22. številka
PavSalnl fr*nko v državi SHS,
V Ljubljani, dne 22. okt bra 1921.
Vlil leto.
Delavecahaja vsak drug pe-tet s datumom naHednjef?« dae. — Naročnina za celo leto K 32’—, za pol leta K 16—. za četrt leta K 8 — Posamezna številka 83 vin naročnina v inozemstvi sorazmerno več. Pošiljatve na uredništvo ir npravniSivo Ljubljana, Še! *nbargova ulica itev 6. tf. nadstr.
Telefon št. 225.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri šestkratni po 90 vin., pri celoletnih objavah po 85 vin. za vsakokrat — Za razne izjaveitd. stane mm vrstica K 1'— Reklam so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo.
Dravinjska enketa pri vladi v Liubljani.
V	ponedeljek se je vršila drag. onke-ta pri v I-jubljani. Na enketi so bili zastopani najrazličnejši zastopniki, ki pa dejansko večina ni imela interesa na onu-Ijeuju draginje (industr. zveza, veletrgovci, kmetijstvo, trgovska zbornica in druge podjetniške organizacije). Zastopniki delavcev so bili le štirje ali pet. Taka enketa ne more roditi dobrega sadu, ker se bavi le z interesnimi zadevami glede na dobrobit svojih kupčij. Enketa o draginji bi se morala baviti z reformo gospo darstva, s kontrolo nad gospodarstvom. Ustanoviti bi se morala državna verižni-ška sodnija, ki bi imela popolno avtonomijo in možnost vpogleda v gospodarstvo tudi tam, kjer danes nihče nima vpliva. To je v tajnosti milijonarjev. Enketa, ki daje dobre svete, zaleže le toliko, kot Blažev žegen. Našo strokovno komisijo je zastopal s. Tokan.
Na enketi so bile sprejete tele resolucije :
I.	Resolucija, ki jo je predlagal mestni tržni nadzornik g. Slavko Plemelj, se glasi:
„1. Pokrajinska uprava naj doseže sporazum med slovenskimi poslanci v svrho skupne demarše vseh strank v Beogradu za revizijo naše agrarne politike v sledečih točkah:
a) izvoz naj se uredi z regulačno carino tako, da obdrži domači trg stabilite-to cen najvažnejših življenskih potrebščin. Carina na živila naj služi kot najprimernejši davčni sistem produktivnih slojev;
b) odpravi naj se predpis osiguranja tuje valute: izvoz naj se dovoli izključno le proti plačilu v našem denarju;
Kapitalistični način nroizvaianja.
(Po „Proletarcu“.)
V	srednjem veku se je rokodelstvo v Evropi čim dalje razvijalo; delitev dela v družbi je napredovala — tako se je razdelilo tkalstvo v volnarstvo, platnarstvo in v barhanterijo: in razna opravila, ki so bila nekdaj združena s tkalstvom, so se razvila v posebno obrt, n. pr. suknostriž-mitvo al' čiščenje sukna. Obenem pa se je razvila trgovina, zlasti ker so se zboljšala prometna sredstva, glavno vsled te-sanja ladij.
’ Pred štiristo leti je cvetelo rokodelstvo; bila pa ie to tudi znamenita doba za trgovino. Odkrili so morsko pot v Indijo, v to bajno deželo, polno neizmernih zakladov. In odkrili so Ameriko z njenimi neizčrpljivimi zalogami srebra in zlata Bogast/a ^o preplavila Evropo, bogastva katera so evropski klativitezi v novood-
c)	v preprečitev pomanjkanja posameznih življenskih potrebščin na domačih trgih naj se določi na izvoz odstopna oddaja blaga za pasivne pokrajine;
č) bankam naj se prepove direktno trgovanje z živili. Država naj skrbi za brezobzirno pobijanje nelegitimne trgovine.
2. Uvoz v Jugoslavijo naj se nemudoma do skrajnosti omeji na najnujnejše predmete s prepovedjo uvažanja luksuznega blaga ter z revizijo uvozne carine. Oddaja državih dobav v inozemstvo je dovoljena izključno le tedaj, če domača produkcija dokazano ne more takih dobav izvršiti.4*
II. Resolucija, ki jo je predlagal g. svetnik Rohrmann, se glasi:
„1. Vlada naj nastavi izjemne železniške tarife za krmila (posebno za slamo) za preskrbo krajev, ki danes vsled suše trpe pomanjkanje.
2.	Vlada naj takoj potrebno ukrene, da se nanovo organizirajo mestne in občinske aprovizacije za najpotrebnejša živila. Te organizacije naj se snujejo po načelu samopomoči.44
III. Resolucija, ki jo je predlagal zastopnik Nahavljalne zadruge državnih nameščencev g. ravnatelj dr. Pipenba-cher, so glasi:
„Nabavljalnim zadrugam naj se takoj izplača potrebni začetni obratni kapital iz vsote, ki se steka v finančno ministrstvo iz vsakoletnih desetodstotnih odtegljajev meseca januarja. Savez nabavljalnih zadrug v Beogradu se pa takoj odpravi, ker je njegov poslovni aparat daleko predrag.44
IV. Resolucija, ki jo je predlagal občinski svetovalec g. Fran Orehek, se glasi:
kritih deželah nagrabili potom kupčije, goljufije in ropa. Največji del teh bogastev je prišel v roke trgovcem, ki so bili v stanu si nabaviti in opremiti ladje ter jih preskrbeti z mnogoštevilnim in močnim moštvom. ki je bilo sila predrzno in brezvestno.
