Po poitl prejeman: za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 B — „ ®e trt „ , 6 „ 50 „ mesec , 2,20 „
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ detrt „ , b„- „ mesec , 1 „ 70 ,
Ki pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOV
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserato sprejema upravništvo
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2, L, 17.
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 162.
V Ljubljani, v sredo 18. julija 1900.
Letnik XXVIII.
Sv. Alfonz in „Slov. Narod".
Na naš listek o »liguorijanski morali« je odgovoril »Narod«. Najprej konstatiramo, da neče ničesar preklicati, dasi se je iz del »v. Alfonza sedaj lahko sam prepričal, da mu je delal krivico, ampak hoče svoje zlobno podtikanje celo dokazati s citati. Tu pa računa naravnost na nevednost svojih čitateljev. Kdor zna latinsko in jih prečita v celoti, kakor jih je sv. Alfonz uvrstil v svojo razpravo, bo precej spoznal, da v teh citatih ni tega, kar jim »Narod« podtika.
1. »Narod« pravi: »Po tem nauku nikomur ni treba vprašati svoje vesti, nego si sme mej mnenji moralnih teologov izbrati tisto, ki mu najbolj ugaja. Uči se torej brez-vestnost«.
To ni res. Že zadnjič smo omenili, da je sv. Alfonzu prvi, najbližji in formalni pravec vsega moralnega delovanja vest.1) Vest se moia držati božje postave.1) V nobenem slučaju se ne sme delati zoper vest, kadar za gotovo ukazuje.*) V dvomu sem dolžan se podučiti, da je vest gotova, potem smem delati. Kaj pa v slučaju, če je jed-nako verjetno, da je kaj ukazano, in jed-nako verjetno, da ni ukazano? V tem slučaju vest ne ve, kaj bi storila, imam dve nasprotni, jednako verjetni mnenji, in tu velja, kar »Narod« citira: »Licere inter opi-niones aeque vel fere aeque probabiles illam j iequi, quae libertati favet«, to se pravi: »Med dvema jednako ali skoro jednako4) verjetnima mnenjema je dovoljeno slediti onemu, ki ugaja prostosti«. Ta nauk je čisto pameten, jednako oddaljen od lahko-mišljenosti, kakor od prevelike strogosti. Kdo more trditi, da se tu uči brezvestnost? Ravno nasprotno je res: Sv. Alfonz s tem naukom vzbuja najčistejšo in najplemeni-
') »Proxima sive formalis (regula) est consci-entia«. Theol. mor. Lib. I. tr. I. c. 1. n. 1.
') ,Conscientia in omnibus divinae legi confor-mari debet«. Ibid. n. 1.
3) lbid. n. 3. ssqu. z vzgledi.
'j »Skoro jednako« pravijo moralisti zato , ker je v takih dvomnih slučajih matematična jednakost nemogoča.
tejšo tankovestnost v onih, ki mu slede. »Narod« je torej tu izvajal iz besedij sve tega Alfonza zaključek, ki je v direktnem nasprotju z jasnimi besedami sv. Alfonza samega.
2.	»Narod« piše: »Liguori uči krivo prisego«. To ni res.
Že zadnjič smo navedli njegove jasne besede: »Kjer ni resnice (pri prisegi), se greši smrtno, ker se storihudo zaničevanjebožje, ker se kliče Bog za pričo neresnice, kot bi ali sam resnice ne vedel, ali pa kot bi hotel ali mogel goljufati, pričujoč neresnico«5).
Tu je vendar jasno izključena kriva prisega!
Besede, ki jih citira »Narod« iz sv. Alfonza, pa nikakor ne izgovarjajo krive prisege, ampak govore o isto reč ju in d v o u m j u. Tu moramo konstatirati, da je »Narod« rabil dvojno zvijačo, da sv. Alfonzu podtakne nauk, ki ga svetnik nikdar ni učil: 1. Iztrgal je besede iz konteksta brez razlage, ki jo podaje svetnik sam v omenjeni knjigi; 2. nalašč je krivo preložil besede »iurare cum a e q u i v o-catione«s»krivo priseg o«. »Aequi-vocatio« se pravi »ist o reč je«, ne pa »kriva priseg a«. Tu se vidi vsa zlob-nost »Narodova«. Misli si, da njegova »inteligenca« ne zna toliko latinščine, da bi razločevala »aequivocatio« in »periurium«, in greši na račun te nevednosti!
