St 6. V Gorici, v cetvrtek 6. februvarija 1874. Tecaj IT. „Soda" izhaja vs&k 6etvrtek in vclja s posto prej«mana a|i v Gorici na doin posiljana: Vse leto ...... \ 4 ;7> Pol iefca ..... ,. -j mi Oetvrfc let* . . . .' ,. i.sJU Pri oznanilili iu -avno tako pri ,.jia-slamcah" so pl&C-uje a savadiui trist<»p!w vrsto:_______^_________________.............- 8 kr„ Lc * „ ,. „ ,. 3 krat Xa veie crk« p» }>u»st»»rn in pri oznanilib vstk pot .JO kr. za kolc-k, Posatnezne gtevilke se dobivajo po 10 aoldov v Gorici pri Patemolliju in So harju; v Trstu v toTmkarnicah „Via del Helvetk-rc 179- hi ,,-Via della cascrriia G0<' Narofinina in dcpisi naj se blago-voljno poSiljajo uvcdniku: Viktorju Do-lehcu v Gorki, Con. dolCristo 186 blizu iivinskega trga,kder se nahaja tudi uprav-nistvo. •—Itokopisi sene vrafiajo j Wopjsi naj bo blagovoljno frankujojo. — Delal-coin indrugim ncpremoinlm so naroSuina aniSa, ako se oglaso pri urodntfitvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za farambo narodnih pravic. Zdruienje obcin na GoriSkem. Leta 1808* je sklenil nas de/.Ain zbor postuvo, po kateri se stnejo obiine, ki same za m nemajo potieb-uib pripom i6k<>v, di bi sp»lnomle postavue dolzuosti, 'i diugiiut ob&oarui istoga poht skega okraj* v eno zupanijo zdruitti. Poro6evalec Winkler je r.izluLil takrat v poJporo te postave to-le: Obeine "naj se smejo druziti n* samo zistra:i o-pravil v issrocenem podroej*, arnpak tudi zastran lastnih opravil. Kajti, kder iiij zadostiiih mocij, tie mo e biti niti uspe§tiega delovanja; oboina; katera no more h>q jib dolziiostij opravijati, bo v*duo zavirala napredek in razvoj ustavnega ziVenja in o-,tane oekoristen, da celo skoJljiv ud v drzaviiem orgamztmi. Ce postaviino to nacelo, giejmo, kako je v nasSi d«2eli itepogojno izvrSimo. Opazujmo pred vsem, kakor je naravuo, katastraloeobcine, katere obstoj6 ali v zvezi z drugimi mil same za se kot zupnuije in sieer alt oskr-buJMJo v obeli pnra»rljejib oprivila Listnega in izrofie-nega dtflokroga. Vedji del na* mmero tukih zupanij ne morejo nic kaj zudovolitr. Nabajamo nature^ /u-panije, kitere, powbati 6« ob^toj6 i« en« samo obfimo, !e nekako hrajo, ker mjso njihovi dohoiki v nobeui {< .tvi primeri $e stroski, katere jim prizadevxtjo obdm-Biiu opravila, ponebno ca jib bo6ejo tako oskrbovati, kakor je za res pjtrebao iu dahu 8'jdajnega casa pri-merno. Na drugi strati, pa viditno zupauije z obiluimi pripomucki obdaiovaue, a obciue, katere s> jim pn-dru2eue, menijo d;i se njihov.m poseboim mtere-jsora v tej zvezi skoda goiii in se ha^ejo po vs-jkem nadinu od njib odtr^ati, da zopet pndobe svojo avtonotnijo. Kapaka tici menda v tem, da se je prs osnovanji Supatiij, kolikor luajhuim toliko velikim enak delokrog odmeril brez; ozira ca njibove moci, potrebe in pjsebne iateresse. 2upanije. katere so se brez nobenega nacela us- tanovile, nij mogo6e, da napredujejo, Tako so se na primer ustanovile /upam'jo Kopnva pri Eormiuu se 485 duSami, VojMica s 399, Velikidol s 3G0, Selo na Krasu & 354, St. Polaj s 335, Trenta s 312 doSami, katere zupanije imajo oskrbovnti vsa lastna iu iisrofieiw opraviln, enako kobaii§ki ^upaaiji, katera je bila v-kljub velikim daljavam enega kraja od druzega, se-stavljeua iz osem luta^traliub obcm z okolt 7000 dug prebivalstva in enako tolmiuski 2up uiiji, ki je Stela 13 kut. obcii. in 6L00 padotia v zbikab politicnib, sodmj^kth in iinanfiaib p)8tav. O tej zadevi do'.ocujc §. 85. oboinske postave, nda treba take obcuie, ki ue prumorejo toliko, dabi mogle spol-novati avoje do%«osti izrocenega podroSja, z deielno postavo zediniti z drugicni obcmami zavolj vkupnega oskrbovaoja1 opravil. O tem, kako se bodo njih re6i vkupno opravSjile, naj se za^lilijo poprej doti6ne ob-6tne in po tem naj se ustanovi % deSelao postavo**. — Todu s takim zdruieojem bi se ne dosegb pravega tiamena. Uze to bi bilo zelo teiavno, da bi se mo-ralo toliko razlienih posebnih postav zastran oskrbo-vanja vkupnib opravil sestavljati, kolikor skupin obfiin bi se raorato v ta naraen v &*?Ai skupaj zediniti. Ka-kosno zastop^tvo pa naj bi se dato tako zdrnzenim USTEK. (JPovest is fmncosko-prmfo vojsJce, post. Dav. llostnih) Berceau-de-Dien je mujhoa vm v seitiski dolini. Nekateri kmetje so lzrocili svoja stanovanja velikim gozdom, ki pokrivajo zvue bregove reka Seme, kakor &krjanec skriva s\raje gnezd t mej gosto travo. Skozi sredo vasi je peljala lepa cesta, tik katere so raatle vboke jagnjedi. Hilne str^ho je poknvala odeja ze-1 nega raahu, iz katerega je ta pa tam giedala kaka rumena cvetka. Vsak dan je uad strebami piaval velik oblak golobov. V sreJi vasi je stal zvouik; zvunaj pa so bile trate, po katerib se je pasla vaSka zivina, in gozdi, po katerib se ji lovila mladez, trgijo disefie anemone iu divje ro2e. Berteau-de-D»eu je bda uze stara va*«, vsaj kn2 zvunaj vast je govoril tako, kajti vsekana je bila na njem §tevilkr iz dvauajstega stolerja. Vod Una kame» nitim znamenjem so se ob leph vecerih zbtrali vasfiani k mobtvi. Bili so to miroljubni ljudjt*, delavni in po-§teni, in imeli so vsega v izobdji, kajti njdiove potrebe so bile poblevne. Vojskmo upitje, brup uporov, pcli-tifini prepiri. vse to je bilo v Berceau nezuano. Naj so ti viharji bucali po sosednjth p .krajiuah §e tako moCno, v vas, katero je sainota varovala, nijso nikdac pribruli. Nekateri moije so pad po*lu§ di gias mar-seillaise, ter se sli bit v champagaeske planjave, nekateri domoljubt z rudefiimi kapami so §li pad delit mej narod trobojne kokarde, naj bi jib n isil v imenu edme, nerazdcljive repubbke; ate;;t i.ij uikdo razomel, in zelo se jo kakor po navadi, ne da bi 2enjic plaSilo grmenje tonov, Tudi o stra§irh duovih trpenja ti Ijudje nijso nic^sa vedeli. Reine-Al;x, najstarsa iena v vasi, jim je vcasi pripovedovala, kar je bila o tem sli§ale. Pravila je, da je, ko j^ bila §« otrok, stisala svojega oeeta potshoma govoriti se so^edi o kra'ji, ka-terega je narod k