V	tem času pa se je porajala tudi moderna država, centralizirana uradniška ,n vojaška država, najprej v obliki absolutne mcarhJje. Ta država je odgovarjala istotako potrebam povzpenjajočega se kapitalističnega razreda, kakor je potrebovala njegove pomoči. Moderna država, država razvite kapitalistične produkcije ne črpa svojih moči iz osebnih služb, ampak iz denarnih dohodkov. Monarhi so imeli zato dovoli vzroka, da so tiste, ki so prinašali denar v deželo, to je trgovce in kapitaliste, varovali in podpirali. V zahvalo za to varstvo so posojevali kapita-1’sti vladarjem (monarhom) in državam denar, napravljali so jih s tem za svoje dolžnike, jih nareiali od sebe odvisne ter
„Ker je ustanovitev občinskih apro-vizacij ter redno njih poslovanje odvisno od delovanja občinskega sveta in ker at.roviza ije razpolagajo z občinskim imetjem, se poživlja pokrajinska vlada, da ukrene potrebno, da bo zainogel ljubljanski občinski svet čim prej poslovati.14
K sklepu enkete je bila še izrečena želja, da bi pokrajinska vlada ustanovila poseben referat, kjer bi lahko razni interesenti imeli priliko predložiti svoje želje in nasvete z ozirom na pobijanje draginje življenskih potrebščin.
mi iiui.a . . ,'W. ,ry jjt.ui: .r-.M-.-w«. .. . i n im iilllili ■■■ i ———i
Zedinjenje stre kovnih organizacij v Jugoslaviji.
O	tem vprašanju smo že mnogo razpravljali, vendar vse do zadnjega časa nismo napravili skoro nobenega koraka na poti k temu cilju. Krivi so predvsem o> i sodrugi, ki so že pri prvem začetku te akcijo zapravili zaupanje onih s katerimi so se hoteli zediniti. Parola, katero so izdali: »zediniti ali pregaziti«, je najbolj lojalne sodruge spravila iz ravnotežja, in mesto da se približamo, smo se le oddaljili.
Organizator, kateri pri svoji akciji ne računa z tradicijo in navadami onih, s katerimi hoče akcije izvesti, jo je že pri začetku polomil. Pa pustimo to našo parolo, naj bo odslej: kdor hoče zedinjenja. naj gleda naprej in ne nazaj.
Reakcija kapitalizma v Jugoslaviji postaja taka, da se jo bomo ubranili le, če bomo enotno nastopali vsi in povsod naenkrat	'
V	ta namen je seveda treba skupnega vodstva. Tega so se zavedali oni sodrugi, ki so akcijo zedinjevanja z nova vzeli v pretres. Konstatirati moramo, da ima naša »Strokovna komisija« pri tem
so s tem sedaj šele prav silili državno moč, da je služila,kapitalističnim interesom z varstvom in z razširjanjem prometnih potov, s pridobivanjem in vzdrževanjem zamorskih kolonij, z vojnami proti konkurujočim trgovskim državam.
Naši gospodarski abecedniki nam pripovedujejo, da je izvir kapitala v varčevanju. Mi smo se pa naučili spoznavati povsem druge vire kapitala. Največ bogastva kapitalističnih narodov pohaja iz kolonialne politike, to je iz ropanja v tujih deželah, iz pomorskega ropanja, iz koc-trabantarije iz trgovine s sužnji in iz trgovskih vojn. Zgodovina teh narodov natri podaja sem do naših časov dovolj primerov takšnih metod, kako se kapital . pri-varči14. In državna pomoč se je pokazala kot jako sredstvo za pospeševanje tega , varčevanja".
Nova odkritja in nova morska poja niso prinesla samo velikih bogastev za govce. ampak so tudi razširila odjem' i' V trg za industrijo ob morju se nahaja.
precejšnje zasluge Dosedaj sta se vršli že dve konferenci, ena v Zagrebu in druga v Belgradu, ki sta imeli namen poiskati platforme, na podlagi katere bi bilo mogoče izvesti zedinjenje Na konferenci so bile zastopane vse važnejše delavske organizacije, med drugimi naša Strokovna konusi ja, Obči Radnički Sa-vez iz Hrvaške in Bosne ter Glavni Radnički Savez iz Srbije in Bosne in še nekaj samostojnih organizacij, kakor Sa-vez javnih nameščencev iz Hrvaške ter Savez mornarjev iz Bakra.
