43. številka
Ljubljana, v ponedeljek 23. febrnvarja.       XVIII. leto, 1885.
Izhaja vsak dan ncrcr, i jeden mesec 1 g
i nv*Wer, izimM nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstrij sko-oge.rake dežele za vae leto 15 gld., za pol leta H #ld., z;i *lii. 40 kr. — Za Ljubljanu brez pošiljanja na dom za vHe leto 13 gU\. za četrt leta 3 #ld. 80 kr., za jeden nifBee l tfld. 10 kr. Za pošiljanje 10 kr. za mesec, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vee, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četinstnpne petit-vrate po fi kr., če -e oznanilo jnli-nkrat tiska, po 5 krf, će M dvakrat, m po '1 kr., će M tr krat ali večkrat Dopisi naj se izvoli; frankov ati. — Rokolnll se ne vračajo.   Uredništvo in uprav ništvo je v Frana Kolmana hiši, „filedaliska stolna". Upravništvu naj bo blagovolijo pošiljati natoćiune, reklamacij*-, oznanila, t. j. vse administrativne »tv uri.
za četrt leta 4 pld., za na dom računu se po
tiska.
0 naših razmerah.
Večkrat se je že pisalo, da je mej vsemi slovenskimi kmeti gorenjski še najbolj zaveden, da ga je olika že precej oblizala in da je i v gospodarskem in gmotnem odnošaji še na precej visoki stopinji. Res in ni res! Nedvoumno je, daje kmetijstvo sploh na Gorenjskem mnogo napredovalo, da nad-kriluje ostale kranjske kraje, da je tudi iz mest prineslo marsikojo dobro, pa i slabo zrnce. Tudi izobraženi so gorenjski kmetje, a ne vsi in sicer mnogo mnogo krajev je, kjer so kmetje še v baš istem položaji, kakor pred dvajsetimi leti. In to ni malo! Vse hvale vredni so nekateri trgi ali vasi, kjer so ljudje res že na precejšnji stopinji izobraženosti, kakor p. Bled z okolico. A tudi nekaj manj prestopnih vasij odlikuje se po svoji vnetosti za narodnost in zavednost Pač graje vredne so pa nekatere župnije, kjer se nahaja še tako malo slovenskega duha, da so mora Človek čuditi tej zaostalosti. Ljudje so še na prav nizki stopinji izobraženosti in mnogo celo mlajših je, ki ne ume jo niti citati niti pisati slovenske besede. Ne moremo sicer zameriti starejšim, ki šole Še nikdar od znotraj videli neso, pač pa mlajšim do 20 leta, ki so celo po več let zahajal; v učilnice in vender ne poznajo — vsaj sedaj ne — več črk. Se ve da so izjeme — in kje teh ni! — a malo jih je. Če tudi se je za silo morda naučil čitati in pisati, toda kaj mu to basne, ako svojega znanja ne goji, ako ostavivši učilnico, nikdar več ne čita nobene knjige! Pač pa taki mladeniči — in tudi ženske neso brez vse izjeme - - ne zamude privaditi se pitju žganja, ki že od mladega zamori vse cvetje, tako da navadno hira in vene, dokler se popolnem ne posuši. Radi tega ni čudno, da so gorenjski fantje — nekdaj ponos kranjskih vojakov — vedno slabejše postave, šibke rasti in nepravega zdravja. To je baš žalostno in ako pristavimo še nravni propad, ki se širi mej prostim ljudstvom, nam zadošča.
Tudi Gorenjski kmetje so potrebni duševne hrane, kakor dolenjski, in „Gorenjske novice" prijale bi baš tako gorenjskemu ljudstvu kakor „Do-lenjske novice8 dolenjskemu ali „Mir" koroškemu. Kmet je potreben duševne hrane, a sam si jo ne zna
LISTEK
Stihotvorenja J. S. Turgeneva.
Pod tem naslovom prišla je v dežel petnajst pol obsezajoča zbirka Turgenevljevih pesnij. Dele se te pesni v štiri dele. Prvi del obsega pesniške proizvode: „Paraša", „Razgovor", „Pomešćik" in .,Andrej"; v drugem delu je 32 krajših pesnij, v tretjem so prevodi, v četrtem epigrami in odlomki, koje so našli v literarni zapuščini velikega genija. Nazadnje je še neki pregled let in onih listov, v kojih so bili izšli posamični proizvodi.
Ako motrimo pesnike in pisatelje raznih narodov, uvidimo večkrat, kako si je ta ali oni stekel nesmrtno slavo s svojimi nedoseženimi poezijami, v tem, ko se je na prozajiškem polji ponesrečil s svojo neokretno pripovedno Muzo. Kdo drugi zopet ni bil pesnik „po božji volji" in če se je že s poezijo ukvarjal, mu je več kvarila nego poviševala njegovo slavo, ki si jo je pridobil na polji pripovednikov. In tak mož, ki si s svojo poezijo ni spletel lovor-jevih vencev, pač pa dosegel v svetovni literaturi s svojim nedosežnim talentom pripovedovanja mesto
poiskati; in če ni podjetnikov, če ni vnetih mož za to, je težava. In kako so vneti taki „za narod vneti možje?" Teško odgovarjati, da bi se komu ne zameril. Jednim se morajo priznavati res velike zasluge, a ti ne mogo biti povsodi; po drugih krajih pa, kjer takih v resnici podjetnih mož nedostaje, je jako slabo stanje v tem oziru. Mnogo je takih, mnogo, pravim, ki sicer pritrkavajo ob ljubezen svojega naroda, a nemajo je kar nič v dejanjih. Facta loquuntur. Koliko iztisov ^Dolenjskih novic", koliko „Mira", „Vrtca" itd. bi se lahko razneslo mej prosto ljudstvo! A žalibože ni onega podjetnega duha, s kojim se narod naš večkrat po nepotrebnem hva-lisa, in ko bi ga tudi kdo imel, ga k večemu ne mara uporabljati, ker misli, da živi kmet i lahko brez olike, kakor je živel do sedaj. Mnogokrat pa je slučaj i ta, da nekoji elementi raji molče, nego da bi podpirali narodno stvar, ker jim vedno po glavi roji oni fanatizem, igkat brezverskega 'ibera-lizma tam, kjer ga ni, pri vsaki priložnosti in ne-priložnosti kričati, da je vera v nevarnosti, kar je gola domišljija. Koliko takih besedij, kakor so „pro-stozidarstvo", „brezverski liberalizem1*, „pantejizem", „materijalizem", „fatalizem" in drugi taki — izmi, so že pripravili v naše časnikarstvo in celo v književnost, izvijali in iztiskali na vse možne načine žo itak malobrojne naše proizvode in jim urivali ideje in nazore, kakeršnih si more izmisliti samo in le samo modra filozofska glava. Namesto da bi pospeševali razvoj našega literarnega delovanja, da bi podpirali naše vztrajne književnike, ki ne opravljajo samo svoje dolžnosti, ampak žrtvujo tudi kaj za svoj narod, namesto da bi s književnimi pripomočki širili oliko mej neolikano, navale se na naše ljubljence pesnike, na naše spretne prozajiste in vpijo: „križajmo ga! pohujšuje naš narod'1 . . . Namesto da bi kazali hvaležnost svojim zaslužnim rojakom, namesto da bi se z njimi ponašali, je grde na vse možne strani, premelje vse njihove obisti in je teptajo v prah
Tako je, gospoda, in sedaj vprašajmo: kdo je j kriv V  Kdo seje prepir mej omikance, da trpe ne- j omikanci?   Kdo more zreti z mirnim očesom tako ravnanje z našimi ljubljenci, kojim nesino morda vredni, da jim odvežemo jermena na njihovih črev-
ljih ? Žalost mora obleteti vsakega pravega rodoljuba, če zre v naše politiško in književno življenje, kjer se prepirajo rodoljubi mej seboj, a tujec se reži in smeji v pest. To je tužno! A kaki so pri nas rodoljubi ? Nemški listi imajo prednost pred slovenskimi, vzlasti če so ti ne/avisni, in marsikojomu je ljubši konservativni Nemec (in ti so nam jako simpatijški, kakor je pokazal nedavno Lienbacher s svojo „zateklo glavo"!) nego nezavisni Slovenec. Dokler bode nekojim fanatizem „iz principa" več nego narodnost, tako dolgo se nam ni nadejati dobrega V8peha. Koliko velikih vasij je, koliko trgov, ki nemajo niti jednega narodnega društva. Kaka jo, postavim, narodna zavest v Radovljici, kjer nosijo še vedno nemčurji zvonec, kakor bi bilo pred dvajsetimi in več leti, ne pa 1. 1885. Ali res ni toli podjetnih slovenskih narodnjakov, da ne bi mogli spraviti skupaj vsaj kako bralno društvo ali da bi priredili včasih kako veselico? To je žalostno znamenje časa in dokler se ne bodemo v resnici s pravo radikalnostjo postopili dela, ki nas čaka, imel bode naš narod še vedno temno prihodnjost.
