Leto im M Z05.
V UoMlani, v peteb 11. septemtira 1925.
cena Din 1'50
I shaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Ineerati: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 3 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Insera ni davek posebej. — „Slovenski Narod*' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upravniatvo: anali ova nllca stav. 5, pritličje. — Telefon ttev. 304. Uredništvo: Enatlova nllca it. 5,1, nadstropje. — Telelon stev. 34
HT     Poštnina platana v gotovini.
Dve načeli prosvetne politike
Prosvetna in šolska politika naše države se je do danes ravnala po nacionalnem pravcu.
Radi državnega in nacijonalnega edlnstva je bilo treba ujediniti različne šolskopravne in naučne sisteme v en sistem z izrazito nacijonalno podlago. Narodno šolstvo naj budi že v otroku in dijaku domovinsko ljubezen, zavest državljanstva, dolžnost žrtvovanja za državo in narod.
Brez nacljonalne podlage ne more dovršit! šolstvo svoje kolektivne naloge, ne more služit! splošnosti, ki je predvsem državna skupno in nacijo-nalna zajednica. Kam bi prišla naša država, da pozabi šolstvo na dolžnosti in naloge patrijotizma! Neke stranke so hotele, naj se v šolstvo uvede mesto državljanskega pouka ter ljubezni do enotne države in naroda plemensko strankarsko! Tudi na Hrvatskem se bodo morali sprijazniti z dosedanjim šolskim in prosvetnim nacijonalizmom. Brez nacijonalnega idealizma ni mogoče prodirati v mladinsko dušo in zanašati v njo kali plemenitih Čustev in dolžnosti napram skupnosti. Narod mora čutiti, da je eden, da je navezan na medsebojno pomoč in zaščito. Brez nacljonalne medsebojnostl ni moderne države, ni duhovne skupnosti, ki se imenuje narod.
To absolutno prvo načelo naše prosvetne politike bo moralo rud! v bodočnost! ostati vodilno gibalo naših prosvetnih ministrov. Brez nacijonaliz-ma ni prave vzgoje, n! pravega Idealizma v socllalnem življenju in delovanju 'tako poedlnca kakor družbe. Ne pravimo s tem, da niso potrebna še druga gibala socijalnega delovanja. Zlasti cerkve in vere store v tem oziru mnogo in pomagajo, da se družba in poe-dinec čedalje bolj oplemenjuje in boljša.
Za državo kot tako, ki mora skrbeti, da ostanejo vse narodne sile skupaj In da se ne razblinijo na vse vetrove, kjer je kolektivnost odvisna od sjknpnega natrljorlzma vseh slojev In vseh pokrajin, pa le kot rečeno nacijo-nalna prosveta In šolska politika con-dlrJo sine qua non njenega obstanka.
S tem načelom pa še niso izčrpana ostala načela, po katerih se mora ravnati prosvetna in šolska politika moderne države.
Tako drugo načelo je izraženo v zahtevi po strokovni diferencijaciji in po kulturni potrebnosti.
Na prvi pogled je jasno, da potrebujejo pokrajine z višjo sp^šno omiko m kulturo mnogo popolnejše in pestrejše šolstvo, kakor v nekatere manj razvite pokrajine. Kot unitaristi seveda zahtevamo, da se tudi take pokrajine primerno podprejo, da doživijo svoje gospodarsko in kulturno vstajenje.
Slovenija n. pr., ki ima razvito industrijo in visoko kulturo prebivalstva, vendar lahko po pravici zahteva mnogo raznovrstnejše šolstvo, kakor kaka druga večinoma agrarna pokraiina nar še države. Tu se mora pridružiti nacl-jonafnemu principu prosvetne politike princip strokovne diferencijacije In m irpoš'evania danih gospodarskih in kulturnih potreb!
Beograd n. pr. bi se zahvalil, ako bi ostala mesta zahtevala, da se naj enako upoštevajo, kakor državna pre-stolica. Odnosno Beograd sam bi ne imel ničesar nroti temu, pač Pa bi odločno protestiral. Če bi se radi enakih zahtev ostalih mest naše države zapo-stavlinl kot orestoHca države.
S tem. da ne prlmavamo nacionalne ali plemenske diferenciiaciie kot aktivnega polifčnega pnnclpa, ^ Še nI rečeno, da zanikamo kulturno in gospodarsko diferenciacijo naše države, kateri odgovarja diferencijalna razporeditev gospodarsko In kulturno tvornih si! v naši državi! Kier rastejo industrije, k?er nanreriuje obrt, kier se sroii Intenzivno kulturno in prosvetno žlvltenie. tam so pač na defu tvorne In močne sile. ki jih mora država vsestransko podpirati.
V tem smislu je čisto razumljivo, da zahtevajo takozvane slovenske oblasti mnogo širše in številnejše šolstvo, kakor marsikatera druga oblast države. Kjer so sile gospodarstva in kulture aktivne in veMke. tam so naravno mnogo večje Šolske potrebe, katerim mora zadostiti prosvetna in šolska oblast. V interesu naših krajev bi torej bilo, da se napredne stranke polotijo tudi tega drugega principa prosvetne in š Diske politike in da mu znajo izva-Kti konkreten prozram prosvetne In
Pašić in Radić sta razgovarjala o fuziji? — Rekonstrukcija vlade. — Radić ministrski podpredsednik,. • — Tudi muslimanom se skomina * . •
— Zagreb, 10. septembra. (Izv.) 2e pretekli teden se je v političnih krogih razširila vest, da se radičevci namera* vajo združiti z radikali v eno stranko. To vest so radičevci proglasili za iz* mišljeno. Sedaj priobčuie to vest v precej kategorični obliki zagrebški «Hrvat» in izvaja: «Sporu radikalov in radicevcev radi Vojvodine ne pripisu* jejo poučeni radikalni krogi nobene važnosti, češ da se prav resno dela za združitev med radikali in radičevci in da je zbog tega vse eno. kdo prido* biva na terenu, ker itak gre samo za eno enotno stranko. Vprašanje same fuzije obeh strank današnje vladne ko* alicije, ki je bilo v načelu sprejeto že v času pogajanj, oziroma prošnja radi* ćevcev za sprejem v stranko pridobiva sedaj radi razmer v vladi in vladni ko* aliciji vedno več aktualnosti. Med radi* kali poučeni krogi zatrjujejo, da o tem edino še Pašić ni izrekel svoje končne besede, vendar pa je bilo baje vpraša* nie fuziie glavni predmet razgovora med Radićem in Pašičem v Eviansu les Bains.
Dobro informirani krogi zatrjujeio, da je sedaj glavno vprašanje, ako Pa* Šić odobri to fuzjo in stopi v tem po* gledu v pogajanja z Radićem.
Ker zbog sedanjega položaja v vlad* ni koaliciji ni drugega izhoda, kakor ali porušiti koalicijo ali soreieti Radi* ca v radikalno stranko, pričnkujeio po* učeni kro<?i..., da dobi fuzija, odnosno vsfop HSS v radikalno stranko v EvU ansu svojo polno formo. Pri tej priliki bi se sprožila tudi razprava o rekonstrukciji vlade, v katero bi Stjepan Ras dič vstopil kot podpredsednik, člani vodstva njegove stranke pa kot minU stri...
Ta «Hrvatova» vest v Zagrebu ni učinkovala kot senzacija, ker Radića predobro poznajo in vedo. da pri niem ni ničesar nemogočega. Ako je lahko iz republikanca in zaveznika boljševi* kov preko noči postal monarhist in za* veznik buržuazijske stranke, zakaj bi ne mogel takisto hitro postati iz radi* čevca radikal?! Zato je v Zagrebu splošno prepričanje, da se «Hrvatova» napoved precej približuje istini.
— Beograd, 10. septembra (Izv.) Politično življenje, ki izgleda na zunaj nekoliko živahnejše, ni prineslo nobenih
važnejših dogodkov. Avdijence ministrov pri kralju so imele popolnoma resorni značaj. Vsa pozornost v političnih krogih je zaraditega osredotočena na dogodke v Evianu les Bains in v Ženevi. Sestanek Pašiča in Radića se v političnih krogih različno tolmači ter su spravljajo ž njim v zvezo vesti, da bi moglo po povratku ministrskega predsednika Pašiča v Beograd priti do važnejših izorememb v vladi in mogoče tudi do večje rekonstrukcije. Po nekaterih vesteh iz radičevskih krognv, naj bi v preosnovanju vlade dobila Radičeva stranka še dva važna portfelja in sicer nodpredsedn'štvo vlade, ki bi ga zavzel Stjepan Radić, ter železniško ministrstvo, ki bi ga prevzel dr.. Vladko Ma ček. O dosedanjem prometnem ministru Antu Rađreviću se že dalje časa govori, da bo ob prvi nreosnovi izstopil iz vb.de. Smatra se. da bo zamenjanih tudi še nekoliko drugih ministrov, med njimi tudi notranji minister Boža Maksi-mović. s katerim radičevci niso zadovoljni radi vprašania imeronvania urad nikov v Hrvatski. V rad'čevskih krogih zatriufejo, da bi na ta način dob;la vla da RR večjo stabilnost. V istih krogih se nagbša. da je bila začasna oblika sedanje vlade potreb-ia radi okrepi'tve prepričanja o resnosti sporazuma med radičevci in radikali.
Včeraj ob 17. je bil sprejet v avdiien-ci pri kralju notranji minister Boža Ma-ksirmvič, ki je nato odšel v oredsedni-štvo vlade, da se pri šefu kabineta Bo-šku HristiČM informira 6 vesteh iz Evi-ana les Bains.
— Beogrrd, 10. sept. (Tzv.) Vesti, da se vrše med rad'kaTi in rad!čevci zaupna Dogajanja, da bi se obe vladni stranki stopili v eno, se tudi tu vzdržuje z vso trdovratnostjo Rad'kali o tej stvari nočejo dati nobenih točnih informacij, pač na namigujejo, da se pripravljajo še pred sestankom Narodne sknp-šc7"e prav važni in presenetljivi dogodki.
Ta namigavania tolmačijo nekateri k»ot potrdilo vesti o nameravani fuziji, drugi nr* praviio. da se *e baje pri muslin-anski organizaciji v Bosni izvršila tal'šna politična preorijentacija, da ni izključeno, da se Muslimani na jesen docela približajo vladi.
Odpravo finančne kontrole nad Avstrijo
Finančna kontrola preneha dne 30. junija 1926. — Angleži proti
odoravi Hnančne kontrole.
— Ženeva, 10. sept. (Tzv.) Po daljših podajanjih sta se deputacija fin. odbora in avstrijska delegacija v glavnem sporazumeli glede omiljenja finančne kontrole nad Avstrijo. Pogajanja v tej zadevi so bila precej napeta in je bil predvčerajšnjem zvečer položaj zelo kritičen. Posvetovanja so trajala do poznih nočnih ur in je na njih generalni komisar dr. Zimmermann neprestano posredoval med predlogi fin. odbora ter avstrijske vlade. Uspeh njegovega prizadevanja je b'A sporazum, ki je za Avstrijo ugoden.
Dopoldne se je med predsednikom finančnega odbora, Članom Niemayerjem **n Strakoschem, generalnim komisarjem dr. Zimmermannom ter fin. ministrom dr. Ahrerjem vršila konferenca, ki se je ie udeležil tudi avstrijski zvezni kancelar dr. Rani ek.
Finančni odbor je predložil avstrijskim državnikom načrt resolucije, ki je bil za Avstrijo sprejemljiv. Tekom popoldneva se je sestal fin. odbor k posvetovanju, na katerem je razpravljal ponovno o predloženi resoluciji in o avstrijskih predlogih. Ker se je sporazum dejansko dosegel, je smatrati zadevo kot končno rešeno. Angleški zastopniki so zavzeli proti takojšnji odpravi fin. kontrole odklonilno stališče zarad* bojazni, da bi ameriški kapital radi odprave sosveta pri avstrijski Narodni banki odtegni! svoje kratkoročne kredite Iz Avstrije in da bi tako prišla Avstrija v težkoče radi nabave novih kreditov.
— Ženeva, 10. sept. Resolucija, ki Je bila predložena avstrijskemu komiteju Društva narodov, predlaga odpravo fin. kontrole do konca tekočega računskega leta, to je do 30 Junija 1926. V spremnem pismu
k tej resoluciji se določa možnost zopetne uvedbe kontrole, vendar pa ne prevzamejo v tem pogledu avstrijski delegati nobenih obveznih dolžnosti. Po včerajšnjih večernih vesteh ima avstrijski zvezni kancelar samo izjaviti, da bo storil vse potrebno za izvedbo ukrepov, ki jih želi svet Društva narodov. Angleški zastopniki še vedno vztrajajo pri zahtevi, naj se obdrži kontrola nad avstrijsko Narodno banko. V tem pogledu obstoje še nekatere težkoče, ki bodo rešene tekom današnjega dne. Zato je avstrijski fin. minister dr. Ahrer odložil svoje odpotovanje.