Na prvi konferenci se je pred vsem razmotrivalo, na kak način bi se dalo pričeti z delom za zedinjenje. Sporazum je bil dosežen v tem. da se sestavi devetčlanski odbor, ki naj se posvetuje ter prične z delom. V ta odbor je imenoval G- R- S. tri O. R. S. tri in Strokovna komisija tri člane. Ta edboi je smatrati za vrhovno Strokovno komisijo za vso državo. Kakor že omenjeno, se je vršila seia V. S. komisije dne 4. t. m. v Belgradu, kjer se je baviia z vsemi perečimi vprašanji, katere so v zvezi z zedinjenjem. Komisija je sprejela tudi tozadevno resolucijo, katera naj služi za . podlago nadalinega delovanja. Ustanovi! se je tričlanski odbor tajnikov, v katerega so bili izvoljeni sodrugi: Tokan, Krekič in Vilim Bukšeg. Ta odbor bo imel svoj sedež v Zagrebu, zbral bo vse predloge za komisijo ter izvrševal njene sklepe. — V prihodnji številki »Delavca« bomo priobčili resolucije, katere ^o bile dosedaj sprejete k vprašanju zedinjenja. Zaenkrat naj le omenimo to, da to vele-važno delo le počasi napreduje, toda kakor vse kaže, bo to delo rodilo dobre uspehe. Kar se tiče nas v Sloveniji, pozdravljamo to delo in bomo radi in z veseljem pomagali odstraniti vse težkoče. Težišče položaja, se nam zdi, je v tem, da skušamo doseči vse v sporazumu ter da nikogar po nepotrebnem ne odbijamo. Predvsem naj tisti sodrugi, ki so s to nalogo poverjeni, skrbe za to, da se bomo čimbolj med seboj spoznavali, s tem bo odstranjena marsikatera senca nesporazuma. Skrbe naj tudi za to, da se
zopet ne vrine k temu delu kaka neroda, ki bi betela na komando ali z raznimi triki »pospešiti« zedinjenje.
Vezi, ki so sedaj upbstavljene, je ireba stalno utrjevati, čeravno ni treba,
da se prenaglimo. Ne izgubimo pa izgred oči niti za trer.otek dejstva, da bo beseda jugoslovanskega proletarijata šele takrat upoštevana, ko bo zedinjen in močan.
Davčni vijak.
Zadnje čase dobivamo razne pritožbe glede odmere osebne dohodnine od delavcev raznih strok. Za primer navajamo spodaj tabelo zaslužkov od 20 do 64 tisoč na leto in pregled osebne dohodnine, ki pripada tem zaslužkom. Pri dohodkih od 20 do 32 tisoč se jemlje za podlago zaračunavanja osebne dohodnine in doklad 50% letnih prejemkov, pri 30 do 45 tisoč 60 °r, pri 45 do 60 tisoč 70% in nad 64 tisoč S0% Kako se zaračunava osebna dohodnina, nam pričajo tudi predpisi dohodnine pivovarniškemu delavstvu, kjer dobivajo moški po 2 litra, ženska pa 1 liter piva na dan. Pivo se zaiačunava po 8 K liter, tako da dobe moški na leto 53.293 litrov piva, ženske pa 6936 litrov, skupaj 60.229 litrov piva.
V	zaslužek se temu delavstvu zaračuna potemtakem 481.832 K in obdavči z
osebno dohodnino, dasi je že obdavčen pri kuhi liter z 1.60 K do 1.80 K. Vrhu-tega delavstvo piva. ki ga dobi, ne sme jemati domov ali ga prodati, tako da nima faktično nobenega pravega haska pri njem. Znesek za to pivo znaša pri delavcu nad 5000 K in sc všteva v dohodek pri davčni oblasti. Dogajajo se pa j v predpisih osebne dohodnine tudi druge napake. Pri nekaterih plačilnih nalogih se navaja celoten znesek kot podlaga za odmero dohodnine, dasi bi se moralo jemati le 50% prejemkov, tako, da delavci z isto plačo plačajo nekateri nekaj nad 400 K, drugi pa do 1200 K. Po našem mnenju deputatno pivo in podobni dohodki, ki dejansko ne vplivajo na prejemke. ne spadajo med 'one prejemke, ki so podvrženi osebni dohodnini.
Davčna i ocPa^a.
Davki v celotnih znf skih.