3.	Kdaj je pa dovoljeno »istorečje« ? Sveti Alfonz jasno pravi: 1. Kadar je »brez laži«0). "2. Kadar se rabijo dvoumne besede »brez pravičnega vzroka«, je to s m r-ten greli1). Te besede je »Narod« iz svo-
') »Quod ad veritatem spectat; cum haec deest, peccatur mortaliter, quia committitur gravis in Deum irreverentia; <|uippe cum adducatur in testimonium falsitatis, quasi vel ipse veritatem nesciat, vel velit, vel possit decipere testando falsum«. Theol. mor. lib. III. tract. II. De secundo praec. decalogi. Dub. III. n. 14 7.
') »Sine mendacio". Theol. mor. lib. III. tract. de sec. dec. praec. dub. IV. n. 151.
') Ibid. n. 151.
jega citata nalašč izpustil. 3. Kadar »ne varamo bližnjega«8).
Vsi vzgledi, ki jih navaja »Narod«, se morajo soditi po splošnih načelih, katera pravijo, da je laž vedno izključena, v vseh slučajih, da se pa smemo »n e p r a-vičnemu vprašanju«9) sicer ogniti, a samo z besedo, ki je sama na sebi resnična. To in nič temu nasprotnega uči sv. Alfonz v celi razpravi o prisegi. Da bi se smela potrditi laž s prisego, tega svetnik nikjer ne trdi.
4.	»Narod« citira stavek: »Zatoženec, postavno vprašan, more zanikati hudodelstvo, tudi s prisego, ako mu grozi težka škoda iz priznanja«. Tu je »Narod« dobro vede, da piše neresnico, napačno citiral. Sv. Alfonz namreč piše: »Vpraša se, ali sme . . . . .« in na to zanikuje, češ da »hudodelec mora zaradi skupnega blagra oni škodi se podvreči«10). Kateri advokat je tako tankovesten, kot sveti Alfonz?
5.	Nikjer svetnik ne uči krive prisege. Ravno nasprotno. »Narod« citira stavek, v katerem svetnik pravi, da se more zatoženec ogniti vprašanju sodnikovemu, kadar ga ta nepostavno izprašuje (non legitime interrogatus.) Izpustil je pa nalašč stavek, ki pravi:
»Zatoženec pa ali priča, ki jc postavno (legitime) vprašan, ne more rabiti nikakega istorečja, ker mora biti pokoren pra-vičnemupoveljusodnikovem u«.") Niti državna postava ne pričakuje tega od obtoženca, kar mu sv. Alfonz nalaga!
G. »Narod« trdi, da je 6. knjiga sv. Alfonza »polna takih svinjarij, da človeku slabo prihaja, kadar jih čita«.
To izjavo jemljemo na znanje. Svetnik
f) „N o n decipimus proximura". Ibid. n. 151.
") »Se liberare ab iniusta interrogatione«.
10) »Negat Elbel et quidem probabilius, (juia reus tenetur tunc pro communi bono damnum illud subirec. Tli. mor. 1. III. tr. II. de sec. dec praec. cap. II. dub. IV. n. 156.
") »Reus tamen vel testis, qui legitime a iudice interrogatur, nequit ulla aequivocatione uti quia tenetur iusto praecepto Superiori parere«. Ibid. a. 154.
LISTE
Svetnik.
Francoski spisal Paul Bourget. — Prestavil — a— (Dalje.)
»Pa menda vendar ni zbolel vaš prijatelj ?« . . . me je živahno vprašal.
»Ne«, sem odgovoril, »saj dovolite kratko vprašanje, dragi oče. Ali ste vi vzeli iz kovčega don Pija nekaj zlatnikov, ki smo jih sinoči ogledovali.«
»Nobenega«, je rekel mirno dobri mož, »kovčeg je ostal tam, kjer smo ga pustili«.
