97. številka. Ljubljana, v potok 28. aprila XV. loto, 1882 Izhaja vsak dan svečer, isimsi nedelje in praznike, ter velja po p 081 i prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 3o kr.t za jeden mesec 1 Rld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. xa mesec, po 30 kr. za četrt leta — Za tuje dežele toliko Teč, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-VTste po fi kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Gled;iliska stolba". U pravni stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Srečni Rusini! Vajeni smo, kadar je govor o naših rusinskih bratih, ki žive ob Karpatskih gorah, predstavljati si jako zapuščen in najbolj zatiran narod in cesto čuje se pri tacih prilikah vzdih »ubogi Rusini!" A naši pojmovi o Rusinih nijso pravi, ni j so istiniti, ker premalo poznamo ta čvrsti narod. V primeri z nami Slovenci morajo se Rusini le srečne, da, trikrat srečne imenovati, in kadar bodemo mi dospeli na stališče katero UŽe sedaj zavzemajo oni, tedaj bodemo dihali laglje. Pri Rusinih, katerih je po zadnjej štetvi samo v Galiciji 2,549.707 duš, je namreč narodna zavednost bolj jednakomerno razvita po vsej deželi, nego pri nas; Rusini imajo uže več let v Lvovu svoj soliden „Narodui domu, mi Bedaj niti ne vemo, kje bode stal, — Rusini imajo tudi izvrstno politično društvo „Narodni dom", katero deluje neumorno in jako uspešno, naša politična društva pa se takoj po hrupnem rojstvu oziroma konstituviranji vležejo v smrtno posteljo, kjer leže nepremično v agoniji, dokler novo politično ne zavzame smrtnega ležišča in ž njim tudi agonije. Rusini imajo pa tudi prvoboree, ki se za njih pravice potezajo s tako žilavo vztrajnostjo in energijo, kakeršna je le izreduo krepkemu ruskemu rodu lastna. Da te naše trditve nijso nikakor pretirane, razvidel bode čitatelj iz nedavnega dogodka: Rusinsko politično društvo „Narodni dom" v Lvovu dobilo je od tamošnjega c. kr. namestništva poziv in nalog, naj se izkaže vsota nekega ustanovnega zaklada za literarne namene. Ta nalog bil je pisan v ruskem jeziku a latinskimi črkami. Društveni odbor odvrnil je nalog nerešen, ker nij pisan s cirilico. Proti zopetnem nalogu, vložil je odbor rekurz in ker ta nij prodrl, pritožbo nrt državno sodišče (Reichsgerieht) na Du-naji, kjer je bila 25. t. m. obravnava. Zastopnik c. kr. namestništva v Lvovu poudarjal je pri tej obravnavi, da morajo vsled postavne določbe dne 10. aprila 18G1 sicer vse oblasti v Galiciji sprejemati rusinske odnosno ruske vloge s cirilico pisane in jih tudi reševati, da je pa v dotičnej določbi izraz „gestattet", da je tedaj oblastim na voljo dano, v katerem jeziku rešujejo prošnje in vloge. Zastopnik rusinskega društva „Narodni dom" dr. Dobržanski pa je ta ugovor pobil popolnem in tlejal, da oblastim nij nikakor na voljo dano posluževati se katerega koli jezika, kajti po §. 19. drž. tem. postav zagotovljen je Rusinorn ruski jezik, pod jezikom pa treba umevati tudi njemu lastne črke, katere so jezikovo svojstvo. Državno sodišče razsodilo je za Rusine v vseskozi povoljnem smislu rekoč: da je namen, ruskemu jeziku dati jednako veljavo z druzimi jeziki v ura-oih po §. 19. drž. tem. postavi proglašen kot postava in tako izrečena nepogojna ravnoprav-nost ruskega jezika v uradih, daje tedaj vsaka poznejša naredba, katera bi hotela kratiti to ravnopravnost proti postavna. C. kr. namestuija v Lvovu mora vsled te razsodbe rusinske vloge reševati v ruskem jeziku in v ta namen posluževati se izključljivo le cirilice. Ta razsodba je, kakor uže rečeno, zagledala beli dan stoprav pred tremi dnevi, ravno teda*, ko seje pri nas Slovencih pred pol leta izdana razsodba uničila jediuo zbog tega, ker je bila tožba vložena v slovenskem jeziku. Kakor po jednej strani ta dogodek potrjuje resnico starega izreka „Vigilantibus jura" in jasno svedoči, da le odločnost dovede k uspehu, tako je na drugej strani predrugačil vse naše pojme o Ru sinih. Njim je zagotovljena brezpogojna ravnopravnost do pičice, ne rodi jim vsak nov dan novih skrbi in bojev za veljavo in vpeljavo jezika; kar bi se kdo drznil v tem ožini delati ovir, smatra se kot nepostavno, in Rusini obračajo lehko svojo pozornost, svoje delovanje na drugo, na materijalno polje. Nij li, ako primerjamo svoje pretnžno stanje z Rusini in bolestno čutimo, kako nas natezajo na Prokrustovo posteljo, odrekovaje nam ravnopravnost in odbacivaje naš jezik iz uradov, naš vzdih Srečni Rusini! opravičen in umesten ? Iz državnega zbora. Z Dnnaja 