Politični fazigled.
Notranje dežele.
V Ljlubjani 23. febrnvarja.
Kritični položaj na desnici državnega zliorn se boljša, toda le počasi. Največ težave na-pravlja predloga o regulovanji rek na Gališkem. Poljaki silijo, da se ta stvar reši vsakako še v tem zasedanji in da naj vlada porabi ves svoj upliv, da bode ta predloga nespremenjena vsprejeta. Nemški konservativci pa še vedno ugovarjajo tej predlogi. Vlada je sicer odločno za to predlogo, a vender se no upa prav potegniti za njo, da ne pride v tako zadrego, kakor je pri pristojbinskej noveli in pri zakonu o urejenji duhovenske plače. „Pokroku" se poroča, da se državni zbor zaključi s prestolnim govorom. Kako dolgo bode še trajalo zasedanje, še ni določeno, najbrž bode skleneno še pred Velikonočjo. — Konservativni „Linzer Tagblatt" se izreka proti prizadevanjem grofa Taalleja ustvariti si srednjo stranko, katera bi šla povsod z vlado. Da so pa zboljša parlamentui položaj, priporoča ta list, da se izda pravičen narodnosten zakon. Tudi katolik se namreč veseli svoje narodnosti in je na njo ponosen.
V offor.tikviii državnem zboru se že dolgo bije govorniški boj za preosnovo gosposke zbornic*.
mej prvimi novelisti vseli časov in narodov, tak mož bil je J. 8. Turgenev, najboljši ruski, najprvi slovanski pripovednik. Njegova slava na vrtu prozajist je znana po vsem širnem svetu in Turgenev je v resnici prvi svoje stroke v najnovejši literaturi.
Ves drug pa je Turgenev — pesnik. Znano je, da se i sam nikdar ni posebno pohvalno izraže-val o svojih pesnih in v istini te ne bodo pomno žile slave otca svojega. Ako motrimo lirske začetne pesni Turgenevljevc, uvidimo, da se je moral jako boriti z obliko. In to slabo stran pesnikovo potrdo nam poznejši proizvodi njegovi, ki kažo še zmiroin sem ter tja kako prisiljenost v obliki in ujemi. Oblika je, ako ne prva, vsaj jedrni prvih svojstev dobrega poeta; ako je vsebina še tako izvrstna in umeteljno izpeljana, pa jej ne dostaje umeteljne ali vsaj primerne oblike, ne more nikdar čitatelja tako ogreti, kakor si želi.
Primerjaje poezije Turgenevljeve z onimi dru-zih ruskih pesnikov na pr, Lermontova, Puškina in Nekrasova, nam je dosti razvidno, ka bi si ne bil Turgenev nikdar ustvaril svoje originalne oblike, j kakeršno so si pridobili napominani poetje. A ne samo izvirne oblike bi si ne bil prisvojil izvrstni j prozajista, tudi spisal bi ne bil v resnici kaj izvir- j
nega, s čemer se dičijo odlični pesniki, kajti pesnikova izvirnost v obliki spaja se vedno z izvirnostjo obsega in se obično javlja pred poslednjim (obsegom). Prispodobimo li Turgenevljevo ,,K. Venere Medicejskoj" in Lerraontovljevega „Izmaela Reja", nam je precej vse jasno. Turgenev jo je zložil v 20. letu, Lermontov v 18., in kaka razlika mej obema! Prvemu se vidi, da se je boril z rimami in je pilil, da si so kljubu temu dostikrat slabe in ta lov po ujemali se ve da tudi oslabi obseg sam in store krila domišljije. Ves drugačen je drugi, kojemu rima gladko teče in nikjer ni videti nobene prisiljenosti. ampak pesnik doseže vse tako rekoč igraje. In prečitavši napominena proizvoda, ukrenemo lahko, kateri je imel poklic pesniški in kateri ne.
Dasi govorilno o težavi, s kojo je Turgenev zlagal pesni, vender nečemo reči, ka ni imel daru pesniškega, koji je toli jasno in izvrstno pokazal v svojih prozajičnih spisih, ki nosijo slavo svojega stvarnika po vsem izobraženem svetu. In dobro je, ako človek pročita te mladeniške spise piščeve, kajti oni so nam jasna slika mladosti njegove in tedanjih mislij njegovih. Na mnogih mestih nahajaš tudi že ono izvrstno posebnost, v kojej se nam baš Turge-
Opozicija je že navela vse mogoče ugovore proti vladnej predlogi. Pred vsem se pa opozicijski poslanci potegujejo, da bi gosposka zbornica ohranila še na dalje svojo samostojnost in neovisnost od vlade. To vse se prav lepo sliši, a v praksi pa ne more roditi dobrega sadu! Mnenja o potrebi dveh zbornic so jako različna, a to pa mora biti vsakemu umljivo. da obe popolnem neziivisni biti ne moreta. Ako je spodnja zbornica odločilna, kakor to zalite vajo demokrati, mora bili pač neko sredstvo, da se zgornja prisili, da pritrdi njenim sklepom. Ako bi pa bila odločilna zgornja kakor bi bilo po želji aristokratov, se pa tudi mora spodnja prisiliti na kak način k prijenljivosti. Sicer bi se utegnilo pri petiti, da bi gosposka zbornica zavrgla, kar bi zbornica poslancev sklenila ali pa narobe. Tako bi parla-mentuo delo ne moglo biti vspešno. Podobno bi bilo, kakor bi kdo v kolo voli spred in zadaj upregel. Voli bi vlekli na obe strani, voz bi pa stal na miru.
Vitanje države.
Generalni ravnatelj obratnega društva trn« sklli državnih železnic Amilhm, dal je svojo ostavko, katera je tudi bila vsprejeta.