smrti"ob^olil. T »l: je §3 vedela, da je na dan, ko je ona ravno Se^tuajsto lot j izpol-mla, neki kojnik dirjal po ulici, t?r klical: zmaga! zmaga! Po tem pa se je zvedelo, je pripovedovala Reiae-Alix, da se v srci Francye strasne re6i gode; bratje, bratranci in zenin R'iae-Aiix in ona z ujimi, so sli na holmec, navlekii s > vej, subega malm in sla-me, ter so zazgali kres. — Mi bi'tega ne bili storili, je dostavila, kadar je o tej stvari otrokora pripovedovala, ko bi bili vedeli, da je v tej zmagi poginil mladi Klavdi), najmiaj§i sin m»je tele, devetnajst let stir dobrovoljec. Reine-Alix je bila najbolje sre6na osoba v celi vasi. — Stara 8«ra, je vdasi dejala, zelo stara; toda, ako ima elovek kot, da se stisne vanj, vsik dan jubo in pa takega vnuka, kakor jaz. po tem je rad star. Cas ima premi§ljevati in se b^gu z .b*aijevati, bolje nego v mladosti, katera je doba delovanjn. Reine-Alix j-j bila velika 2easka, a nbi vela in upognena, kajti veliko let jej je uze pritiskalo glavo; toda ogenj njenib crndi o6ij je o^tal hud, pa ljubez-njiv. Hodila je se varno, opiiaje se na pahco. Glavo jej je pokrivala vi3ok», b-ila (Ji'p^ca, v usesih pa je no-sile vehke zlate ubane, katere je bila u2e pri poroki imela. Nij se menila za svet, ki je bd zvunaj njenega rojstvenega kraja, komaj da je verjela, da je zvunaj vasi §e kaj ljudij. Niti brati niti pisafci nij znala, go-vorila je vedno r< saico, izrejnla v poboZnosti otroke, ter hvabla boga. V starosti j* brez skrbij fcivela. Eden njenib sinov je sel po svetu srece iskat, iajej je poslal vedno kak denar, tako da si je nazaduje kupilamajhno bilo, vrt, pa nekaj polja. Imela si ie za bogato, iu je bila sama soboj vedno zadovojjua. ob6inam, uo poiuislimo, da po namanu §,56, ob6. rtda, oskrbuje ^upan sam izrofiwna opraviia, kakor mu po* stava voleva ali gosposka naro6a, J5a tzvisuvauje istib opravil v obfiioab, ki bi se v ta naman zdrufcile, bi moral biti postavljen narnesto dottfinib iupanov en akupni opravnik, kateri pa bi ne bd se Bvojimi /jadoiiieutniki vrod, ki bi jib moral imoti, dejansko nio druzoga, nego vladui organ. (§§• 59* 93. 95. ob6. rela). Obeine z.lruiene za skupno oskrbovanje izrocenib opravil, bi morale sicer bkladati vse dotidno ttrofike, pa bi kot take vendar ne iraftle pravo avtonnmije, ia-inosvoje^a mtavnega jiiveiija, Ob5ine, zdruzeuo za iz-rotietio podroc'jo brez primonioga la^tnegn delokroga so pa tem takeiu m morejo priporofiati v setlajiub cusih. 1B111>I11111-1-I11- (Dalje prib.) 13, in zadnja seja dno 17. Jan. ob 11. uri predp. NaVzocut g, glavar grof Gorouini in 13 poslaucuv. De^elnemu odboru se iiaro6it da potrdi vdorajinji in dauasuji sejnt zapisnik. * Po pre$topu na dnevni red poroca postanoc Be-riardelb o p>scbnem obiuiikoin statiitu za triiSko me-sto, ki se potrdi po odsekovem predlogu, Proti temu so glasovali vsi slovenski posiauci razuu dr. 2igona. Poslanec dr. Pajer bere izvrstao seitavljeno, jiko ostro odsekov) poro6do o namestnijStvoui razsodbi in komisarjevem odgovoru na interpellacijo z.istrau nepo^tav-nosti in nepravitnega postopanja pri opravilih uravnave /.emljiscnega davka, in predlaganaj dezelui zborsklene: 1: Zb»r spozna za nespoiobno, n^temeljito in nobenega ozira vreduo, kar je gaspod namestuik izjavil v razpisu 18. decembra 1873 §tav. 2437 in kar je ce-sarski komisar odgovonl na interpellacijo poslanca Del Torre-a iu tovariSev. 2. Ges. vlada se pozivlja, naj nemudoma v okom Vnuk Bernadin je 2ivel pri svoji babici, spoStoval jo je, ter j-j pridno delal. Kakor ona, tudi Bernadin nij bil uceu. Cislal je dubovnika, ki ga je bd krstil, pa domafie ognji§6e, od katerega se nij nikdar genii. Ker je bil edina polpora stare vlove, rau nij bilo,tre-ba iti v vojake. Stari Rein-Alix j.j b !o popolno prav, da se njen vnuk nij brigal za to, kar se je okolo njega godilo. Oskrbaj svojo hso in svoje polje, in ne mesaj se mej oae, ki hofiejo boga ucit;, kako nij svet vlada, mej tern, ko jim seuo tia travniku gnjije, otroci pa zaradi glada knee. Zvecer se je v krLoii veSkrat zbraio po kakib §est neza lovoljnezev, ki so se po svoje o komunizmu razgovarjali, kricaje pred polnim kozarcem, da so slabi 5asi, da je dragiuja strasaa, in ki so potein driaje se drug drugega pod pazdubo, po ulicib peli revolucijo-narne popevke. Bernadina nij bilo nikdar pri njih, kajti, kakor vsakemu francoskemu kmetu, je bdo tudi njemu urojeno mrzeuje proti delalcem, posebno proti socijalistom. Ljubil je polje, katero je obdelaval, in ta Ijubezen je imela tako globoke korenine v Bernadino-vem srei, da jib nijena stvar nij m>gla izruvati. Pa-riza se je tako bal, kakor kake zveri, kigleda kde bo. vec" krvi dobila. Man mu je bila vlada, da mu je le solnce sijalo na jeSmen. Ta navedna modro^t je bila uspeb poduSevaaja, katero jo sprejel od narave in od svoje babice. Nekateri sose mu posmebovali, a vendar nij bil neumen. Dekletom je dopadal. Kar se ti(Se njega. mu je samo ena dopala. . ., Neki p Huladanjski dan re5e svoji babici, ko ji cest ta za god: - Babica, kaj bi mi rekli, ko bi se m sbl 02euiti? — ter ji poda lep Sopak. . To uprasaqje je bojazljivo izgovoril; stara 2eoa molfii eno ali dve minuti, po t«m pa skrbno vtakae Sopek v praten loncek, ter deje s pogurr.om, ki je ka., zal v ofiab iu v odlocaem glasu:— Katero si si izvQ** lil, deelw? pride nepostavnoetim, katere je odsefc dokazal in naj v prihodnje, obvaruje Ijudstvo takih skod. ' S. Defcehienra odbortf'ie naro6etu>, naj poda peti-cijo v dosego parlamentaricne preiskave, kateranaj bo dogDala, kako se je lomiia postava od 24, maja 1869 na skodo nase grofije, in da poravua to skodo po u-stavni poti. . Pajerjevo poroSdo je dobilo splosno pohvalo; neka-teri poslaoci so ma mej sejo cestitali. Piedlogi pa so bili soglasno sprejeti. Mestu Grado se dovoli 1255 gld. 13 kr. kot do-nesek za ona dela, katera namerava vlada zajvoceti, da zapre neki kanal na morji, tako imeaovaii BCanalc dei moreri*. .. „ Dezelni