šolske reorganizacije slovenskih oblasti. O tem še izpre^ovorimo prihodnjič konkretno in v podrobnosti
Odncšaji v RR vladi
— Beograd, 10. ser>fembra. (Izv.) O sestanku Radića s Pašičem prihajajo sedaj nekatere p*>drobnosti. Razgovoru sta prisostvovala Radičeva soprocja Marženka in dr. Laza Markovič. Brzojavne vesti poročajo, da razeovor sploh ni imel političnega značaja. Značilno je, da je od poslednjega pojeta pri Pašiču postal notranij minister Boža Maksimo-vič sploh nepopustljiv napram radičev-cem. Radičevci v vladi vobče ne morejo izvršiti nobenih važnih poslov. Dosedai niso dobili nobenega velikožupanskega mesta niti v krajih, kier so v absolutni večini. Tako jim tudi škoduje deistvo, da vodi proti iiiim v vladi kampanjo tudi minister dr. Slavko Miletič.
VELIK VIHAR NA KOREJI
— Newycrk, 9. sept. Silen tajfun ie divjal na Koreji in povzročil zlasti v kraju Pusanu ter v sosednih pokrajinah ogromna opustošenja. 250 hiš je porušenih, kakih 2 tisoč poslopij pa težko poškodovanih. Doslej so ugotovili samo 10 mrtvih žrtev, vendar pa smatrajo, da je število ubitih znatno večj#
Cilji meMamentnrne unije
Izjava našega delegata dr. Velizarja Jankovića.
— Beograd, 10. septembra. (Izv.) Predsednik naše washingtonske delegacije Velizar Jankovic Je podal včeraj novinarjem cbširno izjavo o ciljih interparlamentarne unije, ki predstavlja poravnanje nasprotnih interesov posameznih narodov v službi mira in mednarodnega sodelovanja. Vsakoletna konferenca se bavi v prvi vrsti s problemi splošnega značaja, ki jih je prinesla povojna doba. To so gospodarski, politični in socijalni problemi, nadalje reparacije in vprašanje manjšin, snovanje in pospeševanje mednarodnih organizacij v prvi vrsti s pacifističim namenom za odstranjevanje mednarodnih konfliktov. Končno pridejo na vrsto tudi posebna vpraša nja, kakšno stališče naj zavzame ta interparlamentarna unija med mednarodnimi organizacijami. 1 specijalnih vprašanj bo na dnevnem redu konfernce v vVashinstonu več. Ta vprašanja so Čisto politična, gospodarsko-fi-nančna ali pa čisto pravnega značaja. Izmed političnih so za nas najvažnejša problemi manjšin, vprašanje redukcije ra70-rožitve ter vprašanje parlamentarnega režima, njengove aktuelne krize in sanacije, Izmed gospodnrskio vprašanj je na prvem mestu vprašanie evropskega carinskega sporazuma, nadalje vprašanje opija, glrtde katerega je zainteresirana zlasti južna Srbiji. Naša delegacija bo na konferencah v Londonu zavzela stališče, ki bo soglašalo s stališčem naše vlade v Ženevi, kjer se razpravljajo slična vprašanja. Letošnja konferenca interparlamentarne unije v Wa^hingtonu ne bo njena prva koferen-ca v Ameriki. To bo že drugič, ko se bodo evropski parlamentarci sestali v Zedinie-nih državah. Prvič se je bodo udeležili tudi  parlamentarci  latinskih dr/nv Amerike.
S to konferenco se bo nudila parlamentarcem vsega sveta prilika za izmenjavo svojih nazjnurj o vprašanjih velike svetovne politike spričo stremljenja, da se na podlagi splošne sodobne civilizacije uresničijo legitimne težnje narodov, v kolikor ne nasprotujejo splošnim interesom človeštva. .Mednarodna parlamentarna unija zavzema po svojem sestavu in po dosedanjih tradicijah nekako posredovalno vlogo med dvema skupinama mednarodnih organizacij, na eni strani med mednarodnimi ustanovami bolj suverncmcntalnesa začaja. kakor so »Liga narodov*. »Pan-ameriška unija«, »Mednarodna organizacija dela«, na drugi strani pa cela vrsta zasebnih asocijacij kot *>Društvo mira« s šte-dečem v Ženevi, »Narodni pravni inštitut« v pravnem področju ali pa n. pr. »Mednarodna trgovska zbornica ■ v trgovsko-go-spodarskem področju. Kakor se vidi, se medpnrlamentarna unija zelo približuje mnogim mednarodnim parlamentarnim ustanovam, ker je ona sama po sebi emanacija pol:t;čn:h korporacij. Vendar pa je njeno
Priprave za sprejem kralja v Črni gori
— Beograd, 10. septembra. (Izv.) Danes se je vršila seja ministrskega sveta, ki je opoldne še trajala. Na tej seji se je raz-pravjalo pred vsem o svečanostih na Lov-čenu, radi katerih je bil od 10. do 11. zastopnik ministrskega predsednika Marko Guričič v avdijencf pri kralju, ki ga je obvestil o vseh pripravah za njegovo potovanje v Crno goro. Priprave so vse končane, najvažnejše pa je izgotovljena cesta iz Peći v Andri'evico, ki se je izvršila na inicijativo kralja. Kralj Aleksander bo osebno prisostvoval 17. t. m. otvoritvi te ceste, ki veže bogato Metohijo s siromašnimi kraji Črne gore. Ta cesta se bo imenovala po kralju Aleksandru. Izvršena ze bila zelo hitro ter je bilo pri delu zaposlenih 15.000 delavcev, veljala pa je 28 milijonov di-narev.
Kralj in kraljica odpotujeta iz Beo-grada v soboto 12. t. m. s posebnim dvornim vlakom v Skoplje, od koder odideta v Kosovsko Mrtrovico. Princ Pavle in princezi-nja Olga odpotujeta jutri 11. t. m. v Fran-evo, da vidita svojega sina. Iz Kosovske Mitrovice bo kraljeva dvojica odšla v Visoke Dečane. kjer ostane pet aH šest dnf, odkoder bo delal v tem času kralj izlete po okolici. Dne 19. t. m. bo kraljeva dvojica odpotovala v Crno goro. V samostanu Ostroju bo ostala dva dneva in od tam bo nato odšla v črno goro. S kraljem odide iz Beograda cela njegova suita.
Kakor se doznava iz vladnih krogov, pripravlja minister pravde Marko OViitCić na kraljevo inicijativo ukaz o pomiloščenju krivcev Črne gore. S tem ukazom bodo pomiloščeni politični krivci in bržkone tudi errigranti ter bo podpisan ob času prenosa kosti Njeguša na Lovcen
stališče v mednarodnih vprašanjih man, svobodno in so njeni sklepi m.inj obvezni, ker leži to v naravi stvari same z ozlrom na to, da ne razpolaga z neposrednimi sredstvi za izvrševanje svojih sklepo\. Zato imajo veliko dolžnost posamezne na-cijonalne skupine in parlamenti, ki vsi skupaj tvorijo medparlamentarno unijo, da v svoji lastnosti zasledujejo v svojih državah njene cilje in se tako čim sigurnejše ustvarijo pogoji za njihovo izvršitev v dosego miru in dostojanstva miroljubnega dela.
Dr. Velizar Janković je prepričan, 'da bo jugoslovenska parlamentarna skupina pod predsedstvom Ljube Jovanovića dostojno zastopala zahteve in cilje, ki si jih' je medparlamcntarna unija postavila za svojo nalogo. Zal, da naša delegacija ne šteje več kot pet članov, medtem ko so delegacije drugih naših velik > manjših sosednih držav mnogo številnejše.
Po programu, določenem na seji rcaSe parlamentarne skupine pi^d predsedstvom Ljube Jovanovića, bo naša delegacija, k.' bo predstavljala pravi itlk mšega parlamenta in našega naroda z narodom ameriških Zedinjcnih držav, imela poleg dela na konferencah tudi drugo nalogo. V kolikor bo mogoče, bo skušala seznaniti ameriške kroge z našimi političnimi, gospodarskimi, finančnimi in splošnimi kulturnimi razmerami v Jugoslaviji. Po končanem delu konference namerava vstopiti v stik tudi z našimi izseljenci, ki v Ameriki niso maloštevilni. V Ameriki imamo do 350.000 Hrvatov, 130.000 Slovencev En 10-.000 Srbov. Posebno bomo zadovoljni, ako zbranim delegacijam teh naših mnogoštevilnih bratov prinesemo danes v resnici duševno in ne samo politično zedinjenje kraljevine SHS.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
LESNI TRG. Madrieri 75/230 mm 3—7 m. d. fr. m blago 5S0: Bastings 63/150 mm 63/178 mm fr. m. blago 600; bukev neparjena Ia, 27 mm, 40 mm obrobljeni irc. meja blago 900: deske pod mero 30 in 40 mm frc. m. 3 vaz. denar 4S0, blago 480, zaključki 480; deske pod mero 13 mm frc. meja l vag. denar 490, blago 490, zaključki 490.
ŽITNI TRG Pšenica, bačka, fco. bačka postaja, blago 250; pšenica, domača, fco Ljubljana, denar 250; koruza, slav., par. Ljubljana, blago 215; koruza, slov., post. 2 vag., denar 216, blago 216, zaključki 216; koruza, slav., fco. Postojna trans., 2 vag., denar 224, blago 224 zaključki 224; oves, slav., par. Ljubljana 1 vag., denar 170, blago 170, zaključki 170. laneno seme fco. Ljubljna, denar 540.
2V2V0 drž. renta za vojno škodo denar 305, blago 305, zaključki 305; Celjska posojilnica d. d. denar 2U0, blago 205; Ljubljanska krediina banka denar 225, blago 240; Merkantilna banka denar 101, blago 105; Prva hrvatska štedionica denar 912; Strojne tovarne in livarne denar 80; Trboveljska premogokopna družba denar 355; Združene papirnice denar 120; Stavbena družba d. d. Lj. denar 165, blago 180; 4*/a% kom. zad. dež bke denar 20, blago 25; 4V=% zast. 1. kr dež. bke denar 20, blago 25.
Zagrebška borza.
Dne 10. septembra, — Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 10.81—10.89, Praga 165.38— 167.3S. Pariz 262.70—266.70. London 271.36—273.36, Milan 235.70—238.10, Berlin 13.297—13.397, Dunaj 0.07855—0.07955. — Valute: dolar 55.09—55.69, lira 233.80 do 236.20.
Efekti: 7% invest. posojilo 1921 79.50—80: 2H-% drž. renta za ratnu štetu 308—309: Ljubljanska kreditna 225; Centralna banka 11: Hrvtaska eskomptna ban* ka 128—128.5; Kreditna banka, Zagreb ka 128—128.5; Kreditna banka, Zagreb. 126 do 62S; Hipotekama banka 7230—73.50; Jugobanka 109—110: Praštcdiona 915—925; Slavenska banka 65—66; Eksploatacija 50 do 51: Isis d. d. 66—70; Nihag 38—40; Gut* man 420—440: Slaveks 160; Slavonija 50 do 52; Trboveljska 360—370; Union, paromlin. 400; Vevče 120.
Inozemske borze.
— Curih, 10. septembra. Borza: Bec-grad 9.225. Padz 24.40, London 25.1125, Newyork 518, Milan 21.70, Praga 15.36. D:i-naj 0.007306, Berlin 1.2320.
— Trst, 10. septembra. Predborza; Beograd 42.50—42.75, Pariz 113—113.50, London 116.25—116.50, Ne\vyork 24—24.10, Praga 70—71, Curih 0.0345—0.0355
\
71
20
Pismo iz Prage.
Pred sporazumom in sklicanjem zbornice« — «Stranka narodnega dela*. — Nemška enotna fronta.
Pričakovalo se je, da se dovrše politična posvetovanja »petka«, pričeta v tem tednu v svrho, da se dosežejo dogovori o parlamentarnem in političnem akcijskem programu, z uspehom še pred koncem tedna. To se ni zgodilo, toda vzrok za to niso nikake nove ovire ali težkoče, marveč ga treba iskati deloma v obsežnosti gradiva, ki se razpravlja na posvetovanjih, deloma v tem, da morajo pogovori stvoriti politična jamstva za gladki potek parlamentarnega zasedanja. V poslednji seji so dobili člani »petke« polno načrtov za parlamentarne predloge, katere imajo proučiti in dne 7. t. m. se bo razpravljalo o njih in ako jih ne bo mogoče rešiti v eni seji, se bodo seje nadaljevale. Tako bodo posvetovanja prihodnjega tedna odločilnega pomena. Rezultat je lahko dvojen: ali se dospe do sporazuma ali se ne dospe. V prvem slučaju bo imelo to za posledico zelo razsežni in obsežni delovni program za nastopno zasedanje narodne skupščine, v drugem slučaju bi bil ta program omejen na minimum. Pod tem minimom treba razumeti rešitev šestmesečnega proračunskega provizorija, sprejetje pooblastilnega zakona za trgovske pogodbe in odobrenje volilne poprave, toda samo toliko, kolikor je potrebna glede na mandate na Tešin-skem in Hlučinskem. Termin za sklicanje zbornice danes še ni določen, ali najbrže se snide zbornica nekoliko po-
5. septembra.
zneje, kakor se je doslej trdilo, in sicer 15. aH 16. septembra.