Od celotnega zaslul,a po	je davku zavezan samo tale znesek	Dohodnina	Drž. pribitek k dohodnim	I i Placarina l	Enoini drž. pribi*ek k plačarini	? doklada	Invalidsk davet	1 Vsota I
K 20000*	■ OO/o 10000	269 10	67.27	_			48.-	38; 37
» 22000	50’o 11000	313.95	94.18	—		—	96,-	504 13
„ 24000	50 “/o 12f00	355.35	106 60	—	—	—	96.-	557.95
„ 26000	50 /o 13000	400.20	120.06	—	—			96,—	616.26
, 28000	50 "/o 14000	445.05	133.51	—	—			96-	67 i r,6
„ 30000	50'/o 15000	492.20	172.27	—	—	—	96,—	7fi0.47
„ 32000	60% 19000	739.45	25*81	—	—	—	148 —	1146 26
, 34000	607o 20400	811.90	324.76	—	—	...	148 —	1248 66
, 36000	60% 21600	811.90	324.76	—	—	—	148.-	1284.66
„ 38000	60% 22800	911.95	r>64 78	—	—	—	248.-	152473
„ 4>000	60 /0 25200' 1018 90		407.56	—	—			248.-	1674.46
, 45000	70 /0 31500	1344.35	604.96	l“/o 815.-	—			48,-	2312 31
„ 48000	707, 33600	1457.05	728.52	l°/0 336.-	—	—	48,-	2569.57
„ 50000	70*7o 35'-00	569 75	784 87	l°/0 350-	—	—	48,-	2/52.62
, 55000	70%, 38500	1795 15	897.57	l°/0 385.	—	—	48 -	3121 72
. 6)000	700io 42000	1960 75	1078.41	2®/ 840.—	l°/0 588 —	65°/0 546.—	248,-	5261.16
, 64000	80‘/o 51*00	2421.90,	1453 14	3°/0'l536.—	70°io 1072.20	„ 998.-	348,—	7832.64
* Davek se zaračuna lo od popusta po 50 do 80*/o to je od K 10.000 do K 51.200 ne pa knkor se dotraja davkarijah od K 20.000 do K 64.0'J0.
držav, zlasti za industrijo Anglije, ki se je povzpela za gospodarico morja. Rokodelstvo ni bilo več v stanu zadoščati vsem tem, tako naglo in tako silno naraščajočim potrebam trga. Prodaja na veliko je potrebovala proizvajanja na veliko; veliki trg je potreboval produkcije, ki se je povsem ravnala po njegovih potrebah, to se pravi, ki je bila popolnoma odvisna od trgovcev.
Trgovcem je bilo glavno do tega, da izvajajo razširjenim trgom odgovarjajoče proizvajanje naveliko sami; oni so imeli tudi potrebna denarna sredstva, da so mogli v potrebnem obsegu nakupiti vse, česar je l>'lo za proizvajanje potreba, n. pr. surovine, orodja, delavnice, delavno moč — ali odkod jo vzeti? Sužnjev, katere se je moglo poprej kupiti, ni bilo v Evropi nič več. Delavec pa, ki je sam posestnik svojih lastnih proizvajalnih sredstev, ali ki je član rodbine, posedujoče potrebna proizvajalna sredstva, ne proda svoje delovne moči. Rajši dela zase in za svojo rodbino, da ostane plod njegovega dela njemu samemu ali njegovi rodbini. On proda plod svojega dela, ne pa svoje delovne moči. Bodi tu omenjeno, da se je varovati izraza: prodaja dela. Delo, delavnost se ne more prodati. Beseda delo se pa navadno ne rabi le za označenje delavnosti, ampak
tudi za označenje uspeha te delavnosti, t. j ploda dela in za označenje moči, ki se izraža v delavnosti, t. j. za označenje delovne moči. Uporab'janje besede »delo« v gorenjem pomenu omogoča onim ekonomom, ki hočejo delavce in malomeščanske sloje (male obrtnike) obdržati v nejasnosti o nj:h razmerah, da zamenjavajo najrazličnejše stvari drugo z drugo in jih med seboj enačijo. Za to je treba tem gospodom dobro na prste gledati.
Povrnimo se nazaj k našemu trgovcu, katerega smo zapustili pri iskanju delavcev. Z lastniki malih podjetij in z njihovimi družinami ni nič. Trgovec mora iskati delavce, ki ne posedujejo nobenih proizvajalnih sredstev, ki ne posedujejo ničesar drugega kot svoje delavne moči, katere so prisiljeni prodati, da moreio živeti. Kakor smo videli, je razvoj produkcije blaga in zasebnega premoženja take netnaniče že porodil, kakor smo videli Spočetka jih je bilo le malo. pa še večina teh, ki niso živeli v družinskem krogu ali v gospodarskih podjetjih, je obstajala iz nezmožnih za delo, iz pohabljencev bolnikov, starčkov ali pa iz lenuhov, potepuhov in slepar- J jev. Število onih delavcev, ki bi bili ne- , posedujoči in popolnoma zmožni za de- 1 lo. je bilo zelo majhno.
Ali dobrotna usoda je že poskrbela, da so postale velike množice delavcev brez posesti in da so jih vrgli na cesto baš v onem času. ko je bilo največ povpraševanja po brezposestnih delavcih. In bogatim trgovcem jili je potreba bilo le pobrati in uporabljati.
Tu J: :o je luh posledica proizvajanja blaga Razširjanje tržišč za umestno industrijo je vplivalo na kmetsko gospodarstvo. V mestih je raslo povpraševanje (potreba) po živežu, in tudi po surovinah, po lesu. volni, predivu, barvilih itd. In kmetiško proizvajanje je postajalo čim dalje bolj proizvajanje za prodajo,
Kmet je dobil denar v roke. In to je bila njegova nesreča, kajti to je dražilo grabežljivost njegovih izkoriščevalcev, graščakov in knezov. Toliko časa dokler je njegov prebitek bil izključno v naturalijah (v pridelkih), so mu jemali le toliko, kolikor so mogli použiti. Denar se pa more vedno rabiti, čim več ga je, tem bolje je. Cim bolj se je odjemal-ski krog za kmeta razširil, čimveč denarja je dobival za svoje blago, tem hujše so ga drli graščaki in knezi, tem višje so stopali njegovi davki in davščine.