odbor se pooblasti, da sine nnenovato ra* dunarijskega asistenta z letno placo 600 gld. in to tudi, ce n« razpise y ta namen aonkursa. Peticiju oseljanske soseske v sempuski zupauiji, da sme razdehti svoja obcinska zemljisca mej obci-narje v last, — se zavrne. Nacrt postave zastran razdelitve obe.nskih zem-Ijific v Lokaveu se potrdi »en bloc*. Tako tudi enak nacrt postave, zadevnjoe razdelitev obc\ zemljiSd soseake Osek. Proanja kalske zupanije za razdelitev obd. zein-ljiS5 se zavrne. O proioji Gornje iu Dol. Vt-rtojbe za locitev od sedajue zupauije in da bi se ustanovili v samostalno iupauijo, prestopi zbor na dnevoi red iu to z ozirora na postavo, katero je skleml zastran ustanovitve vecih zupanij. Pritozbi zupanstev iz Fare iu iz Morara zoper zdmzenje obdin v velike zupamje se zavroeti. Glede peticjje ucitelja Fr. Bunca, da bi dezelni zbor naro6il svojeinu odboru, naj ma preskrbi pladdo njegovega zastalega zasluzlca kot bivsi obe. tajuik v Karaenjah, prestopi zbor na dnevni red. Zastran peticije obcinskih zastopuv rihenberskega, smarijskega in gabwkega za vvrScenje bramSke caste mej skladovne, aklene zbor, da se inia prosnja, povr-niti ob&nam, katerim se da na voljo, da jo boije utr-jeuo v prihodoji sesiji zopet predlozijo. Podpiralnenm drustvu za bolne visokosolce na Dunaji se dovoli 50 gld/ podpore. Peticija dornberske obcme za deuarno poraoc za izdelanje ceste cez 2elezna vrata se priporoca vladi, da-dovoli iz drzavmh zalogov izdatno pomoc. ProSnja gospodarskega sveta v Lokah za razdelitev odvezuega kapitala nad 3000 gld. mej 25 obci-narjev, se zavrne: Poslanec Doljak naznanja, da je odsek predlog zastran nekaterih prenaredeb v dezelnem reda in v odborovem organicnem reda nazaj vzel, ker nij zado-stnega Stevila navzocnih poslancev za razpravo tega predmeta. Na to sklene glavar s primernim govorora sejo in sesijo. ' Dopisi. Iz PrivaSine 29. Jan. [Izv. dop.] Preteklo nedeljo je napravila dornberSka Sitalnica prav prijetno zabavo, h kateri se je nabralo toliko poslusalcev, kolikor jih je le moglb v preeej prostorno dvorano. JDeklamacija, pe-tje in vesela igra nServus Petelincek" so se v lepem — Marjeto s pristave, odgovori mladenig, alt vara je v§e6, mamica? — Da, odgovori ona, a koti njet.ih uaten se zga-nejo; babica nagoe sivo glavo na sopek, da bi skrila soizo, ki ji je nehote kaoila raz oko. Ooa je vedela, da jo Marjeta Bemadinova ljubica, bilo ji je vset, a veoclar ji je nekaj bolestnega presiuilo srce. — Z&bvaljujem se tarn, deje vnuk vesel. — Jaz ob'scem drevi Marjeto, rece Reine-Alix. Ona je posteno dekle, nihue jej ne more ni^esa ofiitatj. Dobro si izvolil. Proti vefieru, ko je solnco zatonilo «a gore, gre Reine-Alix k dekletn, ki je vjela srce njenega vuaka. Marjeta je bila sirota, katero so dobri ljudje od gojili. Slozila je zdaj na pristavi bliza vasi. Bila je lepo dekle, pohlevna, in je iinela sploh vse lastoosti, katere je Reine-Alir gislala, in zaradi katerih je uze dolgo zeiela, da bi Marjeta postala soproga njenega Bernadina. — Brez dvoma, mislila je stara mati, ko-rakaje po poti, katero je uze tolikrat prohodtla - brez dvoma bi se marsikatera dru/.ina izpodtikala nad tem. da ubogo dekle noma niti perila, niti dote. Pa ka] to do nas! Mi imamo za tri vsega zadosti. Starii ne deiajo prav, ako svojim otrokom ne preskrbe vsega, kar je za zivenje potrebno, a kaj more otrok za to I Naj govore tedaj, kar hote. Ako je ravna, jo moramo tem bolj preskrbeti, in jej dati stanovanje iu soproga. Tako premiSljevaje pride na pristavo. Marjeta je imela ravno dosti opraviti. r-•¦ Marjetica, ji rete, od davi vem jaz veliko taj-noat Ugeoi jo. Marjeta zarudi, po tem obledi Bernadin ji Se n»j niiesa odkriL Toda, ako je dekle stara scdemnajst let, in je plesala veekrat a tatstim mladeoidem, ako je redti Wstfli in vzbudili toliko vestlLg-t saiclia, da je v dvorani uze skoro preglasno postajaio. Vrli u&telj in pevei se mnogo trudijo in morda se prevef, ker si iz-birajo, kak^ ^no j*|jj?KUi, pretezke pesmi, katere pa pri vsera teMaM^jmta vbraco pojo. 0 igri se neda mnogo govnriti, igralei in igralke so storili, kar so mogli. ' Ta zabava je pa bila posebno zaradi tega zanimiva, I ker so se hotela pri tej priliki dornber§ka dekkta po- ! sloviti od svojega priljubljenega s t a r e g a f a n t a dr. L a v r i 6 a, katerega pa Salibog nij bilo, ker ga je bo- I lebavost doma zadriala. Zato se je pa zastopnii-a de- I klet gospodieina KerSevanijeva s prav niienijn govorom v dubu od njega posloviJa in mu poklonila mail dar, katerega je doktorjev prijatelj prevzel, da mu ga izroti. Pa mdi, dika na&ga odra, gospodieina Malka *a- ma se ja ta dan od nas poslovila — sveti zakon jo je zvabil v sosedni Miren. Bog jo sprejmi in od nas naj aprejme zagotoviio, da je nikdar ne pezabimo. Po besedi se je vrSila domaea veselit* so pozno I v nof. V Av5i 2. februvarija. [Izv. dop.] Uze dolgo namerava kalski vikar dobitt zupanijsko gospodarstvo v svoje roke in v ta namen je bil sestavil svojem obfi-narjem prosnjo za locitev kalSke sososko od sedajnezu-panije, dasiravno je mogel v^deti, da obstoji eela kalska zupanije iz ene same katast. obeine in ila so katastralne obfiine po postavi nerazdeljive. Se ve, da je dezelni odbor prosnjo zavrnil. L(?tos si je pa hotol gospod nunec drugace do go-spodarstva pomagati. Ko je pri§el Las now volitve ob-[ iinskega stareSinstva, je tisto nedeljo poprej pri popo-ludanski sluibi bozji svojo oveica tako-Iy nagovorii: ^enske, na dan volitvo le zgodaj ustanite in sku-hajt.) svojim mozem kosiio, da pridejo o pravem casu k Volitvi, katere ne sme nihfo zamuditi, in ker bodo morali tarn col dan eakati, specite jim tudi pogur, da jih seboj vzamejo. Kdor pa no pojde volit, toga uze pozvem ter ga zapiSom v frne bnkve, pa tudi o veliki nofii, ko bodem spovodne listko delil, ga bom krispnt. Tako nekako je govoril; kaj ne, da spndobno za cerkev in za bozjega sluzabnikaV Na dan volitve je pa