni:c ftd. priporeča Ant Bajec. Ljubljana l"tžaska cesta 34, vrtnarstvo tel. 3242, cvetličarna tel. 5222. 'Zep-H V torek, 7. t. in. je bila izročena splošnemu prometu nova normalna železniška proga Prilop— Bitolj. Dosedaj je na tem mestu obstojala ozkotirna (0.60 m) proga, ki pn ni mogla zadovoljiti vso potrebe tamkajšnjega prebivalstva in razvijajoče se trgovine. Tik ob njej so zgradili novo normalno, ki bo nadomestila ozkotirno 111 v kratkem postala proga II. vrste. V načrtu je namreč podaljšek oziroma zveza Prilepa z Velesom in na ta način z normalno glavno progo Niš GJevgjelija— Solun. Potem bomo imeli z Grčijo dvoje norinalnotirnih železniških zvez: pivo preko Gjevgjelije in drugo preko Bitolja. Nova proga je dolga 44 kui iu je po veliki večini grajena v lahkem terenu. Na njej so postavljene za sedaj le ena postaja (Srpci) in tri ogiba-lišča (Galičane, Bakarno dumno, Šemnica). Prilep-ska postaja jo čisto na novo zgrajena in z vsemi potrebnimi objekti. V delu je tudi nova postaja v Bilolju, ki pa še ni povsem gotova in bo zato stara postaja, ki je bila zgrajena za ozkotirno progo, služila tudi prometu normalno progo. Na novi progi bosta vozila po dva mešana vlaka v vsako smer dnevno. P. Pod konjskimi kopiti M. Sobota, 6. aprila. Na poti iz Kančovec proti Martjancom se je na volik petek popoluns pripetila nesreča, pri kateri je za las man jkalo, da se ni končala s smrtjo. Žrtev nesreče je 61 letni Ščap Ivan, dolgoletni voznik. V Kančovcih je bil na veliki petek semenj, ščap je peljal na semenj hčer, ki prodaja po sojinih čebulo, razna semena itd. Po končanem sejmu sta sc podala domov. Med potjo jo hrib. Ščap jo voz zavrl in so je počasi spuščal po klancu navzdol. Ko je bil na ravnem, jo hotel voz odvroti. Med tem se je na vrhu griča pokazal drug voz. Ker ni bil zavrt, je naglo dičal po klancu navzdol. Ščap je z delom končal in je kriknil hčeri, nni požene konja, da se oni konji ne zalete v voz. To se je zgodilo, ščap je hotel skočiti na stran. A bilo jo že prepozno. Konji so bili že pred njim. Z veliko silo so ga podrli na ila in so dirjali preko nje?a. Tudi voz je šel čezenj. Da ie bila nesreča še večja, se je revež z nogo zadrgnil za verigo, ki je visela od voza in konji so ga nekaj časa vlekli za seboi. ščap je lnido poškodovan in so zdravi v bolnišnici. Požar Cerklje pri Kranju. 6. aprila. Na veliko nedeljo so v vasi Grad pogoreli podi posestnika Koprivnika (Habinca) in zvonik podružne cerkve v Gradu, ki stoji poleg imenovanega poslopja. V dveh lotih je to že peti požar v ti vasi. Dvakrat je gorelo na Veliko noč, enkrat na vnebohod.. Vaščani so od zadnjega požara imeli vedno nočno stražo. Ravno pred tem požarom so po nehali stražltL Požarne brntnbo so bile hitro nf mestu, pa zvonika niso mogle rešiti, ker ni neslo vode tako visoko. Jesvmee Smrtna kosa je veliki leden pridno kosila. Najprej je v občinski ubožnici umrla najstarejša Jeseničanka, 24. avgusta 1839 rojena Terezija Lav-tižar, pd. Godčcva Reza. Dosegla jo torej slarost 91 let in 8 mesccev. Bila je samska in tako tudi najstarejša dekle jeseniške tare. Vincencljeva in Elizabetnn konferenca, kakor tudi Marijina družba. katere članica je bila. so ji oskrbele lep pogreb iu na zadnji poli so jo spremili trije duhovniki. — Na veliko sobolo so pokopali 80 letnega Janeza Klinarja. pd. Smona. Pri K. I. D. je služil celih 57 let in pol ter užival le dobrih pet let pokoj. — V Grobljah je umrl posestnik m čevljarski mojster F. MaleJ. Bil je zelo člslun in spoštovan mož. — Na HruSici je po hudom trpljenju j>odlegel poškodbam učenec V. razr. osnovne šolo Mikula KareL Padel je, ko je šel po vodo in iz ueznatuegn udarca je prišlo tako daleč, da bi mu bili morali nogo odrezuti. Preden pa se je to izvršilo, ga je smrt rešila groznih muk. V nedeljo ima poleg kmeta tudi delavec največ časa za čitanje. Ker pa se ob nedeljah pošta ne dostavlja na dom, marsikdo ni naročil »Slovenca«, ker je dobival šole v ponedeljek, vsak pa tudi ne more na pošlo po časopis Da se temu nc-dostatku odpomore, bo odslej vsako nedeljo kol-porter »Slovenca« raznašal tudi naročnikom in ga bo žo vsakdo prejel okoli desetih dopoldne. Opozarjamo na to in vabimo vse tisto, Id i/, omenjenega razlogi niso hoteli oostati naročniki, naj to store sedaj. Avtomobilska nesreča pri Brezovici Ljubljana, 7. u|)rila. N« Tržaški cesti med Vičeni in Brezovico se jc danes pripetila večja avtomobilska nesreča. Z Reke sc je približno ob pol dveh popoldne pripeljal z lastnini avtomobilom gos|>. Kostliva, vseuč. prof. in znun kirurg v Bratislavi. S seboj je imel 25-letno hčeri«. Ljudmilo Kostlivo. Avto je vodil 36-letni šofer Va-clav Cesar. Na Tržaški cesti pa je Šofer z« tre-notek izgubil oblast nad avtomobilom, ki ga je iiognul v neko drevo ob cesti. Avtomobil so jo prevrnil v jarek, kamor so padli tudi vsi trijo potniki. Prolesorju se ni pripetilo nič hudega, raz v en to, da sc je ves poniazal. Pač pa je šofer dobil težke |Kwkodbe na glavi, duljo hude notranje poškodbo in poškodbe po vsem telesu, Ljud mila Kostliva pa si je jx>škodovala pri pudcu levo ramo. 1/. Ljubljane je bil poklican reševalni avto, ki je ponesrečence takoj odpeljal v bolnišnico. Cesar bo moral dalje časa ostati v bolnišnici, medtem, ko je Ljudmila Kostlivu zapustila bolnišnico takoj, ko so jo obvezali in jo bo njen oče najbrže ambulantno vodil v bolnišnico. Avtomobil prol. Kostlive, ki jc obležal v jarku, je sicer nekoliko poškodovan, v cm I ur |>a je še ccl iu bo šo uporaben. Naši v Ameriki Slov. krajina. 4. aprila. Naši izseljenci iz Slovenske Krajine, ki žive v Severni Ameriki, se drže precej strnjeno okrog svojih središč. Zlasti pa v krajih, kjer imajo lastne slovenske župnije, n. pr. Betlehem, Pa., Cleveland, Bridgepost itd. Posebno živahno in lopo jo slovensko življenje v Betlehemu. Tukaj imajo naši Slovenci novo cerkev sv. Jožefa, novo, moderno šolo, kjer poučujejo slovenske šolske seslre, za kar si jo pridobil trajnih zaslug njih bivši župnik P. Klemeni V oren, doma iz M. Soboto, sodnj frančiškanski gvardijnn v Našicab. Danes deluje na toj župniji mladi p. Egidije Horvat, doma iz Bogojiue. Tudi protesta n tjo so silno navezani na svojo ^slovensko evang. gmajno:, dasi nimajo slovenskega duhovnika, a njih paslor dr. Stiegler se jo priučil slovenščini. Prav to dui, 6. aprila, je obhajala slovenskn evang. občinn v Betlehemu petnajstletnico svojega obstoja. — Mi v stari domovini so veselimo, da se naši rojaki-izseljeuci trdno držo svojih domačih svetinj in jih prosimo ter želimo, naj ostnnejo šo vnaprej zvesti, verni Slovenci! Spominu pok. župtlika in dekana Ivana Baše jo posvetil ujegov učenec p. Horvat daljši članek s sliko v prekmurskem glasilu ; Anierikauskih Slovencev Glas:, štev. 11. Ljubljana Prenovitev dotenjske tramvajske proge Ljubljana. 7. aprila. Pred nekaj meseci so nekoliko popravili dolenjsko tramvajsko progo. Namesto treh voz. so pričeli voziti po tej progi štirje vozovi. Na Kar-lovški cesti so prestavili izogibališče nižjo, in sicer pred »vodno kasarno«, pri prelazu ua Dolenjski cesli pa so napravili novo izogibališče. Kazalo je, da bo promet s tem izboljšan! Zgodilo pa se jo nasprotno. Promet ni bil prav nič liilrejši, kvečjemu šo počasnejši in vozovi so morali na koncu proge čakati vedno po li minut. Občinstvo je postajalo čimdalje bolj nezadovoljno s toni prometom. Zato je uprava cestne železnico sedaj napravila nov načrt in bo dolenjsko progo prenovila. Izogibališče na Karlovški cesli bo postavila pod Samas-govo vilo. Izogibališče na Dolenjski cesti pri prelazu pa bodo odpravili in ga postavili na točko, Ostalo pa bo seveda izogibališče pred Založnikom, kjer se steka cesta Za Gradom na Karlovško cesto* Vozovom ne bo treba čakati pri mitnici več po 6 minut, temveč samo en minuto ler se bodo takoj nato vračali. Tramvaji bodo prihajali na ti dve iz-ogibališči skoraj istočasno ter bo tako odpravljeno mučno čakanje, promet pa bo znatno pospešeu. ker ga ni megoče postaviti kje na Starem trgu. Na tem izogibališču morajo čakali vozovi, ki prihajajo z Dolenjske cesle največkrat prav dolgo one, ki prihajajo od magistrata. To ovire tudi sedaj ne bo mogoče odpraviti, vendar jia bo promet na dolenjski progi znatno hitrejši iu so bo vršil bolj gladko kakor pa do sedaj. Kaj bo danes Drama: -Dom osamelih ženar. Bed C. Opera: »Švanda dudak-. Red B. Filharmonija: Koncert gospe Pavle Lovšetovc. Ob 8. zvečer. Nočno službo imajo lekarne; mr. Bohinec, . ded.. Rimska c. 24; dr. Stanko Kmet, Dunajska c. •11 (Sv. Krištof) in mr. Leustek, Resi Jeva c. 1. O Pogreb pol;, g, Jcrne;a šerjaka se vrši jutri popoldne ob 'AC>. Na to opozarjamo posebno člane križanske kongregacijo in nočne časlivce sv. Rešnjega Telesa. Opozorite na to svoje tovariše Zbiramo se pri društveni zastavi. 