»Oh, moj Bog«, sem prestrašeno vzkliknil, »najmanj manjkata dva novca, in največ vredna, Cezar in Brutus . . .«
Komaj sem izgovoril ta stavek, sem že xutil njega grozen pomen. Nihče ne bi pred najinim prihodom slutil, koliko vrednost ima zbirka don Pija. Ravno Cezarja in Bruta smo najbolj opazovali in zdaj sta bila izmaknjena, Ludovik ju ni mogel izbrati in takle kme-tavs, kakoršnega sem v tem trenutku videl, kako je znova štel z žuljavimi prsti majhne bankovce, tudi ne. Mene se ni moglo sumiti. Ko je redovnik daroval maso in je bila njegova sobica prazna, sem bil še v postelji, pozneje se nisva več ločila. Žar krute razvidnosti mi je izsilil vzklik:
»Ne, ne, to ni mogoče . . .«
Videl sem Filipa, kako ga po sinočnjem razgovoru mika bližnja navzočnost malega zaklada. Ropot njegovih korakov pozno v noči mi je odmeval v spominu in se mi kazal v grozni luči. Med potom mi je toliko pravil o svotici denarja, da bi začel v Parizu pisateljevati. Videl je to svoto pred seboj. Bil je boj, strasten boj .. ., — in naposled se je udal. Brez težave je izvršil toliko nesramnejšo tatvino, ker je bil ubogi, stari menih najin gostitelj. Treba je bilo le malo pred mašo vstati; nato se je splazil v redovnikovo sobo ter vzel poleg drugih še ona dva novca, katerih dragocenost jc poznal. Potem ie šel na prosto, da bi lažje opravičil odhod in da bi se iznebil nemira, ki se ga je moral lotiti. Med najdrznejšimi paradoksi rimske nemoralnosti in med takim sramotnim dejanjem zija prepad. Ta moreča verjetnost me je tako razburila, da so mi noge odpovedale in sem se moral vsesti. Don Griffi se je pa obrnil h kmetu z navadno milobo:
Jožef, počakaj me na hodniku, te bom že poklical
Ko sva bila sama v sobi, je začel z glasom, kakoršnega še nisem pri njem slišal, ne več z glasom prijateljskega gostitelja, ampak z glasom svečenika. »Bova videla, dragi moj«. Prijel me je za roko in rekel:
»Poglejte mi naravnost v obraz! Kajne, saj čutite, da sem prepričan o Vaši nedolžnosti ? Ni potreba nobene besede, nobene razlage, le nekaj mi obljubite . . .«
»Prisilim naj nesrečneža, da Vam vrne ukradene novce . . . Oh, ko bi mu jih mogel z lastnimi rokami iztrgati ali pa ga izročiti orožnikom .. .«
»Niste uganili«, je odgovoril in zmajal z glavo. »Jaz hočem ravno nasprotno 1 Obljubite mi na svojo čast, da ne zinete niti besedice, iz katere bi se dalo sumiti o tatvini teh novcev . . . Jaz imam pravico od Vas to zahtevati, ali ni res? . . .«
»Jaz Vas ne razumem«, sem ga prekinil.
»Pazienza«, je rekel s prejšnim prisrčnim glasom, »obljubite mi in dovolite, da končam z nadležnim Jožefom . . . Oh, ti ljudje me bodo še spravili v grob, predno se povrnejo moji bratje . . . Za vsakih pet frankov se prepirajo pri plačevanju najemnine, pa 3aj veste, oči zatisniti in izročiti sc Bogu ... Ali mi obljubite ?«
»Obljubim«, sem odgovoril in so udal sili vtiska, ki ga jo name naredila oseba re-dovnikova.
»Ali mi hočete prinesti kovčeg ?