iize zgodaj i*akal pri inirod-voru pred Levpo in tarn svoje volilce poduf-eval, kako naj volyo. In. kako se je volilo? Tako, kakor So nikdar po-prej. Vse je bilo vsled nepruritanega hujskanja razdra-zepo. Staroga Petra Juga so kal&ki volilei s suuvanjem iz voliSca spodili, domae 6. g. vikar, kateri je zapisayitl, se je pa sam odtegnil, ker nij mo#el vet- prestajati. Tudi vec drugih pametnih moz je voliseo nevoljiio za-pustilo. Volitev 3. razreda se je vlekla od 8 ure zjutraj do sedme zveCer; pomislite, ali nij to hnje, nego na An-glezkem. Da bi prislo ve&krat do hudega tcpraa, je tudi prav malo manjkalo. Izvoljenih je 12 moi iz kal-§kega vikarjata, 3 iz lomskega in 3 iz levpskega. Bomo videli, kak sad bo zel gosp. vikar kalski od svojega dostojno-blazega prizadevanja! iz Gradca 27. jan. [Izv. dop.] Kraseti vefier je napravilo sinoct mlado srb^ko drusfcvo nSuko4, prazno-vaje oblet.dco svojega ol)3Uitka. V okusno dekorirani Japeljnovi dvorani pozdravijali so nas mladi .sokoli1* s prisrcmm dobrodosli. R-izen dijakov zbrulo se je morebiti poleg tega s«; kak sopek dobila— o, potein lju-bezni nij treba so z besedarai izpoznavati. Stara zena jo gleda, solze jej zmocijo ocf. Zasmeja se, bolj nezno, kakor veselo. — Kaj ne, da ga Ijubisj? jo uprasa na pol tiho. — Ah mati I — vec Marjeta nij moght reci; za-ktila si je obraz z rokami t<>r se zacela jokati. — Stcri ga sreonega, Marjetica, mrmra Reiue-Alix, kajti jaz sem uze stara, da ne bj sama - pa objame siroto. Pozoeje pove Beine-Alix toisto gospodarju in go-spodinji, ki mjata ugovarjala. Po tem se zavije v ruto, ter ide proti domu. Zadnji solncm zarki so se izgub-ijali za gore. — Se eno Feto ali dve, pa bom vzemlji. Kako bom uiirno spala, ko bom vedela, da ti otroci zive v Berceau v in>ji koci; morebiti bosta Bernadm in Marjeta, ko uze mene ne b», pri ognjisct blazda spomiu na me. Y mali, nizki stanici je nasla Bernadina saniega. Bil je ves v misli zastopljen. Naslooivsi mu roke na §iroka ple6a, govori slovesno: — Bog naj te blago-slovi, dete moje, in uaj bo s toboj in tvojimi otroki. Marjeta bo tvoja soproga. (Ddlje prih.) OraJL Mam. -w&. Zastareli in drugi nepoduieni ljudje kaj radi hva* lijo uekdanje §ege in njib navaie, vsako novo sego pa in vsak napredek preradi brezi temeljttoga prevdarka grajajo in zametujujo. Nekuterim se pre5uduo zdi. da bi spostovane osobe „vikali\ Eukrat seui mladega dubovnika v navzodnosti kmetov vikal; vsi so me jeli strmo gledati in ocitati, da se to no spodoblja. Cer- lepo itevilo izbornega obdinstva, mej katerim s:u • ,1a-sti zapizili gg. castnike tukajsnega polka bana JeJa-cica it. 79, pa tudi kralja Belgov st. 27. Po nagevoru in srcnein pozdravu udeieziteijem g. predsedmka Niko-laj-^vica vr§»la se je slavnost po slcdec>in programa: 1. Drustvena pisuia; 2. aIzv«staj o druStveuem radu" ud Vojma Novakovica. Iz tega porocda se je videlo, da je bilo to diustvo jako marljivo, morda najmariji-veje izmej vseh tukajsuth slovanskih dijaskih dtustev; obhajalo je v tem casu 38 sestankov, pri katerih seje citulo in predavalo vsega skupaj 46sestavkov, insicer, kakor se je iz naslovov vidalo, jako z imm vih. 3. Sto cutiS, peva lik (zbor). 4. „Kadril jugoslovenski pesa-biu- o»l Langera, svira gla-ba 5. Govor DjureBanjioa (o napredku mladega srbstva, zlasti od 1. 1848). 6. fV boj- od Zajca, peva lik. 7. B2:eziui.ika* (Mesto te je svirala glaaba .slovetwki kadnl"). 8. „Prvo goda Srbje* od Jeaka, peva lik. 9. ,, Potpourri us slav, pj mmn* oi Veseija, svira glasba. IU. ,6ajio* od Fdr-steni, peva lik. 11. „Pe«na kneza Mda-ri* od Jenka, sviia glaaba. Vidi >»*, da je bil program jako ob.ezen, a vendar se nam je t>e prehitto izvisil. Vse pesm je pevalo nnK pevsko drustvo visih S«»t"( sicer nn mn »go$tevilno, a v obcj poi'vaio iu /a lovoijuoat, tako da so se morale vse pesat |)o:ioviti. Koneotjo je pjl ni nbcim z^hte-vanje g. st. jur. Djtifiek BZagorsko*, kitero je m>ral tudi po'iavljati. Ostale tocke pr.jgr«mi izvr-iila jegodba tukijsujiga polka bar. Jelacica. Burna pohvala doneia jej je od >»eh stranij za nase tak«> priljubljene narodne pet>iit („Joh IIrovat>kaw, Naprej ltd). DoSIa sti dva telegrama (iz Zagrcba in Uunaja). Po dovr&enem program u «K*dile so vuztie napituice in ,domaiia zabava4, pri kateu je b»!o jako vcselj in uavda^euo - da, m oeknhko pivglasno! Pri lej priloznosti imtdi sm> priliko opa/.ovati dve reci. l'r»ic, bratije Hrvati s« ucso udelez-li te sveca-nosti, iuifli so svoj shod. Zikaj, ntj te/ko ug.miti. prugic, ktdor he je udekzil tega veeera, imel je pri-foitwM u vseg-i in zia«»t«, iz tajnikove^i poroeila pr»»-pricati so, da alovanska dijoSka dru4tva v Gradcu vendar nekaj vec deiajo, m-go le «po krdmah1* knajpujejo, kakor se jim v flNarodu* in ^SieV ocita wSb*v.»nska Iwsedtt" je s;cer primerno druUvo za druziue in de-Ulce v (iradcu, a za dijake ne, zato re j naj se mhoe ne cudi, <;•-' ima tako malo dijako? mej seboj liazmere so take, mi ne mort'ino nic za to! Bratje Srhi pa so oam pokaz »li ta voter, da so mej seboj jako sohdarni, da goje tudi ulejo vsestovAn-stva, kar je gosp. Xovakovic dvakrat povdarjal. Tavz-gied je pusneiuajija vreden! Politicni pregled. Konfessionalue postave so pu vseh listih so vedno premlevajo. Liberalnhn listom se dozdevajo prepoblevne, klcrikalni listi pa "pijfjo, da je strah ia groza. V 13. seji dr2. zbora so se izroSile te postave po predlogu posl. Pergerja odseku 20 udov. \^ tem odseku ?