Kus < i mejni komisar Lesar že nekaj dni biva v Londonu in se pogaja z angleško vlado zaradi meje mej ruskim Turkestanom in Afganistanom. Rusi hočejo, da se meja določi tako daleč na jugu, da vsi Tuikonianci pripadejo k Ril iji. Gledati se pa tudi mora na narodnogospodarske pogoje. Tako so Salor-Turkomanci vedno imeli svoje pašnike še na jugu od Saraka. Iz tega kraja pa ta rod tudi dobiva sol. Te pašnike in solne zaklade morajo Tuikonianci obdržati, sicer živeti ne morejo. Zato bode Rusija pustila Afganistanu vse strategične prednosti, oba izhoda vseh prela/ov. „Times" mislijo, da Anglija v tako urejenje meje nikakor ne more privoliti. „Pali Mali Gazette", kateri list je lastnina novega kabinetnega člana Rosebury-a pa misli, da bi ta meja bila za angleške interese še dosti ugodna, ker bi bila še 12 nemških milj od Herata oddaljena. — Nekateri angleški listi poročajo, da tajni ruski agenti hodijo po Heratu in narod nagovarjajo, da se pridruži Rusiji.
Kakor se v „Neue Kreue Presse" hrzojavlja iz Rima, sadja misli odposlati še četrto ekspedicijo k Rudečemu morju. Ta ekspedicija bode štela 3000 vojakov, ki se bodo vzeli iz onih polkov, iz katerih se neso jemali Vojaki za prve tri ekspedicije. S to ekspedicijo pojde tudi nekaj konjice in pogorskih topničarjev. Da se popolnijo stotnije, od katerih odidejo vojaki v Afriko, poklicalo se bode nekaj nadomost.ilnega moštva v aktivno službo. Tudi je baje v Rimu že določno skleneno, da se Italija udeleži vojne v Sudanu, kar pa vladni krogi V Londonu še vedno zanikavajo.
Kulturnija je odpovedala trgovsko pogodbo, katero je bila 1878. 1. s SViCO sklenilo na sedem let.
Delljanuis ni prevzel novega gškegu mi-nisterstva. Kralj ga je bil res večkrat zatega delj poklical k sebi in se pogajal ž njim. Ta vodja opozicije je pa zahteval, da se razpusti zbornica. V to pa kralj ni hotel privoliti. Ker ni bilo nobenega druzega pripravnega moža, da bi prevzel vlado, je Trikupis po dolgem razgovarjanji s kraljem umaknil svojo ostavko.
Danes bode afriška konferenca proglasila nevtraliteto kongiške države, v četrtek se pa bode konferenca zaključila.
A Londonu se govori, da misli predsednik angleške a ministerstva Gladstone odstopiti zaradi slabega zdravja. Ta vest pa ni zanesljiva, kajti že večkrat se je govorilo o Gladstonovem odstopu, pa vselej se je pokazalo, da je to bila le želja opozicije. — Debata o predlogu, da se izreče vladi graja zaradi sudanske politike, kojega so stavili konservativci, se še ni začela, a se začne še le danes.
Angleške čete v Sudanu so še vedno razdeljene v tri oddelke, a ti oddelki so se že toliko približali drug dru/emu, da v sili lahko drug dražemu pribite na pomoč. Zato pa nevarnost za angleške čete še nikakor ni odstranjena. Mahdi se njim približuje s 60.000 mož močno vojsko, in čudno bi ne bilo. ko bi jih pobil, predno jim dojde pomoč iz Indije Indijski vojaki pridejo namreč še le drug mesec t Suakim in še le v aprilu na sedanje bojišče. Ali se bode pa Wolseley s svojimi 7 tisoč vojaki mogel toliko časa hraniti, se ne more vedeti. Nevarnost za angleško vojsko je tem večja, ker so je bati, da njim za hrbtom bukne ustaja. Zato že glavno poveljništvo misli nazaj proti Egiptu umakniti svoj tabor.
% Dunaja 22. febrnvarja. [Izviren dopis.] (Pismo Simona Gregorčiča.) Poročano ježe, da so Dunajski Slovenci na Šamanov večer 12. t. m. izjavili pesniku Simonu Gregorčiču soglasno, iskreno priznanico. Naročilo se je odboru „Slovenije", da to pesniku naznani s posebnim pismom. To se je tudi storilo in častiti pesnik razveselil je tukajšnjo mladino slovensko z odgovorom, v katerem „Sloveniji" piše besedo od besede: Slavno društvo!
Vsem mojim mladim prijateljem v „Sloveniji", kakor tudi drugim udeležencem „Šumanovega večera" srčna hvala za iskreni izraz simpatij do mene, oziroma do mojega delovanja na polji poezije. Ostanite vselej verni mladostnim vzorom svojim ter vedno vneti za vse, kar je dobro, lepo in blago in vzvišeno, da Vam mi starejši pozneje z veseljem, z zaupanjem, z mirnim srcem lahko odstopimo mesta, kjer smo mi delovali v krepkejših letih svojih. Rog z Vami!
Z bratskim pozdravom
Vaš
S. Gregorčič. Gradišče, 18; febrnvarja 1885« Iz Ojja li). febrnvarja. [Izv. dop.] Dolgo sem pričakoval kakega poročila iz našega mesta, toda prevarila. me je nada, da se vender oglasi kdo. Posilila je tedaj meni pero v roko — ne kaka pred-pustna veselica, pač pa bi jo smel imenovati pred-pustno burko naših nemškutarjev, ako bi ne bila za nas tako žalostna neka dogodba namreč, ki prav jasno priča o spravljivosti naših nemškutarjev. Pokazalo se je zopet junaštvo jednoga Celjskih vitezov v boji zoper vse, kar je slovenskega. Pomislite vender — neki tukajšnji dijak se je preilrznil — o zlodejstvo, o brezobzirnost, kar sapo mi zapira! — preilrznil se je, pravim, na ulici vpričo nemških ušes govoriti — slovenski. Ne zasluži li, da bi ga tirali naravnost na vislice?! In vender nemška dobrosrčnost tega ni zahtevala, zadovoljila se je, da je dotični občutil železne pesti tukajšnjega kotlarja Da se pa ta slavni čin ne bo pripisoval kakej napačni osobi, naj pravega junaka svetu naznanim s slavnim imenom Westermayer. - Toda čujte, kako nehvaležen jo svet! Dijak se pritoži pri okrajni sodniji in — o krivica! — Westermayeija so obsodili, da mora za to junaštvo plačati 20 gld. globe. Vender tudi trpin ni ostal brez plačila. Dijak, revnih starišev sin, dobival je hrano pri oo. Laza-ristih. Dobrohotni gospodje skrbeli so, da dijak to-
nev kaže neprekošenim mojstrom, nahajaš ono divno slikanje prirode, koje je zna! on in lc on tako ne-presežno stavljati na papir in od kojega so prena-polneui vsi njegovi krasni spisi. To popisovanje narave kaže nam pisec že v svojih pesniških proizvodih: kako divno slika na pr. v pripovedni pesni „Derevnja-1 gozd, šumeč v večerni zarji in utihnjoč v polutetni večera   - — —:
... toljku ulvJen utuk
Kni» s vgu tuleči tjasUoj; Vyl o it di'vusk« na ni/.koe kry'Čo — I nn torjn gljadlt... I krmrloo lico Zardelofl aloj, jarkoj kiaikoj.
KiičajaH ine iletmo, 8 prigorku la seluin Ogromnyu vu»y Bpusaajutsja guskom
S paliućtj danju piilnoj ulvy; lićgut, uilt'tvc tiuii.inoiii k'olol>y,ti,
Srcpi-j široki«1 rat ivy. Ta step — konca ej nt*t .... MtkinulAB, Ićžit. . . Struistyj viverok Iti'žit — iu> probttit. . Zemlja tomitsja, uobo uiIlm,. . I K*-a dlnnago podermuty boku Bagrjancen) /olotvm, i ropMet on slegka,
I 111111.41 ■ r, i sinod.. .
Kaka podrobnost in natančno opazovanje prirode! V istini, tako zna le Turgenev.