»Takoj ga grem iskat, dragi oče . . .«
Kljub dani besedi sem se k^j težko
govori tam o grehih zoper šesto božjo zapoved. Ti grehi, katerih so polni oni romani, ki jih »Narodovci« tako radi pišejo, razširjajo in bero, se morajo vsekako obravnavati v moralni teologiji, a s tem namenom, da se kaže njih ostudnost in se nam dajo sredstva, da se jih varujemo. Sveti Alfonz se bojuje proti grehu, ki ga »Narodovci« sicer poveličujejo. Da imenuje »Narod« ta greh »svinjarijo«, sicer ni znanstveno rečeno, a nimamo nič proti temu. Le to naj »Narod« še pristavi: »Kdor se ravna po naukih sv. Alfonza, Be izogiblje te »svinjarije«, kdor pa se ravna po liberalni morali, vedno bolj v njo leze.«
Radi pojasnimo, če to želi »Narod«, se druge stvari iz morale sv. Alfonza, n. pr.: Kako veljajo božje zapovedi tudi za zdravnike, kako morajo pravičnost gojiti sodniki, kako strašno grese oni pisatelji, ki s svojimi podlimi beletrističnimi spisi kvarijo nravnost, kako je vsak človek in tudi vsak list dolžan, da popravi obrekovanje in vrne vsakomu ukradeno čast itd. itd., a za danes sklepamo s tem, da pribijemo te resnice kot zaključek :
»Narod« je citiral najprej stavke iz svetega Alfonza, ki jih v vseh njegovih d e 1 i h n i. Ko smo ga zato prijeli, je citiral stavke, ki so sicer v njegovih delih, a jih je iztrgal iz konteksta, zamolčal glavna načela, po katerih so nekatera dvomljiva dejanja, ki se tam naštevajo, dovoljena, in računajoč na nevednost svojih bralcev, latinske besede nalašč napačno poslovenil.
To je storil zato, da katoliško cerkev oblati v osebi enega njenih največjih svetnikov.
Ce najde »Narod« še kak »nenraven in nepošten« nauk v delih svetega Alfonza, naj ga nam citira, kakor je med strokovnjaki navada, po poglavjih, ne po straneh, ki so v vsaki izdaji drugače štete.
Mi bomo precej na mestu, da branimo svetnika.
Slovenski inteligenci pa proučevanje katoliške morale najtopleje priporočamo.
zdržal, ko sem se pol ure pozneje sešel s Filipom, ki se je bil končno vendar le vrnil s sprehoda. Notranji nemir, ki so mu jo bral raz obraza, bi me v tem trenotku prepričal, če bi imel najmanjši dvom o njega krivdi. Vendar se je čutil čisto varnega, kajti druga preiskava kovčega je bila pač izvanreden slučaj, in kdo razven mene bi mogel dokazati tatvino onih novcev? Prehitro sva ju imenovala, da bi si don Griffi zapomnil imeni. Pa saj ni bil strah pred razkritjem zločina, ki je začrtal na inteligentnem delu, v očeh, še vedno tako živih kakor včeraj, mračen izraz nemira. Spoznal sem, da ga razjedata pekoča vest in sramota. Bil je kljub krinki cinizma tako mlad, kljub umski spridenosti tako blizu gorkega ognjišča svoje rodovine, tako navdahnjen s čutom malo-mestne poštenosti! Opazil je dobro moj mračni pogled, in če ga jo že v začetku pripisoval pravemu vzroku, ga jc gotovo pomiril molk, ki sem ga bil obljubil.
»Jako krasno sem so sprehajal«, je začel Filip, ne da bi ga kaj povprašal, »samo zašel sem bil, zato sem prišel malo prepozno v samostan . . . Vendar mi ni žal, morda bi si bil spridil včerajšni vtisk, ako bi videl freske pri belem dnevu. Obkorej se bova odpeljala ?«
»Okoli polutreh.«	(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, IS. julija.