>edi, kakor pravi Tagespost, le de-set odloeiiih liberalcev, drngi so pa vsi oppositio-ualtte stranke. Mi misli mo, da se bodo slov. H- kljanski bribovci raz-n dubovnikov te2ko koga ouicejo; najmanje pa gospe in sploh zeuski spol; pravijo: Ji-bora topelh vikal, saj nijina mc vee zegnov kot jest I* Ivazfo dubovnikov vecidelj vsacega vic-jo. Ko so me o«j*o peljali v idiijsko solo vpisat, sva sia tudi h uci-telju, pa sva dobila le njegovo soprug) doma. Pripo-rocih so me oce nj-j po svoji §egi in etiki. \ strasna pregreha — da sva jo le „vikala,". Cez nekoliko let sem priiel v idnjsko ucitelj-*ko pripravntco zopet po 1 ravno tiste^a ucitelja. Predaval je razen elementaruih predmetov takratuih trivijalnih sol tudi s!i>vensc>no po nekum stareiu izj)isku iz Vod-mkove slovnice. To ktijizico smo pripravniki iracnovaii le pratikn. Ko je bil edeu raojih soucencev o zaint-kib uprasan. je jel tieitrlj po uiegovi navads burke u-gaojatt in zabavlj iti, d.i so jeli neki ^kranjski Hrvatje* po tursko govor.ti in pisati in rckajo tud» imeoituim gospodom in gospem h aV!*, k ir pa je velika suro-vost. Kedar se je sam se sabo dobro razjezil, je jel se mene pikatt zarad nekdanje pregrtho, ka sva z mojini ocetom njegovo soprogo vikala. Tudi beseda Bpovelje,t mu nij mogla biti vsec, ker mi je mej dru-gim rekel, da le kakosno >toImiiiskoa povelje refie: „vi gospa"; Kraojici pa pravimo po stari posteni navadi „ooi*. Memogrede naj omeujam, da so bili tnanji ucenci splob, posebno po tolmnski, od idrijskih zaradi jezika mnogo zabavljani, dasiravno so btli sami veliko bolje pomiljevanja vredui, nego drugi, kajti sami so tako znaedeuo govorili, da nij bilo niti nemsko niti slovensko in v slovenskih besedab so vecidelj namesti vseh 6amoglasmkov le Bi" izgovarjali. Pa v novejsem casu se je dosi na boljse obrnilo, ker so se jeli l-dricanje mo6no Slovence zavedati. Po Slovenskem je §e dosta stxrokopitneiev, ki si kyartet. Zlozil J. KocijaofiiS 5, *NezakonBka mati.B Zbor in solo za alt. ZloSil K. Masefce. Y laubljano S , •'"S1 Ve8ela igra" SPisal 3v;'Ogrioeo. 7;u„Ob]a-Lku!« Zbor in solo. Zlozil J. KocijancicV 8. Osloven-skik naiuduih peamh. Gitanje. 9i „H, Kitica slov. nar. pesnij.« Upravil J. Kocijauaid. Za neude vstopnina: 20 novcev. Po besdi tombola! (Kako se naSe FurHttnke rude mo*L.) Komaj 1 leto omoZeni zeui v Oenrnjanu «a Furlanskein zboli > nioz; ker je bila bok'zen dolga. se proseli mo2 v bol-msnico v Gonco. Luo nod poci prav mocno v sobi zene, katera se prestraSi in drjgi dan po *»lem Ger* vinjanu oznanja, da je dobila ponoft opomin, da je njen moi y Gorici nnrL - 2e,na je bila tako gotova aiarti moza, da se n»j prav dUtc nig ve6 zanj brigalft; tako preidejo ineseci, zena zaluje in v anameoje ia-losti noei in no ruto za vratora; vendar pa flij bila *a< tost tako globuka, da iw bi se zmenila za nobenega mozkega vek ¦ Sezitani se z mladencem in to znanost zraerom bolje goji, dokler se ue vname srcih obeli znaocev plamteci zobelj Ijubezni, Po celem Corvinjanu babe govore", da se bo vdova omo&ila z onim foutom in v resnici se podata ob* ljubijeuca e«o nede'jo k g. znpuiku dervinjatiakemu, da zapiseta okli6e; a goipod zupttik zulueva ol vdove, da mc.a popr.j pi-iuesti imtvaski list od ranjoega moza. Mibkca se vdova naprosi >ojega oceta, ker je ravno v Gorico §el, da pnskrbi mrtvafiki list• nee pride v Gonco, se poda v bolmsnico po mrtvaiki list; a kako se zavzame, ko mu pcvi nasproti pride avoj aefc in ga prosi ouo pipo tobakti. Ooa miaji na prvi pogled, da ima dull zetu pwd seboj, ko ga pa natanjko po-gleda in pretiplje, se prepi^a, da je njogov zet z duio in telom prod uji«n. Morete si mUliti, kak* sta se prestrafiila oba lju« bljenca, ko po ofietu zvesta, da moft neveste So zivi.-Zbnsala sta hitro oklico iu ker bo jecen raoi tezko zopet oxdravul, sklenila sta, da prelozita zenitev ua kosuqji efts, ko nmni'eC mo2 urare, Ta dogodek je, kakor se vidi, im^eduk vra* iu tako gotovo re«nideu, ker ga nam jesatn o6eotuenjena ^cmske povedal. (Oorllkl puKnl uroilalkl - u«eu|«kl.) Dae 8, p. m. oddal je u&tcljski pripravaik v Gorici, gpsp. F. V. pisino napofitos popolnoma jasuim naslovom: Bla-gorudni gospodin Matej Lapajne, u gosp. V...jevo, ko doe 16. p. ra. dobt v roke pismo s ^tajerskoga^.v ko* jem nnjdo poleg svojega MatejuLapaujetu pisa-nega pisma 5e naslednje vrste: „Ta. libt doSel je mei^i v roko, pa po zadr^aju njegovem poznam, damj meni numenjen. Zavoljo tege ga Vain nazaj ,po§iljam. Ro« mal je po daljnetn svetu. Va§ Ivan Lapajne. V Lju-tomeru 15. januvarij^ 1874, DoSlo je namcefi ^V,..jevp<. pismo (se preoe skrivnostaega zapopadka) gosp. nad-uciielju J. Lapajnetu, kateri je pametnp deb stotil, da ga je, ko je vtdel, da zanj nij, vrnil prvemu pi-satelju (Fp. .V.) - Na pisma bilo je krajevno ime rBrje" zbri8ano, ter namestu tega napisano: Ljutoraer (Luttenberg). Malo nakrajt pa je Citati 0Reicheuburgu i ttSteiermark*. Zadaj pak je pismo za^edkano z Marburg, Stembriick (2 krat) iu Reicheuburg (3 krat). Prasamo sedaj: nij li to soieino, i kako ta po-mota mogo6a? Mi miaiirao, da, ko bibili na tukajSnt posti nekoliko bolje izurjeni v poStarskih reLeh, b\ se take in enake reLi gotovo ne godilel beralni poslanci drzali nacela in misiij, katere je izrazil na§ prijatelj prof. Suklje v uvoduem elanku „Sloy. ^ar.*5 od 4. febr. Prav ima g. pisatelj, ko pravi, „da si jo klerikalizem povsod eiiak. povsod brezdomovinsk in da se zavadi tega narodom hlini in prilizuje, da bi je tern la^e rim-' skernu absolutiz.im podvigel*. - Tudi starih Ce» hov je uze iieki sram biti klerikainiin. GJavni njih organ, „Pokrok,- odbija od sebe imo klerikalnega lista in seprotivi temu,dabi sekedajsturofeska stranka popolnr-m ziila in zedinila s pravno stranko. Tu imate staroslovenski prvaki in po tern s»'Se"tedno na StaroC-ehe in na druge Staroturke uaslanjate! Prt verifikaciji isterskega lahonskega poslanca Pol^inija so nasi ustavoverci zopet pokazali, koliko jim je do pravice. Karlon in Lienbacht* sta vse nepravi^nosti razkrila, ki so se pri volitvi godile, toda vse zastonj, ^efina drz. zbora je vendar volitev | potrdila. Odsek za nasvet Fuxov ob odpravi t-asuikar-skega §tempeljna, v katerem ouseku sedi tudi naS Winkler, je sklenil nasvetovati drzavnemu zboru, da se odpravi novinski stempelj, a stoprv z 1. ja-nuvarijem 1875. Depretis je tomu zopem. ker ne Y('\ kde bi nasel k^j dohodkuv, ki bi ta davek po-botal. Sploh so tudi viSi krogi spoznali, da