25. aprila. [Izv. dop.] Denašnja seja državnega zbora bila je prav krotka in kratka. Navzo^ni so bili ministri: Ta alfe, Z i e m i a \ k o w s k i, F a 1 k e n h a y n, P r a ž a k, Conrad, Dunajevfski in Pino. Novoizvoljeni poslanec iz Galicije Tiszkowski je prisi'gel. Predsedništvo gosposke zbornice prijavilo je ukrepe poslednja seje. Poslanec Minger in drugovi interpelujejo na-učnega ministra glede učilne tkalnice v mestu Zuck-mantel v Šleziji. Prva točka na dnevnem redu je poročilo poslanca dr. vit. Madeyskega o zakonskem načrtu o kazenskih določbah proti oviranju prisilnih izvršb, ki se prečita v tretjič ter postane postaven ukrep. Drugi predmet dnevnega reda je zakonski načrt o oproščenji potrditve nekaterih podpisov na tabular-nih pismih, kakor ga je vzprejela gosposka zbornica. Poročevalec je bil poslanec dr. Viktor Fuchs. Poslanec Neumayr govori proti prisilnemu legaliziranju pri pismih, ki izhajajo od občinskih oblastij pobijajoč izjave in ukrepe društva beležnikov. Poslanec Pflligel predlaga pri drugem od- Aleksander LISTEK. Sergjejevič Puškin in njegove poezije. (Predavanje g. Ivana Hribarja.) (Dalje.) Ko sem Vam tako v kratkih potezah načrtal življenje velikega ruskega pesnika, prestopiti mi je sedaj k njegovim poezijam. Sicer bode popis njihov le površen, ker mi je k temu odmerjeno le malo časa, a poplačan bode obilo moj trud, ako pri katerem čestitih poslušalcev, ki doslej Puškinovih poezij ne pozna, izbudim željo spoznati jih. Gotovo pozna marsikdo iz Vas, čestita gospoda! našo lepo slovensko reko Sočo od njenega izvirka do ustja. Pri izvirku neznaten a čil in bister potok, narašča v svojem toku skoro nevidoma ter se kot mogočna reka izliva v Jadransko morje, ne da bi jej bili razni njeni pritoki skalili bistro vodo. S to reko primerjal bi jaz Puškinovo poezijo. Pretakajoč se s početka po ozkej strugi tako zvane klasične dobe ruskega pesništva, začela si je, čim bolj se je samostojno mišljenje Puškinovo razvijalo, to strugo širiti in ko je pozneje stvoritelj njen spoznal vse velike pesnike druzih narodov, narastla je do velike reke, ki se izliva v veliko morje svetovne poezije. A kakor si prej omenjena reka svojih voda po raznih pritokih ne da skaliti, isto tako nij Puškinova poezija po vplivu druzih pesnikov ničesar izgubila od svoje originalnosti. Kakor sem uže prej omenil, bil je Puškin — kar je pri veleumu sicer samo po sebi umevno — kljubu svojemu visokemu rojstvu, po mišljenji popolnem Rus. Mrzil je plemstvo, katero se je tradi-cijonelno upiralo vsacemu napredku ruskega naroda. Mrzil je olo puhloglavost in bedarijo, ono surovost in blaziranost, katero je večina boljarstva mislila zakrivati s plaščem francoskega jezika. Iz polne duše je sovražil ljudi, ki se nijso ničesar učili, pa vender o vsakej priliki zatrjevali, da ruski jezik nij za družbe, v katerih vlada „bon ton" in kateri so svojo izobraženost o vsakej priliki skušali dokazati s tem, da so govorili o Rousseau-u, čegar spisov pa nijso niti umeli, ali pa o junaku kacega viteškega francoskega romana. On se torej nikdar nij rad družil s plemstvom od onega časa, ko je od-rastel mladeniškej neskrbnosti in spoznal moške dobe. In potem, ko je carju, posebno pa svojej soprogi na ljubo, svojo hišo uredil po aristokratske] navadi ter jo odprl svojim prijateljem in znancem, odprl pa tudi plemenitaškim pustolovcem, potem je moral to s svojim življenjem plačati. S tem pa, da je Puškin svoj narod tako iskreno ljubil, nij še rečeno, da bi ne bil spoznal tudi njegovih napak. Tudi te je videl in v srce ga je peklo, da se tako malo stori za njihovo odstra-njenje. In ravno to, da je sovražil opičje posnemanje vsega tujega ter ljubil vse domače, kar se mu jo zdelo biti dobrega, ravno to je storilo, da nij postal satelit velikega angleškega pesnika Lordu liyrona, temveč, da je ohranil svojo narodno individuvalnost. Postal je sicer njegov posnemovalec, kakor to v drugem poglavji Evgena Onjegina sam priznava, a posnemovalec le v toliko, v kolikor sta si bili sorodni njiju duši; sicer pa je ostal Puškin originalen v izbiri snovi k svojim poezijam, v divnej fantaziji svojega duha, v nedosegljivem, v srce sezajočem popisovanji trpljenja prevarjenega srca; originalen v krasoti svojega jezika in mogočnosti dikcije v svojih poezijah. Prva večja pesen, katero je Puškin izdal, je ..liiislan i Ljudmila". Ta pesen je prav pravi dokaz stavku §. 3. popravek, češ, naj se ne zahteva lega« liziranja podpisov pri pismih cerkvenih oblastij in župnij, ki zadevajo izplačevanja cerkvenih svot. V špecijalnej debati sprejmeta se §§. 