0 Drevi ob 20 bo koncert ge. Pavlo Lovšetove v dvorani Filharnionične družbe. Obisk koncerta no moremo dovolj priporočati, saj Je gospa znana kot najodličnejša slovenska pevka, hčerka Majda pa se je s prvini javnim uaslopom na koncertu izredno srečno uveljavila. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. © Za zdravnike tn sanitetno osobjo so predvaja danes ob 18 v kinu Ljubljanski (lvur< najnovejši film o raku, last ■ Jugoslovenskega društva za proučavanje in zatiranje raka-. Zdravniki, sanitetno uradništvo in strežnišlvo so vljudno vabljeni. Vstop samo zanje brezplačen. 0 Novi tramvajski voz. Včeraj so v Slavonskem broriu nakladali prvi izdelani novi tramvajski voz za novo progo v Ljubljani. Voz pride v Ljub-ljnno dne 11. t m. Voz bo prav lepo in trpežno izdelan, pa saj bo veljal tudi z vsemi stroji vred okoli po! milijona Din. Temu vozu bodo sledili v primernih razdobjih še drugI. 0 ; Bolnišnica v državni upravi«. K notici nnd tem naslovom smo prejeli naslednic pojasnilo: Ni res, da bi se bila s prevzemom bolnišnice v drž. upravo osobjti in bolnikom zmanjšala krušna porcija, res pa je, da se je ista — izvzemši zdravniških in sestrskih porcij — vsemu osebju jsove-čala, spremenila pa se je le oblika porcij. (Namesto žctnclj — hlebčki.) Bolniška krušna porcija je pod vsemi upravami ostala neizpremenjena. Na vsako izraženo željo pa dobi uslužbenec kakor bolnik |io-višek normiranih porcij. — Istotako tli res, da bi se bile zmanjšale mesne porcije, res pa je, da so te pod vsemi tremi upravami bile in so tudi ostale neizpremenjene. Predvsem se pa gleda na prvovrstno kvaliteto mesa. Dalje ni resnično, da bi se bili kakorkoli spremenili odtegljaji oziroma prispevki za OUZD pri prevzemu bolnišnice v drž. nprnvo, res pa je, da se ti odtegljaji vršijo prej kot slej točno po zakonitih določilih. Ni torej res, da bi se bil s prevzemom bolnišnice v drž. upravo inatcrijclui položaj njenih uslužbencev kakorkoli spremenil, res pa je, da je isti oslal jiopolnonia neizpremenjen. 0 Javno vprašanje. Koliko težkih nesreč se mora še zgoditi, da se bode odredila žc dolgo pre-potrebna, sedaj pa fudi skrajno nujna razvidnost vseh kolesarjev, ki v premnogih slučajih sedanjo prostost na najbrezobzlrnejše načine zlorabljajo. Upajmo, da se bodo poklicane oblasti vcndar-le enkrat zganile. 0 Pevski zbor Mokranjae iz Skoplia v Ljubljani. V ponedeljek, dne 13. t. m. bo koncerliral v Ljubljani mešani zbor društva Mokranjae iz Skop-Ijn, ki priredi te dni turnejo po domovini s koncerti v Zagrebu, LJubljani, Karlovr.u. Vukovnru, Osličku, Soniboru, Subotlcl in Belgradu. Zbor šle.ie 40 članov mešanega zbora, je pod vodstvom diri- genta Sijackega. V Skoplju uživa zbor velik sloves. Predprodaja vstopnic bo od četrtka dalje v Matični knjigarni. O Nagla smrt v gostilni. Snoči okoli pol 7 zvečer je v gostilni pri ->Bobenčku< na Sv. Petra cesti zadelo kap znanega knjigoveza Pajka. Na lice mesta je prišel reševalni avto, ki pa Pajka ni prevzel, ker je bil žo mrtev. Na odredbo policijo je bilo njegovo truplo prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Površnike, obleke en vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v na'večji izbira tvrdka J. Maček, L tsbijana, Aleksandrova ccsta 12 0 Naval v bolnišnico ie bil včeraj zelo velik. Bolnišnica je spreica okoli 80 ljudi, med njimi in igo ranjencev. Precej *vj1-iikov je morala bolnišnica zaradi jjonuinjkauj.i prostora tudi zavrniti. Bolniki morajo seveda ležati tudi na tleh. — Stanje Ponesrečencev Li-llega in škrablja, o katerih jc poročal žc Slovenski list«, se je nekoliko žboljšalo. — Včeraj dopoldne so v bolnišnico pripeljali of-ieMo Muguuleno Hutter iz MozLi pri Kočevju. Tu jc doma nadla in si zlomila desno nogo. 0 Umrli v Ljubljani. V času od 23. marca do 3. aprila 1931 so v Ljubljani umrli: Poglbjfeu Marija, 72 let, zasebuica, Vidovdanska c. 9; Poto(,. kar Neža, roj. Koš, 67 let, vd. polic, nadstražnika, Prule 6; Slepič Peter, 64 let, trgovec in posestnik, Tržna ul. 6; Ferjan Frančiška, roj. Mehle, 86 let, zasebnica, Zvonarska ul.; Zaje Ivan, 73 let, mesar in posestnik, Poljanska c. 75; Porenta Ivan, 67 let, (posestnik in kleparski mojster, Hradeckega vas; Zobec Ljudmila, roj. Fleš. 68 let, zasebnica, Dunajska c. 1; Piano Ane, 67 let, zasebnica, Vidovdanska c. 9; Wisiak Ivana, roj. Polajnar, 79 let, vd. urad. sluge, Ilirska ul. 29; Breskar Marija, roj. Lenarčič, 64 let, žena posestnika, Svabičeva ul. 3; Ažmau Ivan, 62 let, nadofic. mest. nač. v pok., za Bežigradom; Hren Marija, 91 let, zasebnica, Ora-daška ul. 22; Mrne Marija, 65 let, delavka tob. tov. v pok., Japljeva ul. 2; Škrinjar Matija, 70 let, kurjač drl. žel. v pok.. Mestni trg 9; Eisenstadter Emil, 40 let, trg. potnik, Miklošičeva c. 7; V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Petavar Jakob, 60 let, stražnik strok, zav., Šmartinska c. 21; Žohar I.,l dan, sin rudarja, Zagorje—Toplice 36; Skarza Milena, 9 let, hči delavca, Moste; Kodeli Marija, l'A meseca, hči delavca, Laze pri Boštanju; Zore Marija, 63 let. vdova posestnika, Št. Rupert; Zalar Mirko, 16 let, trg. vajenec, Dunajska c 17; Kavčič Marija, 53 let, žena delavca, Vič; Cedilnik Llizabeta, 72 let. delavka tob. tov v pok., Dunajska c. 9; Obradinovič Zlatan, 18 mesecev, sin ka-petana, Bolgarska ul. 24; Kav.šck L, 1 dan,hči posestnika, Rtideči Kal; Bajram Idris, 16 let, prodajalec slaščic, Loke—Trbovlje; Hrome Janez, 66 let, obč. ubogi, Podgorica; Feldin Gašper, 65 let, dninar, Rudnik. — Pri boleznih svca in poapnenju žil, nagnjen ju li krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda zagotavlja naravna »Franz-Josef* grončioa lahno odvajanje brc« napoja. Znanstveno opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-JoseI«-vocla posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. — »Franz<-Josef«-greiičica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. © Junaki noža. Včerajšnji »Slovenski list« jc poročili o mnogih nezgodah, snopadih in zločinih, ki so sc pripetili met prazniki, kar jo vredno globokega obžalovanja. Dc Uitno k tem poročilom navnj >io še dve dru~i (epa. Skuuinu fantov iz Pijavc Gorice T>:i Ljubljani jo odšla v nedeljo zvečer v bližnjo vas Sarsko ter pričelo tam v neki gostilni popivati. Ko so fantje imeli žo dovoli vina, io sledil drugi del fantovske zabave, na urce /Iu so se pošteno stepli in zabliskali mi -c tudi noži. Naenkrat je mi tleh obležal v luži krvi 23-lctni posestnikov sin Alojz DuSeik iž 1'i jave Gorice. Fantje so ga zabodli "<.'• več krajih po hrbtu in v stegno. Njegovo poškodbe so zelo nevarne. — Do prav takeg.i prelciKi je prišlo skoraj ob istem času v nA. gostilni v Železnikih. Tam je popivalo -cč far.tr,v, uictl katerimi je bil tudi neki finaučn stražnik. Fantje so finančnega stražnika t>-'"el dražiti iu izzivati. Ta pa je ostal miren m odšel iz gostilne. Približno ob |iol dveh so fantje zapustili gostilno. Zadnji pn je bil go/dni delavec Franc Četnnžar. Finančni stražnik je /e poprej zapustil gostilno, zato rla sc bi lažje jf..il v zasedi. Ko je Čcmažar šol po cesti, jo w;nk.rat planil nanj skriti finančni strnžn« in Pisari i I nož Čemnžnrju globoko v hrbet. Napadalec jc nato izginil. Ljudje so težki ranjenega i«*ii»'i-/orja za silo obvezpli ter g.i odpeljali v ijub-lj.inslio be iŠDieo Naše gospodarstvo Gradivo za gospodarsko statistiko v Sloveniji Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani objavlja pod naslovom Gradivo za gospodarsko statistiko v Sloveniji med drugim številke, ki kažejo gibanje v stanju trgovine, obrtu in industrije v razdobju od konca leta 1923 do konca leta 1930. pod zaglnvjcui ..trgovina; jo v ulla-betnem redu objavljenih 93 poklicnih strok, ki se prištevajo trgovini. Pod zaglavjem »obrk je izkazanih 258 proizvajalnih poklicnih strok. Stanje v industriji je za razdobje 1927 do 1930 razkazano za 149 industrijskih strok. Celokupno število trgovinskih obratov je znašalo po teh izkazih konec leta 1925 v celoti 12.423. Konec leta 1930 pa znaša .