V pesnih piščevih nahajamo tudi posamične
značaje, koje je pozneje jasneje naslikal in popolnil v svojih pvozajicnih spisih.
Epigrami so po vsem izvrstni in diči je zdrav humor, satirska stran pa se odlikuje s svojo finostjo in pikrostjo.
Najboljša izmej vseh pesnij, kar jih je prišlo izpod peresa otca ,,Lovčevih zapiskov1, imenovati se more pesen: „Andrej", ki obsega 131 oktav in se razkroja v dva dela. *z tega proizvoda uvidimo, da je bila pesniku --• tedaj staremu 27 let— znana pesniška tehnika, ipak nam izdaja „Andrej" na večih mestih svojega otca kot nepesnika, v tem ko se nekoja druga mesta odlikuje s pravim poetskim talentom. Čitajoč „Andreja" čutiš skoro, da se bojuje tu boj mej Turgenevom pesnikom in Turge-nevoin prozajisto. In v istini je pesnikovanju Tur-genevljevemu ta proizvod nagrobnica. Stvarnik „Otcev in sinov" dal je slovo svoji neubogljivi Muzi in spustil se je v prozajiSko živenje, koje gaje povzdignilo više nego njegova neokretna Kamena, da goropadno više in moža nepesnika slavi vse svetovno razum-riiŠtvo kot izrednega pripovednika in nedosežnega posneinalca prirodine krasote. In pravo je pogodil.
G. B.
žitelj ne dobiva več hrane ondu, kjer jo je dobival do sedaj. Imen dotičnih gospodov nečem danes navajati. Čemu tudi? Saj živimo v razsvetljenem devetnajstem stoletji. Pa kako!
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 21. februvarja.
Navzočnih je 19 odbornikov. Predseduje župan Grasselli in imenuje poverjevateljema zapisnika odbornika Klein-a in Kolman-a. Vladika Strossmaver labvaljuje so v jako prijaznem pismu za čestitko o priliki njegove 70 letnice. G. Anton Može k dopo-slal je o priliki smrti svojega starega očeta v svojem in svojega g. brata imenu 200 gld. za mestne reveže. G. župan mu izreka zato zahvalo.
Odbornik J. Hribar poroča v imenu finančnega odseka o občinskem proračunu za 1885. leto. Ustanovna zaklada ima potrebščin 7688 gld. 60 ki., pokritja 7893 gld. 57 kr. torej prebitka 209 gl. 97 kr. Meščansko bolnišna zaklada ima potrebščine 10.745 gld. 90 kr., pokritja pa  10.899 gld. 60 kr. torej preostanka 153 gld. 70 kr. Ubožna zaklada ima potrebščin 26.100 gld. 61 kr., pokritja pa 16.il5S gld. 53 kr. torej primankljaja 9748 gld. 8 kr., kateri se ima pokriti z doneskom mestne blagajnice. Poročevalec opazuje mej drugim k temu proračunu, da se mej prostovoljnimi doneski nahaja tudi letni donesek kranjske hranilnice z 2500 gld.   Sicer je za leto 1883 in 1884 kranjska hranilnica izplačala mestu Ljubljanskemu le po 2350 gld.; a z ozirora na to, d* jej je znano žalostno stanje mestne ubožne zaklade in ker ima na razpolaganje vsako leto izdatnih kapitalov za dobrodelne namene, upati je, da bode njeno ravnateljstvo za leto 1885 votiralo vsaj 2600 gl. za ubožno zaklado. Sicer pa so stroški ubožne zaklade tako veliki, da bi bilo celo opravičeno, ko bi se mestni magistrat obrnil do ravnateljstva slavne kranjske hranilnice s prošnjo: naj bi /. ozirotn na vedno naraščajoče potrebe za ubožne in glede na njeno plemenito požrtovalnost zvišala dosedanjo podporo ubožnej zaklad1. Glede dohodkov za odkup novoletnih čestitk proračunjenih le na •250 gld. misli finančni odsek, da bi so ti dohodki v bodoče dali povišati, ko bi mestni magistrat sam prevzel spečavanje odkupnih listov.   Za dohodke iz javnih predstav proračunilo se je 30 gld. Finančni odsek pa je prepričan, da bi se ti dohodki prav izdatno povišati dali in da bi bilo vsekakor opravičeno, ko bi se na korist ubožnej zakladi upeljal davek od javnih predstav in koncertov. Že lela 1884 je to poudarjal in mestni zbor je temu tudi pritrdil, letos pa zojiet ponavlja ta predlog.
Za ljudsko šolsko zaklado proračunil je mestni magistrat potrebščin 24.923 gld. 83 kr., pokritja 27.020 gld. tedaj prebitka 2096 gld. 17 kr. Od tedaj, ko je mestni magistrat sestavljal proračun ljudskošolske zaklade pa so se razmere izdatno in temeljito predrugačile. Glavni dohodek Ijudsko-šolske zaklade bila je doslej 107„ priklada k direktnim davkom, katero je mesto razpisalo za pokritje šolskih pptrebSčin. Ta dohodek pa sedaj odpade, kajti zadobila je Najvišje potrjilo v deželnem zboru kranjskem sklenena postava z dne 14. oktobra DI84, vsled katere prevzame skrb za učiteljske plače deželna normalnošolska zaklada, ter se bode od novega leta 1885 od vseh v Ljubljani predpisanih direktnih davkov in državnih  priklad pobirati imela za to zaklado 1070*na priklada. Mestu tedaj odpade skrb za učiteljske plače ter mu ostanejo pokrivati le še šolske potrebščine, a ob jednem izgubi tudi pravico pobirati za šolske namene dosedanjo 10"/, priklado od direktnih davkov.   Z ozirom na to U3i-Ijevalo se je finančnemu odseku samo od sebe vprašanje, bi li glede na te izpremenjene okoliščine kazalo, da bi se še na dalje vodili posebni računi o ljudsko-šolskej zakladi in ali bi morebiti ne bilo pri-pravnejše in krajše, ko bi se to opustilo ter se dohodki in stroški ljudskega šolstva uvrstili mej dohodke in stroške mestne glavne blagajnice. Ker so dohodki za pokritje stvarnih | otrebščin ljudskega šolstva jako neznatni, — obstoje namreč iz učnine, za katero pa se bode redkokrat prejelo čez 2000 gld. — in bode vsled tega nedostatek morala pokrivati mestna glavna blagajnica iz svojih tekočih dohodkov, odločil se je finančni odsek po zrelem posvetovanji za to, da se posebno upravljanje ljudsko šolske zaklade od 1. januvarja 1885 1 na dalje opusti, ter da se za to proračun uredi tako, da se potrebščine in pokritje za \judsko šolstvo postavijo v proračun mestne glavne blagajnice.