1. in 2. o potrebah podpisov na tabularnih pismih in načina zemljiščne uknjižbe brez debate. g« .'i. zadeva oprožčenja legaliziranih podpisov pri pismih, ki so odobrena od dižavne ali deželne oblasti. Poslanec Kronawetter zahteva, naj se tudi ona pisma oproste od piisilnega legalizovanja, ki imajo potrdilo od občinskih oblastij. Poslanec Neus-ser terja isto za trgovinsko zbornico. Vladni zastopnik izjavi v imenu vlade, da je proti razširjenju oproščenja od prisilnega legalizovanja. To oproščenje možno je samo pri takih oblastih, ki za dotične interese same Bkrbe. V interesu pravne sigurnosti mora vlada proti zahtevanemu olajšanju glede cerkvenih, občinskih oblastij in trgovinskih zbornic se izjaviti, naj bi vlada za to tudi še tako pripravna bila. Tudi poročevalec brani vladno predlogo. §. 3. vzprejel se je potem, kakor ga je predlagal odbor; vzprejeli so se tudi dodatni predlogi izvzemši onega, ki ga je predlagal poslanec Neusser. Vse druge točke sprejmo se brez debate, tako da je ta zakonski načrt v drugič bil prečitau. Poročilo o peticijah glede ustanovljenja zdravniških zbornic nij prišlo na vrsto, ker dotičeu poročevalec v zbornici uij bil navzočem Prihodnja seja bode v petek 28. aprila. Na dnevnem redu je mej drugimi točkami poročilo carinskega odseka o novem carinskem cenil-uiku. (Zolltarif.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 28. aprila. nPolitik" prinaša z Dunaja dopis, v katerem se govori o zahtevah Slovencev in o uvedenji slovenščine pri sodnijah. Ta list pripoveduje, kakor je nam uže poročal brzojav, da je pravosodni minister izdal na graško nadsodnijo določbo, nnaj se slovenske uloge pri vseh sodnijah sprejemajo in primerno rešijo." To svoje poročilo pa končuje „Po-litik" tako: „Ministerstvo je odločilo se, da si ne bode pustilo po poddanih uradnikih svojevoljno nasprotovati in demonstrirati, da v deželi navadni jezik, o katerem je v obč. sodn. redu govor, nij predmet sodnijske judikature, kar so nekateri uradniki opra-vičevaje svoje postopanje trditi blagovolili, marveč faktum je, kateri morajo vsi javni uradi v ozir jemati. Zatorej pa se je tudi odločilo, da se proti vsem onim uradnikom, ki bodo še nasprotovali, nastopi pot disciplinarne preiskave. Še le potem, če to slednje sredstvo nič ne bode pomagalo, namerava voditelj pravosodnega miuisterstva načrt zakona predložiti, kateri bode tu omenjene razmere uravnal." „Bud. Corr." javlja, da je Slavy demisijo-niral kot vkupni finančni minister. K temu koraku privelo ga je slednje glasovanje delegacij. Ker je Slavy tudi na čelu bosenske uprave, imeti bi znala ta demisija ovirljive posledice. Mej levičarji nastaje vedno večji razdor. „W. AHg. Ztg.J stopa odločno na noge proti nemško češkim poslancem, češ, zakaj bi ravno oni sami vedno imeli v rokah vodstvo, prepuste naj tudi drugim besedo in predbaciva jim terorizem, da, dolži jih nasilstva. Res lepa ta sloga! Vnanje države. H kronanji ruskega carja podala se bode iz Poljske deputacija. Iz Sofije se poroča, da je knez sprejel de-misijo vojnega ministra Kril o v a. Vodstvo vojnega miuisterstva prevzel je najstarejši general Le sovo j. Knez odpotoval je včeraj obiskat svojo obitelj v Darmstadt. Za njega tritedenske odsočnosti vodil bode vladarstvo vojni svet in predsednik državnemu svetu. „ Standardu" poroča se telegrafično iz Rima, da je papež obolel in da so mu zdravniki svetovali, naj se poda na drug zrak. „Germania" pa ve povedati, da ta obolelost nij resna, da je to le mala slabost vsled spreminajočega se vremena. Angleška se še vedno pogaja z Vatikanom ; angleški škofje skušajo Gladstona pripraviti, da bi zopet začela se oficijelna zveza z Vatikanom, kar bi bilo tudi Irskej v korist. Razmere mej Turčijo in Angleško nijso bile pred nekojim časom preprijazne. Zdaj pa se poroča, da se obračajo na bolje, kar se sklepa iz tega, da se je sultan dal zastopati pri poroki angleškega poslaniškega tajnika in novozaročencema poklonil znatne darove. Iz Irske dohajejo nove neprijetne vesti. Iz Dnblina se poroča od 21. t. m.: Okolo 200 mož brojeČ3 truma napala je slednjo moč hišo uekovega Costella. Ti možje umorili so dva osla, a predno so izvršili kaj hujšega, prepodila jih je policija. Danes zjutraj zaprla je policija 15 mož, ki so se baje udeležili tega nočnega napada. Dopisi. Iz Hlozirja [Lv. dop.] (»Savinjski Sokol", drugo slovensko telovadn o društvo.) Kaj neki delajo Savinjčanje, so li zaspali ali je le morebiti tudi