-kupna šte vilka za vse trgovinsko obrate, izkazane v tej statistiki, 12.923. Število vseh statistično zajetih obrtnih obratov jo znašalo konec 1025 leta 26.653, d očim je stanje konec 1930 leta 32.412. Stanje industrije, ki je razkazano za 149 in-d ti atrijskih strok, je znašalo konec 1927 leta 307, konec leta 1930 pa 515. V publikaciji iz leta 1929 z naslovom »Gradivo za statistiko trgovine, obrta in industrije v Sloveniji • je bila razvidna razvrstitev trgovine, obrta in industrije po tedanjih davčnih okrajih. V letošnji publikaciji so izkazane številko z istimi poklicnimi in obratnimi nazivi v skupnih številkah, iu sicer za trgovino in obrt za razdobje 1925 do 1930, za industrijo pa za razdobje 1927 do 1930. Kdor zasleduje razvoj v stanju trgovino in obrtnosti ter gibanje iu razčlenjenost, polaga važnost predvsem na preglednost po skupnih številkah, ki omogočajo gospodarsko presojanje in praktično zaključke, do-čim jc podrejene važnosti, kakšna je porazdeljenost posameznega obrla na male krajevne edinlce. Davčna statistika za leto 1929, ki navaja neposredno in posredne davke iu razne davščine, je zanimiva, ker je leto 1929 pričetek novega razdobja m direktne davke. Neposrednih davkov jo bilo v kraljevini leta 1929 pobranih v celoti 2.005,756.854 Din. V področju finančne direkcije v Belgrad u Din 426.450195, v Novem Sadu Din 429,607.673, v Zagrebu Diu 261,487.029, v Ljubliani Din 212.237.429, ;• Osijeku Din 16S.888.23C, v Sarajevu 100,424.646 Din. Za Dravsko banovino so izkazani posamezni lavki po predpisih, odpisih in čistem predpisu. .Slede podrobni izkazi o zemlja vini, zgradarhii, o :lavku na poslovni promet, o pridobnini, o rentnini, :i družbenem davku ter pregledna tabela o podlagi za odmero samoupravnih doklad. V zaglavju • posredni davki« je izkazana trošarina, takse, taksni materijah Pregledna tabela izkazuje vpise, izpremembe, izbrise, konkurze pri protokoliranih firmah in zadrugah ter konkurze pri neprotokoliranih tvrdkali v letu 1930 v trgovinskem in zadružnem registru. Sledi pregled o potrdilih in svedočbah, izdanih v letu 1930 v zborničnem uradu. * Zanimiv je pregled po posameznih strokah. Od leta 1923. pa do leta 1930. .je število trgovin z IZKAZ O STAN|U NARODNE BANKE z dne 31. marcu 1931. (Vso v milj. Din; v oklepajih razlika v primeri z izkazom 22. marca.) Aktiva: dalo iu devize 203.9 (— 4.8), tečajna razlika 309.6 t- 19.6), posojila: menična 1216.1, lombnrdna 8.8, skupaj 11049 (+ 10.8): pasiva: bankovci v obtoku 4728.3 (+ 83.2), drž. terjatve 05.3 (- 05.3), obveznosti: žiro 668.8, ost. računi 932.3 (— 1.5), ostale postavko ueizpremenjone. * Vpliv novega skupnega davka na poslovni promet. Kakor piše »Trgovski lisi :, da bodo, v kolikor posamezna podjetja ne bodo davka posebej zaračunavala, pac vkalkulirnla v ceno, ki bo primerno višja. To je treba vpoštevati, kajti jasno je, da tako občuten davek, ki bo nesel državi ogromne vsote, pri sedanjem po dolgotrajni krizi že zadosti oslabljenem gospodarstvu mora priti do izrazu tudi v ceuah za blago. Borza Due 7. aprila 1931. Denar Devizui tečaji so bili danes nekoliko slabejši kakor pred veliko uočjo. Promet je bil prav znaten, posebno v devizah Curili (1.8) iu Nevvork (1.23 milij. Diu). Vse zaključene devizo je dala Narodna bauka. Ljubljana. (V oklepajih zaključili tečaji.) Amsterdam 2282.50 Id., Berlin 1354 50—1357.50 (1356), Bruselj 791.79 bi.. Budimpešta 992.77 bi.. Curih 1094.10 - 1097.10 (1093.60), Duuuj 799.16- 802.16 (800.66), Londou 276.67 bi.. Newyork 56.73—56.93 (36.83), Pari/. 221.76—223.76 (222.76), Pragu 168.22 —169.02 (168.62), Trst 298—298.18. Zagreb. Amsterdam 2279.50—2285 50, Dunaj 799.16 - 802.10, Berlin 1354.50-1357.50, Bruselj 789.79—793.79, Budimpešta 991.27—994.27. London 276.27—277.07. Milan 297.105—299.105, Ne\vyork kabel 50.84—57.04, ček 86.73 -56.98, Vari/. 221.76 —223.76, Praga 168.22—109.02, Curih 1094.10— 1097.10. Curih. Belgrad 9.1290, Pariz 20.3825, London 25.25125, Ne\vyork 529.675, Bruselj 72.25, Milan 27.215, Madrid 57.25, Amsterdam 208.35, Berlin 123.73, Dunaj 73.085, Stockholm 13915. Konenha-gou 139.05, Oslo 189.075, Sofija 3.763. Praga 15.3925, Varšava 58.20, Budimpešta 90.615. Atene 0.73. Carigrad 2.465, Bukarešt 8.0925, llelsinafors 13.06, Buenos-Aires 1812.5. Vrednostni papirji Državni papirji so beležili danes prav malo prometa. Do zaključkov je namreč prišlo samo v termiuski vojni škodi. Tečaji pa so bili večinoma slabejši, le vojna škoda je bila čvrstejša. Med dolarskimi papirji so biia 7c/o posojila čvrstejša. Bančne delnice so bilo razmeroma čvrste. Praštediona se je učvrstila na 920 in 922.50. Unionbanka je bila zaključena brez kupona po 174. Industrijski pupirji so brez iuteresa iu no beležijo nobenih zaključkov, razven v delnicah Trboveljske, ki je bila čvrstejša in zaključeua po 310 in 313. Ljubljana. 8% Bler. pos. 93.50 bi., V)o Bler. pos 83.25 bi.. Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 010 den., Kred. zavod 160—170, Vevče 128 den., Stavbna 10 den., šešir 95 bi., Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: inv. pos. 88.50—89.50, agrarji 51.25—52.50. vojna škoda ar. 424—425, kaša 421 den., 5. 424 -425.25 (424), 6. 423.50 -424.75, 12. 421—425.25 (121), 8' .. Bler. pop. 93 den., 1% Bler. pos. 82.50 82.75. 7C'> pos. drž. hip. banke 83-83.5, H% begi. obv. 68.50 69.75, maj 68.50—69. Bančne delnice: Ravna gora 75 den.. Hrvatska 50—60, Ka-tollčka 33—35. Poljo 52 deu.. Kreditna 110—123. Union 174—176 (171), Juro 74-76, Lj. kred. 120 den.. Madiunnrodna 66.50 den.. Obrtna 36 den . Pra-štediona 920—924 (020.922.50), Srbska 183 den., Zemaljska 111 deu. Industrijske delnice: Nar. Sum. 25 den.. Outlmanii 123-128, Slnveks 10 den., Slu- Mirno spanje . „. krepi telo m duh. Pijte torej avtomobili, bicikli itd. narastlo od 25 ua 80, število delikates pa od 59 na 170. Večji prirastek izkazujejo tudi trgovine z modnim blagom in inunicijo. število trgoviu z mešanim blagom se je povečalo od 2716 na 8200. Zelo jo narastlo število trgoviu z elektrotehničnimi predmeti Nasprotno pa se ie zelo zmanjšalo število trgovin s perutnino: o OBLAK JAKOB zasebnik po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere, due 6. aprila boguvdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 8. aprila ob pol 6 popoldne izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6, aprila 1931. ŽALUJOČI OSTALI. k i ■ • S Moderna Italija za kmetsko vas so občudovali šolnini zaton t njenem meglenem, strupenem ozračju, kjer so solnčni žarki povzročali izredno slikovito barvno igro. A po malariji izmučeno prebivalstvo je bilo jako redko in revno. Tu in tain raztresene uboge kuče so tvorile poleg velikih čred ovac redke bele madeže v neskončni puščavi, ki jo je pokrivala od solnca orumenela močvirnata slaba trava. Zdaj je ta mednarodno poznana »romantika rimskega polja« za vselej izginila, in si bodo morali mednarodni turisti poiskati novih zanimivosti. Poprej neplodno močvirje se je spremenilo v bogato zeleno dolino s številnimi plovnimi rekami. Žitna polja, črešnjevi in mandljevi vrtovi so popolnoma izpremenili pokrajino. Seveda bo morala Italija še dolgo čakati, da bo izhajala z lastnim žitom, kakor bi hotel Mussolini, ki povsod, kjer utegne, omejuje uvoz iz inozemstva. A ozdravljenje agrarnih razmer bo nedvomno tudi v bodočnosti ostala zasluga vlade, ki ni pozabila poleg industrije tudi na vas, temelj narodnega blagostanja. Ogromna