Mnogo vznemirjenja je vzbudil izstop nekaterih vodilnih posameznikov iz nar. demokratične stranke sedaj po ustanovitvi »stranke narodnega dela«. To so v prvi vrsti bivši minister dr. En-gliš in poslanec dr. Jaroslav Stranskv ter univ. prof. Kalab in docent dr. Ve-runač. Dr. Engliš in dr. Stransky izjavljata, da ne vstopita v novo stranko. Oba sta načelovala nezadovoljni levici nar. dem. stranke na Morav-skem. Kakor je nesporno, da pomeni za nar .demokracijo izgubo odhod dr. En-glisa, ki je izjavil, da se sploh ne bo več udeleževal političnega življenja, da se bo mogel posvetiti globljemu študiju in delovanju na univerzitetni katedri, tako more na drugi strani odhod dr. Stranskega jun. pomeniti za stranko le olajšanje, ker ji je bil s svojim udej-stvovanjem samo na škodo; izzival je stalno spore in delal opozicijo na opozicijo. O dr. Varunaču treba reči samo toliko: ta gospod je sedel v redakciji »Nar. listov« kot eksterni redakter, ali istočasno je ustanavljal »stranko nar. dela«, naperjeno proti nar .demokraciji, kar je zanj nad vse značilno.
Glede stvoritve nemške enotne fronte je nacijonalna stranka izjavila svoje načelno soglašanje ž njo. Pričakuje se pridružilno stališče tudi drugih nemških strank, ne ve pa se še, kaj porečejo nemški soc. demokratje.
J. K. S.
Sokol
Sokolski dan v Št. Vidu
Sredi pota &z Ljirbljane v Št. Vid se je uraboril šentvrdski Sokol, da si zgradi zvez. prosi in prerojen pot k svojemu cilju 2e od daleč tja po široki cesti so nas pozdravljale državne in narodne zastave sredi zelenja v popldanskem solncu, kakor trofeje zmagovite moči. Sokoteke čete so hitele od vseh stran*, da prežive skupno s svo'imi šentvfdsktmi brati nedeljski popoldan v požrtvovalnem sokolskem delu.
Sam sv. Peter je bil zapri nebeške za-tvornice in zrl s svojim bristrim očesom preko orosene ravnine in poljane, ravno-tako, kakor da se tudi on veseli z nami. Med Šumenjem lahnega jesenskega vetra paso se i-zlile zvonke melodije sokolske duše.
Popoldanske skušnje so potekle pod vodstvom šenividskega načelnika brata Dequala in sestre načelnice Prestor-jeve v najlepšem redu; požrtvovalni domači salonski orkester pa je med tem kratkočasil številno občinstvo, ki je že nestrpno pričakovalo javnega nastopa.
Pri prireditvi so bili navzoči med drugimi zgornješišenski gerent brat Z a k o t -o!k. župni načelnik brat RyŠka, podna-Čdnfk brat J e s i h. župna načelnica sestra Varogova in brat Straus.
Spored je otvorilo 30 članov društev St. Vid, Šiška, Jezica, Sokol 1. in Sokol II., "ki so želi z izvajanji prostih vaj splošno odobravanje. Za njimi je prikorakalo 31 moške in ženske dece. ki je nudila zelo pestro sliko. Mlada telesca, obsenčena od žarkov prodirajočega solnca skozi listje dreves, trepetajočih v lahnem jesenskem vetru, so se vila v strumnem, nemotenem fn samozavnstnem izvajanju skupnih prostih vaj in odkorakala kakor jata sokoličev, ki so prvič preizkusili moč svojih mladih kril. Sledilo je 20 moških naraščajnikov s prostimi vajami s kiji. Tuintam je nekoliko odpovedal takt in kritje, vendar pa so zadostili svoji aalogi. 16 članic je lepo in skladno izvedlo proste vaje, za kar so žele viharno ploskanje gledalcev. Za orodno telovadbo naraščaja sta sledili ena vrsta članov društev Št. Vid in Jezica na drogu in ena vrsta šišenskega Sokola na bradlji. Zupna vzorna vrsta, sestavljena iz Članov Sokola I. in Sokola II., je pod vodstvom brata Po rente na drogu In bradlji vzbudila s svojimi težkimi %Th unškim i vajami občudovanje in žela buTen aplavz. Javno telovadbo je zaključilo 14 naraščaj-
nic Sokola v Šiški z Dvofakovo »Humoresko«, sestavljeno od brata V. Čemeta.
Po telovadbi se je razvila animirana sokolska zabava v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Ko je legel mrak na zemljo, je prikorakalo pet članov šišenskega Sokola, ki je izvajalo lepe vale z gorečimi kiji. Želi so za svoje izvajanje viharno odobravanje.
Šentvidska prireditev je bila vsekakor sijajna manifestacija vrle sokolske armade pod zeleno Šmarno goro, ki se mora boriti s tolikimi nasprotniki sokolske ideje. Poleg tehničnega uspeha, ki je jasno pokazal napredek v društvu samem, je podprla ta prireditev brezdvom.no tudi vse one Šentvpdčane, ki mislijo in čutilo sokolsko, da vstrajajo tem bolj sredi sovražnikov in zavarujejo pred njfhovo neestetičn ostjo vsaj svoje neminljivo sokolsko prepričanje akoravno ne morejo zavarovati svojih skromnih lepakov pred zlobno klerikalno roko.
Sokol v Št. Vidu! Tvoja pot nai bo vedno pot neoraahltfve volje In prepričanja, da Je sokolska misel samo ena,.da le sokol, skl evangelij samo eden, v katerem edinem leži moč naše ideje fn našega hotenja — Zdravo ! Pa. Ka.
Sokolski dan na Grosupljem
Na praznik popoldne se je vršilo v Grosupljem veliko slavlje, kakoršnega že dolgo ne pomnijo GrosupebČani in okolica. Mlad grosupeljski Sokol je praznoval obletnico obstoja. Šele lansko leto ustanovljeno društvo je pokazalo, kako važno je za Grosuplje in okolico in kako prodira sokolska ideja tudi med kmetske vrste.
Na kolodvoru po prihodu vlakov se je formiral sprevod vrlih Sokolov, ki so prihiteli iz vsega okrožja, da proslave skupno z mladim bratom veseli dan.
Prišli so Sokoli iz Ljirbljane, Iga, Jezice. Viča, Most, štepanije vasi. Gornjega Logatca, Višnje gore in z dolenjskim vlakom pa iz Kočevja, posebno častno je bila zastopana Ribnica tudi z večjim številom Sokolić in naraščajem m nadal'je tudi Ve-Hke Lašče, Črnomelj, Dobropolje. Sokoli so odkorakali v sprevodu na društveni prostor, ki sta ga poklonila grosupeljskerrru Sokolu zasliržna brata Ivan Rus in Fran Javor nik.
Na prostoru, kjer bo v doglednem času stal nov Sokolski dom, je pozdravil v hne-mi saveza podstarosta Ivo Pompe. V le-
pih besedah le spodbujal k nadaljnjemu delu in vs trajan ju, da se bo čim preje uresničila oarvečja želja grosupeljskih Sokolov, da dobe svoj donu V Imenu župe je govoril član starešinstva brat dr. S a j o v i c Poudarjal je pomen veBkc sokolske ideje za pasanmika, posebno pa za celokupni narod.
Nato se je vršila telovadba ob velikem številu sfledalcev. Okrog 2000 rfh je prisostvovalo vajam na orodju, ki so jih strum-mno izvajali moškt člani, med njimi tudi osem domačinov, članice in naraščaj pa so vzorno Izvajali proste vaje.
Po konča-ni telovadbi se je pričela prosta zabava. Zelezntčarska godba, ki je med *.ek> prireditvijo neumorno svirala, je posebno dvigala razpoloženje in ob njenih zvokih se je do kasne ure vrtilo mlado in staro.
Pa tudi za vse drugo je bilo dobro preskrbljeno. Za tople in izredno okusne :edi je poskrbela gospa R u s o v a, za mrzla je-
dila pa vrle domačinke pod vodstvom gospe Ogorevčeve. Posebno okusnih slaščic je bilo nebroi, katere so pripravile in podarile zavedne m brhke Grosupeljčanke. Za izborno kapljico je skrbela Rusova gostilna.
Največja zasluga za celo prireditev gre zavednim Grosupeljčanom, na čelu jim brat Rus in brat Vlado Sfmončič, ki sta neumorno delala prf grosupeljskemu Sokolu.
*
— Sokolsko društvo v Stopanji vasi
vabi vse članstvo in prijatelje društva, da se udeleže naše prireditve v nedeljo dne 13. septembra ob 16. pri br. Briclju v šte-panji vasi. Na sporedu so telovadne točke, petje, burka itd. Zdravo Odbor.       1627 n
— Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški naznan/a cenjeni javnosti, da je žrebanje loterije radi nepredvidenih zaprek preloženo nepreklicno do 31. marca prihodnjega leta. — Odbor.
Sp
Otvoritev lovske, avtomobilne in športne razstave v Zagrebu
V torek dne 8. t. m. se je v Zagrebu slovesno otvorila lovska, avtomobilna in športna razstava. Razstava se je priredila v okvirju Zagrebškega zbora, katerega uprava je uporabila tako za nabiranje in sertiranje razstavno« predmetov, kakor sploh za cel aranžma, ki je res najlepše uspel, prav mnogo truda. Otvoritvi so prisostvovali v zastopstvu Nj. Vel. kralja komandant armije general Matic, vlado sta zastopala minister trgovine in industrtje dr. K r a j a ć in minister za šume in rud-nfke dr. N i k i ć. Prisostvovali so nadalje zastopniki češkoslovaške, francoske, ameri-nemške vlade, kakor tud, Številni zastopniki gospodarskih korporacij, organizacfci, lovskih in raznih športnih društev. Ljubljansko zbornico za trgovino, obrt in industrijo in ljubljanski veliki sejem je zastopal zborninči tajnik dr. Ivan P1 e s s.
Predsednik zagrebškega zbora gospod Previden je kot domačin pozdravil navzoče zastopnike rn goste. V svojem govoru je podal historijat Zagrebškega zbora, poudaril pomen razstave, ki se ima ravnokar otvoriti in ob koncu prosil zastopnika vlade ministra trgovine in industrije g. dr. Krajaća, da imenom vlade otvori razstavo. Minister dr. Krajač je nato v otvoritvenem govoru orisal važnost Zagreba kot trgovskega centra, preko katerega vo-dJjo vse nase glasne kupčijiske poti od oriienta na zapad. Govoril je nadalje o zvezah med gospodarstvom in sportom. Z razstavo je podal Zagreb nov dokaz svoje iTilcijatrvnosti. CestttaS Je v Imenu vlade vsem prirediteljem in tolmačil zagotovilo polne simpatije m pripravnosti za vsakor-šno podporo od strani vlade. Ob koncu }e proglasil razstavo za otvorjeno.
Po formalni otvoritvi se je vršil ogled razstave.
Lovska razstava, ki predstavlja nekaj, kar se doslej v tem oziru Še ni videlo, zavzema celo industrijsko palačo Zagrebškega zbora. V sredini velike palače je zgrajena skupina, k! s skoro neverjetno umetnostjo imitira okolico, v kateri živi divjačina. Mogočna planina, ob vrhovih gola z jastreba, orli, sokoli. Ntž;e bujna vegetacija z najlepšo planinsko floro: tu vidiš divje koze, srne, jelene, pa tudi medvede, lisice in volkove. Iz planine izvira potoček, ki se v okusnih padcih vije do doline, skozi močvirje, kjer je jata drvjrh rac in drugih ptičev, da konča slednjič v malem jezeru. Ta centralna skupina, ki zavzema 500 m2, je zgrajena v sredo! palače In sega do vrha, med tem ko so ob zidovih v pritličju in v prvem nadstropju razstavljene v okusno prirejenih koiah: lovske trofeje, plastičtni preparati živali, kartogrami in diagrami, nadalje razne lovske potrebščine, orožje, obleke itd.
V razstavi je največ rogov. Od 4000 razstavnih predmetov pripada skoro polovica na zbirke rogov.
Desno v prvi koji, ako vstopiš v industrijsko palačo, so razstavljene trofeje Nj. Vel. kralja in kraljice. Razstavljene so tu krasne zbirke rogov, srnjakov, jelenov in divjih koz. Nj. Vel. kraljica sama je razstavila dva para jeleriovrh rogov in par ro-gljev divje koze.
Poleg oddelka, v katerem so razstav- I
ort
ljene trofeje Nj. Veličanstev, ;e oddelek za Slov&nijo. Oddelek je izvrstno aranžiran in gre tu vsa hvala agilnemu SLD v Ljubljani, ki se je potrudijo, da je Slovenija na razstavi tako častno zastopana. Razstava vsebuje lepe zbirke rogov, zlasti divjih koz, ki dao ton celemu oddelku. Prav dobro so postavljene med predmete tudi slike naših plani-!, umetniško izvršene fotografije g. Kunaverja in dve oljnati sliki g. Koželja, ena s Kamniškimi planinami, draga s Triglavskim pogorjem. Na mnogih izloženih predmetih visijo medalje, zaslužena odlikovanja za res redke trofeje. Zal, da se ne nahaja v našem oddelku tudi medved g. Pranje Jakflove, ubit na Travni gori, ki bi tudi dekorativno dvignil naš oddelek.