Poslanec dr. Ebenhoch o jmrla-mentarnl večini. Z ozirom na razne napade v raznih listih je čutil potrebo posl. dr. Ebenhoch, da je v »Linz. Volksblattu« znova pojasnil svoje nazore o sostavi parlamentarne večine. Piše namreč: Vse publikacije v našem listu, ki so se dotikale vprašanja glede sostave nove za delo zmožne in voljne večine, so temeljile na domnevanju, da se stara večina več ne obnovi, ker so se Mladočehi obrnili na radikalno strujo, s katero so pričeli obstrukcijo. Ako so se pa Mladočehi premislili — kar pa še ni gotova stvar — in ako hočejo vsprejeti program stare desnice, potem ostane itak vse pri starem in nemška katoliška ljudska stranka lahko vztraja na dosedanjem stališču, katero sicer itak nikdar ne zapusti. Vkljub temu pa resno dvomimo, da bi se mogla obnoviti dosedanja desnica, ker je razdor vsekako prevelik. Ako se ta načrt ne posreči, ] otem bomo seveda po svoji moči pripomogli, da se osnuje nova delavna veČina, seveda brez levičarjev — mej katere pa ne štejemo kršč. soc. — Z levičarji se že radi sovražnega nastopa proti našim voditeljem nikdar ne bomo zvezali. — Pazni zasledovalci boja mej katoliško ljudsko stranko, Mladočehi, krščanskimi socijalci in liberalci bodo opazili, da uide ta boj včasih iz tira doslednosti.
Poslanec vitez Jairorski še ne odloži državnozborskega mandata, akoravno bi to ne bilo neljubo gotovemu delu poljskega kluba. Praška „Politik« je pred nekaj dnevi objavila vest z Dunaja, da vitez Ja\vorski povodom otvoritve državnega zbora ne bo več istega član. Ta trditev je grozno stogo-tila krakovski »Czas«, ki pravi, da hoče »Politik« vse prezgodaj poslati v pokoj načelnika poljskega kluba. Sploh pa baje Ja-\vorski nima nikakega povoda za odstop, ker njegovo postopanje odobruje vse poljsko časopisje. V koliko je ta trditev resnična, vedo tisti, ki bero tudi poljske opozicijonalne liste. Konečno se »Czas« z vso silo zaletava v Cehe in jim svetuje, naj se ne vmešavajo v notranje poljske zadeve, češ saj se tudi Poljaki ne brigajo za češke. Tudi ta trditev se le deloma strinja z istino, ker češki narod ve, kako »delavni« so v gotovem oziru razni poljski listi.
Poljaki in Nemci. Razmerje poljskega kluba do nemških strank v državnem zboru je predmet, s katerim se v jedni zadnjih številk precej temeljito peča »Gazeta Narodova«, za »Czas«-om prvi organ poljskega kluba. Ta list razdeljuje Nemce na tri dele: v prusofile, avstrijsko misleče in omahljive. Mej prve šteje Schonererjance in radikalne elemente v nemški ljudski stranki, skupno kakih 50 mož, in blizu 30 nemških liberalcev s Češkega. Avstrijsko misleči so politikom tega lista nemški katoliki iz alpskih dežela, centrum, dunajski antisemiti, del nemških liberalcev in ustavovernih veleposestnikov, skupno istotako 80 poslancev. Ostali nemški poslanci so omahljivi. Potem pa list nadaljuje: Politika poljskega kluba računa z aspiracijami in močjo nemškega elementa. Politika večine poljskega kluba se ne plazi pred močjo Nemcev, marveč dela mej njimi razloček. Razlikuje mej avstrijskimi Nemci in mej onimi, ki iščajo stališča izven Avstrije. Prvi gredo vedno lahko zaupno s poljskim klubom, v imenu ostalih pa je že poslanec Lemiš izjavil javno in odkrito, da ne morejo in nočejo iti s Poljaki. Kajpada tudi poljski klub ne mara z njimi. To poljsko navdušenje imenujejo nekateri poljsko nemško koalicijo, in vendar ni vse-edno — Nemci in Nemci. — Zelo značilno za poljski klub je pred vsem to, da išče zaveznikov tudi mej liberalnimi Nemci.