WB
Za mestno glavno blagajnico proračunil je magistrat rednih in izrednih potrebščin 153 212 gold. 68 kr., pokritja pa rednega in izrednega 149.810 gl. 12 kr., torej nedostatka 3.402 gld. 56 kr. Potrebščine so v glavnih potezah sledeče: Za davke 1358 gld. 39 kr-; za ustanove 2436 gld. 89 kr; potrebščine za ljudske šole: Za prvo mestno pete-rorazredno deško šolo 722 gld.; za drugo petero-razredno mestno šolo 1090 gld.; za mestno petero-razredno deško šolo 980 gld.; za nunsko sedmero-razredno šolo 465 gld.; za ljudsko šolo na barji 465 gld.: za obrtno pripravljalno šolo 680 gld.; za c. k. mestni šolski svet 65 gld.; za okrajno učiteljsko knjižnico 30 gld.; za nemško deško ljudsko šolo 665 gld.; za nemško dekliško ljudsko šolo 665 gld.; za realko 2483 gld. 33 kr.; za obrtniško šolo 521 gld.; za modelirsko šolo 25 gld.; za prvo mestno slovensko otročje zabavišče 1199 gld Za doneske predlaga finančni odsek: Živinozdravnišnici 63 gld ; trgovinski in obrtnijški zbornici za stanovanje 173 gld.; za botanični vrt 105 gld. strelskemu društvu 26 gld. 25 kr.; otročjej bolnici 300 gld.; Glasbenej Matici 500 gld.; Filharmoničnemu društvu 200 gld.; ubožnej zakladi 9748 gld. 8 kr. Finančni odsek pa razen tega še predlaga, da se z ozirom na vspešno in za slovensko narodno šolstvo jako imenitno poslovanje društva „Narodna šola" in z ozirom na male dohodke tega koristnega društva, ki obdaruje tudi revne učence in učenke mestnih ljudskih šol s šolskimi potrebščinami, dovoli temu društvu donesek 200 gld.
Podžupan Vaso Petričič predlaga, naj bi se mej doneske uvrstil tudi po mestnega zbora sklepu že obljubljeni donesek za gradnjo muzeja „Ru-dolfiiMiiia" to je 5000 gld., čemur mestni zbor jednoglasno pritrdi.
Za plače magistratnili uradnikov je proraču-njeno 16.425 gld., za osobne doklade uradnikov 500 gld.; za petletnice 770 gld.; za adjuta 800 gld.; za plače slugam, njih petletnice in za dnine 7735 gld.; za funkcijske pristojbine 1036 gld.; za nagrade in podpore 1100 gld.; za deputatu in reluta 680 gld.; za potne stroške 400 gld.; za pisarnične in uradne stroške 3465 gld. V tem znesku je tudi 1000 gld. za tiskovine. Ko je finančni odsek poročal o svojem času o proračunu za leto 1884, vsprejel je bil nanj za tiskovine 500 gld. več, nego je nasvetoval magistrat in sicer z izrecno motivacijo, da se dajo vse tiskovine, v kolikor se to do konca leto 1883 ni še j zgodilo, takoj preskrbeti v slovenskem jeziku, j Stavil je tudi v tem smislu predlog in mestni zbor ! ga je brez ugovora jednoglasno vsprejel. Zato se pa zdi finančnemu odseku dolžnost, opozoriti o tej priliki, da mestni magistat ni ničesar storil, da bi se bil ta jednoglasni sklep mestnega zbora izvel, kajti mnoge tiskovine so že jedino le nemške, ter se slovenskim mnogokrat nemškega jezika popolnem nezmožnim strankam izdajajo jedino le v nemškem jeziku, ko da bi Ljubljana ne bilo glavno mesto slovenske kranjske dežele in ko da b Slovenci ne imeli pravice zahtevati jezikovno ravnopravnosti celo v samoupravni]) zborih. Pa tudi napisi nad mestnimi uradi so vedno le izključno nemški, dasi jo tudi o priliki, katero je poročevalec g. Hribar prej omenjal, skleneno bilo, da morajo biti slovenski in nemški. Ker je bilo v jednem celem letu — ako mestni magistrat na to v naravnej pravici utemeljeno stvar ni prej iz lastne inicijative že mislil — časa dovolj, da bi se bil izvršil sklep mestnega odbora zavoljo slovenskih tiskovin in slovenskih uradnih napisov, in ker je to že drug slučaj, da mestni magistrat ni izvršil sklepov, tikajo-čih se načelnih, narodnih naših pravic, primoran je finančni odsek izrekati zavoljo takega ravnanja obžalovanje in svojo nevoljo in bode slavnemu mestnemu zboru predlagal, da ponovi vlanski svoj sklep o tej zadevi.
Zuqan G ras se 11 i opomni, da so se po malem že naročile slovenske tiskovine, vse sicer še ne, a v kratkem se bode i to izvršilo. Da se neso uradni napisi še razobesili, temu je uzrok, da so se po organizaciji pričakovale premembe uradov, torej se je hotelo čakati, da se i v tem smislu ustreže. Za iste urade pa, o katerih se je znalo, da ostanejo, so napisi naročeni in so že izdelujejo ter bodo v kratkem gotovi, za druge pa se hitro naroče.
Odbornik Hribar trdi, da bi so bili uradni napisi že davno lahko napravili. Vsaj ni treba, da prvi mestni inženGr pri tem posreduje. Volilci so nejevoljni, da je vse pri starem in vse to gre le na rovaš narodne stranke. (Konec prik.)
Domače stvari.
— (K volitvam v trgovinsko zbornico.) „Narodni centralni volilni odbor'4 sklical je pretekli Četrtek slod, pri katerem se je pogovarjalo o volitvah v trgovinsko zbornico in so se postavljali kandidatje. Glede tega shoda opomniti nam je sledeče: Kakor čujemo od več stianij, razpošiljala so se vabila prepozno. Večina volilcev dobila jo vabila še le v četrtek zjutraj in marsikateri, ki bi se rad, se ni mogel udeležiti shoda, ker je že prejšnji dan določil svoja opravila za četrtek. Naj bi se torej vabila v bodoče vsaj 48 ur pred shodom razpošiljala. Kar se pa tiče kandidatov samih, opaža se, da sta se dva posebno inteligentna in sposobna dosedanja člana odstranila, ko bi se vender tudi v tej zadevi moralo v prvej vrsti gledati na sposobnost, potem šelenapolitiško pravoslavnost. Tudi se nam ne zdi posebno prikladno, da se mej kandidate za trgovinsko zbornico stavi državni poslanec. Priznavamo, da ima vso sposobnost za trgovinske zbornice odborništvo, a časa nema, da bi se sej udeleževal, ker mora vsaj polovico leta bivati na Dunaji. To bi se vender moralo jemati v poštev, ker je itak navadno, da prihaja le pičlo šlevilo članov k sejam.
— (Slovstveno zabavni večer.) Minulo soboto zbralo se je 34 članov, katerim je predsedoval g. Valentinčič. Čital pa je g. Ivau Hribar o svojem bivanji v Djakovem in o izletu v sosednje vasi, kjer je videl in čul prezanimive „Lolje" in zapisal par narodnih pesnij, katere so se pri tej priliki pele. Berilo vzbudilo je splošno pohvalo in ker se bodo to berilo tiskalo, preverili so bodo čitatelji, da je bila pohvala zaslužena.
— (K slavnosti Metodovi na Velegrad) popelje se, kakor se nam poroča z Dunaja, tudi „ Slovansko pevsko dr uš t v o n a 1) uri a j i da se udeleži koj prvega praznovanja, v Velikonočne praznike, v 5. in 6. dan aprila meseca. Ker to krasno društvo zbira v sebi vseh Slovanov pevce, bode jako lepo, da bode tista dva dni praznoval se spomin Metodov ob jednem in na istem mestu po zastopnikih celega slovanskega naroda. Da bode društvo poveličevalo slavnost tudi s petjem svojim, to se uineje samo po sebi. Z njim ido tudi drugi Slovani Dunajski, zlasti mislimo, da se k temu posebnemu vlaku pridružijo tudi tisti slovenski vse-učiliščniki, katerim ne kaže avgusta meseca hoditi iz Ljubljane s slovenskim vlakom.