(Konec prih.)
Zveza industri|cev na delu.
Zveza industrijcev je strokovna organizacija podjetnikov. V njej so organizirani vsi podjetniki brez razlike vere in narodnosti Tudi po strankah se ne loč: jo, kajti tu sodeliujejo v bratski slogi krščanski klerikalci z brezverskimi liberalci (demokrati). Prispevke v to organizacijo plačujejo ogromne. Ce smo prav informirani, mora plačati vsak podjetnik za vsakega pri njemu zaposlenega aelavca letno 1000 kron. Razume se, da zberejo na ta način lepih denarjev, s katerimi se bodo borili proti delavstvu. Mi smo v našem časopisju že celo leto opozarjali delavstvo, naj se pripravi na odpor, proti naskoku, ki ga pripravlja ta kapitalistična organizacija. Poleg tega so dajale centrale naših strokovnih organizacij svojim podružnicam potom okrožnic navodila, kako naj se pripravljajo in kaj naj ukrenejo proti napadom podjetnikov. V koliko so člani naših organizacij upoštevali naša napovedovanja bomo videl' sedaj, ker Zveza industrijcev je dala svojim članom-podjetni-kom znamenje k napadu. Priznamo, da so si izbrali zanje najugodnejši čas, jesen, ko so delavci več ali manj privezani na podjetnike. Računajo gotovo tudi s tem, da so delavske strokovne organizacije radi medsebojnega boja precej oslabljene, po drugi strani pa nima delavstvo skoro nobene politične moči.
Podjetnikom gre predvsem za to, da zlomijo odporno silo delavstva, ter ga prisilijo, da pade na kolena. Z raznimi šikanami hočejo odstraniti posamezne zaupnike, ker si mislijo, da bodo na ta način odstrašili še ostale delavce. Vzeti hočejo delavstvu zaupanje v moč njihove organizacije, to se pravi vzeti mu hočejo vero v samega sebe. Njihov račun je popolnoma enostaven; izrabiti hočejo članstvo s tem, da zmečejo zaupnike na cesto, da potem, ko bodo prišli boljši časi in večji profiti za industrijo, da ne bo nikogar, ki bi se podjetnikom upal predložiti kakih zahtev. Oni se čisto dobro zavedajo, da bo delavstvo takrat, ko bodo imela podjetja mnogo naročil, prav lahko izbojevalo marsikatere priboljške, če bo imelo moč, to se pravi, če bo organizirano. Zato |e njihov glavni udarec namenjen organizaciji. Ker vedo, da so zaupniki stebri organizacije, so pričeli podirati te stebre.
Kako nai se delavstvo brani?
Prvo in glavno kar naj delavstvo stori je to, da čuva svojo strokovno organizacijo. Kajti dokler imamo organizacijo, imamo tudi upanje za boljše čase. Zavedati se moramo, da pri slabi kon-jukturi organizacija težko doseže kaj uspehov, ker njeno orožje, to je štrajk, podjetniku takrat, ko ima malo dela, ni nevaren. Ali slaba konjuktura ne traja vedno, prišli bodo boljši časi, ko bo imel podjetnik polne roke naročil, takrat bo strokovna organizacija z lahkoto podjetniku sporočila, da če hoče ta naročila izgotoviti in napraviti dobiček, mora tudi delavce primerno plačati. Vse cventu-elne krivice, katere nam sedaj napra-v jo, vsacega posameznega zaupnika bo strokovna organizacija z močno roko maščevala Skrbimo le, da bomo to organizacijo imeli, da ji bomo dali sredstev, katere nam bo stotero vračala. Cim več j; bomo dali, tem več bomo dobili. Zato vsi na delo. če slišite koga, ki ne razumeva svoje organizacije, pa jo kritizira, pojasnite mu položaj. Če pade
kdo kot žrtev nenasitnega kapitalizma, naj stopita dva na njegovo mesto. Če bomo imeli dobro organizacijo, bo vsak maščevan.
Lesni delavci.
Stavbenim mizarjem. V Ljubljani se rabi večje število dobro izurjenih stavbenih mizarjev Reflektanti naj se oglasijo pri Osrednjemu društvu lesnih delavcev, Šelenburgova ulica 6/II od 8. do 2. ure popoldan.
Lesni delavci pozor!
(Dopis iz Celja.)