Nemško - nacijonalni mestni odborniki v Žatcu drago plačujejo svojo abstinenčno politiko. Minuli ponedeljek je vladni komisar sklical že dvanajsto sejo, ki pa je bila istotako nesklepčna, ker ni bilo k seji 12 nacijonalcev. Vsak izmej njih mora plačati za vsako sejo po 40 kronic in stane torej ta špas že sedaj vsakega nemško-naci-jonalnega odbornika 480 kron. Od sedaj nadalje bo sklical komisar vsak teden po 3 seje, ker je propričan, da se bodo konečno že naveličali plačevati in prišli k volitvi župana.
Zveza mej Rusijo in Kino, za sedaj seveda še ne politična, marveč samo brzojavna, je po izjavi »Novoje Vremja« neobhodna politična potreba, ker je dosedanja zveza preko Vladivostoka predraga in nezanesljiva. Kina in Azija sploh imata vedno večji vpliv na Kusijo. Celo Nemčija ima kabelsko zvezo s Carigradom preko Konstance. Rusi pa nimamo brzojavne zveze ne s Carigradom, ne s Teheranom in ne sSoeulom, in moramo torej, ako se pojavijo v teh deželah nepričakovani dogodki, ostati brez vseh poročil in pomoči in smo vselej navezani le na posredovalce. V vrstah tujih posredovalcev pa navadno ni naših prijateljev.— Brzo javno zvezo s skrajnim vzhodom smatrajo torej Rusi v svojem lastnem interesu za naj-nujnejo politično potrebo.
Razoroženje Kine je najnovejše geslo ruskih krogov. O tem piše petroburški list »Rossija« sledeče : »Integriteta in neodvisnost Kine sta nujno potrebna za splošen mir in za ravnotežje na daljnjem vzhodu, za interese te politične neodvisnosti pa obo-roženje Kitaja ni neobhodno potrebno. Ne-oborožena Kina bi se ravno tako dobro počutila pod varstvom Evrope, kakor oborožena. Oboroženje in armado po evropskem vzorcu žele Kitajcem samo oni krogi, ki ne verujejo miroljubnosti Rusije. Razoroženje Kitaja je za uravnavo mejsebojnih razmer velesil na Kitajskem neobhodno potrebno in s tem dilom se mora pričeti, kakor naglo bo zago. tovljen mir v središču Kitaja. — S tem predlogom se bodo težko strinjale ostale velesile iz mnogih sebičnih ozirov.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, 18. julija.
Včerajšnji seji je zopet predsedoval dr. vitez B 1 e i \v e i s , ki je naznanil, da se je nadvojvoda Fran Ferdinand brzojavno zahvalil na čestitki obč. sveta povodom svoje poroke.
Cerkev s v. J a k o b a. Obč. svetnik Prosenc je poročal, da se je pri naknadni konkurenčni obravnavi odobril primankljaj stavbnih in popravilnih stroškov pri cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani Ves primankljaj znaša 59.133 K 8 h ter se je pri konkurenčni obravnavi sklenilo pokriti nedostatek z nekaterimi obrestmi, darilom g. župnika v znesku 10.000 K in ostalih 36.445 kron pokriti s tem, da vsi katoliški župljani sv. Jakoba tekom 5 let pričenši s 1. avgustom t. 1. plačujejo 9'/»% naklado na zemljiški davek, na domarino in obrtnino ter rentni davek.
Z u ž k o v a postava. Obč. svetnik Žužek se je oglasil k besedi ter vprašal, ako se je župljane vprašalo, ko se je spreminjal načrt.
Pričel je deklamovati, da 10.000 kron župnikovih ni nikak dar, ampak, da postava govori, da mora župnik plačati petino vseh stroškov. Obč. svetnik Prosenc je občinskemu svetniku Žužku pojasnil, da tega postava nikjer ne zahteva in da se pri konkurenčni obravnavi noben župljan ni oglasil proti stroškom, ker so bile poprave nujno potrebne in se radi nujnosti dela ni moglo sredi stavbe prenehati, kar bi se moralo zgoditi, ako bi se takrat razpisala nova konkurenčna obravnava. S tem se je občinski svetnik Žužek zadovoljil. Bilo bi pa prav, da se pri prihodnji seji stavi predlog, naj pri vsaki stavbi obč. svet vpraša davkoplačevalce za mnenje. Kar je g. Žužek želel glede sv. Jakoba cerkve, bi bilo bolj umestno pri stavbah, kakeršen je »Mestni dom«, ki še vedno ni popoln.