nje nemčurski moloh v svoj, ne ravno pretesen želodee potlačil, da tako dolgo nij nič slišati o njih, — tako si bode morebiti uže marsikateri radoveden čitatelj mislil. Nikakor ne, naša dolina bila je do zdaj in bode tudi za naprej vedno delavna za napredek in blagor našega naroda. Ravno zdaj je storjen tukaj velevažen korak, koji ne bode samo savinjskej dolini na čast, kajti on si zna pridobiti velik pomen za povzdigo narodne zavesti mej vsemi štajerskimi Slovenci. Nij še dolgo od iste dobe, ko je sklenila navdušena peščica značaj-nih inojsterskih narodnjakov ustanoviti telovadno društvo „Savinjski Sokol" v Mozirji. Urno so bila pravilu predložena, ob jednem pa tudi priprave za društvo pričete. Slavna c. kr. deželna namestnija je pravila uže potrdila, priprave lepo napredujejo in vrli naši fantje uže zdaj obilo pristopajo mlademu društvu. „Savinjski Sokol" pa nij samo Mozirju in okolici namenjen, razprostira se naj po vseh pokrajinah bistre Savinje. Pridruži se mu naj nadepolna mla-dež cele doline, društvo pa si bode prizadevalo, jo v čvrste in verne sinove skupne matere Slave od-gojevati. Vabimo vas torej, dragi prebivalci mile naše doline, pristopite obilo kot podporni ali kot sodelujoči udje zastavi „Savinjskega Sokola", navdušujte znance in prijatelje za drušvo, skrbite, da bode ono kmalu po celej dolini pognalo krepke korenine, da bode vzrastlo v močno drevo, [ob kojega se bodo zastonj sovražni vetrovi zaganjali. Potem bodo sovražniki naši, nemčurji in njih agitatorji prepričani, da naša tla nijso ugodna za umazano njihovo podjetje, in da mi ne maramo za kadilo z oholo tev-tonsko kulturo. — Časi so zdaj burni; Slovence stiskajo sovražni narodi od vseh stranij, in posebno nam štajerskim Slovencem preti velika nevarnost, kajti požrešno germanstvo nas hoče zadušiti in spraviti ob najdražjo svetinjo, ob našo narodnost. Zadnji čas je torej, da se stavi tujej sili s tem mogočen jez, da se snujejo povsodi narodna društva, koja bodo ljudstvo budila in ga opominala na grozno brezno, kojo mu sovražnik koplje. Tako bode tudi „Savinjski Sokol" narodno društvo, in bode vsekdar delaven za čast in slavo našega naroda. — Mimo tega pa bode imel „Sokol" še drugo praktično vrednost. Znano je, kako so cenili in gojili staroslavni Grki telovadbo, koja je bila jeden glavni faktor njihove odgoje. Sad te odgoje nij izostal, on je vsakemu znan, kateri se le količkaj z zgodovino peča. Človeški rod hira sedaj bolj in bolj; zastonj iščemo mej ljudstvom idealne človeške podobe, kakeršno n. pr. iz grških spomenikov poznamo. Človeško pleme se je pomehkužilo, ono propada počasi pa gotovo, ker se v sedanjosti premalo ozira na razvijanje in ohranjen je fizičnih močij. Pozno še le se je izpre-videla neizmerna važnost telovadbe, vpeljala se je pri vojaštvu, v šole, osnovalo se je mnogo telovadnih društev, da bi se tudi ljudstvo zo moglo dobrodej-nega vpliva telovadbe posluževati. Skozi metodične vaje našega telesa pa se ne pridobe samo fizične moči, ampak telo ostane tudi zdravo in krepko, utrjeno proti mehkužnosti in raznim boleznim. Z zdravim telesom pa je v zvezi tudi zdrava duša, kajti zdrav in Čvrst človek je navadno tudi bistrega uma, odločen značaj, neustrašljiv v te-žavnej borbi za življenje. Na tak način si bode torej „Savinjski Sokol" prizadeval odgajati čvrste in korenjaške boritelje, kateri se ne bodo samo krepko potegovali za narodno stvar, ampak bodo sad te odgoje tudi vsekdar pokazati vedeli, kadar bode treba braniti svitlega cara in širšo našo domovino. % Dunaja 25. aprila. [Izv. dop.] (Iz delegacij.) Drugo izredno zasedanje splošnih de-: legacij ima ta znak, da se je le malo govorilo o njegovega izvirnega pesniškega talenta, kajti pišoč jo, poznal je le površno klasične poezije grške in latinske, katere pa njegovemu duhu niti ugajale nijso. Brez vsakega tujega vpliva prirastla je torej ta cvetka iz njegovega srca ter je vsled tega tudi takoj prikupila se vsakemu Rusu, kajti v njej se k nežnim občutkom sladke prve ljubezni druži slavljenje viteške dobe ruskega naroda na dvoru kijevskih knezov. Do tedaj imeli so Žukovskega za najboljšega pripovedovalca, kajti gladkemu jeziku družila se je v njegovih baladah lahka rima, a Puškin ga je presegal v obojem, kar je Žukovskij, kakor sem uže omenil, tudi sam priznal. Slava njegova razširila se je torej hitro od Neve do Črnega morja in ko je za svojega bivanja v Odesi izdal „Kavkazkega ujetnika", tedaj je občinstvo z navdušenjem in nestrpyivostjo seglo po njem. V Kavkazkem