Za našim oddelkom je oddelek Bosne in Hercegovine, za tem Dalmacije itd., vse najokusnejše urejeno.
Ves arantžma lovske razstave je delo bratov A11 i n g e r, od katerih je eden preparator narodnega muzeja, drugi pa preparator vseučilišča v Zagrebu.
Avtomobilna razstava. Mednarodna avtomobilna razstava je prirejena v dveh velikih paviljonih (C in D). 2e pred pred vhodom v razstavo stoji velik traktor Škodo vi h tovarn. V celem je zastopanih 35 tvrdk, med njimi skoro vse znane svetovne marke, ki so razstavile od najele-gantnejših luksuznih do praktičnih navadnih, toda ne dragih voz.
V paviljonu C je razstavila tvrdka »Ikarus« iz Novega Sada hddroplan in nov tip motornega čolna. Veliko zanimanje vzbuja tudi aeroplan, ki je še leta 1915. služIl kot bojno letalo bivše avstrijske vojske.
Tu so razstavili tudi posamezni zagrebški in inozemski trgovci najrazličnejše potrebščine za avte, motocikle, bicikle itd.
Športna razstava. Lepo se je posrečila tudi športna razstava, kjer so razstavila posamezna društva svoje trofeje, pokale, zastavice, svetuje itd. Slike pokrajin, zlasti alpskih našega SPD so predmet občudovanja vseh posetnikov. Poleg nogometnih, veslaških, kolesarskih in dru-gm društev niso tu zaostala tudi ne ribarska društva. Tudi v tem delu je dokaj zanimivosti. Poleg lepih slik, ribarskih potrebščin od trnka do obleke za ribiče je prirejen v paviljonu B večji basen z vodo, v katerem so redki eksemplaTi ščuk, somov itd.
Jadranska razstava. Jadranska razstava v Splitu, ki se je zakjučila 25. avgusta, je prenesla del razstavnih predmetov v Zagreb b napravila tako v francoskem paviljonu zagrebškega veleseima poseben oddelek. Razstavljeni so tudi vs? zanimivejši predmeti in tvori tako ta oddelek nekako splitsko razstavo v miniaturi. Vidiš tu predvsem krasne slike, ki r! kažejo našo obalo v vsej njeni krasoti, romantične obmorske pokrajine in privlačna naša kopališča. Rastavljenih je tudi mnogo školfk in zanimivih predmetov domače obrti. Misel, da se pTenese del splitske jadranske razstave v Zagreb, je bila zlasti z ozkrom na pospeševanje tujskega prometa in propagande za naše Primorje zelo srečna. Oddelek bo ta svoj namen prav gotovo tudi dosegel; že prvi dan je tvoril atrakcijo cele razstave in žel obilo pohvale.
*
— Pokal LNP si je priboril I. S. S. K. Maribor, ki je zmagal nad Z. S. K. Herme* 9om z 2 : 1.
— Tekma Rapld — Merkur 5 : 3.
— Državno pr\*ensrvo v skokih. V ne*
del jo so se vršila na Sušaku prvenstven« tekmovanja v skokih. Rezultati so bili:
1. Seniore z I in 3 in deske: 1. Grilc (Viktorija) 77.5 točk; 2. Kordelič (Ilirija) 72.87 točk.
2. Dame z 1 in 3 m deske: 1. Barlovac (Viktorija), 31 točk.
3. junior jI z 1 in 3 m deske: 1. Smokvina 45.S6, 2. Vcnturini, 44.37 točk.
4. Senior ji s stolpa, 5 in 10 m: 1. Kor» delč (Ilirija Ljubljana), 2. Grilc.
JADRAN : PRIMORJE i t 5 (0 : 3).
Prijateljska tekma, ki se Je vršila v nedeljo na igrišču Dunajske ceste med Jadranom in Primorjem, je postavila dva nasprotnika v fronto, ki sta pri svojih medsebojnih nastopih vedno nudila Izvrsten sport. Obe moštvi namreč diči neka nenavadna ambicija, hitrost igre, lepa kombinacija ter napeto razvijanje situacij pred vratmi. Tudi včerajšnja prijateljska tekma se je vršila v znamenju teh obojestranskih lastnosti in Je tekma nudila tistim 200, 300 gledalcem nepričakovane užitke. Jadran .je vseskozi opravičil glas, ki mu ga je pc nedeljski tekmi z Ilirijo 2:3 v korist Ilirije enodušno pripisala celokupna športna kritika. Na včerajšnji tekmi je zopet dal vse iz sebe ter se zlasti defenzivno boril do skrajnosti. Lahko trdimo po njegovi včerajšnji igri, da ne prekosi Jadrana glede razdiralne igre, momentano vsaj, prav nobeno drugo moštvo Slovenije. Nekoliko slabši je bil forvvard, kjer se je opazila odsotnost prodornega Martinaka, Strickbergerja v bekih pa je nadomestovala polnovredna rezerva. Jadranov napad pa ni mogel prit do veljave radi izvrstne igre primorjansk;r halfov in bekov. Jadran je diktiral upra\ peklenski tempo, ki je potrajal do zaključi nega žvižga.
Primorje je kljub izvrstni Jadranovi igri v polni meri zaslužilo visoko zmago. Predvedlo je v prvem polčasu in polovico drugega polčasa naravnost briljanten nogomet. Napad za napadom v bliki precizne kombinacije med halfi in napadalci ter dalje po krilih ali centru do nasprotnih vrat se Je valil proti Jadranovemu svetišču, Kombiniralo je prizemno, z glavo, t dolgimi pasi na krUa teT rgralo v bližini golov na prodore, tako da se je po pravic! navdušilo prisotno občinstvo, ki ni več moglo spoznati lanskoletnega svojega šibkega Primorja. Moštvo je igralo kot stara homogena enota. Erman J. v golu v prvem polačus ni imel resnejšega dela, v drugem pa Je pri paT prilikah bravur,ozno pokazal priznani svoj štil plasmaja in pobiranja visokih žog. Obramba lančigaj-Sla-mič je dobro krila centralne prodore, če že niso postali plen izborno razumevajočih se krilcev PiŠek-Gabršček-Zemljak. Napad Je« vodil Buljevič s tehničnimi proizvajanji ter premišljeno pošiljal zveze in krila v napade. Izvrstno sta se razumela Erman A. In Čamernik, ki sta izpeljala nebroj elegantnih napadov. Tudi Uršič se že uživlja v moštvo in postane v družbi z Rozmanom še boli nevaren strelec. Pri Jadranu je ugajala predvsem obramba s Pečnikom na Čelu. Tega branilca Še nismo videli v taki formi, kakor včeraj, ko je imel braniti vso težo primorjanskih navalov. Sploh pa so tudi ostali igrači Jadrana v najboljša telesni kondiciji in ne gre njihovega znanja ceniti po včerajšnjem, sicer zasluženem, vendar sporadičnem porazu.
Goli so padali v nastopnem vrstnem redu: kmalu po začetnih napadih Primorja se prerine Erman A. do največje bližine Jadranovih vrat in prenese žogo z velikim lokom direktno v gol. Naslednji gol pade iz enako težke situacije po istem igraču. Tretji gol zabije Uršič s krasnim vollevem, Po odmoru pritisne Primorje, ki pa nima sreče. Pozneje zabije 4 gol Rozman, Kmalu nato sledi po Uršiču 5 gol po kombinaciji Čamernik-Rozman-Erman. Erman sune z glavo žogo na gol, vratar Vidmar odbije nevarno žogo in Uršič pošlje razantno iz najbližje razdalje. Jadran se tu nekoliko opomore in mestoma prav živalo pritiska. Sledi po Španu častni gol Iz nesporazuma med Ermanom in Slami čem. Proti koncu igre je Primorje zopet v napadu. — Skratka, zelo napeta in lepa obojestranska igra, na kateri se lahko čestita obema moštvoma, da niso preko počitnic mirovala, marveč se kar najresnejše pripravljala na jesensko sezono. Zal da občinstva ni bilo v takem številu, kakor je zaslužila tekma. Sodil je prav zadovoljivo g. Kramaršič, obejktivno hi pravično. Par njegovih pomot ni škodilo niti igri, niti moštvom.
V. I. Knžanovska:
46
U broljestuu nesmrtnih
Roman.
Kakor dolga veriga so vstajale v njegovem spominu slike bede, ki jo je videl toliko v svoji zdravniški praksi. Videl je v duhu podstrešja :n kleti, kjer so prezebale lačne rodbine z nesrečno deco, čije nedolžne oči so spraševale, zakaj jih je spravila kruta usoda na svet samo za trpljenje.
Supramati je začutil v sebi nepremagljivo željo, da bi se mogel čim prej posvetiti delu usmiljenja in ljubezni do bližnjega. V njem je gorel čisti ogenj usmiljenja in ni se več bal napornega dela na ogromnem bojišču človeškega gorja. Temu delu je hotel posvetiti vse svoje neskončno življenje.
Drugo jutro je prišel k zajtrku viko.it in mu po stari navadi predložil najzanimivejši spored za tisti dan. To pot ga je hotel vikont seznaniti s prelestno Španko Rozito.
— To je pravi dragulj! To vam je pravi kalibri! Opozarjam vas, princ, da boste kar noreli za njo, — je pripomnil Lormeil, ki je od navdušenja po-j Ijubljal svoje prste.
Toda v Supramatijevi duši je še zvenelo odu-1 Sevljenje prejšnje noči in zato je prezirajoče gledal tega sebičnega pohotneža, ki je pozabil očetove in moževe dolžnosti, da je mogel sramotno tratiti čas
in denar za kulisami in v buduarjih raznih kokotk.
Supramati je prekinil niz slavospevov, ki jih je sipal vikont iz rokava na naslov prekrasne Ro-zite, in vprašal:
— Ali bi mi ae mogli navesti nekaj res bednih n^dbin, ki sicer ne prosjačijo, pa vendar propadajo molče kot žrtve nezaslužene nesreče? Nekaj takih posetov bo po mojem mnenju neprimerno bolj zanimivo, nego družba kokotk in lahkoživk, ki so si več ali manj podobne in ki lahko najdejo za zabavo in gostije vedno dovolj usmiljenih src.
Vikont je bil neprijetno presenečen. Take ideje naboba, ki ga je hotel izkoriščati, mu niso bile nič kaj po volji. Toda bil je preveč pretkan, spreten in zvit, da bi odkrito pskazal svoje nezadovoljstvo. Zadovoljil se je s tem, da se je na ves glas zakro-hotal.
— Lahko ste ponosni, da ste me tako presenetili. Nikakor nisem pričakoval, da se lotite človekoljubja. Sicer je pa to prav taka fantazija, kakor so vse druge. Ce ie vam prišla v glavo, ji lahko ustrežete, ne da bi se za to odrekali slučajnim življenjskim dobrotam. Hvalabogu, v Parizu beračev ne pogrešamo! Rad vas imam tako, da sem pripravljen seznaniti vas z neko osebo, ki se peča s to stroko. To je napol blazna ženska, ki leta od zore do mraka po podstrešjih in podzemskih brlogih s polno vrečo milodarov, ki jih zna izvabiti od vsakogar, kdor je tako nesrečen, da se z njo se-
znani. Gospa Rozali vas seznani z vsemi dobrotami te družbe. Tem lenuhom, ki hočejo živeti brez dela na račun javne dobrodelnosti, se zdi ona pravi angel. Ti ljudje računajo z usmiljenjem naivnih dobrotnikov, ki se jim smili njihovo siromaštvo in zato ne vidijo, da so to sami zaiedalci...
Vikont je umolknil, ker ga je spravil strogi in mračni Supramatijev pogled malo v zadrego.
— Zelo strogo sodite siromake, dragi prijatelj! Toda povejte mi odkrito: če dobro premislimo, mar nismo tudi mi lenuhi, ki bi radi brez dela dobro živeli? Za kakšno koristno delo tratimo svoj čas? Vozimo se v kočijah, posedamo za bogato obloženimi mizami, kjer teče v potokih šampanjec, zabavamo se s kokotkami, zahajamo vsak večer v gledališče in zaključimo dan s kakim poštenim kro-kom. Vsa razlika med nami in siromaki — lenuhi — če so to sploh lenuhi — je v tem, da mi lahko plačamo vse te zabave, Otri pa nimajo niti najpotrebnejšega za življenje.
— Vi se primerjate s tako sodrgo!
— Toda siromaki so vendar tudi — ljudje in ftnajo enake potrebe In želje, kakor mi, — je odgovoril Supramati. — A vrniva se k stvari! Zelo vam bom hvaležen, vikont, če me seznanite z damo, o kateri ste mi pravili; ali pa, kar bo še enostavneje, spremite me k njL Nisem zaposlen in nimam pravice zahtevati, da bi izgubljala čas z menoj ta častitljiva dama, ki ji je draga vsaka minuta,
ker dela neprestano dobra dela.