Mnogokrat so že delavski časopisi (socijalistični) razkrinkali paradiž kapitalističnega jarma tvrdke Ivo Tea Čater v Spodnji Hudinji pri Celju. Razkrinkanje nerednosti tvrdke in njenega protizakonitega postopanja noče biti konec, to pa zaradi tega ne, ker se delavstvo samo ne zaveda. Posvetili smo se stvari bolj globoko ter dognali, da ima Čater ljudi nastavljene, ki hujskajo proti delavcem in izdajajo proletarijat. Eden izmed takih je neki g. Turin Štefan, katerega je organizacija lesnih delavcev vsled njegovega razdirajočega delovanja izključila. Ta gospod se je vgnezdil pri tej daleč naokrog znani tvrdki, katera sklepa dogovore po dr. Žerjavovem konceptu. (Glej poročilo zakonodajnega odbora). Dogovori se ne delajo sporazum-i o z delavci, temveč se vsakemu novo sprejetemu ponudi prisilni akt v podpis, ki je na zloben način izdelan, s katerim se delavec odreče skoraj vsem človeškim pravicam, zlasti pa koalicijskemu pravu.
Tako postopanje je mogoče le tam, kjer ima kapitalist svoje hlapce, izdajalce delavskega razreda. G. Turin Štefan hujska neprestano proti podružnici lesnih delavcev v Celju; on tudi pomaga kapitalistu Čaterju, da se delavcem-revežem krivica godi. Konštatiramo, da je edinole Turin kriv, da se delavstvu pii Čaterju ni moglo zakonite pravice varovati, kakor se to drugod zgodi. Kriv je zaradi tega, ker sam dela 10 in več ur na dan, dasi ve, da obstoja osemurni delavni čas za vsa industrijska podjetja. Omeniti moramo tudi to, da je vsakokrat, kadar se je sklical shod lesnih delavcev, bil Turin tisti, ki je odvračal ljudi, naj ne gredo na shod. Delavci, zbudite se vendar in pokažite svojo možatost človeku, ki vam toliko škoduje!
Izkaz vposlanih prispevkov za stavko mizarskih pomočnikov v Mariboru: V delavnicah: Stavbinske družbe po sodr. Tomšič Francu 338 K. Prod. zadr. Ij. mizarjev po s. Lenasiju 490 K, Petrovčič po s. Knausu 242 K, Binder po s. Ostermanu 312 K, Naglas po s. Kavčiču 260 K, Rbjina po s. Dolencu 102 K, Boucon po s. Nagliču 124 K. Škafar po s. Igliču 234 K, Bizjak po s. Rupniku 230 K, Tonmes po s. Arharju 242 K in Podružnica kovinarjev v Ljubljani je nabrala 559 K. Ostale zbiralce, ki do sedaj nabiralnih pol še niso vrnili, tem potom poživljamo, da to čimpreje store.
Iz kovinarske organizacije.
Kovinarjem v Štorah. Knjige se bodo vbodoče izposojevale v šoli delavske knjižnice ob nedeljah od 10. do 11. ure dopoldne. Sklenilo se je tudi pobirati od knjig za člana in za 14 dni po eno krono. Knjige se bodo posojevale največ za 14 dni. Kdor bi hotel knjigo dalje
imeti, mora prositi za podaljšanje. Kdor ne prinese knjige o pravem času. plača
1	krono globe na teden od knjige. Kdor knjigo pokvari, zamaže ali raztrga, mora plačati odškodnino zanjo. Priporoča se prav iskreno, da člani prav pridno obis-. kujejo knjižnico. Nabrani denar se bo porabil samo za eventuelne poprave in nabavo novih knjig. — Knjižničar.
Mezdna gibanja.
Čevljarski pomočniki v Ljubljani se nahajajo v mezdnem pokretu. Čevljarske delavce vseh krajev opozarjamo, da ne iščejo dela v Ljubljani, dokler ne javimo, da je mezdni pokret končan.
Dopisi.
Celje. V nedeljo, dne 25. septembra: t. 1. se ie vršil shod stavbinskih delavcev, ki ga je sklicala »Unija«. Shod je vodil centralni predsednik sodr. Zebič. kot govornik je nastopil okrožni tajnik sodrug Leskošek, kateri je referiral o nalogah strokovnih organizacij ter o socijalni zakonodaji. Nato se je izvolil pripravljalni odbor za podružnico Celje. Prežnik Fr„ predsednik; Velkovič Ivan. zapisnikar: Ogrejeušek Vinko, blagajnik; Jernej Ko-štomai. Jelen Franc, preglednika; Vrtajc Blaž in Paj Jurij, odbornika. Po volitvi se ie oglasil sodr. Bahan k besedi (čehoslo-vaški državljan), kateri je v lepih in pod-učnih besedah obširno govoril o kulturi slovenskega in čehoslovaškega proletari-jata. Spodbujal navzoče na skupno delo v strokovnih organizacijah, poudarjal ie težkoče. na katerih trpi slovenski prole-tariiat. Njegovim besedam je sledilo splošno odobravanje. Nato je bil shod zaključen z apelom: stavbinski delavci na delo za vaše pravice!
Štore pri Celj'u, Dne 25. septembra 1921 smo ustanovili tukaj v Štorah samostojno podružnico slov-, rudarjev. Zborovanju je predsedoval sodr. Krušič iz Trbovelj. Izvolil se je novi odbor. Predsednik:	Josip Žibret. nam. Ivan Ven-
gust, blagaj. in ^tajnik Fr. Vodeb, pregl. Josip Kerznar. Želimo naši novi podružnici največje uspehe. Razveseljivo je, da je prišlo vendar enkrat delavstvo do spoznanja, da je edino organizacija tisto sredstvo, s katerim se mora delavstvo uspešno boriti, proti nikdar nenasitemu malohu kapitala. Dolgo časa si trpel, reven delavec pod knuto kapitalističnega jarma, torej zavedi se in vzdrami se, da si tudi ti človek, ki vstvarjaš samo za korist posameznikov, v tem ko tebi ne privoščijo še borega kruha.