ujetniku popisuje nam Puškin usodo mladega Rusa, katerega so Čerkesi ujeli ter ukovanega v svojej vasi imeli. Popisuje nam muke njegove, ko vidi krog sebe vse svobodno, sam pa ve, da mu svobode doseči nij mogoče. Dan za dnevom se mu vrsti v srčnih mukah in obupu in nem je za vse okrog sebe, kajti duh njegov poletuje vedno v daljno domovino, v katerej je preživel svojo | mladost. — Jedina osoba, s katero je v svojem ujetništvu občeval, bila je mlada deklica, ki mu je vsak dan prinašala potrebnih jedil; in radi katere se je iz hvaležnosti naučil polagoma tudi njenega jezika. In tej gorskej hčerki, katera doslej še nij občutila nikedar srčnega nemira, zanetila se je v srci iskrica prve ljubezni do nesrečnega lin hi;, čegar tugovanje je spoznala. In ljubila ga je z vso iskrenostjo nepokvarjenega deviškega srca. In ko so Čerkesi nekedaj odšli v boj, pustivši doma le starce, žene in otroke, tedaj je ona z žarečim pogledom in blaženim izrazom krasnega njenega obličja stopila pred ujetnika ter mu razodela, kaj čuti njeno srce. Prosila je, zakhnjaje ga, naj jo ljubi, ter živi srečen z njo v gorah Kavkaza. — A mlademu Rusu ostalo je srce trdo ko kamen, in razodel je deklici z neusmiljenimi besedami, da je ljubiti ne more, da je za njo za veke izgubljen. Vse njegovo hrepenenje je le po domovini, le v njej more srečen biti, kajti v njej je uže spoznal tisto nežno čutje, katero se je v njenem srci Še le izbudilo. Srce so pretresle te besede mladej deklici in povabila je Rusa, naj jo sledi, da mu hoče pokazati pot v njegovo domovino. In osvobodivši ga okov, peljala ga je do deroče reke, ki je delila pod j ar m lj eni del Kavkaza od ruskega. Poslovivši se od nje in zahvalivši se jej za izkazano mu sočutje, plane v valove in srečno doseže rusko obrežje. V tem pa valovi za njim za-šume in ko se ozre, vidi, da mlada in krasna rešiteljica njegova zginjeva v sredi njihovej. Dejanje tej poeziji je priprosto, a Puškin nam ga je z mojsterskim svojim peresom predočil tako, da mora srce pretresti vsacemu čitalcu. S kako živahnimi besedami risa nam trpljenje mladega ujetnika, njegovo hrepenenje po svobodi, njegovo ljubezen do domovine; kako čarobno popisuje nam lepoto mlade črkeske in zopet kako nežno nam pripoveduje o onej slasti, katera je nenadoma napojila vse njeno srce, prevzela vse njeno bitje. Tu nij nikake trivijalnosti, nikake vsakdanjosti, v kakeršno tako rada zagazi veČina pesnikov, in v kakeršno je zagazil tudi slovenski prestavljavec »Kavkazkega ujetnika". In popis črkeskega življenja ter divje-krasnega Kavkaza, kje bi se našel jednak. Za svojega bivanja v Odesi in sicer kmalu za „Kavkazkim ujetnikom" izdal je Puškin prekrasno pesen „Bahčisarajski vodomet". Kakor je prva pesen nastala na potovanji njegovem po Kavkazu, tako je ta bila plod njegovega potovanja po otoku Krči ali — (Hrvatski vinski sejem) iekazal se je nepričakovano slabo. Veliko je tacib, ki pridejo vino pokušat, a ne kupovat. Do včeraj popoludne prodalo se je okolo 150 hektolitrov. Izmej Slovencev so prišli samo trije vinski kupci iz Kranjske, pa ti so se izrekli, da so cene neprimerno visoke, da je bolje kupovati na licu mesta. Razmera mej letošnjim in lanskim vinskim sejmom je kakor 1:10. — ( „ K r a i n , Küstenland und Dalmatien") zove se knjiga, katero je spisal dr. Fran Swida, profesor na višjej realki v Trstu v nemškem jeziku. Takoj na 9. strani čitamo, da ima Sava, (katere ime se izvaja iz keltskega „sva" !) „von Rad-mannsdori bis Treffen" 175 metrov strmeča. Da bi Sava tekla preko Trebnjega, to je vsaj originalno. Pri Krškem trdi pisatelj, da tam moli skala „Jungfernsprung" daleč „in den Strom hinein", akoravno so to skalo pred več nego dvajset leti popolnem razstrelili. Turjak, Ribnico prišteva Notranjskemu in trdi, da se nekemu delu Notranjskega pravi tudi „Dürrenkrain" to je „Suha Krajina". Iz Kamnika na Križko planino in v slavno jamo v Mokrici, to mu je „Spaziergang", a ne pove, če k temu treba rokavic in lakiranih čevljev. Vsa knjiga je naplenjena iz raznih knjig, polna citatov iz Anastazija Grüna, I. G. Seidina, Baumbacha in drugih, in ta zmes je tako površuo sestavljena, da se nam ne ljubi dalje pisati o njej, ker se čudimo, kako more profesor na višjej realki kaj takega dati mej svet. Kdor želi kupiti to knjigo dobi jo pri Kari Graeserji na Du-naji I. "Walfischgasse 6. broširano za 1 gld. 20 kr. Sokolov „jour-fixe" bode jutri soboto dné 29. aprila 1882 v Schreiner -jevej pivnici (sv. Petra cesta). — P. n. gospodje pevci in Sokolovci vabijo se naj-uljudneje ter so prošeni, da se blagovolé v mnogobrojnem številu udeležiti. — V razgovor ima ta večer priti izlet o Bin-koštih v Zagreb in druge zauimljive stvari. — Začetek „jour-fixu" je ob 8. uri zvečer. V Ljubljani, dné 28. aprila 1882. Odbor „Sokola". Telegrama »Slovenskemu Narodu". Carigrad 28. aprila. Trdi se, da se bode pred kratkim imenovana komisija za reforme spremenila v ministerstvo za splošne reforme v llumeliji in Malej Aziji pod Said-pašo. Kijev 28. aprila. Iz Kijeva izgnani židje jeli so se izseljevati. V mestnem okraji Podol se je izpraznilo 600 stanovanj. Razne vesti. * (Hranilnice) Cislajtanija je imela konec 1. 