Vikont je napravil kisel obraz, pa se je takoj zopet zasmejal. Potrepljal je Supramatija po rami in se pošalil, rekoč:
— O, ti nabobi! Vedno imajo svoje muhe. Sicer pa. dobrodelnost je tudi zabava, kakor vsaka druga, in prav rad ustrežem vaši želji.
Čez eno uro se je ustavila prinčeva kočija v predmestju pred siromašno hišico. Stopila sta v majhno, siromašno opremljeno sobo, kjer je Rozali baš končala svoj skromni zajtrk. Poset elegantnih gospodov jo je zelo presenetil. Vstala je ter ju prijazno sprejela.
Bila je visoka ženska, stara kakih petintrideset let, suha in bleda, z nežnimi plavimi očmi, ki so odražale neskončno plemenitost. Lahno je zardela, ko ji je predstavil vikon princa Supramatija in pripomnil, da bi princ rad sodeloval pri njeni dobrodelnosti. Rozali ni niti slutila, da stoji pred njo milijonar. Toda vsak dobrotnik ji je bil dobrodošel, kar je v priprostih in iskrenih besedah tudi povedala.
— Siromakov je tako mnogo! Hvalabogu, da ne pogrešamo plemenitih src, ki so vedno pripravljena pomagati svojim bližnjim, — je pripomnila.
— Baš jaz bi zelo rad pomagal nesrečnim bližnjim, gospa, toda ne z drobtinicami, temveč izdatno. Zato sem tudi prišel k vam in vas prosim, da mi daste naslove siromašnih rodbin, ki so res potrebne podpore'
Dnevne vesti.
Liubtjani. dm 10 septembra 1925.
— O davčnem vijaku. Somišljenik nam piše: G. urednik! Poročali ste v Vašem cenj .listu o davčnem vijaku in o okrožnici delegacije min. financ glede izterjevanja davkov.   Vtej okrožnici ima delegacija min. financ posebno na piki gostilničarje, iz katerih se da baje več davkov iztisniti. Da se sliši ta oba zvona in se sprevidi, kje leži krivda  o  neplačanih   davkih,  dovolite, da navedem primer, kako se obdavčujejo gostilničarji na kmetih. Imam malo kmetijo in gostilno. Do prevrata sem plačeval za to letno: zemljiškega davka 120 K, obrtnega okroglo 160; skupaj 2S0 K, kar je reprezentiralo vrednost ene krave, tako da sem s prodajo ene krave lahko plačal davek za vse leto. Leta 1922 so mi predpisali: zemljiškega davka  131  Din,   obrtnega davka 2830 Din; skupaj 2970 Din, kar sem zopet lahko plačal z vrednostjo ene krave. Leta 1924 pa so mi predpisali zemljiškega davka 552 Din, obrtnega s prištevkom za leto 1923 24.448 Din, na taksah 1.400 Din; skupaj torej 26.390 Din. Za leto 1925 so me ob-dačili v celoti s takso vred z 20.944 Din. Ker sem na predpis tega davka, ki ga ne morem plačati,    reagiral  in  davek samo delno plačal, so mi ne glede na priziv, za-rubili samo za ostanek štiri krave, ker pa vrednost teh ne doseza, še povrhu dva voza. Ako pa hočem plačati letošnjih dvajset tfsoč dinarjev  davka, moram  preje kupiti še štiri krave, da jih bo vseh osem reprezentiralo vrednost  enoletnega  davka. Naj ml fin. delegacija ne šteje v zlo, ako trdim, da je tako obdavčevanje nemogoče in nevzdržljivo, ker nas sicer finančna oblast s takim obdačevanjem v kratkem času prežene z domače grude.
— Proti politiki v šoli. Politika ne spada v šolo. Soglašamo s tem. Soglašamo z odredbo pruskega nau-čnega ministra, ki jo danes dobesedno prinaša »Slovence«. Soglašamo tudi z načelom, da naj se mladina neodvisno od političnih strank duševno naobrazuje do one starostne dobe, ko bo zrela za politično strankarsko odločitev. Toda katere organizacije, katera stranka je prva posegla s svojo grabežljivo roko naj-preje po mladini. Voditelji katere stranke so prvi vabili mladino v starosti od 12—18 let v svoja stanovanja ,knjižnice, na razgovore, sestanke, jih gnali v svoje zaupne organizacije? To so bile organizacije in osebe, ki tvorijo takozvani politični aparat SLS. Zgodovina tega dela sega 30 let nazaj. — Lepo pesem deklamira ^Slovenec«, proti njej pa greši vsak dan.
— Skoplje zahteva poštno hranilnico. Skopljanska trgovska zbornica zahteva od poštnega ministrstva, da v Skoplju čim prej otvori podružnico poštne hranilnice.
== Minister dr. Nlklć na potu v Dalmacijo. Včeraj je radičevski minister dr. Nl-kič odpotoval na dopust na Plitvička jezera, od koder nadaljuje pot v Dalmacijo.
— Kongres novlnarlev. Letošnji kongres novinarjev se vrši v Skoplju 27. sept. Pri ti priliki obiščeio udeležniki kongresa vsa večja mesta Južne Srbije in se napotijo najbrže tudi v Tirano, v glavno mesto Albanije. Novinarji, ki se žele udeležiti kongresa, naj prijavijo udeležbo tajništvu Udruženja, Beograd, Ulica kralja Milana 41  (Novinarski klub).
— Italijanska zračna eskadrila v Jugoslaviji. Prihodnje dni obišče Beograd večja italijanska zračna eskadrila, ki se nahaja na poletu po Vzodni Evropi. Iz Beograda odleti eskadrila v Carigrad, od koder se preko Grčije vrne v Italijo.
— Novi kanal. V generalni direkciji vod so izdelali načrt za zgradnjo kanala, ki bo vezal V. Kikindo s Tiso. Z deli na kanalu nameravajo začeti v najkrajšem času.
— Novi motorni čolni za našo finančno kontrolo. Komisija fin. ministrstva je odpotovala v Kraljevico, da prevzame skupino novih motornih čolnov, ki so se zgradili v ladjedelnici v Kraljevici. Novi čolni so tipa »Ivana Crnojeviča« in nekoliko manjši nego čolni, katere je naša drŽava prejela od Nemčije. Novi čolni se uporabijo za finančno kontrolno službo na morju.
— Moderna solarna v Ulcinju. Uprava državnih monopolov je sklenila zgraditi v Ulčinju veliko moderno solarno. V to svrho je že imenovana posebna komisija strokovnjakov, med katerimi sc nahajata tudi po en italijanski in francoski Inženjer.
— Velike tekme guslarjev. V Alipašin-mostu v Bosni se vrše koncem septembra velike tekme guslarjev iz cele države.
— De vaška stavka v Bosni. Včeraj je v ZavidovlČih na veliki žagi prej Eisler & Ortlieb izbruhnila stavka, katere se udeležuje 1200 delavcev.
— Občinske volitve v Vinkovcih na Hrvatskem so se vršile 6. t. m. Rezultat je bil popolnoma drugačen kot so pričakovali meščani. Listo ie vložilo 8 strank. Dobili so: radikali 6 mandatov, HSS 5, Zajednica 4, samostojni demokrati 2, Zidje 2, delavci 2, obrtniki 2 in pučka stranka 1 mandat
— Maturantom gimnazije in realke iz leta 1500. Na mnogobrojna pismena vprašanja in stavljene predloge ponovno obveščam vse tovariše, da se slavlje 251etrrice naše mature vrši nepreklicno dne 6. oktobra 1925. Odhod iz Ljubljane na Bled ta dan ob 6.40 zjutraj. Da se more naročiti skupno kosilo, naj ser blagovoli vsak priglasiti z dopisnico na naslov: Ljudevit Klobčič, okrajni glavar Ljubljana.
— Mednarodna dijaška zveza. V Kopen-hagmi je imel sejo svet »Confederation Internationale des Etudiants (C. I. E.)«. Navzočih je bilo 200 udeležnikov iz 23 držav. Kot gostje so prisostvovali zastopniki komisije Društva narodov za duševen o sodelovanje. Zborovanje je trajalo 10 dni. Poleg drugih točk bolj organizatoričnega značaja so bile v ospredju razprave o enakopravnosti visokošolskih diplomov, o visokošolskih sanatorijih, o študijskih potovanjih, o dijaški zamenjavi, o počitniških taboriščih«
ških konierencah in o študiju v tujih deže-j lah. Soglasno z željami komisije Društva narodov za duševno sodelovanje je bila sklenjena izdaja mednarodne dijaške karte. Sprejeta je bila resolucija, da naj se v ben doče na mednarodne znanstvene kongrese vabijo pripadniki iz vseh držav. Predsednik C. I. E. je Poljak BaHnski.
— Smrtna kesa. Nenadoma je snoči v Zgornjih Domžalah umrl g. Vinko H a b * j a n, posestnik, gostilničar in trgovce. Po* kojnik je bil v Domžalah in v okolici sploš* no znana, ugledna in priljubljena oseba. Vse svoje moči je posvetil delu za izpopolnitev gostilne in trgovine, ki je slovela daleč na okoli kot vzorno podjetje. Bil je vedno vnet narodnjak. Neomajno napredno prepriča* nJ« ga je postavilo v vrste odličnih borcev za napredno stvar. Pogreb bo v petek ob H 16. na farno pokopališče v Domžalah. Bodi mu ohranjen blag spomin. Preostalim naše iskreno sožalje!
— Umor Slovenca v Pakracu. Pred dnevi je bil v Pakracu ubit 55-Ietni kovač Josip Mance, rodom iz Špinovice. Na cesti ga je počakal v zasedi Jovan Drekovič iz Dragoviča in ga s kolom udaril po glavi. Mance je baje nekoč razžalil Drekovičeve-ga rojaka. Ubijalec, ki se je nedavno vrnil z vojnega ujetništva, se je javil okrajnemu sodišču v Pakracu.
— Nesreča v Trbovljah. Včeraj popoldne se je v Trbovljah primerila težka nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeške žrtve. Pri zgrrdbi neke visoke stavbe sta bila zaposlena tudi zidarja Ivan Botolini in Iv. Hrovat. Na do sedaj nepojasnjen način sta oba nendamo treščila z zidarskega odra v globino, kjer so ju našli nezavestna. Bo-tolini in Hrovat sta bila takoj prepeljana v ljubljansko bolnico, kjer se borita s smrtjo. Njune poškodbe so težke in ni upanja, da okrevata.
— Smrt ruskega begunca. V Novski se je vračal v nedeljo zvečer ruski begunec kočijaž Aleksander Garnaš domov. Šel je preko železniškega mostu, ki je bil brez mostnic. V temi je Rus padel z mosta na betonirana tla in obležal mrtev na licu me-
sta.
Iz Ljubljane
pride v ponedeljek 14. t. m. v kino »Ideal«.
— Roparski napad v Gorjah pri Bledu.
V noči od > !:ote na nedel:o je bil izvršen v Gorjah pri Bledu drzen roparski napad, odnosno vlom v prostore tamošnjega Kmc-tijsekga društva. Nekako okoli 2. ure zjutraj jc neki neznanec potrkal na okno v prostorih društva stanujoče poslovodkin"e Marije Cundrič in zahteval, da mu odpre, češ da rabi dve sveči za kaplana, ki gre obhajat-. Cundričeva je res odprla vrata, v tem hipu pa jo je maskirani neznanec zagrabil za vrat fn jo pričel daviti, obenem pa jo je podrl na tla. Ker je Cundričeva kričala na pomoč, ji je s cun:o zamašil usta Poslovodkinja se je onesvestila. Ko se je nekaj minut kasneje zopet zavedla, je opazila, da le iz blagajne izginil ves denar, vsota 50.323 dinarjev Začela je takoj kričati na pomoč, nakar so prihiteli v hiši stanujoči ljudje lopov pa je že pobegnil. Cimdričevo je napadalec precej poškodoval, izbi! ii je tri zobe in na vratu so se ji poznali sledovi davljenja Na obrazu je imela več prask. Poškodovanki je nudil prvo pomoč dr. Benedik O drznem napadu so bili takoj obveščeni orožniki, ki sedaj napadalca zasleduje'o. V splošnem se sodi, da je bilo napadalcev več.
— Z nožem v trebuh. Posestnikova sinova Anton Gril in Peter Rus, oba iz Velike vasi, sta se vračala te dni zvečer skupaj proti domu. Med potjo sta se šalila, nato sprla in med prepirom je Rus potegnil nož in ga porinil Grilu globoko v trebuh. Gril je bil težko ranjen prepeljan v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje je resno.
— Smrtna nesreča v Zagorju. V Zagorju se je v torek 8. t. m. smrtno ponesrečil rudaT Anton Orožnik. Treščil je z vozičkom, napolnjenim s premogom, v 27 metrov globok šaht. Priletel je na glavo, si prebil lobanjo, zlomil tudi nogi in obeležal mrtev na licu mesta. Nesreče je kriv Groz-nik sam, ker ni zaprl zapore, odnosno dovoza k šahtu.