Dc- | pretis nij ua svojeni mestu in da nijwa posebnih zmoznostij t gospodarstvenih stvar^h. Tudi se govori, da si nijsta z Banhansom nx kaj prijiiteJja. Krah ne daja §e mini; sopet zabiljeziti ima mo /.rtev Uga tolikajn uesrernega poloma. Te dni se je usmrtil general Gabieuz v 2urigu. Pravijo, da je vse svoje premoienje izgubil ua borsi. Bil je neki tudi v druzbi nekdanjega hrvaSkega bana, ba-roua Ilaueha, pri ukupovanji gozdov v hrvadki gra-nici. Kot znamenje. ilasa se stnatra tudi to, daseje vfieraj \w (ioriei vsled porocila Pest. Lloyda razna-sala novica, da se je tudi Itiskra usmrtil, kar pa denainja Triester Zeituug oporeka. Tirolskt Italijani Iwdo, tako se nsje, kmalu v drzavnein zboru staviii tirjatve gled^ odlocenja itali' janskega dela Tirolske od nemske. To jo tudi za S'oveuce VA7.no uprasanje, kerimamomi isto tezuje, kakor tirulski Italijani. Xa Ogrskem je v tinamMjih stvareh se buja stiska in zmesnjava, kakor pri nas. Ogrska viada je uze tako daiec prisla, da misli razgiasiti imona vseh onih, ki so vof kot r>00 trld. na davkih dol-zni. Kazvidi se pa uze zdaj iz dat, ki so mini-sterstvu dosle, da je ubogo {Ijudstvo davke plafe-valo, a le bogatini so zaostajali. Minister kup-cijstva je otigovoril hrvatski deputaciji, ki je inter-pel lovala. zakaj se po hrvatskih dezelah odstavljajo hrvatski .sinovje na zeleznicah, ako ogrskega ne za zelo vzamejo, ce Be je vaV. Iz ttasledujega se pa razvidi, da ;e Bv,kati* caitiiejse oeg* ronikutiM. V vsakem mzgovoru se razluLujspoda, hU'V je ukral zbito Jepoo uro, eoo za zid, in lctuo oblacilo; vsega skupej v vred-aosti nd 130 gold: G. Andrej Pertot Lev]jarski moj^ter, tudi v Rojatiu, ima veltcega psa, kateri je lepo mlado deklico, 19 letno perico, 31. Jan. uapal iu skoro bi jo bil vso raztrgal, «e nij pnSol n.t pomoc inemogredoci berac. Gospod mojster, pro5 s taki.n pesom. (i»oi»r.) V pettk okoli dveh popolunocl nastai je v Tistu pri starem sv. Aulonu veLk ogenj. Dobro je to, da je bila zasilna straza tekoj pri rokab. Zgoreli so pa vend.tr trlje kunjski hlevi in skoda zriasa cez 12000 gold. Hlevi nijso bili zavarovani, (Znrnrii rieiomom) y preiskovalnem zaporu se-dec'a J. C'rnuta iz Bovca je bila neknva spoxn&na^za-rad detomora, ker se jej nij moglo dokazati,;da je2i-vega otroka porodda. Obsojeua je pa bila zaradi zatajbe poroda na 3 mesece hudega Zipora. (Xttxtetm.) ]. ft'bruvartja so Sli 3 financni strai-' niki na strazo. Okoli 9 ure zveeer pridejo v gostilno | «pri Skalabonu* \ef.e6o mej Kanalom in Rodmjem. Pred njimi je bil tarn uze drugi strainik po imenu Potokar. Vsi Stirje se vwdejo okrog mize in izpijejo skupaj v veseli druzbi 5 bokalov vine. Potokar vstane, vzaine puiko in reOe: nPoglejte kako zuam jaz ek-serciratiu. Na to mu odgovori nji-gov tovari$ JozVf Orv: »Daj ineni puSko, ku? jaz bolje znara, kot ti ek-eerciraii, pokazem ti, kako se „hoch antt napravi.14 Crv napne pete! in a. Na to mo nekitretjistrazVikopuzi, da se mora kapsel sneti in res ga ta v zep vtakne. Komiij je to storjeno, pomeri §e enkrat in Potokar uze mrtev na tleh iez:. Crv ga kiice, a zastonj je bilo. Zdaj vsi trije prestraseni puske vzamejo, gredo y Ro-6ioj; od tod cez Soco, iu pridejo po hribih skoz G.gar v Gorico. V Gorici se predstavijo inspektorju, kateri ja izrodi policiji, ta pa sodniji. Dva sta u?.e prosta, Orv pa ne. Nesre6t- se je zgodila na sledeci na6m. Ko je Crvov tovaris kapsel iz puske vzel, je nekaj ?rahu na istem mestu ostalo, hitro po tem je nehote !rv petelina podrl, se preden ko je whoch an* poka-1 zati hotel, in pu$ka pokoe. I (Cltalnlcn^analnliH) vabi k besedi, ki jo na- pravi 8. febiuvarija t. I. ob 7, uri zvefier v g. Sega- 1 lovi ilvorani v dobrodejen namen. Program 1. r,Mi- I li kraj.tt Zbor. Zlozil A. Nedved. 2. «Njega nijlB Zbor in solo. Zlo2il J. Koaijandi6. 3. Medeja. Spisal J, Stri- I tfcr, Dekiamucija. 4. vLe nocoj se luna milaB Solo- ob oUnem shorn polit. dru§tva nSofa* 29 januvarija 1874. Zacne se ob % uri popoludno. Predseduje dr. Lavrifi; zapisuje Viktor Delenec, navzofinih je izkonca 27, potem-31 udov.PrOdsednik po-zdravlja obdni zbor, omenja, da sicet tie zboruje ve6 v prostorih ditalnice, ker nam je poprejSnji iitalniini odbor dal slovo, ampak v jafct) skroomi gosttlmini' sb-bani; vendar pa je to brez vaznosii; tudi prvi kristjan-je so se zbirali v podzemeljskih hramih ,in njih vtsra ss hitro iirila po vesoljaem svetu. Rjvao tako \morajoi So* cani Siriti omiko svobodo in uapredek mej Slovenci; 2>vahno so se Sudani borili mej casOm Volitev v dri. zbor, potem pa se nas je lotila. neka mlafidos%, ietargja, pa ta ne bode dolgo trajala; zopet bodo So*; 6aoi hrabro stali na svojem dasfcnem-mestu in mjeni-no delali v korist majkiSi^avi in svoji o2i domovini. Na posted Se omeni, da je sicer zapustil Gorico in se preseiil v Tolmin; zaradi tega ne bode tijegovo delovan-je za ,So6o* mo* manje; 6e nekotfpredsednik, bod^ kot ud z vso mocjo sinl „S.o&i" hlagoduSne namene. Opominjavsi 5e enkrat Socanck neuroorni delalnostij' se poslovi kut predsedmk s ginljjiyih besedah ter vabi tajutka, da poro5a o delovanji drustva v pretefie* nem letu. , , -T ' Viktor Dolenec potem porofia blizo tako4e: Nase drustvo Steje 236 udov in ker so nekteri gospodjo od^ stopili, ki se ne vjemgo % naSimi naCeH in so pri nas zasledovaii le sebi6»e namene, se je druStVO sdistilo * nevarnih elemeotov in te^ko se bodo tako hitro po-, I navljale one; Murig^; katerih smo bili prica v preteceni dote. Vas odbor je imel v pretecem dobi 11 sej, v ka-terih je mnogo druStvenih zadev iu po obcnih zbonli damh m nalog reSil; najvee pa se je mudil odbor s | pripravami za direktne volitve i Obcnih zborov je drustvo imelo 4 in surer prvega | v Goiioi 5 februvarija t. 1. pn kaiertm obeuem zb,ru 1e prUtopilo drugtvo k peticiji, katero je napravil dez. zbor zaiad uuroduih sol iu skleuilo r^lucrjo, da se piidruzi adressi ljubunskega palit. drustxa bioven.je na Cesarja proti direktuim volitvam; druaega, javnega v Sezani due 27 aprila 1. 