žival v ledeni fersff Prebivalci Ledenega otoka, ki spada k Alaski, so letošnjo zimo doživeli čudovit dogodek izredne fantastičnosti. Med ogromnimi ledenimi gorami, ki vsako leto plovejo s skrajnega severa skozi Beringov preliv v Tihi ocean, je bil namreč ogromen, teman ledeni blok, v katerem je moralo biti nekaj zaprtega. Začudeni prebivalci so zadržali ledeno goro in poskušali s sekirami in žagami prodreti v njeno notranjost. Izkazalo se je, da je bila v tej ledeni krsti zamrznjena predpotopna žival, ki je pred Rog ve kolikimi tisočletji prebivala v tedaj cvetočih in gorkih pokrajinah okrog Ledenega otoka. Potem je prišla strašna ledena doba in žival se je vlegla k zimskemu spanju, iz katerega pa se ni nikoli več zbudila. Pokril jo je sneg in led in zopet znova sneg in led. Žival je bila končno pokopana v ledeni krsti. Končno se je ledena plast, kjer je bila žival pokopana, odkrušila od ostale okolice in po tisočletjih je končno priplula ledena krsta s predpotopno živaljo do radovednih in začudenih ljudi, dn bi jim pokazala, kako je bilo v davni preteklosti naše zemlje. Sicer so že v Sibiriji našli mnogo predpotopnih živali, od katerih so nekatero obdržale tisočletja dolgo še celo kožo in meso, toda te je bilo lahko opredeliti po skupinah, ker so jib poznali že preje iz izkopanih okostnjakov in drugih okainenin predpotopne dobe. Pri tej najdbi na Ledenem otoku pa stojijo znanstveniki Lord Stonehaven, bivši generalna guverner Avstralije, bo prevzel predsedstvo umg.Ietšlke konservativno stranke, ker je dosedanji generalni tajnik prijavil svoj odstop. pred popolnoma novo živalsko vrsto. Predsednik Alaska-kolega dr. Charles Bunnel je izjavil, da je žival podobna »ogromnemu kuščarju s kožuhom«. Glava je dolga od nosu do tilnika 183 cm, ogromno telo od gobca do konca repa pa 16 metrov. Živali še niso popolnoma izkopali iz ledenega groba in se dela nadaljujejo z največjo skrbnostjo, da ne bi živali preveč poškodovali. Največji francoski vojak Doslej jc veljal za najvišjega, to se pravi najdaljšega vojaka francoske armade vojni minister Andre Maginot, ki je bil svoječasno pri pehoti sergeant (narednik). Sedaj pa je morail vojni minister, bivši narednik, to svojo čast odstopiti korporalu Dovallardu. Maginot je namreč visok samo 2 metra 4 centimetre, I njegov korporal pa 2 metra 8 centimetrov. Mladi orja.k se je rodil na Montmartru v Parizu. Sedaj je pri vojakih v garniziji Bar Ie Dur, kjer je Maginot slučajno poslanec. Te dni je avanziral za korporaila. Tehta 220 funtov, kar pri njegovi dolžini nikakor ni veliko. Tisti dan, ko je bil povišan v korporatako čast, se je dal fotografirati z dvema tovarišema od 7x1!ka. Z vojaškimi čepicami na glavi mu nista segala niti do podpazdulie. Zdi sc, kakor da bi Goli jat stal med dvema Davidoma. Toda ta dva mala Davida tudi nista majhna moža, ampak meri vsak 1.70 m. Vseeno sta pa zraven Dovallarda strašno majhna. Zato pa Devallard uživa pri vojakih to prednost, dn morajo vojaški krojači njemu obleko delati po meri. Kdor pozna vo-; jaško življenje, ve, da je to veliko vredno. Bolj I nerodno je bilo za vojaški erar to, da so morali zanj dati delati posebno posteljo. Nesrečni diamani Ne\vyork. marca. Ncwyorško carinsko sodišče jc obsodilo Iraguljarja E. F. Bandlerja, da mora plačati 500% carine za uvoz slavnega diamanta »Na-tak«, ki ga je bil preti kratkim dobil z Angleškega. Bandler se je proti tej razsodbi pritožil aa vrhovno sodišče v \Vashingtonu, ki pa je razsodbo newyor.škega carinskega sodišča potrdilo. Bandler je prvotno dobil dovoljenje, da sine uvesti diamant v Združene države i/. Anglije brez carine. Zgodilo pa se je, da jc Band-lerjeva konk 11 reiiona firma izvedela zu to manipulacijo in stvar naznanila carinskemu razsodišču v Nevvvorku. Tako je stvar prišlo v javnost in Bandler bo moral plačati 200% carine. Ker je diamant vreden, taiko ga cenijo, "S^.OOO dolarjev, bo ta sodni izrek Bandlerja stal 770.000 dolarjev ali okroglo 44 milijonov dinarjev, kar tudi za ameriškega draguljarja ni«o mačkine sol/o. Sploh ta sloveči diamant, ki je v zgodovini znam pod imenom jNn«uk- prinaša |»ovsod nesrečo. Njegova zgodovina je dolga. Sega nazaj žc v XV. stoletje. Tedaj so ga Angleži v vojni proti domačim indskim rodovom Malirata u ropali v skalnem svetišču indskega boga Živa. Diamant je tvoril bleščeče oko v ogromnem kipu indskega boga Živa in je poleg slovečili diamantov Koohinoor in Orlov največji in na j-slovitejši diamant. Tudi prej, predno je diamant zašel v svetišče Žive, je večkrat menjal svoje lastnike. Po padcu mogmlskega carstva ga je ugrabil divji rod Peišva iz svetišča Nasaik. Ta rod so poz-neje Angleži podvrgli. Končno je diamant prišel v histništvo vzliodnoindijske kompanijc. Leta I8V ga je kupila vojvodinja westmin-strskn. V njeni družini je ostal več desetletij. V Indiji so znane številne zgodbe o umorih, izdajstvih in nesrečah, ki jih je po ljudskem mnenju povzročil ta diamant. Njegova najnovejša zgodba v Ameriki dokazuje, da diamant hoče še naprej povzročati nesrečo svojim lastnikom. Smučarji na Parnasu Skupina inozemskih smučarjev: poročevalski švicarskih listov v Atenah in francoski inženerji, ki gradijo pirejsko pristanišče, je navdušila za ta šport tudi nekaj grških domačinov. Vsi skupaj so priredilj marca meseca menda prvi v klasični zgodovini smučarski izlet na slavna Parnas in Olimp. Na nižjem Parnasu je smučarjem nagajala megla. Na vrhu ('2-150111) jih je zelo oviral hud snežni metež. Uboge muze! Višji Olimp (2855 m) je imel ugodnejše vreme, kakor se tudi spodobi za bivališče bogov. Oori so se greli smučarji nn sol ne u in uživali klasično lep razgled. 1'ilektrariio na Jordanu, ki bo dajala elektriko za vso Palestino, so zgradili nedaleč od Jeruzalema in bo kmalu začela delovati. Največjo tržnico Evrope grade v Hamburgu", tržnica h<> malo mesto za.se. Zgrajena bo tako, da bodo lahko ladje blago izlagale direktno v tržnico. Italija se po vojni zelo prizadeva, da bi zaje-tila propadanje vasi, ki ima za ubogo Italijo vse usodnejše posledice nego za bogato obmejno Francosko. Po državi nadzorovana zveza zavarovalnic, ki ima pet milijard lir vsakoletnega prometa, je ustanovila Agrarno kreditno banko. Slednja podpira zasebna melioracijska dela. Razen tega so se zavezale iste zavarovalnice, da bodo podpirale namesto industrije, kakor je bilo do sedaj, izključno poljedelstvo. Italijanska vas, ki je poprej tako pogrešala denarja, je dobila zdaj na razpolago velik del narodnih prihrankov. Od tedaj se razvija v znamenju agrarne reforme, tako zvane »Bonifica integrale«. Voda pomeni glavno vprašanje za italijanskega kmeta. Deroči, a plitki gorski hudourniki namakajo polje samo 2—3 mesece na leto. Začetkom poletja se navadno popolnoma porušijo in se prebivalstvo potem poslužuje široke peščene struge kot vozne poti. Ponekod se pa reke po jesenskem deževju razlijejo, poplavijo polje iu tvorijo obsežna močvirja. Po teh mlakah se zaredi nešteto komar- jev, ki okužijo okolico z nevarno malarijo. Vsi kanali in jezi, ki so jih poprej gradili zasebniki ali posamezne občine, so malo koristili. Šele pritok denarja, ki ga je omogočila politika »Bonifica integrale*, je spremenila dosodanje stanje. Inženerji so poglobili v severni Italiji, Siciliji in Kalabriji gorenje struge rek in zedinili izvore, ki so se poprej kmalu posušili, čim so dospeli v nižavo. Vodne zgradbe so uredile in ojačilu vse struge od izvora do ustja ter deželo rešile stalne suše. Milijoni n a novo nasajenih dreves prvit v trku dolge italijanske zgodovine zopet oživljajo deželo. Istočasno so nakopičile zatvornice in jezi vodno moč, ki jo izrabljajo električni stroji. — Daljnovodi, ki so napeljani po vsi Italiji, oskrbujejo poleg železnic z električno strujo tudi po brez-vodnih dolinah zgrajene vodnjake. Ves velikopotezni gradbeni načrt bo, tako upajo, uresničen tekom 14 let, t. j. šele 1. 