KAJ JE MODA TEGA POLETJA?
Znamenita plesalka lepa R a h n a nam pripoveduje: Nikdar ni bilo tako potrebno kakor ravno sedaj, ko nosi žena kratke lase, gole roke, kratka krila in prozorne nogavice, da si žena odstrani dlake, ko toliko kaze njeno lepoto! Zato uporabite malo parfumirane kreme »TAKI«, ki vam v petih minutah uniči dlake do korenine. Potem izperite namazano mesto z vodo in očarani bodete, videč vašo kožo lepo belo in mehko! Tisoči žena prihajajo dnevno po »TAKI« in se po prvem poizkusu za vedno poslove od nevarne britve in slabo dišečih depilatorjev. Zato ne zamudite prilike, temveč poizkusite še danes in videli boste, da od sedaj naprej ne boste uporabljali drugo nego le »TAKI«.
— Umetnostno - zgodovinsko društvo
priredi ob ugodnem vremenu v nedeljo 13. t. m. pod vodstvom dr. F. Steleta izlet na Vrzdenec (ogled novoodkritih fresk iz konca 13. ter zač. in konca 15. stol.), Horjul, Zaklanec in Lesno Brdo. Odhod iz glavnega kolodvora z vlakom ob 7.48, cilj postaja Drenov grič. Pešhoje ves dan 3—4 ure.
— Javen shod železničarjev sklicuje pokrajinski odbor UJN2. v četrtek dne 10. t. m. ob 19.30 v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Dnevni red: Poročilo o bolniški blagajni in volitve v bolniško blagajno. Raznoterosti. — Železničarji! Ako hočete slišati čisto resnico o bolniški blagajni in nje dosedanjem delovanju, pridite vsi na javen shod! — Pokr. odbor UJNŽ.
— Društvo vpekojenega uč-teljstva Slovenije naznanja vsem svojim članom, da se po sklepu občnega zbora vplačuje posmrt-nina po 5 D;n kakor pri ^Samopomoči«.
— Gloria (Reka) : Ilirija 12. m 13. t. m. V soboto ob 17. in v nedeljo ob 16. odigra prvak LNP Iliriia dve mednarodni tekmi z Glorro. vodilnim klubom na Reki. V nedeljo se vršita razen tega dve predtekml: ob 13.30 Ilirija jun. : SK Krakovo, ob 14.30 Slovan komb. * Ilirija rez. — Reška Gloria je jako zanimiv gost. Dosegla je zadnje čase nekai odličnih rezultatov (SAND. Su-botica 4 : 0. GradjanskI, Zagreb 2 : 3, 1 : 1, Hajduk, Split 1 : 0, Olimpia, Reka 2 : 0) in bo v večji meri kakor Venezia ali Olimpia v stanu zainteresirati našo športno publiko. Pričakuje se lahko, da bosta nudile obe tekmi prvorazreden sport in napeto borbo. 162Sn
— Dve težki nesreči v Ljubljani. Danes zjutraj se je na Mirju dogodila težka nesreča. Zidar Andrej Lampič, zaposlen pri stavbeniku Matku Curku, je padel s precej visokega cdra na tla in obležal nezavesten. S težkimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v bolnico. — Delavec Av-sec Fran, zaposlen v pivovarni »Union«, je včeraj tako nesrečno padel, da si je pri pndcu zlomil več reber na desni strani. — Oba poškodovanca so prepeljali v bolnico.
če ne verjamete, da eden par nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro ali zlato)
„ključ"
traja kakor štirje pari drugih. Zato kupite eden par in prepričajte  se.  Dobivajo  se v prodajalnah.    93.3 rv
h
IS.
Gsija
—c Iz občinskega sveta Na mesto g. Jos. Majdi-ča, ki se je preselil v Ljubljano, stopi občinski svetovalec g. Makso Wu-gicr, učitelj na mestni deški osnovni šoli.
—c Iz realne gimnazije. Število učencev se je zvišalo od 386 na 399, a vpisuje se še do 15. t. m. Ob tej priliki se pripominja, da se pouk še ne more v polnem obsegu vršiti, ker še manjka 4—5 učnih moči. Naknadni višji tečajni izpit se je vršil te dni pod predsedstvom g, nadzornika Mrav-Ijaka. Udeležil se ga je en kandidat, ki je izpit dobro prestal.
—c Pollt?čno-gospodarskl shod priredi krajevna organizacija SDS za Celje-okolico v ponedeljek dne 14. t. m. ob 20. zvečer v korani kina v Gr.berju. Na shodu bo pr ročal narodni poslanec g. dr Pivko o političnem položaju, o gospodarskih potrebah in zahtevan prebivalstva v mariborski oblasti ter o drugih važnih gospodarskih vprašanjih. Zanimajte se za javno življenje in udeležite se shoda v obilnem številu.
—c Državna dvorazredna trgovska šola v Ce!:u. Otvoritvena služba božja bo v ponedeljek 14. septembra ob pol 9. v cerkvi Marijinega Oznanenja, nato pa v šoli razglasitev šolskega in disciplinarnega reda in urnika. V torek 15. septembra bo reden pouk. Gojenci in gojenke, ki se iz kateregakoli vzroka še nrso vpisali, se morejo prijaviti po pošti.
Iz Maribora
Dobiva se vsepovsod. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: MIRIČ I KOMP.* Beo- ; grad Kr. Milana 44. tefeion 18—69
"—m Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Prijave za vstop v I. in II. letnik sprejema ravnateljstvo do 13. septembra. Šolsko leto 1925-26 se prične v ponedeljek 14. septembra z otvoritveno službo božjo ob 9. uri v frančiškanski cerkvi. Nato se zbero vsi učenci in učenke v svojih razredih, Jcjer se jim prečita disciplinami red in urnik. V torek 15. septembra se prične ob 8. uri redni pouk. Ravnateljstvo.
—m Poroka. Dne 6. t. m. sta se v Fra-mu poročila g Jojip Hočevar, kapetan I. razreda v pok., in gdčna. Mara P o d -gornik.
—m Smrtna nesreča. V ponedeljek ob 20. je odšel nadmonter ptuiske električne zadruge M. Breznfk v poslopje transformatorjev na Bregu pri Ptuju, da popravi nekatere malenkosti. Po naključju ga je zagrabil električni tok ki ga ubil na licu mesta. Tragična smrt priljubljenega monterja je povsod vzbudila splošno sočutje.
—m Pobegli kaznjenci. Preteklo sredo sta z dela v Pekrah pobegnila dva kaznjenca, 31 letni Anton Pukšič in 20 letni Avgust Zidove, oba že večkrat predkaznovana. Sumi se, da sta pobegnila preko meje.
—m Škrlatica. Zadnji zdravstveni izkaz mesta Mirfbor beleži zopet en slučaj ' škrlatice, vendar je opažati, da se nevarna j epedemiia ne širi več.
Gla sel; c
▼o
svari ve-
zi
liro
vljenje!
0.5
in sigurno pomagajo I
Aspirin-
tablete 3W*
Pazit« na rao&rc-belo-rdečo pečatno znamko.
Kongres hišnih posestnikov
V tcvek se je ob pičli udeležbi delegatov organizacij hjišnih posestnikov in zem-Ijiščnih posestnikov iz cele države vršil v Zagrebu letošnji kongres. Predzborovanja so se vršila v nedeljo in pc.ncdeljek. V šestih sekcijah so kongresisti razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo interesov hišnih posestnikov in zemliiSčnih posestnikov. Kongresno zborovanje samo, ki se je vršilo v torek popoldne v veliki Saborski dvorani, je otvoril Š. A. Alexandcr, ki je po kratkem pozdravu predlagal, naj se odpošlje Nj. Vel. kralju udanostna brzojavka. Nato je kongres z malenkostnimi izpremembami enoglasno sprejemal razne predlagne resolucije in sicer najprvo resolucijo o
stanovanjskem vprašanju. Glasom resolucije zahteva kongres hišnih lastnikov, naj vlada ne podaljša stanovanjskega zakona preko časa, kot ga določa zakon. Od ostalih resolucij je važna resolucija o
agrarni reform?. Resolucija zahteva za Hrvatsko, Slavonijo in Slovenijo, naj se agrarna refrrma izvede tako, da bodo zaščiteni legitimni lastninski principi. Delegat Bosne dr. Sokić je zahteval še dodatni odstavek, ki se tiče begluških razmer v Bosni in Hercegovini. Živahna debata se je razvila pri vprašanju izenačenja davkov, pri čemer je napravil globok vtis govor ljubljanskega delegata g. Freliha, ki je pokazal na kričeče krivice prekomernega obdavčenja v Sloveniji. Nato se je sprejela resolucija glede ustanovitve
hipotekam« banke. Zavod naj pomaga hišnim lastnikom v sedanji dobi dragih kreditov. Banka se ustanovi z začetnim kapitalom 5 milijonov dinarjev. Po državi se ustanove podružnice. Zavod bo stopil v tesne zveze z zavarovalnimi družbami, ki naj pritegnejo v novo hipotekarno banko tudi inozemski kapital. Končna resolucija govori o
zaščiti pred elementarnimi nezgodami.
Kongres zahteva, naj vlada s posebnim zakonom uvede splošno gasilsko dolžnost.
Kongres je nato razpravljal o stanovskih vprašanjih ter ugotovfl potrebo Čim tesnejše in popolnejše organizacije hišnih lastnikov in zemljiščnih posestnikov po celi državi. Po zaključenem kongresu so se kongresisti napotili na mednarodno avtomobilsko in na športno razstavo Zagrebač-kega zbora.
Šolstvo
— Nova šolska odredba »Slovenecc poroča, da je Šef prosvetnega oddelka v ljubljanski oblasti ukinil vse paralelke na zasebnih osnovnih šolah. — Pri tem je »Slovenec« zamolčal drusi del odredbe »kolikor lahko zadostijo regke zunanje držav, osnovne šole potrebam osnovnošloskega pouka«. — Po zasebnih osnovnih šolah se je razpasla navada, da pri sprejemanju učenk odklanjajo vse srednje in manj nadarjene učenke. Namen je očividen: znebiti se težjega učiteljstva, izkazati na lastnih zavodih briljantne uspehe in pridobiti baš bolje talentirano ženstvo za ideje samostanskega mišljenja.
—Razpis učiteljskih služb. V ljubljanski oblasti so razpisana službena mesta upokojenih učiteljev. Čas za vlaganje kompetentnih prošenj je do 30. septembra.
— Nadzornik osnovne Šole Schell v mariborski oblasti se poslavlja od svojega urada. V zadevo bi bilo treba temeljiteje posvetiti. Kakšno ozadje ima zamena v tem uradu. Iz sosedne oblasti prihajajo vesti, da je bil g. Schell izvrsten uradnik, toda mož dosti samostojne misli, ki ni hotel biti
mrtvo orodje svoje stanovske organizacije. Ako je odstavljeni nadzornik žrtev lastne organizacije, potem bi kazalo, da se politični činitelji bližje zanimajo za moralno osnovo te organizacije.
Julijsko Itrallno
—j Istro bo rešil D* Annunzlo. Nesrečni Istrani se obračajo za pomoč deželi na vse strani, pa vedno brez uspeha. Sedaj so se fašisti spomnili D* Annunzia, da bi mogel morda vendar on pomagati. Kapetan Manzutto je obrazloži! D' Annunziu žalostno istrsko situacijo. D* Annunzlo je rekel, da naj pridej • k njemu zastopniki Istre. Zato sta ga posetlla odvetnik Ventrella in inž. Franccschi. Povedala sta mu istrske težnje in zlasti ocrtala škodo vsled pomanjkanje preskrbo z vodo. D' Annunzio je obljubil, da bo posredoval v istrskih zadevah pri Mussoiiniju samem. V slovo je oba istrska gospoda lepo poljubil, rekoč, da s tem poljublja vse Istrane. Sedaj Istra čaka uspehov D* Annunzijevega poljuba.
—j Iz Idrije je premeščen prof. Marino Covich, m sicer na tehnični zavod v Chi-eti. Kovic je Dalmatinec in velik fašist Fa-šistovsko glasilo joče za njim in pravi, da je tako odšel iz idrijskega zavoda zadnji italijanski profesor. Da ga je naučno ministrstvo premestilo, je imelo goto to tehtne \ zroke za to.
—j Nov davek. Komisija za upravo tržaške pokrajine je uvedla nov davčni prispevek, ki *;a bodo plačevali oni, ki uporabljajo ceste s svojimi vozovi. Izven državnih cest prvega reda morajo vzdrževati ceste pokrfj'ne in občine.