1880. 328 hranilnic s 725 milijoni premoženja. Od teh hranilnic jih je pripadalo 85 Českej, 59 Spodnjej Avstriji, 47 Štajerskej, 42 Moravskej, 33 Zgornjej Avstriji, 16 Gališkej, 15 Šleziji, 15 Tirolskej, 7 Ko- roškej, 3 Solnograškej, 2 Primorskej, 2 Dalmaciji 1 Kranjskej in 1 Bukovini. — Od 1. 1865. — 1H80. se je vloženi kapital skoraj potrojil. Bukvic se je vzelo v tej perijodi: v Spodnjej Avstriji 438.835, v Českej 418 ."»0 3, v Stujerskej 185.146, v Zgornjej Avstriji 12093O t. t. d. — Denarja se je vložilo v zadnjih desetih letih: v Spodnjej Avstriji 280, v Štajerskej 228, v Zgornjej Avstriji 168, v Českej 118, v Solnograškej 115, v Tirolskej 90, v Koro-šknj 83, v Kranjskej 59, v Moravskej 47, ▼ Šleziji 41, v Primorskej 18, v Bukovini in Galiciji po 14 goldinarjev na vsacega prebivalca dotične pro-vincije. * (Skrben in galanten soprog.) V občini K. blizu Mezeriča obsojena je bila neka ženska v zapor. Možusejejako hudo zdelo, da bo njegova ljuba žena zaprta in hoče to preprečiti. Obleče se v obleko svoje žene in hajdi! namestu nje v ječo. A preveč galantnosti tudi nij dobro, kajti takoj drugi dan izpoznali so preoblečenega moža in ga deli v zapor, kjer zdaj vkupe s svojo ljubo ženko premišljuje trdosrčnost sveta. * (Koliko piva popijo Dunajčanje.) Leta 1850. so popili samo 450.000 hektolitrov, leta 1863. uže 1,360.000 hektolitrov, leta 1881. pa uže celo 2,393.000 hektolitrov. Mej tem, ko je postalo pivo za Dunaj tolike važnosti, je vino čedalje manjše pomembe; leta 1850. so popili 200.000, leta 1863. 340000, leta 18S1. pa tudi samo 430.000 hektolitrov vina. Mej tem. ko je prišlo leta 1850. na vsacega Dunajčana 09 litrov piva in le 46 litrov vina, je prišlo leta 1881. na vsacega uže 150 litrov piva in samo še 38 litrov vina. — Dunaj zaostaja zaradi piva sploh samo še za Monakovem. * ( N em e c Nemcu.) Nemški profesor Kohen, ki biva sedaj na Angleškem, obsojen je v svojej domovini na šest mesecev zapora. Ko je dobil odlok, da se stavi v zapor, poslal je Rismarku naslednje pismo: „Dragi moj Bismark! Vaš prijateljski pozdrav je jako ljubezniv; a jaz ne morem ubogati vašega poziva in tudi ne sprejeti vaše ponudbe, ker živim sedaj na Angleškem. Jaz mislim, da tu več koristim, ker dajem človečanstvu husuovite pouke, kako treba uporabljati duševno moč. Iz teh razlogov ne mislim nujnosti, da bi vzel brezplačno stanovanje na šest mesecev, katero mi ponuja država, če mi tudi daste stanovanje na izbor. Meni je mnogo ugodneje, da se gibljem v zraku angleške svobode, nego da se ponižam kot rob vojaškej tiraniji svoje domovine. Odkar scin zapustil vseučilišče, pozabil sem borenje in tepenje, tudi ne vem, zakaj bi se tepel, še manj pa, da bi storil na zapoved koga druzega. Ako imati vi kaj tacega opravka, opravite to sami in zahtevajte od druzih, da to za vas store. Če vam vaše vojaške igTače dopuščajo, me svobodno obiščete pri mojih frenologičnih predavanjih in tedaj vam dokažem, koliko prednosti ima življenje v An-gleškej pred onim v Nemčiji. Če želite, pregledam tedaj tudi vašo črepinjo javno ali pa v privatnem stanovanji in to brezplačno. Pozdrav vašemu mojstru ceBarju. Gustav Kohen." * (Za zakonske kandidate) V Georgiji izšla je nedavno knjiga, v katerej se navajajo imena, stan in starost vseh žensk, katere so godne za možitev v Zjedinjenih državah severoo-amerikauskih. avstrijskej okupacijskej politiki. Le stari Plener tožil je o administraciji v zasedenih deželah. Delegacija ta kraj Litave vzprejela je celo svoto, delegacija onkraj Litave pa je odstranila 2.033,000 gl. meneč, da to svoto vojni minister lehko prištedi in da, čimveč se vojnemu ministru dovoli, temveč bode tmdi porabil. To je tudi značilo za zdanje zasedanje delegacij. Druge razlike obojestranih poročil so neznatne, bolj formalne nravi ter so uže poravnane. Avstrijska delegacija, ki je ves kredit