— (Častno občanstvo.) V seji zastopa občine Dedendolske na Dolenjskem dne 22. t. m. bili so vsled njih zaslug za občino jednoglasno častnimi občani imenovani gg.: Matija G rili, c. kr. okrajni glavar v Litiji, Peter Gillv, poštar v Višnji gori in Andrej Kurent, c. kr. cestni mojster v Višnji gori.
— (Deputucija uradnih slug pri ce sarji.) Uradni in šolski sluge, kar tudi jetniški pazniki iz Kranjske, Štajerske in Koroške odposlali so kot deputacijo Ferdinanda Halleja in Dragutina Tvberga do našega cesarja s prošnjo za povišanje plač. Presvitli cesar je 19. t. m. prav prijazno vsprejel deputacijo ter opomnil, da je stanje uradnih slug sploh po vseh kronovinah zboljšanja potrebno, da bo to zadevo presodil in se na njihovo prošnjo po možnosti oziral.
— (Vabilo) k prvemu občnemu zboru slo-vensko-katoliško političnega društva „Pozorau v Ptuji dne 2. marca t. 1. ob štirih popoludne v „Narodnem domu". Dnevni red: 1. Volitev predsednik;'. 2. Volitev odbora. 3. Posameznosti. K temu zboru uljudno vabi za osnovalni odbor:
Božidar ltaič.
— (Umrl) je v soboto po noči g. J. J aneš, posestnik tovarne za usnje v Ljubljani v 68. letu svoje dobe.
— (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje 25. t. ni. s sledečim sporedom: A. Notranje zadeve. Podeli se ustanova Loschner-ja, torej mora biti navzočnih po društvenih pravilih vsaj 12 članov. Voli se poslanik v mestui zdravstveni svet. B. Predavanja: a) Ravnatelj otroške bolnice, dr. Kovač: o rabi „Jodiithyl-a proti kroničnemu kataru srednjih ušes", b) dr. Gregorič: o „ženski bolezni: „Endonietritis fungosa'', kako nastane in kako se zdravi, ter navaja slučaje iz prakse, c) L Maver, okrajni ranocelnik iz Planine: o „Cocain-u', o „davici". Razgovarja se potem o slednji bolezni.
— (Slovenski vseučiliščniki) nameravajo napraviti slavnosten shod letošnje velike počitnice v Ljubljani ali v kakem drugem slovenskem mestu. Pogovori o tem teko sedaj mej akad. društvoma „Slovenijo" na Dunaji in „Triglavom" v Gradci.
— (Šola in poštne hranilnilce.) Poročali smo, da je poštno-hranilni urad vladi nasvetoval, naj bi učitelji šolski deci hranili in vodili knjižice luanilnične. Na to pa je izjavilo naučno ministerstvo, da bode rado podpiralo po svojih organih poštno-hranilnično stvar, da bode tudi za-naprej učiteljstvu nalagalo, naj otrokom ne pozablja priporočati poštne hranilnice. Toda drugih nasvetov, tako zlasti nasveta, da bi učitelji sami preskrbovali račune v poštno-liranilničnih knjižicah, ministerstvo odobriti in z vršiti ne more, ker imajo učitelji posla dovolj s svojim prvim poklicem, z naukom in vzgojo in jim ne gre nakladati še drugih nalog. Sicer pa se je pokazalo, da že sedaj šolarji ljubijo in uporabljajo prekoristno poštno-branilno upravo, ker več kot polovico poštno-hranilnih ulog je — šola rs k i h.
— (Učiteljsko društvo za Ptujski okraj,) ki pridno deluje za razvitek našega šolstva je imelo 12. t. m. svoj občni zbor. Iz letnega poročila se je razvidelo, da je bilo delovanje v minulem letu marljivo in vsakako napredovalim. Društvo šteje 42 udov, mej temi 4 častne in 2 izvanredna. Stanje društva je dobro. V novi odbor so se jednoglasno izvolili: gg. France Žihor predsednik (tretjekrat), Tomaž Romih podpredsednik, Ko-lariČ Matija in Pore kar Tone zapisnikarja, Si-men K r a j n c denarničar, Ivan K a v k I e r knjižničar, Domitijan Se raj ni k, Janez M oži na in Franjo Šijanec odborniki. Za pregledovalca računov gg. .Vranjo Si! bar in Anton Vid o vi č. Društvo je pristopilo k „Slovenskoj Matici" in k „Glasbenej Matici".
- CStatistični centralni biro v mili is te rs t v m trgovinskem.) Poroča se, da vlada še v tej zborbi predloži zakon o ustanovitvi centralnega statističnega urada, ki bode sestavljal trgovinsko statistiko za Avstro-Ogersko. Mudi se to zategadelj, ker bi sicer statistična dela mogla se pričeti še le s l. dnem januvarja 1887.   Poleg to
I predloge pa pride še druga, zakon namreč, da se I bodo pobirale .,statistične pristojbine41 od sleharnega I blaga, ki iz tujih dežel k nam prihaja ali pa ima pot čez našo državo.
• - (V kranjsko hranilnice) pisarnah našla se je zadnje dni precejšnja vsota denarjev. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri mestnem magistratu.
- (Velik pretep) bilje včeraj na Poljanskem nasipu. Tepli so se delavci iz predilnc tovarne in hlapci.
- (Roparja morilca,) 18letnega Peter-nela, ki je v Tolminu in v Radovljici izvršil roparske umore, pripeljali so žandarji zadnjo soboto na Žabjak.
- (Tatvine.) Hišnemu posestniku g. Oro-slavu Dolencu v Gledaliških ulicah ukral je včeraj pO noči neznan tat kljuko hišnih vrat, vredno 4 gld. Hlapcu v gostilnici „pri Malici", spečemu v hlevu, ukral je neznan tat novo črno suknjo.
- (Iz Ptuja) se nam piše: Nesrečni zajci so letošnjo hudo zimo porabili v to, da so daleč okoli Ptuja, kjer je lansko jesen največ sadja bilo, skoraj vsem posestnikom pohrustali skorjo z mnogih mnogih jablan. Škoda je ogromna. Posestniki sedaj tožujejo najemnike lova, katerim pa se no bode veliko škode na mošnji zgodilo, ker imajo že svoje strijce. Najbolje so storili oni, ki so drevesca dobro s slamo obvezali, kar je boljše, nego vsa druga varstva. Zmiraj pač same nadloge! V prihodnji hudi zimi morajo najemniki lova zajcem smodk kupiti ali pa kavo kuhati, ako druge hrane za njih nemajo, da bodo naše teško vzgojeno sadno drevje
v miru pustili.
- (Akad. društvo „Slovenija".) Piše se nam z Dunaja 21. t. m.: V včerajšnjem zboru imela je „Slovenija" dopolnilne volitve v svoj odbor in izbrani so gg/. Stud. jur. Jos. Kušar, predsednikom, stud. jur. Konr. Janežič tajnikom, stud. jur. Jos. Barle denarničarjem, stud. phiLJos, Kr-žišnik knjižničarjem in stud. jur. Vlad. Janze-kovič odbornikom. - Potrdil se je v tem zboru tudi opravilnik za novi „odsek literarni", k. bode jutri imel svoj prvi shod.