Maribor. Stavka mizarskih pomočnikov je s povoljnim uspehom končana. Trajala je skoro šest tednov, to pa največ vsled trmoglavosti nekaterih podjetnikov. ki so v začetku odklanjali vsako povišanje plač, ker so mislili, da na ta način razbijejo delavsko organizacijo« Ko pa se jim to ni posrečilo, so jih zadnji teden izprli, pa tudi ta pomoček je bil brezuspešen. Pomočniki so vztrajali do zadnjega in pokazali, da je njih volja močna, ter konečno dosegli uspeh. So-drugi, vas pa se opozarja, da poskrbite, da se organizira vse do zadnjega, in po delavnicah nastavi dobre zaupnike; če ne bomo združeni, je vsak uspeh onemogočen.
Črnomelj. Dne 14. oktobra t. 1. so se vršila pri »Delniški družbi drv« v Črnomlju, mezdna pogajanja. Razpravo je vodil vladni zastopnik komisar g. dr.
Skubic. Takoj v začetku pogajanj se je ravnatelj firme silno razburil ter pričel na vse mogoče načine odbijati vsako povijanje, ter delavskega zastopnika začel naganjati s komunistom. Pomagala sta ravnatelju tudi oba delovodja ter obkladala delavstvo z mogočimi psovkami, mesto, da bi se zavedala, da tudi dna dva nista nič več, kakor najnižji delavec. Po dveurnem prerekanju se ni prišlo do nobenega zaključka. Zato se je sklenilo, da se pozove g. Beredikta še enkrat te-knm 14 dni, da nai plače poviša. Delavstvo se tem potom opozarja, da se brez močne organizacije ne da napraviti nič. Zatorej na delo!
Slovenjgradec. Volitev v cenilne komisije dne 25. septembra t. 1. za politični okraj Slovenjgradec in del Koroškega za odmerjanje davka so spet pokazale, da je ta kraj socialističnega mišljenja. Naša lista je dobila 466 glasov, klerikalna 430, In demokratska 155. Iz tega je razvidno, da so sodrugi Čop Anton, rudar v Lešah, Eisinger Vinko posestnik v Slovenjgrad-cu, Stiitz Franc, paznik tovarne Wo-schnagg v Šoštanju in kot namestniki Podržan Vinko, kovinar, Muta. Krajnc Franc, kmet v Mislinji in Valenček Ferdo, rudar, Velenje, izvoljeni. Čeravno smo se še le komaj zadnji teden malenkost pripravili za volitev in je imelo le malo sodrugov volilno pravico, je uspeh Še precej zadovoljiv v tukajšnjem okraju.
Razno.
Moč naših strokovnih organizacij.
Mednarodni delavski urad je poročal, da so napredovale naše strokovne organizacije v dvanajstih največjih deželah sveta tako-le:
Leta 1910. so štele 10 mil. 833.000, leta 1911. so štele 12.249.000, leta 1912. 13 milijonov 341.000, 1913. leta 14,/28.000, 1914. leta 13,222.000 in leta 1919. 32 milijonov 680.000. To je velika združena armada delavskih sil. katera se bo znala s smotrenim strokovnim delom osvoboditi kapitalističnega jarma in klerikalizma, ki zasužnjujeta in poneumpujeta zatirane proletarske množice celega sveta.
V	premogokopih moravskih Orlic so izkopali v zadnjem tednu avgusta 1 mili-ion 632.505 centov premoga za 449.357 q več kakor prejšnii teden.
Ureditev plač v westfalskih in poren-skih rudnikih. V rudnikih ob Riuhri so se
zvišale vse plače približno za 10 mark. Zvišanje se ie uveljavilo 1. oktobra 1921.
Dopusti rudarjev v čehoslovaški.
Dne 5. avgusta 1921. je bila v čehoslovaški republiki razglašena postava, katera uvaja dopuste za delavce in delavke zaposlene v rudnikih. Po tei postavi imajo delojemalci, ki delajo od enega do petih let pravico do 5 dni dopusta od 5 do 10 let do 7 dni. od 10 dp 15 let za 10 dni in nad 10 let za 12 dni. Med dopustom se izpla-ču ieio deloiemalcem njihovi prejemki. Dopusti se morajo podeliti v času od 31. ma-ia do 31. oktobra.
Poko*nine bratovskih skladnic v Ce-uoslovaški. V Čehoslovaški so se zvišaie pokojnine v letu 1921. za 100 odstotkov.