brez obotavljanja privolila, ostala je pri tem ukrepu; akoravno nekateri njeni člani tudi hote vzprejeti ukrep ogrske delegacije, naj se vojnemu ministru dovoli samo 21.700,000 gld. Govori se, da je za to svoto za hrbtom govoril ogrski ministerski predsednik Tisza sam. I tudi to je zuačilo. Splošni stroški dele se mej Ogrsko in Avstrijo v razmeri 30% i 7O°/0; potem takem morala bi baš avstrijska delegacija biti štedljivejša, osobito v trenutku, ko imajo levičarji v avstrijskej delegaciji večino ter so pri zda-njem zistemu uže privajeni na „ŠtediIne" nazore. No, naši levičarji baš nijso konsekventni radi razumljivih uzrokov. S tem, da so glasovali za celo Bvoto, radi bi bili mej drugimi uzroki ^pokazali na vzgor, da nijso tako črni, kakor se jih slika ter da imajo vedno še zmožnost za vladanje. Ker je avstrijska delegacija za ves kredit, ogrska pa ne, in ker so obojne delegacije po trikratnem posvetovanji ostale pri svojih ukrepih, predlagalo se je skupno glasovanje, pri katerem smo se samo jednako število delegatov udeležiti. To skupno glasovanje bode 26. v vseučiliščnej avli. Vojnega ministra navdaja nada zmage. Sicer vas bode o uspehu tega glasovanja ubavestil brzojav. Domače stvaru — (Bloška županija) poslala je državnemu zboru po poslanci gosp. Obrezi peticijo za ravnopravnost slovenščine in za ustanovitev nadsod-nije v Ljubljani. Do zdaj menda še le druga občina v Logaškem okraji! — (Duhovenske spremembe v ljub-Ijanskej škofiji.) G. Janez Tavčar, kaplan in katehet v Radovljici, gre za namestnika v Fužine; na njegovo mesto pride g. Fr. Kregar, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani; g. Gašp. Vil man, duh. pom. v Mirnej peči, za namestnika na Sela pri Šum-berku. G. Anton Lampe, duh. pastir v Gočab, gre v pokoj. — Umrla sta gg.: Anton Jerina, župnik v pokoji, 22. t. m. za vročino; Fr. Rus, kaplan v Dobu, ki je bil pokopan 25. t. m. — (Umrl) je 27. t. m. zjutraj ob 7. uri v Zagrebu dr. Josip Kalasancij Šlosser vit. Klekovski, kralj, namestnije svetnik in pravi član jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Rajni bil je kot botanik na glasu in kakor „Pozor" dostavlja „vjeran Hrvatskoj" in jeden izmej njenih najbolj zaslužnih sinov. Krimu, ter se opira na ljudsko pravljico o vodometu v Bahčisarajskem haremskera dvoru. Hanu Gireju, ki je srečno in zadovoljno živel mej svojimi ženami, mej katerimi se je po svojej izrednej lepoti odlikovala pesebno mlada Gruzinka Zarema, pripeljali so mlado, čarobnokrasno Marijo Potocko, ki so jo njegovi vojščaki o vpadu na Poljsko uplenili. Od onega trenutka, ko jo je han zagledal, izginil mu je duševni mir in dosedanja zadovoljil ost. in živel je le za mlado Poljakinjo, katera je pa vse njegove ljubovne ponudbe ponosno odbijala. A vender je imel do nje toliko ljubezni, ob je dnem pa toliko spoštovanja, da se jej je vsaka želja izpolniti morala, in tako je dosegla, da se jej je v stanovanje odkazala posebna sobica, odaljena od vsega ostalega haremskega življenja in da so jej v to njeno sobico obesili tudi podobo kri žanega Izveličarja, pred katero je cele noči prek le čala in svoje bolečine prejokala. — Zarema, favori-tinja hanova, pa je na mlado grofico postala ljubosumna in priplazila se je neko noč k njej v sobico, ter jo v imenu vsega, kar jej je na svetu drago in v imenu križanega njenega Izveličarja rotila, naj jej ne kali njene sreče, katero je do njenega prihoda uživala. Začudena jo je nesrečna Marija poslušala, a predno jej je mogla odgovoriti, zapustila jo je Zarema z grožnjo, da bode našla nož ali strup, ako bi druzega ne pomagalo. Iu res, drugo jutro našli so Marijo ostrupljeno, evnuhi pa so izvršili Gire-jevo povelje ter utopili lepo Zaremo v valovih bližnje reke. „Bahčisarajski foutan" spada mej najdovrše-nejša pesniška dela Puškinova. V njej nam prekrasao popisuje življenje po haremih. Vse strasti in vse radosti, vsa trpljenja in vse zabave onih nesrečnih ženskih bitij, katere je verski fanatizem za vekomaj ločil od javnega življenja, katerim je vesoljnost ha-remski dvor; onih ženskih bitij, v katerih je izla-mizem zatrl vse vzvišene občutke prave ljubezni, ter jih nadomestil s slepo strastjo; vse to in vsa kovarstva tacih haremov pripoveduje nam Puškin z v srce sezajočimi besedami. In želje, kolikor jih more obseči drobno srčice mlade favoritinje, vse te želje in vsi ti občutki povedani so nam v grozečej prošnji Zareme do Marije. — In kako nam tu Puškin popisuje tudi krasoto južnega podnebja, katero se vedno smehljaje