Gasilnega društva pri občnem zboru izvoljeni odbor se je potrdil.
Poslovanje vprenešenem delokrogu dela občinam mnogo sitnosti. Občina Lvov bode pričela korake proti temu delokrogu in je včeraj obč. svet ljubljanski na povabilo lvovske občine sklenil, pridružiti se ji pri vseh njenih korakih.
Odprava grebeni č ni h jam. Hiši št. 9 in 11 v Dijaških ulicah ste imeli slabo urejena stranišča, ker ste imeli jami na Cesarja Jožefa trgu. Sklenilo sc je za 400 K od teh stranišč izpeljati kanal na Cesarja Jožefa trg in odpraviti grebenične jame.
Pozabljena okna. Oskrbništvo »Mestnega Doma« je poslalo na obč. svet ginljiv spis, ki pripoveduje o vlažnosti »Me-
stnega doma«, kar ni čuda, ker pri stavbi »Mestnega doma« niso napravili dovolj oken proti Gradu, od koder bi prihajal svež zrak, ampak samo na dvorišče. Včeraj se je sklenilo nadomestiti pozabljeno in za 340 K napraviti v »Mestnem domu« še tri okna proti gradu.
Kolodvor električne železnice je včeraj vendar obveljal na prostoru ob Stari poti v Vodmatu. Propadel je predlog stavbnega odšeka, ki je bil proti prostoru ob Stari poti, ker bi se pot morala lomiti, in je priporočal, naj Siemens in Halske nakupita raje za 12.000 gld. prostor Ane Šostarič ali gospe Velkavrhove, Helene Matajc ali pa Delkotovih dedičev.
Obč. svetnik Senekovič, je opozarjal, da podjetnikoma ne kaže kupovati tako dragih prostorov in da se Stara pot pač lahko lomi, vsaj je celo nova Bleivvei-sova cesta vsa zlomljena. Proti pripe-ročanim stavbnim prostorom bi se pa utegnila oglasiti južna železnica, saj je celo zahtevala, da se začetek električne železnice preloži 25 m od njenega kolodvora.
Poročevalec Žužek je sicer pripoznal, da je Bleivveisova cesta taka, da se ne da več popraviti, a opozarjal je, da se je obč. svet šo le v zadnji seji izrekel soglasno proti kolodvoru na Stari poti. Obč. svet je dovolil, da se kolodvor električne železnice gradi ob Stari poti.
Nivel Prešernovih ulic napravija občinskim svetnikom toliko sitnosti, da so na vse svoje prejšnje sklepe pozabili, in da malo potolažijo tiste, ki so morali v Prešernovih ulicah zidati svoje hiše po novem nivelu, so včeraj sklenili, da v principu pritrdijo načrtu, naj se Prešernove ulice na novo nivelirajo za 5266 gld. in naj se magistrat pogaja radi ureditve uhodov pri onih posestnikih, ki imajo zidane svoje hiše po starem nivelu. Ta sklep obč. sveta je uprav klasičen. Kaj je pač sedaj treba v principu pritrjevati niveliranju, ko so Friš, Perles in c. kr. pošta morali zidati po novem nivelu ! V principu je niveliranje Prešernovih ulic že davno sprejeto in dela trgovcem, ki so v hišah, katere so se morale zidati po tem principu, mnogo škode. Točko o uredbi električne železnice v Prešernovih ulicah so seve včeraj morali odstaviti z dnevnega reda.
Za električno železnico na voglu sv. Petra ceste in ob vrtu ondot-nega župnišča se je sklenilo iz javno - varnostnih ozirov nakupiti 55 kvadratnih metrov od župnijskega vrta na mestne stroške. Obč. svetnik Grošelj in Prosenc sta bila mnenja, da pogodba veže podjetnike, da sami kupijo potreben prostor, obč. svetnik Plantan in poročevalec Žužek sta pa pojasnila, da je podjetje preskrbelo si prostor, ki je za železnico potreben, a prostor, ki ga zahteva javna varnost ob označenem vogalu, mora preskrbeti mesto.