Žrtve krvi nemškega kapitalističnega izkoriščanja. Nenasitnost velikih kapitalističnih pijavk ie po svojem slaboumnem nekdanjim cesarjem Viljemom pognalo zapeljano nemško ljudstvo v krvavo mesnico svetovne voine. v kateri je Nemčija izgubila od leta 1914. do konca vojne, in sicer Prusija 1,397.326 mrtvih, 3,281.873 ranjencev. Bavarska 168.718 mrtvih 434.035 ranjencev. Grška 123.708 mrtvih, 307.606 ranjencev. Wirtenberška 74.227 mrtvih. 191.065 ranjencev, mornarica je izgubila 34.256 mrtvih. 31.085 ranjencev in. pomožne čete 1133 mrtvih in 1210 ranjencev, skupno torej 1,799.366 mrtvih. 1,799.366 mrtvih in 4,246.274 ranjencev.
Kako Izžemafo amerikanskl bagatašl evropskega sužnia. V severoameriških združenih državah žive naivečji izkoriščevalci ljudstva kateri so že pred vojno neusmiljeno in trinoško postopali z delavstvom. Vojna ie te brezsrčne kapitalistične hijene še boli odebelila in ameriški zlati hiieni se je zahotelo tudi evropskega znoia in srag. Evropa ie v Ameriki grozno zadolžena. Nič manj kakor 12 držav so si napisali ameriški volkodlaki v knjige svojih dolžnikov. Ponosna nekdanja gospodarska Anglija ie dolžna Ameriki 4 166,318.000. ošabni francoski petelin 3 milijarde 350,762.000. laški fašisti 1 milijardo 648,034.000. mala Belgija 395 milijo-280.000, Rusija 192,601.000, Poljska 135 milijonov 661.000. Čehoslovaška 91 mili-ionov 179.000. Jugoslavija 51,158.000, Romunija 36128.000. Avstrija 24,055.000, Grška 15,000.000, Estska 13,999.000. Armenija 11.959.000, Kuba 9,025.000. Finska 8
mjlijonov 281.000. l.etska 5,132.000, Litva 4,981.000 in Ogrska 1,685.000 dolarjev. Ameriški snižnii dolgujemo zlatim njenim trotom 141,267.528, kar znese v kronah dva biljona 270.035 milijonov 193.800 K.
Ples okoli zlatega teleta. Nepričakovano se zopet vse živi jenske potrebščine strašno draže. Neznansko sedanjo draginjo povzroča sicer tudi letošnja letina, toda za prehrano našega prebivalstva pridelani poljski sadeži ne Ie zadoščajo, marveč je še veliko živil na razpolago za izvoz. Glavni vzrok- da se vse tako draži ie. ker naš denar nima iste vrednosti nri svetovnem trgu. kakor ie natiskano na potrpežljivem papirju, kateremu pravijo bankovci. Proletariat ie navezan na naš denar ki v zunanjem svetu le malo pomeni. Pet kron ie bil vreden pred vojno amerikanski dolar, danes stane 240 in tudi več kron. Cekin, ki se je včasih dobil za 10 kron stane 750—770 K. Ne samo vojna je kriva tega. ampak še več nenasitna požrešnost delavskih izkoriščevalcev. Medtem ko se mora delavec zadovoljiti z natisnjenim papirjem, bogate pi-iavke izkazuieio svoin ljubezen s tem. da Kupujejo za vsako ceno lire. franke, do-iarje. angleške funte in nizozemske goldinarje. s tem pa izpodkopujeio vrednost našega dinarja in krone. Le zaveden in organiziran proletariat bo s temi delavskimi niiavkami obračunal.
Stavka pekovskih pomočnikov je 3. t. m. izbruhnila v Pragi. Pekovski pomočniki zahtevajo vsled novo nastale draginje 20% povišanje plač.
Proti draginii. katera tlači tudi angleško delavstvo se z največjim uspehom bore mogočne angleške konzumne delavske organizacije. Gene blagu so od lanskega leta decembra padle za 72% in je blago le še za 35% dražje kakor je bilo leta 1913.   __________________________________
ZAHVALE.
Vsem darovalcem v Hudi jami, ki so mi podelili nabrani znesek 850 kron v moji dolgotrajni bolezni, izrekam srčno zahvalo.	Oblak Jakob.
Vsem darovalcem v Hudi jami, ki so mi podelili nabrani znesek 341 kron v moji dolgotrajni bolezni, izrekam srč-no zahvalo.	Rehar Ludvig.
Izdajate!) in odgovorni urednik IVAN TOKAN
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. I
r"-----------------------------------
KONSOMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA.
Poštni predal št. 13. — Postni ček. rac. št 10.532. — Telefon inter. St. 178. — Brzojavni naslov »Kodea Ljubljana*.
tjt> A A.TTT ATT	tPTZ	sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge
11 rvi\iN lLiiN 1 vJIJlJlliJLjrjlV (j0 dne dviga po 41la °lo, večje vloge proti polletni odpovedi po 5«{o. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa
potJiruinlce: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, Št. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Črna L, Crna II.
—^*
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
—	nad	21la	milijona kron.	1
Pristopnina K 10'--.	član	društva	postane lahko vsak!	Delež	K 200.—.
Pristopati »e zamore v vseh gori imenovanih podrnlnleah.