1943. A njegove blagodejne posledice se občutijo že sedaj. Campagna, rimska nižava, je od nekdaj slovela po svoji mrzlici in neplodnosti. Mednarodni slikarji Kulturni obzornik Fjodor M. Dostojevsk i in Vladimir Soloviev Ob 50 letnici Dostojevskega. Spisal dr. Fr. Grivec. Letos dne 9. februarja je minilo 50 let, odkar je umrl veliki ruski mislec in pisatelj — Fjodor M. Dostojevskij. Ob tej priliki je zelo uarastla literatura o problemih, ki se tičejo njegovega življenja in pisateljstva. v prvi vrsti pa njegovih nazorov o svetu in življenju. Ta jubilej smo proslavili tudi Slovenci, predvsem z raznimi informativnimi predavanji. Pred nekaj dnevi pa je v obliki drobne knjižice izšla razprava* z naslovom Fjodor M. Dostojevskij 111 Vladimir Solovjev , ki jo je na podlagi najnovejših raziskav napisal vseuč. prof. dr. Fr. Grivec. Naslov nam že pove, kateremu vprašanju je pisatelj posvetil največ pozornosti: medsebojuemu idejnemu vplivu obeli velikih mož, ki ju je vezalo iskreno prijateljstvo. Predvsem pii je razprava zanimiva kot uspel poizkus, podati sliko njunih misli o katoličanstvu, ne zgolj informativno in ekserptiv-no, marveč tudi 7, idejnega teološkega vidika in radi tega podprto z globoko, prepričevalno analizo. Nihče ni bil bolj poklican, da se loti tega vprašanja, nego pisatelj, ki je danes naš najboljši poznavalec znamenitega ruskega filozofa in leoloun Vla-diinirja Solovjeva (o njem pripravlja daljšo študijo). prav tako pa tudi teološke problematike vzhoda in zapada, pravoslavja in katoličanstva, ki ju proučuje z vidika vesoljne cerkvene edinosti. Zato je razumljivo, da razprava ni namenjena loliko literarnim kolikor idejnim problemom Dostojevskega. Radi informativnega okvira, kjer pi- * Razprava je izšla kot posebed odtis iz Bogoslovnega Veslnika in obsega naslednja poglavja: llvod — Pregled življenja in del Dostojevskega — Vodilne ideje Dostojevskega — F. M. Dostojevskij in Vladimir Solovjev — Veliki inkvizitor — Govori Vladimira Solovjeva o Dostojevskeni — Zaključek in francoski Resumč. — Cena knjižici je 10 Diu i satelj govori o pomenu, o življenju in delih ter o vodilnih idejah Dostojevskega, pa more razprava posredovati človeku več ali manj celotno podobo znamenitega pisatelja, dasi je težišče osredotočeno v zgoraj omenjenem problemu, t. j. osvetlitvi njegovega razmerja do pravoslavja iu kiiloličanstva. obenem s podobo njegovega prijateljstva s Solo-1 vjevom. Toda, ali je to res tako važno vprašanje? Ali ni za umetnika vseeno, če veruje ali ne V Za njegovo zgolj literarno veličino nedvomno. Ce pa prtiv pri Doslojevskem skušamo spoznati predvsem tudi J osnove njegove človečnosti, je to le v skladu z bistvom njegove umetnosti, ki ni bila nikoli sama sebi namen, marveč je bila vsa in vedno posvečena človeku, njegovi stiski in slavi, razrešitvi metafizične uganke življenja, večnemu vprašanju o dobrem iu zlem, o I logu. Religija je bila cenlralni problem, ki je mučil Dostojevskega vse življenje. . Dostojevskij je umetuik-mislec, umetnik-metn j fizik, umelnik-prerok, a tudi uinelnik-krisljan , pravi pisatelj ob sklepu informativnega pregleda I njegovega življenja in del. Umetnik-kri«tjnn! Zdi se. da je I), v leni z.mi-; slu najločneje označil prijatelj Solovjev v govoru. ; ki ga je govoril na njegovem grobu: Dostojevskij ; je predvsem ljubil živo človeško dušo v vsem in 1 povsod, veroval je, da smo mi vsi božji rod, vero-| val je v brezkončno božansko silo človeške duše, zmagoslavno nad vsakim vnunjim nasiljem iu nad I vsakim notranjim padcem. V svojo dušo je sprejel 1 vso življenjsko zlobo, vso težo in bedo življenja in ' je vse to premagal z brezkončno silo ljubezni iu | vseodpuščanja: lo zmago je oznanjal v vseli svojih I delili. Ker je odkril in preskusil božansko silo ' duše, ki se prebija skozi vsako človeško nemoč, je | veroval v Boga in v lioca-človeka. Istinitost boga j in Kristusa mu je razodeln v notranji sili ljubezni i in vseodpuščanja in isto vsespravljivo in vseodpu-ščajočo silo ljubezni je propovedoval kol osnovo, da se na zemlji ostvari kraljestvo pravice in resnici'. po katerem je koprnel in težil vse svoje življenje. Religiozni ideal Dostojevskega je svobodna Ipokraclja. Toda čisti religiozni idealizem se je Iu in tam mešal 7, ozkosrčnim narodnim šovinizmom, kar je bilo le eno izmed premnogih notranjih protislovij skrivnostnega Rusa, ki je nosil v sebi vse skrajnosti. Treba na se je ozirati na osebne, zgodo- vinske in ideološke momente, če hočemo biti pravični, a tudi, če hočemo pravilno razumeti marsikaj navidezno protislovnega. Semkaj spada tudi Dostojevskega nazor o katoličanstvu. To nam pokažejo zlasti nazori Solovjeva. Prijateljstvo Solovjevo z Oostojevskim nam ne nudi samo ključa do marsikatere tajne, nam ne govori samo o medsebojnem idejnem vplivanju, marveč nam predvsem pojasni marsikaj tudi v idejni luči resnire, kateri se je tako zelo približal Solovjev v svojem spoznanju univerzalnega duhovnega bistva Cerkve. A Dostojevskij je bil vse preveč kaotičen in radi tega enostranski, razen tega pa še popolnoma v vezeh tradicije, ki se je v njegovem Času v Rusiji vtelesiln v teoriji tako zva-nega slavjanofilstva. Po tej ideologiji je tudi Dostojevskij postavil antitezo vzhoda in zapada in jo dvignil do reakcionarnega absurda 7. usodno enačbo: z.apad katolicizem — ateizem liberalizem r socializem. Protivno smer ruske verske misli pred-slavlja Solovjev. Pisatelj ju takole vzporeja: Fjodor Dostojevskij je najbolj ruski iu najbolj pravoslaven med velikimi ruskimi pisatelji. Rusko pra-v"»lavje je istoveti) z. rusko narodnostjo iu državo; zapisal je mnogo trdih in krivičnih sodeb o katoličanstvu. Vladimir Solovjev pa je največji ruski boritelj proti cerkvenemu razkolu, največji glasnik sprave s katoliškim zapadom, največji prerok vesoljnega krščanskega edinstva. Proti koncu je pod vplivom Solovjeva tudi v Dostojevskeni začelo zmagovati to univerzalno, očiščeno krščansko gledanje 11:1 človeško zgodovino, knr se najočitneje kaže iz njegovega znamenitega govora o Puškinu, ki ga je govoril eno leto pred smrtjo in kjer je nekdanjo poudarjeno antitezo ined vzhodom in zapadom premagal z idejo univerzalizma. A sledovi nekdanje enostranskosti in pr.ivoslavno-slavjano-filske ozkosrčnosli pa razodeva zlasti legenda »Ve-liki inkvizitor- v romanu »Bratje Karamazovi«. Temu problemu je pisatelj razprave posvetil največjo skrb. Primera s Solovjevom je mogla biti tukaj največjega pomena. Jasnejši in radi lega duhovno pravičnejši Solovjev je napako slavjanofilov in tudi Dostojevskega, ki je z njimi vred istovetil rusko pravoslavje 7, vesolino resnico in radi tega tudi katoličanstvo istovetil z ateizmom, liberalizmom in socializmom — Solovjev jn to napako spoznal in obsodil: »Ako smo tako pozorni na vse človeške slabosti (v katoličanstvu), na vse malenkost- no in blatno, ako tako jasno in razločno vidimo ves la prah zemlje, a nam je vse božansko in sveto neopazno, temno in neverjetno, potem pomeni to samo toliko, da je v nas samih (v Rusih) malo Hoga. Dajmo Bogu več me.-ta v sebi in videli ga bomo jasneje v drugem ...« Bila je naravnost ironija, da je svobodomisel-steo izrabljalo Dostojevskega — proti katoličanstvu, ko je v resnici njega odklonilno stališče nasproti katoličanstvu bilo le posledica zgoraj omenjene usodne in zmotne enačbe. Dostojevskij je istovetil zapad s katoličanstvom, katoličanstvo pa z liberalizmom, ateizmom in socializmom, >Moj socialist (in ateist Ivan Karamazov) ... izrecno priznava, da soglaša z mnenjem velikega inkvizitorja o človeštvu,« je pisal D. uredniku - Ruskega Vest-nika , kjer je izšel njegov roman — Ljubimovu. Zoper la svet Avl ikri fin pa se je 011 boril iz strastne in elementarne vere v Kristusa in njegovo cerkev! Zato je D. strastno napadal tudi ruske liberalce, pristaše brezverske zapadne kulture, povzročitelje brezbožnega socializma — le-ta pa mu je bil zopet produkt katoličanstva. Izpadi proti katoličanstvu — izvaja pisatelj — so mu torej le matija forma in podoba, a njegovi prolikatoliški izpadi so usmerjeni proti ruskim liberalcem. Njim nasproti je Dostojevskij, veliki kristjan in srditi antiliberalec, postavil svoj vsečloveški krščanski religiozni ideal, 7,a katerega se je boril v vseh svojih delih, zlasti ludi v bratih Knramazovih«, ki so bili napisani kot odgovor ateizmu in kot apologija religije in cerkve. To kaže tudi poglavje >Veliki inkvizitor«, ki je >v svojem jedru slavospev svobodi in ljubezni v Kristusu, slavospev Kristusu na mračnem ozadju brezbožne zlobo in zvijačnosti antikristovo.