razprostira nad blagoslovljenim poluotokom krimskim! Reči moram, da pri nobenem pesniku vseh narodov uijsem našel jednake dovršenosti v izraže-vanji subjektivnih utisov o krasotah narave, ko ravno pri Puškinu glede popisovanja nebetičnih gora kav-kazkih in njihovih prebivalcev in krasote južnega podnebja bahčisarajskega. Predaleč bi zašel, ako bi vam hotel na jednak način govoriti o vseh pesniških proizvodih Puškinovih, zato se bodem omejil v naslednjem le na najznamenitejše. Teh dveh pa sem omenil zato, ker sta prva proizvoda iz one dobe, ko je prebival v južnej Rusiji in Bpoznal divne poezije Lorda Bvrona. A da Bi je nehote* „hodil za njim v sled" — kakor bi se izrazil Koseški — vender je v „ bahčisarajskem vodometu" uže videti, da se mu je povrnila ona originalnost, katero je pokazal v „Ruslanu i Ljudmili", ki se je pa sedaj združila z Bvronovsko dovršenostjo oblike. Omenim naj le še, da je Puškinovo ime uže tako zaslovelo, da je za nBahčisarajski fontan", ki obseza okolo GOO granesov, dobil od založnika 3000 rubljev nagrade. (Dalje prihodnjič.) j. Pa ker ime, stan in starost še ne zadostujejo za možitev, za to je v posebnej rubriki še povedano, je li dotična lepa, kake lastnosti, Če ima kaj bradavic na lici in kar je najglavnejše, koliko ima pod palcem — novcev. Kegljanje y korist Narodnega doma. Odbor za kegljanje v korist „Narodnega doma" se je uže osnoval. Kegljanje trajalo bode od nedelje dne 30. aprila t. I. do nedelje dne 22. maja t. I. v gostilni g. F. Ferlinca ,,pri zvezdi" na Frana Josipa trgu, nasproti atare hranilnice V Ljubljani. Dobitki (150 gld. avstr. velj.) so se uže naro čili na Dunaji in se bodo razstavili za nekaj dnij pri g. K o Ima nu na Mestnem trgu. Dobitki so v lepem okviru in sicer: I. 6 cekinov. II. 4 cekine. III. 3 cekine. IV. 10 srebernih tolarjev. V. 5 tolarjev. VI. 5 c. kr. cekinov. VII. Šaljivo darilo. Serija (9 krogelj) bode veljala 20 kr. Ker je ves dohodek v korist »Narodnega doma" namenjen — nadejati se je splošne udeležbe. Kegljišče se bode v nedeljo dne 30. aprila t. 1. ob 10. uri dopoludne odprlo. Natančnejše poročilo nam je obljubljeno. Akcije narodne banke....... 824 , — Kreditne akcije......... 341 , 75 London............ 120 , 10 Srebro............ — , — Napol.............. 9 , 55 C. kr. cekini........... 5 , 63 Državne marke ....... 58 , 75 4°/« državne srečke iz 1. 1854 SttO gld. 119 „ 75 Državne srečko h '.. 18H4 100 „ 173 „ 20 4°/0 avstr. zlata rent*, davka prosta . . 91 , 15 Ogrska zlata renta 6°/,...... 119 „ 80 „ 47,...... 89 . 15 „ papirna renta 5(j,..... 87 „ 45 f)9/^ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ — iMeteoroIogiciio poročilo. A. V LJubljani: 5 n - * — n 47 • 9 » — 1 n 20 » 1 M 50 a 8 n 80 m 7 it 50 n 30 » — ■ 50 > — * 2 > 10 Darila za ..Narodni dom". Prenesek . . . 1271 gld. 99 kr. G. dr. Benjamin Ipavic v Gradci.... G. Miha Ferjan v Mariboru..... Bralno društvo v Selcih cisti dohodek tombole na Velikonočni ponedeljek . . . Iz pušice bralnega društva v Selcih . . p „ v gostilni Fr. Slibarja v Selcih . Vesela družba v bralnem društvu v Krškem G. Fran Kolman v Ljubljani ves čisti dohodek prodanih portretov rajnega dr. J. Blei\veisa vit. Trsteniškega..... Dohodek besede, katero so goriški dramatični diletantje v Tolminu priredili . Pri jour fixu dne 22. aprila..... Pododbor v Borovnici: G. Matej Mazij ... 1 gld. — kr. Železniški delavci . . 1 , 10 9 V pušici pri J. Koširji . 1 „ 30 n G.JPapler, mesečni donesek ...... G. Josip Košir, mesečni douestk ..... G. Jernej Kalan, mesečni donesek..... — „ 30 „ G. Henrik Podkrajšek, mesečni donesek . . — „ 30 , G. Ivan Majaron ... 2 „ — „ G. Josip Kržič ... 1 „ — „ G. Dragotin Žitnik . ._1 „ — , Vkupe ... 9 „ — G. Ferdo Golob pri sv. Trojici v Slov. Goricah . . v........... 5, — Iz pušice v Strukljevej gostilni .... — „ „ pri usnjarji g. Hribarji.... 1 G. dr. Celestin, profesor v Zagrebu . . 10 Vkupe . . . 1413 gld. JS(i kr - - 50 50 50 50 30 Dulxi3.js12:3* "borza. dne 28. aprila. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 76 gld. 50 Enotni državni dolg v srebru • . . 77 „ 86 Zlata renta...... ... 94 „ 15 1860 državno pesojilo . . ... 130 B 75 kr Dan Čas opa- j ko Tanj a I Stanje barometra t mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina t mm. 24. aprila Ob 7. ari ijitraj •» !. iri popiliiiu« •» 1. nI ntte 733 02 db. 732Ü2 mu. 732-92 nu. + 106»C + 166°C + 12-6« c ilabotm raiiod ilabottn juüoxahod tlabtteo joerozahtd dilona jasnt oblačno deloma 1*50 ■■. dežja. 94 •g Bi *