1.;- tarn se je sprejeU peaoja na dez. odbor zaiadnajimmhzemlj scmh kaj;g m reso-lucija, da se iliz. odbor mezi odloga Lt» preuaredeb j sobke postave nalagemh inu po dez. zboru; 3ga tudi juvnega v Rihenbergu 8 juuija I. 1. na tem jako za- j nimivero in obiluo obskautm obc. abi.ru snu razviU i program, p«» kateiem se una zavnau * a§ dri. poslanec in- sklenui resolucijo, naj uas poslaueo z drzavnopravtio | opposioijo postopa, uokler Skode ne trpi naS uaromi j program; 4ga pa zopet v Gonci. Ta zaduji m vele-vuzm obcni abor je postavil kandidau za drz. zb,»r, in j sicer smo mi akoro euoglaano izvuiili nasega predwd- j nika, muogo zasluienega dr, Lavr*6 a. Po tem obc. aborora je odbor io druSivo razviio vso svojo delalnost za blizujo volitev; organizovali siuo se za vuliluo agi-taciju v roeatu ia po celej dezeh, ta nasa delalnost se je pokazala uze pri prvotnib volitvab iia dezeli, kder so na§i udje in privrzeuci tako izgUdno postitiab in tako disoiplino vvedl*, da so v nekterih vaseh kljub strasni agitaciji od straui klenkalcev iu viade vendar sijajuo smagab. Povsod, kder je le en par pravih in intebgentuib Socanov, smo odbdi dvojno silo, posobno pa se raoramo tukaj hvalezno spominjati Lokavskili, Knzkih, Doruberzkib, Oermskih domoljubv>v, kateri so naie uusprotnike popoluoma pobili in se pdcazah ne-odvisue, zrele in svobodomiseljne. Sploh moramo re6i, da jo na Vipavskem in ua Erasu vdumacena Jjubav do svobode in napredka, mej tem ko se v nekterih gorskih krajih in v Brdih ljudstvo su ne more prav pomagati >z starih spott dusovue m matenjulne odvi»-nosti, tarn so ^e le zuLenja razvijati narodni cut, nij tcdaj cuditi se, da druge se bolj v/visene i leje, ki pn-dejo fie le kot nasledek tega cuta, tarn se mjso vdo-madene. Pa kar nij, bo; saj napredek mora priti sam po sebi in tista stranka, ki si je napisula na svojo zasta-vo geslo: vse za omiko fcvobodo in napredek, mors si pridobiti z vsakim dnevom vec terena. Zraven uasih principijelnib naspiotnikov, Glasovcev ia birokratov, se je iz naie hberalne strauke izcimila se neka posebna stranka na Tolminskem; ta stranka namrec v prvo vrsto btavi materijalna uprasaoja iu kedo b: zameril Tolmiu-cera, ce vse poskusijo, da bi le enkrat zadobili, pre-dekko zeleznico; ko dooe, bo nasa rec tudi tarn pmv dobro stala in smeli bomo Tolmincem po vectui k nasi odlocni stranki pristevati, in to toliko bolj, ker so faktorji druge stranke na Tolminskem vze davno ob vse zaupanje pri§ii. Ta stranka je z oziroro na pre-delsko Zeleznico postavila g. Wioklerja z\ kandidata v drz. zbor;. vendar pa je una z nami paktirala iu bi bila z nami pritegnilu, ko bi bila pri§la v polozaj, to je, ko bi bilo vuliti mej nasim in Glasovim kundidatom. Vsakemu je. znau neugoden izid volitev: prislo je do oze volitve mej Wiuklerjem in Tonklijem in ker so bill Tolminci na slu6aj oze vohtve z r.ami kumprumis napravili, so vsi privrzenci nasega drust-va pri ozi vobt-vi rajsi dali glasove po§tenemu uradniku, nego Ton-kliju, katerega zna5aj je, menim, uze vsim predobro znan. Gospod Winkler se je sicer tudi v pismu na nasega predsednika zavezal, da ne bo nikdar skodoval in-teressom nasega naroda in da bo ob odlocnem trenot-ku zmerom na nasi strani stah Desiravno je g. Winkler glede svojega stanu tak posianec, ki se ne vje-ma z nasimi principi, smo vendar morali njega vtditi, ce nijsmo hoteli narod iziociti koristolovcem na politicoes polji. In zatorej smemo z mirno vestjo reci, da smo pri takih okolnostib dobro postopali in res.li svojo cast. V mestih in trgih smo mi So6ani odlofiili, da je bil namesto nepozoanega Tonklijevega Cattineliija iz-voljen de2. glavar, grof Coronint, kateri vendar zago-varja naSe uarodne mteresse, m je posebno zadnje dni sprozil jako vazno in odiodno interpeilac jo zarad na-rodnih srednih Sol H koncu porocevalec se priporoSa udom druStveni organ, omenja prizadevanje nasproiue stranke, da" bi list Soco pokoncala, pa se ji ne bode posrecilo, ampak morda ponesrecilo in prosi ude, da po svoji moci de-Injo, da Soco prav razsirijo in ji pridobe se vec pod-piralcev, nego jih ima dozdaj, kajti list je srce drust-va, po njem se Siri drustveni namen. Po koucanem porofiilu tajfiika se oglasi g. Doljak in izrazi svojo zafindenje 6ez to, da se je cena listu za ude poviSala brez odborovega dovoljenja. Na to odgbvarja Dolenec, da odbor nij nikoli prevzel nobene denarne odgovor-nosti za list, da se on ne briga, ce so strbski listu po-kriti, ali ne, da torej tudi ne more listu cene diktirati. Ce Dolenec z listom, za katerega on skrbi in za katerega je on na vse strani odgovoren, drugtvu sluzi, ga k tenm spodbnja ljubezen do drostva in tudi nij on drustvenikom priporocai Sogo kot Vik:..r Dolenec, last-nik tega lista, ampak koi drazabnik polit. druStva. Sict»r pa so ga samo neiigodne okoliscine silile k po-visaoju cene, Ker se noben drugi ne oglasi k besedi, pzivlja predsednik g. Dolenca, da v imenu bolanega denarni-curja poroca v denarnem stanu drnitva. h t ga po-rocila ruzvidimo. da jo druSfcvu v lanskem letu doslo got<»vine f. 113.20; porabilo se jepaza stanovanje tiik in drugo strosku f. 90.07: tedaj ja mtnio v blagajniei f 23.13; ce so k t»j svoti pristfyejo zaostauki pri udih v zneskn f. 193.47;'tako je razvidno, da ima drustvo pnjiuozKiya a 1. jaimvarijein 1874 i* ;M5.5J). G. Doljak predlaga, da se raenni uroce-enemn udti v pivgh*d : g. Perozzi nasvetuje, da se izrocj itovemj o.lboru in da on sporoci, kaj je storiti gledr iztirjatev doigov druzabniskib; Dolenec pravi.da jo pravilno oddaiti rae«i-ne pregledovaliiemn odseku 3 udovrdr. Lavric naswtu-je, da bi se stari dolgovi zbrisali; pred glasovanj»Mn se g. DoJjak zedini z nasvotom g. Pei\>zzi-j.i, kateri pred-log pri glasovanji tudi obveija. G. Doljak poprimc -bosedo pre.l v^litvijo olbvrain priporoea navzoentm, da vsi osttin« jn /.in».Tom zvpsii druAt-vu in