—j Na laž so postavljeni oni Italijanski listi, ki so slede Opatije trdili, da le vse osobje po hotelih tuje. Oglasila se je Ji-burnijska fašistovska organizacija, ki pravi, da je 70 odstotkov hotelskega osobja iz starih in novih italijanskih provinc, tudi orkestri so italijanski, vseh mest pa še n» bilo mogoče zasesti, ker ni nikjer dobiti takega italijanskega osobja z znanjem nemščine. Italijanski nacijonalisti nadal.ujeio svojo gonjo in hočejo Iztrebiti tudi vse slovanske domačine, ker morajo biti hoteli med »drugorodnim« prebivalstvom italijanske trdnjave z znanimi cilji. Tujcev ie bilo v Opatiji po zadnjem izkazu 34.188. Meseca aegusta je bilo v Opatiji Iz Jugoslavije 670 gostov. — Tržaško fašistovsko glasilo naznanja poostritev fašistovskega delovanja v Opatiji.
—j Reški škof na Snežniku. K otvoritvi planinske koče na Snežniku 12. t. m. pride tudi škof Izidor Saln z Reke, ki bo kočo blagoslovil. V Bistrici bo zvečer velika slavnostna prireditev.
—j Za razstavo na Reki se zanimajo industrijalci in veletržci po starih" provincah, ker se jim z merodajnih strani dopoveduje, da ima služiti Reka kot razpečava-lišče italijanskega blaga proti vztoku. Cene na železnicah so znižane za poset reške razstave za 30 odstotkov. Za dan 12. t. m. (obletnica pohoda Iz Ronkov) pričakujejo avtomobilsko karavano, ki jo priredi Hadfr-janski Auto Club.
—j Komisarijat za upravo hranilnica v Postojni je po dekretu z dne 15. avgusta podaljšan do 31. oktobra t. 1. Komisar je g« Luigi Ronchi.
Darila
— Družba sv. Cirila In Metoda v LJubljani je prejela meseca avgusta 1925 sledeče prispevke: /. Podružnice: TrbovlJ« m. 600 Din, Ljubljana šenteperska m. 250 Din; skupaj 850 Din. II. Nabiralniki: dr. Juro Hrašovec, Celje 15 Din; A. Gabre, Ižakovci 25 Din; skupaj 40 Etin. III. Obram-Ižakovci 25 Din; skupaj 40 Din. III. Obramb-ni sklad: Šentpeterska moška podružnica v Ljubljani v proslavo godu postajenačel-nika Avg. Ludvika 2550 Din. — Vsota vseh prispevkov 3440 Din.
— Darila. Uprava našega lista je prejela za »Društvo slepih Din 300.—, katere so darovali uradniki računov del. min. fin. v Ljubljani mesto venca na krsto svojemu bivšemu šefu, rač. nadstven. g. Ant. Mraku in Din 85.—, katere so darovali dijaki gimnazije v Ptuju, ob priliki uspešno položenih' Izpitov in sicer: gg. Jereb Dušan Din 15.—, Debelak Milan Din 10—, Gjurić Dušan Din 10—, Gorišek Milan Din 20.—, Jurkovič Ivan Din 10.—, JesiK Milko Din 20.— — Vsem darovalcem iskrena hvala!
•35HS5E9SBSQSSBB
n^tao m sokolski Tabor!
3345
Potrti v globoki Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenol j ubijeni soprog, oče, brat, sin in svak, gospod
Vincenc Habian
posestnik, gostilničar in trgovec
danes 9. septembra L 1. ob polu 12. zvečer v 43. letu svoje starosti nenadoma preminil.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek 11. septembra ob polu štirih popoldne iz hiše žatosti, Zg. Domžale št. 35, na farno pokopališče v Domžalah.
Sv. maše se bodo brale v farni cerkvi v Domžalah. Prosi se tihega sožalja.
Zg« Domžal«, dne 9. septembra 1925.
Ivana Habjan, soproga. — Frančiška Habjan, mati. — Vinko, Stanko. Tonček, Tinko, sinovi.  —   Frančiška«  Marija,  Pavlina, Ivana, Josipins, sestre. — Vnuki In vnukinje.
Gospodarstvo
Položaj na žitnem trgu
(Tedensko poročilo novosadske blagovne borze.)
Domače tržišče.    Na našiti tržiščih je vladala ves prejšnji teden velika stagnacija. Pšenico na Donavi so kupovale samo poedine tvrdke. Cene so zopet padle za 20 para. Kupci se drže sploh rezervirano. Tudi ponudba in promet je slab. Pšenice je bilo prodano 143 vagonov. Potiska pšenica 7778 2fc je padla od 262.50 koncem tedna na 252.50. Kupcev je bilo malo, prodajalcev tudi, kupčije so se sklepale na račun tvrdk, ki so že prej prodrle. Novih kupčij je zelo malo. IzvozniČarji se boje glede kakovosti, ker se je baje nekaj poši-llatev naše potiske pšenice   za parnikih sparilo in pokvarilo. Z vagonskim blagom ni bilo z redkimi izjemami nobenega prometa.    Cene vagonskega blaga so padle od 252.50 na 245 Din — prodan je bil samo 1 vagon pšenice. Po 245 Din je vagonskega blaga mnogo na razpolago. Stagnacijo pri vagonskem blagu so zakrivili mlini, ki imajo dovolj blaga na obračun, prodaja moke gre slabo. Braila je notirala za. našo Pše-aico 220. Z Dunaja je notira 1 začetkom tedna za madžarsko potlško 180—1S2 Kč. Bratislava za svoje blago ca. 170, za madžarsko 177.50—175. Ameriški tečaji niso imeli nobenega vpliva.
Stare koruze ie bilo prodano 51 vagonov in sicer samo vagonskega blaga. Za fclago po Donavi in Trsi ni nobenega zanimanja. Vagonsko blago so kupovali rz-vozničarii za relacijo Jesenice in Postojna, fcačko po 175, glavna proga po 177.50, sremsko 180—182. Postojna je plačala 230 ocarinjeno, Jesenice pa 2.50 Din več. Ponudbe v stari koruzi so slabe, dasi jo imajo poljedelci mnogo. V novi in sušeni koruzi je bil promet slab. Za sušeno koruzo so se začeli malo bolj zanimati šele koncem tedna. Vagonsko blago so plačevali po 155 do 157.50 po postajah, aaklada oktober, november in december, plovbeno blago na Donavi je notiralo 160, naklada oktober do 15. novembra. Vagonsko blajjo kupujejo za relacijo Jesenice, plovbeno pa za relacijo Braila. BraSta je plačevala začetkom tedna po 144 do 145 S. koncem pa 143 S. Promet z novo koruzo je še vedno slab. Ponudbe so radi nizkih cen pičle. Kot kupci se pojavljajo samo i7.vo?;mčar}i za relacijo Jesenice, dočim prihajamo za relacijo Ke-letia le slabo v pošte v za radi nizkih cen, ki nottraio na Madžarskem. December-'a-ntiar na glavni progi ie notiral 125 do 130 po postajali, enako tudi sremsko blago.
Moke je bilo prodano 6 vagonov. Iz prometa se najbolje razvidi polagal Druga
leta so se sklepale največje kupčije z moko ob tem Času, dočim zdaj kupcev sploh nI. Cene moke so zelo padle m sicer od 430 na 407.50, pa Še to brez kupcev. Bosna, Slovenija m Dalmacija kupujejo zelo malo, ker računajo z nazadovanjem dovoza od 1. oktobra. Ponudbe so velike.
Otrobov je bilo prodano 18 vagonov. Povpraševanje je bilo samo za relacijo Postojna. Začetkom tedna so notirali otrobi 188, koncem pa 180 Dm pariteta Postojna, ocariinjeno v juta-vrečah. Bački in srem-ski otrobi se lahke dobe ab postaja po 135 Din v juta-vrečah. Ovsa ie bilo prodano 4 vagone bačkega po 155. Kupcev ni. Promet ječmena je znašal 14 vagonov, večinoma v jarem 65 težkem na račun domačih pivovare« po 210. Navadni ječmen 64 65 se nudi po 1S5. Kupcev malo. Fižola je M!o prodano pet vagonov. Bački fižol je padel od 255 na 230. sremski pa na 240 dinarjev. Koncem tedna je bil položaj zelo labilen.
Inozemska tržišča. V Avstriji so se ameriški tečaji znatno popravili. Zato je bilo na dunajskem trgu začetkom tedna Živahno, koncem pa zopet slabo razpoloženje. Kupovanje slabo, cene nespremenjene. Notira 100 kg v šilingih, odštevši blagovno prometni davek brez carine: pšenica dom. 37—39, potiska 43—45, nova 38.50. —41, rž domača 28—29, ječmen domači 33 42, koruza 31—32, oves domači 27—2S.50. Na Madžarskem notira pšenica 362.500— 385.000 m K, rž 257.500—2S5.000, ječmen 260.000, oves 235.000—265.0C0, koruza 265 —275.000, vse za 100 kg. Na Češkoslovaškem notira češka pšenica 190—210 ab Češka, slovaška 17S—1S3 ab slovaška postaja. Češka rž 140—150 Kč, slovaška 138—140 ab češka, odnosno slovaška postaja. Poljska ta poznanjska rž 139—142 Kč ab čsl. obmejna postaja. Ječmen Ia izbran 210— 215. prima 188—193 ab češka, s1ovaškj 1SS —193 Kč ab slovaška postaja. Koruza na-zndtre in sicer notira promptno blaso 138 —140 Kč ab Bratislava. Nova koruza december - januar 104 Kč ab Šop. V Romuniji notira pšenica 299, koruza 227 Din.
—g Izgledi izvoza v področju zagrebška zbornice. Za predstoječi kongres gospodarskih korporacij, ki se bo vršil 19. septembra v Beogradu, je zbrala Zagrebška trgovska zbornica podatke o izvozu cd 1. septembra 1925 do l. septembra 1926. V njenem področju naj bi se izvozilo v novi izvozni sezoni žita in drugih poljskih pridelkov za 61,100.000 Din, sadja za 22 mil. 500.000, živine, mesnih, mlečnih in drugih izdelkov za 719,914.000, lesa in rud za 250 milijonov, industrijskih izdelkov za 72 mil. 450.000 in raznih drugih izdelkov za 1 mil.
800.000 Din. Skupna vrednost izvoza iz področja zagrebške zbornice bi znašala tore] 1.405,814.000 Din.
—g   Izvozni odseki pri carinarnicah.
Finančno ministrstvo je odredilo, da se ustanove tekom 15 dni pri vseh carinarnicah posebni izvozni odseki za carinjenje izvoznega blaga. Ministrstvo hoče s tem
poenostaviti in pospešiti carinske pošiljatve v novi izvozni sezoni. Carinarnice v Gjev-djeliji, Skoplju, Osijeku, Subotici, Padnjev-cu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Oružu, Metkoviću, Splitu, Sušaku in Rakeku bodo imela odslej stalnega dežurnega uradnika, ki bo skrbel samo za hitro pošrljatev izvoznega blaga.
To in ono
Roman dveh otrok
Turinski listi so poročali te dni o sen-zacijonalnem dogodku, k! ;e razburil vse prebivalstvo. Na cesti v Lucentu so našli n.imoidoči S- in IOIetnega dečka. Oba sta bila zelo siromašno oblečena, bosa in sestradana. Strašno teplienje ia pomanjkanje se ie poznalo na njunih obrazih. Narečje hi je izda.alo za Siciliianca. Doma sta iz Ca-nanfje. prišla sta iz Venarije. Nedavno sta izgubila očeta in dva dni poprej, predno so ju našli v Lucentu, jima je umrla tudi mati. Tako sta živela v največji bedi. Ko je umrla mati — je pripovedoval starejši deček — sva šla za ttjeno krsto na pokopališče, kjer sva videla, kako spuščajo grobarji V zemljo zadnjo najino nado.
Na;stare& sin se je sporazumel z mlajšim bratom, da pustita dva najmlajša bratca doma, sama pa pojdeta po svetu s trebuhom za kruhom. Naipotila sta se proti Tu-rinu. V Lucentu je zbudila njuna zunanjost pozornost. Neka poštna uradnica se je usmilila srrot m prosila t urinsko policijsko ravnateljstvo, naj se zavzame za nesrečna dečka. Policijski ravnatelj ju je nastanil v neki gostilni in poslal v Venario uradnika z avtomobilom, da pripelje še ostali siroti. Poročilo o tem dogodku je vzbudilo v mestu splošno pozornost. Več dobrodelnih zavodov se ie oglasilo, da sprejme sirote pod svoje okrile. mnogi zakoni brez otrok so jrh hoteli sprejeti za svoje, v uredništvo so pošiljali dobri IjikFe večje svote denarja za nesrečne dečke. Zdelo se je, da sta mlada popotnika že pod streho m dobro preskrbljena, ko je naenkrat nastopil preobrat. Policijski uradnik je vnovič zaslišal obe siroti m je opazil, da si nasprotujeta. Nato se je vrnil tudj uradnik, ki ga je poslalo ravnateljstvo v Venarfo po ostaM siroti. Vrnil se je praznih rok. ker o kakih sirotah tam ni bilo duha ne sluha. Policijski ravnatelj je posadil oba dečka v avto ki poslal z njima uradnika nazaj v Venari'o.