« Dostojevskega nazori o katoličanstvu so dejansko usmerjeni zoper ateizem liberalnega, »inkvizi-torskega« duha. Ta duh pa je v bistvu nasproten pravemu katoličanstvu, ki io kraljestvo Kristusovo, kraljestvo, ki mu je Dostojevskij pel slavospev. Zato so bili njegovi nazori o katoličanstvu lo veliko. usodno netpornzttmljenje, ki je bilo posledica vzhodne bizantinske tradicije nasproti zapadu, kateri je podlegel Dostojevskij. Solovjev pa je nasprotno našel izhod iz teme tradicije in je z idejo univerzalne cerkve, z idejo bogočlovečnosti premostil ta suino navidezno nepremostljivi prepad. France Vodnik. . m _______>SLOVENEC<, dne 8- aprila 1931., ' _ p^tu D. CHEVROLETOV tovorni avto je kak or nalašč za vsako podjetje, ki je navezano na transport blaga Dve toni zidakov so naložili na Chevroletov tovorni avto — dolžina šasije 3.99 m. s samozaklofini mi karo.ierijskimi vratci, l:i si jih lahko daste napraviti pri vsakem našem zastopniku. Čeprav je potno natovorien, ima ta tovorni avto neverjetno lahek start! Ceste niso posebno tepe niti v neposredni okolici Ljubljane. Chevroletov tovorni avto z naglo delujočimi prestavami premaga vse zapreke. Kakor hitra ste na lepši cesti, pa takoj nazaj na najhitrejšo prestavo I Ta vrsta karoserije, namenjena v prvi vrsti trgovini x stavbnim materijalom, omogoči raztoiitev dveh ton zidakov v 3-4 minutah. Potem spet nazaj s praznim vozom do skladišča s hitrostjo osebnemu avtomobila. Tu so naložit peska. Nizka šasija Chevroletovega tovornega avtomobila olajša nakladanje. Chevroletov tovorni avto lahko brez skrbi otovorite do njegove popolne nosilinosti. ker ga čvrste zavore M mah ustavijo, tudi pri največji hitrosti. m OSOBJE TVRDKE ANT. KRISPER, Mestni trg 26, naznanja prcžalostno vest, da nas jc naš dolgoletni poslovodja in tovariš, gospod C jT»i ji M ur JU m _a~iL jj m ,M~m t m. i": i. * * ' aernej defftir hišni posestnik in častni meščan i ,} -S? dne 6. aprila t. I. po kratkem trpljenju zapustil in sc preselil v boljše življenje. Pogreb nepozabnega se bo vršil iz hiše žalosti, Florijanska ulica 11, dne 9. aprila ob pol 18 na pokopališču k Sv. Križu. Blagega tovariša ohranimo v častnem spominu, Ljubljana, dne 7. aprila 1931. . •a MmB^MBMMWWMMBBMM«MHBBMia Eno takih podjetij je t rijalom — v Gornje slike kažejo, s kolikim pridom služi Chevroletov tovorni avto podjetju, Iti trguje s stavbnim materijalom. Slike prikazujejo rezultat opazovanja, ki sn ga dosegli pri poskusu ob današnjih delovnih pogojih. Trgovina s stavbnim materijalom je eno izmed tistih trgovskih in industrijskih podjetij, ki je navez vno na transport n Chevrolctom. Koliko pa je Se drugih! Trgovine • kolonija!tsim blagom, skladba. prodajalci premoga in drv, pivovarne i vsem je potreben ta e! o tomični Cenejši in hitrejši lovim s stavbnim rrati-koliko je pa se dragih! lovornl avto, ker vtem pomaga Širiti polje udejstvovanja in jim veča dobiček. Tri dolžine Kuije, 2.77 m, S.33 m in 3.99 m omogočajo uporabo vsek vrst konstrukcij tovornih in avtobusnih karoserij. Stopite do natega zastopnika in izberite si tip karoserije, ki ustreza vaiim potrebam. Vselej pa imejte pred očmi, da ima Chevroletov tovorni avto šestcilindrski motor, ki je dovolj močan za še tako velik tovor — In ki se dosti manj obrabi kakor kakršenkoli štiricilindrski motor. transport po zaslugi Petnajst voženj ta dan do pet različnih skladišč, s povprečno hitrostjo 30 km. f\a dlani it, da pod-jetjte, ki ima na razpolago Chevroletov tovorni avto, lahko točno dobavlja blato. Evo Chevrolelovega šeiteilindrskega motorja. Ta jaki motor čudovito vzi < iie ravnotežje : daljšo šasijo in večjo tovorno nosilnostjo novega Chevroletovega tovornega avtomobila. Ch evrolelovega tovornega avtomobila Jakob Molan dne 5. aprila t. I. po dolgem trpljenju zapustil in se preselit v boljše življenje. Pogreb nepozabnega se bo vršil dne 8. aprila t. I. izpred veže mrtvainicc splošne bolnišnice ob 16 na pokopališče k Sv. Križu. Blagega tovariša ohranimo v častnem spominu. Ljubljana, dne 7. aprila 1931. OSOBJE TVRDKE ANT. KRISPER, Mestni trg 26, naznanja prežaloslno v«»l, da nas je naš tovariš, gospod l^fo® 23J=|5 sjj^fss o i? :ia "7 = S .S S o « • S a. _ Ii§! i a, > co o N-r N , g je g. ca JeS! o o S _. t I o c "3 & i o ■ -3 Earl Derr Diggers: 1 s*.f S? £ .. s * s >m ,1 pJ , C »s 8 5 - s 2 -C es >3 » N ^ ^ , >0. j« Kitajceva papiga 30 »Lekarnar tamle na voglu ga je skrbno preiskal. In pravi, tla jc farmarjem prodal mnogo mišjice zoper podgane. Umori ]>a tudi papigo.« Bob in Ilolle.v sta sc presenečeno spogledala. 2Ubogi Tony jo bil zelo bolan, preden je naslopil svoje dolgo potovanje, , je nadaljeval Chan. »Zelo molčeč in bolan. Zasledoval sem že marsikaterega morilca, toda morul sem priti na to celino, da razkrijem umor papige. Saj so mi vedno pravili o cu-desih Amerike 1 »Zastrupili so jo! Toda zakaj?£ »Zelo resničen pregovor veli: Mrtvi ne govore. Tony je govoril kitajski, kakor jaz. Tony in jaz odslej ne bova več govorila, mislim.« Bob si je z roko podprl glavo. »V glavi mi sumi. Kaj naj vse to pomeni? : : Kakor sem prej rekel, papiga ne moro nič svojega povedali. Le ponavlja. Oo jo Tonv ponoči kričal: ,Pomagajte, morilec, proč s samokresom', boste celo stari babi morali oprostili, če misli, da je papiga ponovila lo to, kar je pred kratkim slišala. Začela i'-klepetati, ker so jc zopet spomnila besed ... Kako? »Nadaljujte, Charlie,« je silil Bob. ? Spomnil jo je kak dogodek, preden jc začela kričati. Kakšen dogodek? Morda se je nenadno posvetila luč v spalnici tajnika Thorna.« »Kaj še veste, Charlie?« »Davi sem vršil svoj posel stare babe v tej spalnici. Opazil sem, da je bila ena slika na novo obešena. Vzamem jo s stene — za njo v steni pa najdem drobno luknjo, ki jo je mogla napraviti le krogla.« Bobu je zastala sapa. :; Krogla?« »Tako je! Krogla, ki se je zarila globoko v steno — krogla, ki je zgrešila svoj cilj in se ni mogla od-počiti v telesu tistega nesrečneža, katerega je slišal Tony klicati na pomoč.c »Aha,: se je spomnil urednik. »Samokres Billa Harta, ki je odstranjen iz zbirke. Gospodu Chanu morava o tem sporočiti.« »Ni treba! Sem že snoči opazil, da manjka orožje. Tole pa jc ležalo v košu za papir.-". Chan je izvlekel majhen, zmečkan listič, na katerem je bilo s pisalnim strojem napisano: Darilo VVilliama S. Harta, 29. septembra 1925. »Ves dan sem stikal za pogrešenini samokresom. Do sedaj zaman. Hollev je vstal in Kitajcu prisrčno stisnil roko. "Gospod Čhan, izrekam vam svoje najgloblje spoštovanje. Vi ste mojster v svoji stroki. In gospod Eden misli prav tako. r Chan jc zažarel od sreče. Hvala lepa! Tedaj je dogovorjeno? Drevi no izročimo biserov?« •Nikakor ne!; je pritrdil Bob. r Nekaj zasledujemo — samo Bog ve, kaj bomo razkrili. Odslej vodite vi, Charlie, jaz vas bom pa ubogal.:: Kriminalist je svoje dokaze o mrtvi papigi zopet spravil v žep. : Ubogi Tony — še davi mi je toliko pripovedoval. Todu sedaj imam opravka še pri trgovcu. V petnajstih minutah me počakajte pred hotelskimi vrati.« Ko je odšel, sta Holley iu Bob nekaj časa molčala. »Vendarle nisem imel prav, jc zamišljeno menil urednik. »Na Maddcnovi ranehi se nekaj dogaja. Le oklenite se svojega kitajskega tovariša! Ta bo že napravil. Če pa potrebujete pomoči, ne pozabite VVillti Holleva.« »Gotovo ne!« je pritrdil Bob. Za sedaj, Bog z vami! Morda vas vidim jutri.