- (Največje dohodke so imele na Kranjskem  leta   1 883  sledeče pošte):
Ljubljana (89.677 gld.), Tržič (6620), Domžale (5438), Novo mesto (4810), Postojina (3942), Krško (3924), Kranj (3483), Kočevje (3 144), Itake k (3394), Kamnik (3177), Bled (3177), Škof J a loka (3103), Zagorje (ob Savi) (2690), Metlika (2585), Idrija (251 o), Ilirska Bistrica (2397), Črnomelj 2150 gld i
— (Banka „Slavijaa) sklenila je v mesecih oktober, november in december 1884 10.S63 novih zavarovanj za 15,852.817 gld. 40 kr. kapitala ter je za to prejela 454.630 gld. 15 kr. zavarovalnine. Denarni promet osrednje blagajmce iznašal je 2,116.300 gld. 48 kr.; v posojilnicah bilo je vtem času naloženih 287.898 gld. 73 kr., na zemljišča pa posojenih 569.738 gld. 98 kr. Za škode plačala je v navedenih treh mesecih 218.931 gld. 5 kr. Gasilne brizgalnice dobilo je pet občin. Od 1. janu-varja do 31. dec. 18S4 bilo je v vseh oddelkih na novo sklenenih 65.230 zavarovanj za 74,626.91.*) gl. 64 kr. kapitala, za kar se je plačalo 1,803.803 gld. 19 kr. zavarovalnin in postranskih plačil. Za škode se je izplačalo 707.089 gld. 76 kr. K samoupravnim društvom oglasilo se je do konca decembra 1884 že 1294 članov, ki so skupno zavarovali 174.397 gl 12 kr. pokojnin, in za to obvezali se uplačati 683.946 gld. 25 kr. Zastopniški pokojninski fond pomnožil seje do konca 1. 1884 na 48.600 gl. 34 kr. v gotovini in efektih.
— (Razpisana) je služba učiteljice za ročna dela na okoliški šoli v Ptuj i in na Hajdinski šoli Vi ure oddaljeni. Letna plača 210 gld. Prošnje do 28. t. m.
— (Razpisano) je mesto c. kr. okrajnega sodnika v Tržiti. Prošnje do 8. marca t. 1.
Telegram »Slovenskemu Narodu":
Budimpešta 23. februvarja. Zbornica poslancev vsprejela je glasovanjem po imenih preosnovo gosposke zbornice z 233 proti 157 glasom kot podlago za specijalno debato ter zavrgla vse protipredloge.
EVazne vesti.
* (Motejko), slavni poljski slikar, slika sedaj, kakor poročajo poljski listi, velikansko podobo, katerej je predmet devica Orleanska. Vrhu tega pripravka ta umeteljnik vsled naloga češkega državnega kluba krasno sliko sv. Metoda za zastavo, namenjeno svečaiosti Velegradskej.
* (Razstreli)a) Iz Solnograda se 21. t. m. brzojavlja: V Glasenbachu razpršili sta se v zrak včeraj zvečer ob desetih, dve 30 korakov narazen stoječi stopi za smodnik lastnina Dragotina Fruh-storlerja. Stopi razstrelili sta se na tisoč koscev, katere je vrglo daleč okrog sem in tja, Sicer ni bil nikdo poškodovan, Pok bil je toli silen in močan da se je v 11/< ure oddaljenem tukajšnjem gledališči prav razločno Bul, V Glasenbachu, Glasil in Elsbethenu je veliko oken porušenih,
* (Zraščena dvojčka.) Soproga nekega kupcijskega potovalen povila je 17. t. m. v Opavi dvojčka in sicer dve deklici, kateri sta, kar se jako redko zgodi, na prših vkupe zraščeni. Trupli dvojčkov, ki sta živa porojena precej umrla, imata prav normalno rast in velikost. Pri porodu prisotna zdravnika, mestni rizik dr. Kune in dr. Ruhenstrotb, poslala bosta mrtveca Dunajskej kliniki.
' (Prijatelj lepoti.) V Levovu umrši meščan Kochman volil je mej drugim vsoti 1000 in 500 gld. kot darili dvema najlepšima meščankama iz Levova z Opazko, da za ti darili prosi lahko vsaka deklica, ne oziraje se na svojo nravnost. Levovski deželni odbor ima sedaj kot izvrše-vatelj poslednjo volje pokojnikove jako težek posel pri razpisu in razdelitvi teh izrednih daril.
* (Preki sud.) 14. t. m ob osmih zjutraj sešel se je v velikej vojašnici v Serajevu preki sud, da je sodil zaradi roparskega umora zatoženega !Nikolo Vidovića, vulgo Etabića. Zločinec, 30 let star, katoliške vere in iz Fojnice doma je na cesti v Busovaco na prigovarjanje neke še ne poznate osobe z jednim kgr. teškim kamnom ubil turka Alijo Salko, ki je po istem potu korakal s svojo tovorno žival i jo, ter ga oropal njegovega imetka obstoječega iz pasu, srebrne ure in gotovega denarja 27 gld Ker je zlodejec svoje hudodelstvo sam priznal in ni bilo pri umoru nikake priče prisotne, trajala je obravnava komaj tri četrt ure in sicer radi visokega snega v sobi velike vojašnice ter se je končala s smrtno obsodbo na vislicah. Ko je obsodbo potrdil fini. pl. Bouvard, peljali so zlodejca, kateremu se je mej tem pridružil mestni župnik, na dvorišče in mu ondu objavili smrtno obsodbo, potem so pa precej korakali ž njim na Vratnico, na morišče. Ob tri Četrt na deset izročil je jetničar obsojenca rablju, kateri je s pomočjo konjedirca Žnideršiča žalostni posel nečuveno naglo in točno izvršil. Cez 7 minut naznanil je že pol kovni zdravnik navstalo smrt ubo-
gega grešnika. Prav kratek ogovor mestnega župnika in jeden „oče naš" končala sta žalostno delo, katom je gledalo malo, večinoma avstrijskega občinstva. Kdor ni bil prisoten, nema nikakega pojma o popolnem miru in redkej brezbrižnosti zločinčevej. Ne le, da je, ko so ga peljali na dvorišče, prižigal cigareto, tudi po naznanilu smrtne obsodbe se ni nikakor spremenil ter še celo vešala opazoval jako hladnokrvno in brez čuvstva, ko bi bila kak prav navaden les, kateri ga čisto nič ne zanima.
* (Čevljiček kraljice Dragotine Matilde.) Nek starinar iz okolice Iljbnning-a v Dan-Rkej hrani čevljiček, ki je bil nekdaj last nesrečne kraljice Dragotine Matilde, sestre Jurija III., kralja angleškega in soproge Kristijana VII. Lepo in mlado kraljico so po padci Struensee-jevim zaprli in pozneje iztirali v Celle, kjer je revica po nedolžnem preživela obilo žalostnih let. Beli atlasov čevljiček je pa tudi istinito toli majhen, tako ozek in špi-čast, da človek nikakor ne ume, kako bi mogla človeška noga v njem hoditi. To čudno in majhno obuvalo vsekako spričuje in potrjuje dogodek o kraljičinih čevljičkih. Pripoveduje se namreč, da je kraljici nekega dne na stopnjicah spodletelo in da je padajoč priletela ravno v naročaj mlademu dvorniku, ki je bil toli srečen, da je kraljico prestregel in ujel. A zlobni jeziki neso smatrali to slučajno objetje za toli nedolžno stvar. Kljubu vsemu zatrjevanju svoje nedolžnosti moral je mladi kavalir iz službe in iz dežele v prognanstvo. Ko je pa čez dolgo prišla resnica na dan, poklicali so dvornika zopet iz tujine na kraljevi dvor ter mu dovolili, naj si izvoli za svojo preveliko krivico, katero je pretrpel, kako milost kot odškodnino. Ponosni in galantni dvornik prosi le za one čevljičke, katere je kraljica nosila v dan grozne nesreče. Dali so mu jih z zlatimi cekini napolnjene.