Tam je čakalo uradnika veliko presenečenje. Našel je namreč roditelje In štiri brate obeh dozdevnih sirot, vse v dobrih gmotnih razmerah. Zakonca Ciallo z najstarejšem sinom služIta v nekem mestnem podjetju. Oba dečka sta pobegnila opoldne, ko ju je mati zasačila pri uedovljenemu ko-
pan :u. Da se izogneta kazni, sta pobegnila od doma. Ko sta prispela v Lucento, sta bila že zelo utrujena in lačna. Policijskih uradnikov sta se zelo ustrašila. Zasliševanje ju je tako zmešalo, da nista vedela kaj početi. Kmalu pa le našel starejši deček izhod iz tega mučnega po-ožaja. Začel je fantazirati o tragični usodi in mlajši bratec rru je prav pridno pritrjeval. Policiji sta natve-zila razne podrobnosti iz svojega življenja. Največ sta vedela povedati o materni smrti. Mati pa n" bila na pokopališču, nego v tovarni. Mlada pustolovca je polici a vrnila roditeljem.
Smrt roparskega glavarja Vujovića
Nedavno je naš list poročal, da je bil v bližini Bileća ubit prosluli čnogorski bandit Majo Vujović Padel je v borbi z orož-niško patruljo. O krkavih činih rooarja Vu-jovića, ki je bil strah in trepet Crne gore in Hercegovine, prinaša beogradska *Poli-tika« nekaj podrobnosti, odnosno opis naj-grozovitejših njegovih zločinov.
Po uničenju tclpe, ki jo je vodil isto-tako zloglasni Raspopović v Črni gori, je pobegnil Vujović s svojimi pristaši Dušanom Roganovičem, Stevo Stevičem in Dušanom Avramovičem v Hercegovino, kjer je štiri leta strahoval prebivalstvo. Nekega dne je vdrl v hišo Crnogorca Kraljevića, zavratno umoril tri njegove sinove in enega zeta ter nato njih trupla razsekal. Eden izmed umorjenih sinov je bil poslanec črnogorske skupščine ,ki je leta 1918 sklenila ujedinjenje s Srbijo. V septembru preteklega leta je v bližini Plana umoril štiri muslimane; med temi se je nahajal oče 9 otrok. Na istem mestu je nekaj dni pozneje zopet umoril dva muslimana. Nekaj dni pozneje ie skušal v bližini Bileća oropati brata Samardjić iz Podosoja, k sreči so bili o napadu pravočasno obveščeni orožniki, ki so roparje pregnali. V boju je bil ranjen en orožnik.
Še hujše zločine je izvršil ta črnogorski Caruga letos. V BahaplaninI je Vujović s svojimi tovariši napadel brata Avdić, ju umoril ter ubil rudi njuna konja. Neposredno po tem dogodku je tolpa v bližini
Borca napadla tri muslimane ter enega, ki se je branil, popolnoma razsekala. Par dni
po krvavem zločinu so v občini Ljubom.r vdrli v hišo sodnega ekseV;utorj:< Petra Po-povića ter ga umorili vpričo ž.' ':i otrok. V Cemeranu so napadli pri I ii zaposlene seljake in jih pet umor . Ubili so tudi šest volov ter zapalili dva .oza sena. Pri izvrševanju krvave obrti so roparji p.It in plesali. V splošnem je Število zločinov Vujovićeve tolpe brezmejno. V mnogih slučajih so roparji postopali Še precej usmiljeno, zahtevajoč samo denar, oropano žrtev pa so pustili pri miru.
Prebivalstvo v ogroženih krajih je živelo zadnja leta v neprestanem strahu. Nihče ni bil več varen življenja, nihče se ni upal na cesto. Zato je razumljivo, da se Je s smrtjo proslulega bandita prebiva"' pošteno oddahnilo.
Magijec To Rhama
Praska publika ima zadnje dni pr" občudovati glasovitega evropskega fakirja To Rhama, o katerem gre glas, da Ja ne. ranljiv, neobčutljiv zoper vbo&ljaje in udar. ce. Zagonetni fakjr To Rhama, kl a svoj:, mi produkrijnml frapira gledalce, je mlal, neznaten človek. Njegova zelena škileča očeea pa Imajo prodori ji v pogled, kaj* mu daje poseben značaj in »e poveča v nje. govo tajinstvenost.
Mož je brez dvoma zagoneten ta lahko se govori o čudežih, ki jih predvaja tn Izvaja faklr To Rhama. Izvedenci stoje začudeni in neverjetni pred    fenomenom. To Rhama  stegne rok!   m  uk^že.  da   mu Jih prehodijo  z  dolgim!  sk-ank.imi. Zarjavela šivauka prodre roko. kot ne bi bilo mmi, kosti tn krvi. Ne pojavi ae kapljica kr>i, in ko Je štvanka odstranjena, se rane za. pro. Sicer pa sploh nI ran, kofta Je rop* t gladka, cela. To Rhama se da privezati In pribiti na križ. Levo roko mu   z velikim žebljem pribljejo na desko. Po eks^erimen tu Je roka cela. zdrava . . . To Rhama nato izvaja hipnozo.   S par kretnjami rok n<* pravi divje sifcaijoeo, hnportirano branili jansko kačo ponižno In Jo končno uapava Uspava tudi celo menežarijo zveri ta jo pretvori v pravljični grad: kokosi in mor akl prašički, krokodil, sova frn zlobna jt&fa leže skupej kot v Noeto»vl barki-
To Rhama Je \a. Sanskrvta m se imenuje »krotitolj*. Zanimivo Jp. da njegova domovina n! detela fakirlev, Indija, par pa Je čehoelovak-. Rojen Je bil v Tešrau.
• V Dolomitih je izginil turist berlinsV | poštni svetnik Pavel Bennezet. Mislilo se je seveda na nesrečo, da je padel v kak prepad |n tam obležal mrtev. Sedaj pa kaie'o poizvedovanja, da je bil nesrečni Bennezet nafbrže napaden in Izropan. Zločinec je potem truplo kam vrgel aH zakopal.
Originale (prave) potrebščine fixat in preservat za Opalograph dobite edino le pri i.. Barac§af Selenburgova ulica štev. 6 ™nS
Elegantne dame zahtevajo za svoje plašče, dnevne obleke
ter večerne toalete
Zllsi« onlasž, r*\ slaliio v posredovalne in socialne icameno občinstva, vsaka besed« 50 par. Malmanlii znesek Din 5.
HLI 0GLHS1
Zsnltve, doolsovanje ter oglasi strogo trgovskega znacala, vsaka
beseda Din t'—. Najmsnjil znesek Din 10
Slaž&e
I
kreirane v Parizu. Prodaja samo trgovcem: 3326 ZAGREB, JELAčIćEV TRG 20/111. TELEFON 6—99.
Deklica«
17 do 20 let stara, zd-a* va, snažna, lepega vede« nja — se sprejme za po* spravljanje boljših sc!) in vajena mora biti tudi pri otrokih. — Naslov pove  uprava «Slov
roda*?.
Na»
3308
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo išče orožnik: event. tudi v bližini Ljubljane. — Po* n«'dbc ped •Stanovanje takoj/3312» na upravo «Slov. Naroda«.
Opremljena soba,
lepa s posebnim vhodom m električno razsvetlia« vo se takoj odda. — Na» slov pove uprava «Slov. Naroda«. 3335
«Drčamer» !
Odgovor v upravi «Slov. Naroda« na Vaš naslov.
3325
13 L
3111
Razpis
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
v mestni klavnici in sicer.
preuredbo prašižje in velike klavnice z vsem! prizidki, napravo konjske klavnice, nove itntelije, pred« hladilnice, hladilnice, strojarne, kotlarne itd.
Vse potrebne podatke je dobiti proti vrnitvi nabavnih troS-kov od dne 9. septembra 1925 dalje med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, L'iigarjeva ulica St. l./III. levo.
Ponudbe je vložiti najkasneje dne 22. septembra t. I. do 12. ure v mestnem gradb. uradu.
V LJUBLJANI, dne 5. septembra 1925.
5184
Mestni magistrat ljubljanski.
Krojaški pomočnik
pošten in priden — išče službo za takoj. — Po*, nudbe    pod ^Pomočnik 3336» na upravo «Slov. Naroda«.
Gospodinja
.srednje starosti, vešča v domačem poslu in gospo* dinjstvu — želi mesta pri samostojnem gospo* du (vdovcu ali samcu).— Cenj. ponudbe pod «Su* zana/3330» na upravo «S1. Naroda«.
Itanovania
I
i -
i
i
Oddam sobo
enemu ali dvema gospo* doma. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 3343
Dijakinja
se sprejme na stanova* nje in hrano. — Ljublja* na. Sv Petra cesta'53/IL
3333
Ženski plašč
skoro nov, za srednjo postavo, se ugodno pro* da. — Dopisi pod «Plašč 3337» na upravo «Sloven= sek«a Naroda».
Več raznih kadi
za kislo zelje (rabljenih) — naprodaj. — J. Pret* nar,  Cekrvška  cesta 60.
3334
Prodam   radi preselitve poceni
kompletno ooravo
obstoječo iz spalnice, je* dilnice, damskega salo« na, predsobe in kuhinja ske oprave. — Ogleda se pri g. Marjanu, Ljublja« na. Dunajska cesta. 3331
I   fosoiila J
30.000 dinarjev
posodim podjetju, ki mi prcsLrbi stalno slu?bo: event. vstopim kot dru* zobnik. — Ponudbe pod «rosoiilo/3314» na upra* vo «Slov. Naroda*.
.teka'
Iščem lokal
r^1
I    X»rm I
Pozor!
Pozor!
Najvišje plačujem stare moške obleke, čevlje in pohištvo. Zadostuje do* pisnica, da pridem ns dom. — Drame, Galluso* vo nabrežje št. 29, Ljub* liana. 3332
Kuoujem
vsakovrstne lepe starin* ske predmete, kakor: ta-bernakelne, razne skri* nje, cele garniture, ste« klo, porcelan itd.: plačujem najvišje cene. — Ponudbe s točnim popi* som predmeta je odpo* slati na naslov: Julij pl. Huebmershofen * Silber* nagi, Zagreb, Ilica 131/a.
3341
za slaščičarno v promet* nem mest j Slovenije: ev. kupim dobro vpeljano slasčačarno. — Cenj. po* nudbe pod «Slaš'" "arna 3340» na upravo «SIov. Naroda*.
Trgovski lokal
na prometnem kraju na deželi iščem v najem. — Ponudbe pod Lokal/3339 na upravo «Slov. Nar.».
Gostilna
na prometnem kraju v v okolci Ljubljane iščem v najem; event. kupim. — Dopis pod oGostilna 3338» na upravo «Slov. Naroda».
Realitetna pisarna
FRANC SCHANTEL, Ljubljana, Mestni trg 18, I. nadstr. — sc priporo* ča za nakup in prodajo nepremičnin (hiš, vil in različnih posestev). 3328
1    fozno j
Suhe gobe
M CERsAK.. Ljubljana kongresni t-g 10    129 L
Največja zaloga
in najcenejša dvokolesa, motorji, otroški vozički, šivalni stroji, pnevmati* ka Ceniki franko Pro* daja na obroke »Tribu* nac F. B L, tovarna dvokoles in otroških vo« zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4 160*L
Krojenje
damsko in moško potom učnih rizb s točnim po* ukom potom pošte po* učuje prva narodna, v Parizu in Londonu diplo* mirana in včlanjena ob» lastveno konces* jonirana krojna šolo, Ljubljana, Židovska ulica. — S. 1. oktobrom krojni tečaj z 1925/26. Izdelovanje in razpošiljanje poljubnih krojev a točnim poukom
3329
>3e©eeeee
MajstarcjM slovanska
i
I
dtlavalca ;
Itsb Brleti!, Dnnsjska c19,
se priporoči. Izvršitev točna, cene smerne 170''
Strojna mizarska delavnica
v biŽinl Ljubljane se pod ugodnimi plačilnimi pogoii odda v na-lem oziroma se PRODA. Poizve se pri ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg 3. 169-L
80 komadov
Ia hrastovih sodov
200—380 lit. v brezi ibnem sfanju, deloma enkrat deloma dvakrat rabljenih, se odda po zelo nizki ceni. — Vpraša in ugleda se lahko
pri tvrdkt
„ALKO"
veletrgovina Zganja družba z o. z LJUBLJANA, KoDze].
ii. ■■■■■■■■■■■ " " ■
Trgovski vajenec
s predpisano predizobrazbo, iz Ljubljane aH bližnje okolice, se sprejme takoj v moški konfekciji
Jos. Rojina
Ljubljana
3327
L"Jl^..:L*tLri' "ii mii
Najcenejše kupite pri
Josip Petelincu
GALANTERIJO
modno blago, sukanec, toaletno milo, vezenino žepne lobce, razne icetke, palice, nahrbtnike, nogavice, rokavice, potrebščine za čevljarje, kio ače, Sivi-le, sedlarje. En gros       En detail
Ljubljana 13*L (M<n Prricniteja saramiki ik tsa)
Urejuje: JoeiD Zup*dč& — Z% sNirodno tiskarno*; Fran Jezersek. — Za inaeratni del li»ta: Oton Chriatnf. — Vsi v Ljubljani
23