« Odšel je in se ustavil pred hotelom. Bila je sobota zvečer. V Eldoradu je mrgolelo farmarjev, zgaranih, rjavih možakov v jahalnih hlačah in pisanih bluzah, preprostih ljudi, katerim je to gnezdo bilo velemesto. Skozi okna v nekem prostoru, ki je bil brivnica in igralnica obenem, je opazi! skupino teh ljudi pri kockanju. Drugi so sloneli na bombaževcih ter se prepirali o potih, letini in politiki. Avto Charlleja Chana je zavil izza ogla. Ko je vstopal, je videl, da detektivov ostri pogled opazuje hotelska vrata. Ven jo prihajal tujec, ki ga je bilo med preprosto oblečenimi farmarji čudno \ideti. Nosil je tesno zapet plašč in klobučevinasto pokrivalo, poveznjeno globoko na oči, katere so zakrivali črni naočniki. »No, no, kdo pa jo tale se je začudil Bob. Menda je bolel Killarnev v Frisku izgubil zanimivega gosta. Za naju morda dobiček — kdo bi mogel to vedeti?« Prevozila sta kratko tlakovano cesto in zadovoljstvo jo sijalo na Charliejevem obrazu. Dosti dela bo še, globoke skrivnosti bo treba še razvozlati. Lepo je, čc je človek tako daleč od domovino v družbi starega prijatelju!^ : Starega prijatelja? .- Kitajec se je nasmehnil. "Avto, kakor je tale, me čaka doma! V tem vozu se tako dobro počutim, kakor bi se vozil po domačih cestah v Honoluluju.' Vozila sta navkreber po skalnatem bregu in pred njima je sijal mehki žar solnčnega zahoda. Ne da bi se brigal za kotanjasto pot. je Chan spustil svoj avto. Hej, Charlie!« je zaklical Bob, ki je z glavo trdo priletel v strop, »čemu tako vražje naglo vozite?« Oprostite!-: Kitajec jc zmanjšal brzino. »Bojim se, da tako res ni dobro. Ža hip mi je prišlo na misel, dn hi mi tale mali avto mogel pregnati domotožje i/ srcu!. MALI OGLASI Vaaka drobna vrtilen 1-SO Utn ali vaaka beiedn SO pnr. NalmanlAl »jl-s - . 5 Din. ugianl ud devet vratlc *c računalo v lik.. Za odgovor anamkol Na vpraian|a brca znamke ne odyovar|amo I 115 a vi •»»■•■ luzbeuccjo Služkinja-:začetnira Pošteno dekle z dežele, staro 11 let, želi službe v Ljubljani. Naslov pove uprava pod št. 3726. Stalno službo išče pri boljših ljudeh 2 ali 3 oseb 30 let staro pridno in pošteno dekle, vešče vseh hišnih poslov. -Ponudbe na upravo Slovenca« pod Stalna služba. Kuharica ravnokar izučena, vajena hišnih del išče službe pri boljših ljudeh 2—3 oseb. Naslov v upr. pod št. 3728 Absolvent 3. inešč. šole išče službe v kaki pisarni ali podobnem. - Jakob Obreza, Bezuljak št. 7, p. Begunje p. Cerknici. Mizarskega vajenca kmečkih staršev sprejmem takoj. Ignac Spraj-zar, mizar, Breza, Trebnje, Dolenjsko. Trgovsko učenko t primerno šol. izobrazbo, poštenih staršev, najraje z dežele, sprejmem takoj. Ponudbe pod šifro »Takoj« na upr. -Slov.« Tovarna čokolade in bonbonov išče za Slovenijo v stroki izurjenega, agilnega potnika - zastopnika Ponudbe na upravo lista pod •Agilen«. Sprejme se od 15. maja do 15. sept. prvovrstna, perfektni hotelska kuharica z dobrimi referencami in dob a ved navfedbo plače. Ponudbe pgl. oddelek Slovenca« pod »Kuharica« Pisarniška moč se sprejme za poldnevno delo za gradbeno podjetje v Mariboru. Ponudbe z zahtevki plače naj se pošljejo na podružn. »Slovenca« v Mariboru, Koroška cesta. Vajenca za mizarsko obrt, zdravega, poštenih staršev, z vso oskrbo v hiši, sprejme Teodor Stopica, mizarstvo, Št. Vid, Lukovi-ca pri Domžalah. Več inženerjev in tehnikov za terenska dela potrebuje terenska sekcija za regulacijo Ljubljane. Ponudbe je predložiti pismeno z navedbo mesečne plače Terenski sekciji (Mestni gradbeni urad). Pomočnica gospodinji zanesljiva, poštena in trezna, vešča vsega dela ter slov. in nemščine se sprejme na večjem vinorodn. posestvu. Več se poizve v podružnici »Slov.« Ptuj. Sprejmem dekle res pošteno, zdravo, vajeno snažnega gospodinjstva in dobre kuhe, k družini 6 oseb. Imeti mora večletna spričevala iz dobrih družinskih hiš in veselje zvesto služiti pri mestni družini. - Starost 20—35 let. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3727. Lepa opremljena soba se takoj odda. Naslov v upravi pod št. 3792. Lepa solnčna soba s parketi in elektr., centralna lega, se takoj odda boljši, solidni osebi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3793. Meblovano sobo oddam s 14. aprilom. — Dr. Kodre — Staničeva ulica 3, Bežigrad. Krasno stanovanje 2 sobi, kuhinja, shramba za jedila, kopalnica, pri-tikline se odda s 1. majem. Poizve se: Predovi-čeva ul. 17, p. Moste pri Ljubljani. Zaslužek Na kaj čakate? Vi ste še vedno nezaposleni! Drugi služijo že več tednov s pomočjo našega novega hišnega obrta. -Pouk je brezplačen. Vam je li težko napisati pismo? Radi pošljemo obširna navodila, ako priložite znamko za odgovor - Zadruga jugoslov. pletača. Osiiek. Čez štiri dni lahko tudi Vi začnete delati, ako hočete, ker Vas mi zaposlimo v Vašem bivališču za mesečni pavšal Din 2.000 in proviziio. Kolekcija vzorcev 28 Din. — Pogodbo pošljemo na željo takoj. Ponudbi je treba priložiti znamko za odgovor. — Commercia, Osiiek. Ča mernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 16 |Ju£o-avto). Prva oblast, koncesijonirana. Prospekt zastonj. Pišite ponil ES^OHH Posestvo pri Kozjem (20 oralov), oddaljeno 20 minut od glavne ceste, se da v najem ali se proda. Naslov v upravi pod št. 3791. Drva odpadki od parketov od i daia v vsaki količini par na žagB I avrenčič & Ko Liubliana V oš n in ko v a ul 16, za goremskiro kolodvorom Kolarsko delavnico z orodjem in družinskim stanovanjem odda takoj v najem Vinko Piber, Loški potok. Prazno sobo s posebnim vhodom iti elektriko, najrajši blizli Tivolija. Inž. Jeglič, Magistrat. Pianino se proda. Naslov pri upr. Vsakovrstno zlatu kantr*? oo naivišiib cenah ČERNE, tuvelir. I.tuhliana VVolfova ulica it 3 Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosi« po 130 Din ko in čisti puh po 250 Diu kg Razpoši-liam po poštnem povzetju L BROZOV1C - Zagreb, 111 c s 82 Kemična čistil niča perja Vrtnice spenjalke (plezalke) so najlepši okras hišnih sten, plotov, vrtnih utic itd. 10 kom. istih v različnih novih sortah stane franco Vaša postaja samo Din 60. — Plačljivo mesec dni po prejemu. Drevesnice bra- Prodam po ceni 14 postelj, li nočnih omaric, 14 umivalnih miz hotelskih, starih iz trdega lesa, dobro ohranjenih. 24 žirnnic, okna in vrata, deloma nova. Pralni stroj nov. Vprašati pri vratarju hotela »Orel« v Mariboru. Jajca za valenje gosja, račja, češke pasme, kurja štajerske pasme, oddajam vsak dan sveža. Fani Premrl, Oaljevica, Ljubljana. nodrocc vrhne iz la alrika močno blago Din 240 — otomani Din 550'— mreže - posteline odeje -žimo • cvilh najcenejše kupite pri Rudoli Sever Ljubljana, Marijin trg 2 Ne verjemite nikomur Zahtevajte od nas prospekte o dobičkanosnem in lahkem hišnem obrtu in naslove onih, ki se z njim že bavijo in se prepričajte sami o stanju stvari in možnosti zaslužka. Ponudbi je treba priložiti znamko za odgovor. Zadruga jugoslov. pletilcev, Osijek. Slovenca« pod št 3729J tov Dolinšek, Kamnica- Maribor. Gramofone in plošče prodaja še po ' stari nizki ceni Radoslav Dolinar. Jesenice. Philipsov jubilejni pianino s 5 letno garancijo je najcenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic, Ljubljana. Cojzova cesta 9. Stanovanje 2 sobi, kuhinja, kabinet, shramba, elektrika, vodovod, parket, se odda takoj. Naslov pod št. 3730. Pozor krojači, šivilje in nešivilje! Ako se hočete hitro z malimi stroški priučiti krojenju in izdelovanju garderobe po najnovejši modi, se udeležite krojnega tečaja 13. t. m. Honorar znatno znižan. Brezplačna rekomandacija mest. Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. Kroji po meri! Pljuča! Dom dr. Pečnika za pljučne rekonvalescente (Pri-vat - Lungenheilanstalt). Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekte 3 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Prava bivolova kv aš (Biiffel-Beize) za pode v rumeni, rujavi in rdeči barvi 1 kg Din 54, 'I, kg Din 30 se dobi, tudi po pošti, v specijalni trgovini barv F. Weiler, Maribor, Gosposka ulica 29. Okrasite svoj vrt z desetimi vrstami nizkih vrtnic v krasnih barvah za 60 Din. — Razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec -Maribor. Gtraatiran« IrtastrukcHal FRANC JAGER tapetništvo Liubliana. S«. Petra n. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo. zlož-• Ijive postelje, pa-po»t«ih,to. lentne divane i. t. d. Najmodernejša oblika') 6 MISIJONSKA DRUŽBA SV. VINCENCIJA PAVELSKEGA naznanja, da je prečastiti gospod MARTIN KERIN duhovnik misijonske družbe t 62. letu starosti, v 39. letu mašništva in v 8. letu sv. poklica odšel danes 6. aprila ob 10 dopoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče k vstalemu Zveličarju po večno plačilo. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 8. aprila ob pol treh popoldne iz misijonske hiše v Ljubljani, Tabor 12, na pokopališče k Sv. Križu. Vsem, ki ste ga poznali, ga priporočamo v molitev in blag spomin, Ljubljana, dne 6. aprila 1931. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Liubliana - Selenburgova ulica 6 II. nadstr. Tračno žago 70 do 90 cm premera kolut in skobelnik (Diktcn-hobcl) 350 do 40 mm odprtine kunimo. Ponudbe poslali na naslov: Karel Carotta, Radeče pri Zidanem mostu. Gostilničarji, hotelirji, pozor! Vsled likvidacije razprodajam celotno vinsko zalogo in sicer: Izborno štajersko belo vino po Din 4 in sladki prošek po Din 16 liter. Gjuro Valjak, Maribor. Prodamo mecesnov portal s šipami in rolo. Tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana Nabava žlahtnih hrušk! Kmetijska družba v Ljubljani, Turjaški trg, ima oddati še nekaj lepih vi-sokodebelnatih žlahtnih hrušk I. vrste po 15 Din, II. in III. vrste po 8 in 4 Din. Vino zanesljivo pristno štajer sko toči edinole delikates- i na trgovina Sotelšek, Gra- i dišče, Gregorčičeva ulica. Slovencem v Zagrebu naznanja Alojzij Šribar z Rake pri Krškem, da je otvoril v Zagrebu v Ska-linski ul. št. 2 gostilno »Krško« (zadaj za novo tržnico). Toči naravni dolenjski cviček, rdeči in beli, iz lastnih vinogradov. Vsak čas topla in mrzla jedila na razpolago, zlasti prave domače kranjske klobase. Priporoča se za obilen obisk, kakor tudi vsem v Zagreb došlim Slovencem. Gostiona »Krško«. ta I«- /tv&" /Vvhou DIMTOU /vo<*Xi. v Kravate majice, srajce, spodnja hlače, nogavice, igrače, žlice itd. — Ig. Baloh, Maribor, Vetrinjska 18 Semenski oves črno deteljo llieernO banatsko, za naše kraje najbolj prikladno, peSO in travna semena čebul ček oddaja na drobno in debelo FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Rt FSSiimiiit A. nroso. «tdo tu telmeo kupile naiceneie pri VOLK, LJUBLJANA Rešite*« cesta U Veletrgovin« žit« in moke Telefon 2059 Premog suha drva Potiačitik, Bohoričeva ulica 5 Kmetovalci! Prvovrstne gnojnične črpalke (pnnipe), pluge in brane dobite v železnini Fr. Stupica. Ljubljana Gosposvetska cesta št. 1. Pet posestev v izmeri 18 do 120 oralov, za ceno 110.000 do 550.000 Din je naprodaj pri Dravogradu in v Ko-tljah pri Guštanju. Lepa polja, veliko gozda, lepi sadonosniki. Plačljiva takoj samo polovica, ostalo po dogovoru. Naslov prodajalca: Pavel Sedovnik p. d. Dular, Vič-Dravo-grad. Lepo manjše posestvo z lepimi stanovanji, sposobno za letoviščarje in upokojence se odda. Plačilni pogoji ugodni. Natančneje se izve pri Ignac Petrovič, 7.g. Polskava -Pragersko. Naprodaj več že preizkušene strešne opeke »Bobrovec«, ter razno stavbno orodje in materijah Poizve se pri stavbni družbi »Gradi-dom«, Ljubljana, Sredina št. 15. Sadno drevje — ugoden nakup! Marelce, breskve, nekta-rine, hruške, jabolka, bosanske slive pritlične in visoke, kakor tudi nebroj lepotičnega grmičevja, vrtnic, nizke in visoke trajnice in razne vrste cvetlic za vrtove in parke nudi radi opustitve drevesnic Marija Črnagoj, Vič pri Ljubljani. Proda tudi ob glavni cesti ležečo 16.000 m3 veliko drevesnico z inventarjem vred. •sik V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretresljivo vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi v ponedeljek 6. aprila ob 10 dopoldne našega ljubega brata, strica in svaka, lazarista č. gospoda MARTINA KERIN A Umrl je v 62. letu starosti po daljši mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti. Spominjajte se pokojnika v molitvi! Pogreb bo v sredo 8. aprila ob pol treh popoldne iz hiše č. g. lazaristov k Sv. Križu v Ljubljani. Sv. Križ pri Kostanjevici, dne 7. aprila 1931. Zalka in Ana omož. Kodrič, sestri; Franc in Alojzij, brata; Anton Kodrič, svak; Malči, Pepca in Antonija, svakinje; vsi ostali sorodniki. r^mm^mm Pritlična hiša zidana in z opeko krita, v dobrem stanju, na prodaj v šmartnem pri Litiji. Pri hiši prccej velik vrt. Cena jio dogovoru. Poizve se v Črnem potoku št. 7 pri Šmartnem. Čevljarska delavnica a vsem orodjem in 2 šivalnima strojema je v Ljubljani na najbolj prometni ulici po nizki ceni naprodaj. Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 3568. Zidana hiša gospodar, poslopje, velik vrt, se proda: Pobrcžje -Maribor, Stanko Vrazova št. 23. Avto - limuzina Chevrolet šestsedežni, izborno ohranjen, se radi gospodarskih razmer ze !o ugodno proda. Naslov v upravi pod št. 3785. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trg St. 32 Semenski oves ~ zajamčeno kaljiv, skrbno očiščen kupite ugodno pri ivrdki A. VOLK v LJUBLJANI Resljeva cesta 24. Zahtevajte ponudbe Zahvala Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše srčnoljubljene mame, gospe Ljudmile Zobec roj. Fleš se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. P. Krajcu za njegov trud, lajšati naši dragi pokojnici njeno trpljenje, čč. sestram usmiijenkam Leonišča, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem onim, ki so drago nam mamo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti ter tako počastili spomin drage po-kojnice. Končno srčna hvala tudi vsem njenim znankam, ki so jo za časa njene bolezni tako pogostokrat obiskovale. Maša zadušnica se bo brala v četrtek 9. t. m. ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. ŽALUJOČI OSTALL Stampanje srečaka Državne Klasne Lutrije Državna Klasna Lutrija na osnovi zakona o državnom računovodstva raspisuje ofertalnu liciiaciju na dan 23. aprila ove godine u svojoj zgradi, Vasina ulica br. 20, u 11. časova pre podne za izradu 5,840.000 komada srečaka, 12.800 velikih i 400.000 malih planova za 23. i 24. kolo srečaka. Oferti taksirani sa 100 Din primače se pomenutog dana ob 11. časova pre podne. Kaucija se polaže na dan 21. aprila 1931. god. na blagajnici Državne Klasne Lutrije najdalje do 10. časova pre podne i to za srečke 150.000 Din u gotovu i 150.000 Din u sigurnim hartijama od vrednosti, a za planove 30.000 Din u gotovu i 30.000 Din u sigurnim hartijama od vrednosti. Uslovi se mogu videti svakog radnog dana od 8.—12. časova pre podne u administrativnom odelenju Državne Klasne Lutrije. Iz Kancelarije Državne Klasne Lutrije K. L. Br. 3887 od 3. aprila 1931 u Beogradu. Ure za birmo nudi najceneje — Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Škofijo 15. Bordonali Prodam okoli 150 m3 lepo izdelanih nojx)lnoma suhih jelovih bordonalov v demisijah od 26x29 do 34X27 in v dolžinah od 7 do 13 metrov. Naslov v upravi pod št. 3786. Potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj dobri mož, gospod Matevž postrešček na velikonočni ponedeljek ob 8.45 dopoldne v 65. letu starosti nenadoma umrl. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo 8. aprila ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Pred škofijo št. 21, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice bodo brane v farni cerkvi sv. Nikolaja. Ljubljana, dne 7. aprila 1931. Žalujoča žena JERICA in sorodniki. Prodam 3 vrat za trgovski lokal z rolojem zelo ugodno. K. Pre-log, Ljubljana, Gosj>oska ulica 3. Rane in kožne bolezni razpokline, brazgotine, srbež. izpuščaje razjede od potu in vlage, volka od hoje zlasti pri otrocih, hraste, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuje splošno znana Bartuličeva ZDRAVILNA MAST, ki jo proizvaja in razpošilja stara, I. 1599 ustanovljena Kaptol«ka lekarna sv. Marije, lekarnar Vlat-ko Bartulič Zagreb Jelačičev trg 20 — Cena škatljice 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni. N t Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrla naša preljuba mamica, gospa Emilija Lesjoh poj. Pipol vdova po poštnem urad. ravnatelju danes, dne 7. aprila 1931. Pogreb se bo vršil dne 9. aprila ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta 24, na pokopališče k Sv.Križu. V Ljubljani, dne 7. aprila 1931. ŽALUJOČI SINOVL