* (Kdaj se pričenja pri ženski starost?) To kočljive vprašanje razmotaval in reševal je zadnjič nežni spol sam v mnogobrojnej družbi pri tretji čaši predrage kave — ženskam toli priljubljene pijače. Čula so se razna mnenja. Mlada lepa gospa je rekla: Ženska je stara, kadar ne moro več vzbujati nikake ljubezni; druga trdi: s prvim sivim lasom; tretja pravi: pri birmi svojega najstarejšega otroka. In tako đrđralo je dalje in dalje naglo ugibanje liki urnemu ropotanju v mlinu, dokler mlinar ne zatvori vode s zatvornico. Srebrnosiva in belolasa, a še vedno ponosna fiO letna starka, v katere 60 letni rojstni dan se je bila zbrala omenjena mnogobrojna ženska družba, pozvana bila je naposled za sodnico in rešiteljico imenitne uganjke. ,,Stara mama, povejte nam Vi, kdaj se pričenja ženska starati?" kriči staro in mlado ženstvo. Siva starka nekoliko pomišlja, potem pa prav nejevoljno reče: „Kakor bi jaz to vedela, — kaj tacega vprašajte kako staro gospo!"
Zahvala.
Vsem, ki so pri veselici dne 15. svečana t. I., osno-vanej v korist revnim šolskim otrokom, blagovolili Sodelovati pri petji i i ■ deklaumcijah, kakor tudi vsem domaćim in tujim udeleženemu te veselico, ki so s dvojim! obilnimi dan«vi pripomogli k lepemu dobička, izrekam v svojem in v imenu revne šolske mladine najtoplejšo zahvalo. Krajni šolski ivet na Colu, dne 21. svečana 18:6.
Leopold Puučuli, predsednik in učitelj.
Tujci:
22. februvarja.
Pri Nlonu : Osostnviea z Dunaja. — "VVottaver iz Gradca — Šešerko iz Celovca, — Vidfc z Dunaja.
i'ji Mitljei; Haller z Dunaja, — Schenk iz Trsta. — liergstein % Dunaja. — pl. lleizinann iz Gorice. — Jan k, Wiutersoholler z Dunaja.
Trž.iii" cent* IJiiblJaiil
dno 21. februvarja 1.1.
80 10 30 40
25 80 81 50 70 60 25
55 15
75
40
75
kr.
		gl. kr.		Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „	A kr.
Pšenica,	lik ti.  .  . .	B8H			- 60
Rež,	...	5	:i		- 86
Ječmen,	n ...	5 90		Jajce, jedno ....	- 2*1
Oves,	ti       •    • ,		•_>.-,	Mlfko, liter ....	- 8
Ajda,	n ...	1 71		Goveie      meso, kgr,	- tU
Proso,	n ...	nisu		Telečjo       „ „	— *; 1
Konmi,	n	t 11	63	Svinjsko        „ n	-62
Krompir,	n ...	;s	•jo	Koitrunovo   „ „	- 86
Leča,	• •	8		Pitanec .....	-60
Grah,				Golob......	• 18
Fižol,		8	60	Beno, IGO kilo   . .	i M
Mu slo,	kgr. .	—	9 i	Slama,   „     „     . .	1 7n
Mast,		—	82	Drva   trda, i Qiuetr.	S 4(1
Speli frišen, „		-	52	„   mehka,  „ „	5 00
Meteorologijo poročilo.
- C op.-', S,,,,if : i «4 'Tir	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kriua v umi.
. i i"  7. zjutraj /29 40mm. & ' S. pop. i 78221 -j  i), zvečer 734 69inni.	•1-4" C 98° 0 68UC	si. zali. sl.jz. si. zah.	obl. obl. obl.	0 00 mm.
£  7. zjutraj 737 70mni. <S   9. pop. ! 748*84 m. ci  !). zvečer 74ii !>8 mm.	06' C 20 ( 0 4" C	si. vzh. si. vzh. si. vzh.	obl. old. obl.	O'OO mm.
Srednja temperatura 4*7° in		10°. za	7'T iu	1 V nad
ZD\xnajsl^a, "borza
dne 22. februvarja 1.1.
llavirno telcgrafičnn poručilo.)
Papirna renta.......... 83 gld.
Srebrna renta.......... 84 „
Zlata renta........... 107 „
5°/0 marčna renta......... 99 „
Akcije narodne banke....... 866 „
Kreditne akcije......... 306 ,
London ....     ....... 124 „
Napol ........ 9 „
t' kr cekini ......... 5 „
Nemške marke'                        ... 60 „
4°/0 državne srečke iz I  18 4   250 gld 127 J
Državne srečke iz 1  18Bi         11)0 gld 174 n
4°/0 a v str zlata renta, davka |>r ura.   . 107 „
Ogrska zlata renta 6°/,    .             .   . — „
•    4°/...... 98 j
„   papirna renta 5u/0            ■   •   • 94 „
5*/0 Štajerske zemljišč odvez cibli^ . 1U4 „
Dunava reg srećke 5»/„           10O gld 115 „
Zemlj obe avstr 4'/B°/u zlati zast listi 123 „
Prior oblig Elizahetine zapad železnice 112 „
Prior oblig Ferdinandovo sev. železniee 105 ,
Kreditne srečko.....11)0 gld 178 n   — „
Rudolfove srečke.....10  „ 19 »   - n
Akcije anglo-a' str banke        120 „ 107 „   — „
Tramuuwaydrušt velj 170 gld a v .   . 216 ,   — „
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšel in se dobiva:
Knez Serefcrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8*, b'()9 Stranj. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr,
Zgodovina štajerskih Slovencev.
Cena I gld. 20 kr.
Dobiva se v Ljubljani pri knjigovezu Dežmanu in v Katoliški bukvami. (92-2)
Učenec,
star 13—16 let, ki zna slovensko in nemško, vsprejme se takoj v špecerijsko prodajalnico.
Več pri opravništvu „Slo?. Naroda." (95—2)
V najem
se da takoj v Ljubi Jani najlepši
normalni)).
9
poleg tega tudi (101—1)
šnpa in lepa klet
na Dunajskej cesti žt. 25.
Prava marzeilsta aalerta
je nalgotovejle, najhitrejše in najcenejše sredstvo za *1-Mtenje in sboljnanje ilna iu jamči se za najboljši \is|M'li; dobiva se pri (30—13)
\. K A HTfl/l V \ - ii ,
V Lj-aToljan-i, Tavčarjeva palača.
Extrait de Noix
du Dr. Thomion.
Sredstvo, ki daje sivini limeni v 14 dneh prejšnjo barvo; ne barva niti kože, ne perila, temveč samo Inse. Ako ho hoče Bi ve ali rudeče lase takoj črno ali mjavo pobarvati,  treba je Ivvliv it de Noix il«> t-alle. Cena lon&ku: Extrait do Noix 3 gld, Estrait de Noix de Galle 2 gld. 50 kr. (720—4) Zaloga v Ljubljani pri Edvardu Jlalir ti. paifumerji.
samo mojega
•••••
••••••••••
Velika partija H788-82,
ostankov »iftknsi
(po 3-4 metre, v vseh barvah, za polno možko obleko, podi lin po poštnim povzetji, OBtanekpo&lfl.
Ti. Storch v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatri marke za 10 kr.
h Trstu krtini
Izdate)) in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar.
Veliki prvorazredni pamiki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemiijo blago in potuike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnlk „TevLtonia,", odhod «)kol» 16. dne marca 1885. KajuU za potnike 900 golti. — Vmesni krov 60 »old. Potniki nuj 80 obrnejo na ^O—2b)
generalnega pasaznega ugeuta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga obrne naj m na Einllluno d' Ant. PoglafCn. generalnega agenta v Trulu.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne-.