da tudi izvoljeni se irtujojo nr» »Im1« na sebiirnb namene za obcni biagor in za nspfdi voljn*> in resuo, da je z Seba-stjanom Urdihom nosna postala, in da nij drugi razun njega, to je Sebastjana Urdiha oca njenega otroka, akopram — je temu pristavila — so jo drugi nago-vaijali, zaderje njene sramote na gospoda zavuiiu. V dokaz tega naoasam se na svedodanstvo Jozeft Spacana, Matija Urdiha, Matija FranceSkina, Jo^eta Frauceskina, Janeza Grubisa, Andreja Trampuia, in, ako bode trebalo, le vec druzib prebtvalcev iz Ko-stanjevice, v prico kterih je ona gor navedeno svojo izr*»ko dne 22. jumja 1873. v liiSi Janeza Novaka St. 52. ponovila. Kedor pozna razmtre, pod kteremi sem prisiljen na mesta mojega sadasnjega piebivalisfia ziveti, se ne bo cuiil, da se huiobuezi zuajdejo, ki se ne stidijo p>-sluzevati s; V3akt>ga se tako zavrzeuega srediiva, ako gre za to mene osramotiti in javnemu zanseevanju iz-rociti. Nadejam se pak, da se bodo gor omenjeni podpi-halci i^uajdii, in da bode tudi njih. mascevaitia roka pravice dosegla, kajti ob enem sem vlozil pri nadlezni 8oduiji pritozbo proti Sebastjanu Urdiiiu, zabtevaje kazni ne sainu proti njemu, ampak tudi proti zaeetm-kom, ki so njega zapeijali. V Kostanjevici 25. januvarja. Jak. Vicentini, vikartj. Gospod urednik! Ker ste mojo poslano skrajSali, iu ker jez hocem, da svet izve nataujino dogobo, zahtevain od Vas, da inoje poslano neskrajsano od besede do besede tiskato, posebno pa zdaj, ko hoce moj naaprotnik g. J. V. nove strrfne napinjati in je v ta namen zopet nekaj posebno uzornega nttniL Se marsikaj zaniraivega boste morda zvedeli, za danes pa Vas pozdravlja Sebastian Urdih rap. OdgoTor nrcdnistva: Ustre2erao Vasi zelji, toliko bolj ker nam poslanico placate kakor „anonco" in mi nijmamo nobene od-govornosti, tudi v slovnicnem iu stilistidnem obziru pustimo vse nespremenjeno. Blagorodni g. posestnik na levem bregu Sofie. V 45 listu Soce sem (litov vase poalano gospodu Joiefu TrampnS iz Castanjavice, iz katerira. ste mu vi blagorodni gospod *) Urednijstvo nij ne za obliko ne za zadriaj odgovorno. naznanili da preden je hotel toziti Bizjaka Jakometa pri e.v>titlji-vimu visokimu Nadsko^htvu bi se bil mog^ prepricati ali je toxin preljublejn rudeeun gespodam v kurji ali ne. Blagorodni gospod prosiiu vas kir Trampus ztrail strasuih opmvil se id nikdar domitUti niogei da bi kaj tazfea jjozvedeti, zamogel pervB |kir ni imel zajfca, dragic kir tudi ni Benjamin kurije, za tega del sevatn pa jest Blagorodni posestnik zahvalujem namest njuga k?v je moj Kanz, in vam naznauim da pv» napr«j mojl priloltnu Piitoibi dne 2.i janija t. t. pri castititu Dekanisfcvu v Dttvini sem naiuatiil oiuenjeninio da uzej nmogo vasa sem imel Inbezen /. end Deklino iz imenoic Marija Trainpus his. IV b\ ktera deklina je bila po-pr«.'d pri gospodu Jakoraetu v sluzbi, in kir ta se j- znajdla v no-sezem stanu sem ju veakrat poprasaval kdo ji je nje deviitvo (id-uzel, in ona po dolgeiu isprasuvanju smi je ovalla da njedevistvo i je oduzal gospal ixiac-iin-jt¦¦¦< v t;stim cisu kir \c. bila on1* p^r njemu v shubi, kir sim jest v prib«no»t z gospod (riacornetun govoril, mi j« odgovoril da on ju »i po zakoasko nuzal. in da bo-liiino'dobri eden in dru/i in da i h-j u/e; kaj poiuagal po wv«tji moci, ravua en-j fciksuo Prituibo sem skoii wluvno zupanstvo IViu-nisko poslan dae VL julia t. 1. visokimo X;ihk..ii,t.-.t, ali /.alib«>g dozdaj pre/, vsiga Vri}teha. lint- 25 oktobra tl. sin.; inndi pri slavni •• k, o!trajui sod-njji w'iraviiav.t cs javuo rai.ilaije casci \C-ri jo guipul (fiai'ij-nifto bil iz iistd v Cirkvi it ^ti'Iuum due 13 julia tl. pri obrav-navi yt bil gospol (Jtaeumeto naredil en uralai i.4piri Dekani»tvu, h<: i!»u bili castitiivi go»*ppd Dekan zavkazali da «« ima opravifciti in on jc bil odmeujen za Hi julia tl. persli smo skupcj je»t Oeklioa vicar (jincomtto, zupan, en svetvalz, dva odbornika, in obcinski •ibhodnik in prico vaih rou je deklina v obra/ povedala da on g. «Jiacoin.do i je nje devistvo r/el, in mu je dala lme Pra»zv prito vnih gor omenjonih. &e eno vain naznanim da kir je ta deklina r«>iila itin jest hetel iim-novati otroka, ali mlado Itcorko, pri Hvetem kerata Ama-lia, gospod Jakometo s» jo imenovali Marijo, tede: »e ne morepo-snemati, kdo je oiie mlade hcerke, za tega del vam tnorem Jtlago* rodm puHcMtnJivi iz zalohtjo naznaniti, sudajni mi»j r«vm stan, in sz?r ua obcinah iivcte brez zveze svetiga zakona, je gerdo in ne* M-amno kir kaj taziga se ic le v vclicih mestali godi da «e iivi na mo, v Zakon stopiti pa tudi ne morem dokier obedva jem-.-to v eni obdini prebivamtt potein bi se znal" ]»erpftit: da j^-st bi bil njeni moi gospod Jakometo pa njeni go* .spodar. Ali je tako soditi vi Blsg orodni posestnik, in naj lodi wli svet, kako sa v danainim zajtu previdno aaprej postavljuno pri-toibe reiujejo. Dalji V pribodnid. iTostanjevza 22. dee, 18T3, -llll<)llB11(llliB-1^ Sebastian Urdih. Cetilk riiznegii blaga na gori§fam trgu, 5. feh\ Pscnica kraska, vagan...... „ gor»ka „ ...... ,, goriika „ ...... Tursica domaca „ ...... „ ogrska „ ...... Jeeiuen eel „ ...... „ pehan „...... Oves laiiki ,, ...... „ ogrski „ ...... Fiiol klki „ ...... „ gorski „..... m ..,...... Kronipir nov cent....... Seno „ ....... Blama „ . . . * . Slanina [ipeli) domaea cent .... ,, amerikanska „ .... Vino crno, vedro [Em].....19 do ., belo. „ .....14 „ Pivo gradako „ .....9 8! «5 S; 60 8 45 a; 5u 2 ... W H) 1 45 li 50 a 40 2; 67 % 50 so 0 „___________;____ V „ j 3, W) MI L vrste po 13 II. vwte po 12.50 HI. vwt» po l!>.25 IV, vrste po 9.50 V. vrste po 8 fl. Moke iz liitterjcvih mlinov r Stracicak. Se fakljem- St. I. po 16.70 Si tl. po 15-40 St. 111. po 18.60 St. IV. po 12.50 St. Vt po 10.90 VI. po ».40. Brez zaklja: Otrobi drobni po 3.30 otrold debeli po 8.— fl. ODVETNIK Dr.JOSIP JAKOPlC ii«iziiauj<> si. olM!'iiistvu, dii Ima z«I;ij pisanio v IttiTEIiU w clrii^em iiadsiropji iiad |>ri|-