Strehe na topničarski vojašnici so bile včeraj zopet na dnevnem redu. Za nove strehe z zarezano opeko zahteva družba »Union« doplačila 8960 K. Občinski svet je včeraj črtal v računu dve točki, tako da bi doplačilo znašalo samo 2541 K. Nove strehe morajo biti zgrajene do končanih vojaških vaj. — Vprašanje je, če bo družba »Union« zadovoljna z reduciranjem doplačila. Vsekakor je prav, da cementne strehe na vojašnici še nekaj časa ostanejo, da pričajo o previdnosti obč. sveta napram podjetnikom.
Znižanje vodne cene pri novi vojaški bolnici se na ponovno prošnjo ni moglo dovoliti, ker se je že itak določilo najnižje plačilo.
Nov javni vodnjak se je sklenilo napraviti na vrhu klanca ulic na Grad vsled prošnje ondotnih hišnih posestnikov in najemnikov stanovanj. Stroški bodo znašali 1300 K. Ta vodnjak je potreben, ker sta v ulicah na grad radi slabe pitno vode nedavno dve osebi umrli za tifusom, 'dve ste pa še bolni.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. julija.
Osnovalna skupščina zadruge ..Gospodarska zveza" se vrši jutri (četrtek) popoludne ob 5. uri v ,,K a t o 1. domu". Preje ob 3. in 4. uri vršita se v
istem proBtoru občna zbora društev „Zveza kranjskih posojilnic" in „G o s p o-darska zveza" Prijatelji gospo-« darske organizacij se vabijo, da se zlasti o s n o v a 1 n e Z v e z i n e skupščine udeležijo v obilem številu. Treba je, da se te velepomenljive zadruge oklenejo vsi dobri slojevi našega naroda.
Osebne vesti. Vladni svetnik G. Fridrich se je 15. t. m. pripeljal v Novo mesto ter drugi dan prevzel vodstvo okr. glavarstva. — V Celju je umrl. c. kr. pomorski komisar A. U k m a r. — Poštnimi olicijali so imenovani Jos. Šimonec in pl. Unterrichter v Celju in Luka Kolenc v Mariboru. — Asistentom na postaji v Št. Petru na Krasu je imenovan A. F o n. — V Toplicah na Dolenjskem se mudi skladatelj Dav. J e n k o.
Katoliški shod v Ljubljani sta naznanili zaderska »Croatia« in puljska »Naša Sloga«. — V »Soči« pravi Anton Kristan, da se bo II. slovenski katoliški shod vršil v »znamenju fanatizma«. — »Zadruga ljub- { ljanskih gostilničarjev in kavarnarjev« je v »Narodu« priobčila dolgo »Poslano«, iz katerega se razvidi četverno: 1. Da je sestav-ljono od strastnega »Narodovca«, ki mu je zabavljanje na »maziljeno gospodo« prešlo že v mozeg in kri, 2. da se ljubljanski gostilničarji in kavarnarji nikakor ne bi branili tistih par grošev, ki bi jim jih utegnil morda mimogrede donesti tu vršeči se katoliški shod, 3. boje se, da jim zaradi katoliških gostov ne bi izostali liberalni gostje, kateri, kot je znano, veliko več popijo, nego 1 obiskovalci katoliških shodov, 4. da dotičnik zavija besede, da v ljubljanskih gostilnah često pademo med razbojnike, tako kot bi »Slovenski List« s tem menil gostilničarje, ko je vendar mislil le na neke goste, ki so tudi gostilničarjem v veliko nadlogo.— Preskrbljeno bo, da dobe udeležniki kat. shoda dobro postrežbo.
Kateheški shod. Z ozirom na sproženo misel našega štajerskega dopisnika, naj bi se o priliki katoliškega shoda vršil tudi shod slovenskih katehetov, smo dobili več odgovorov. Vsi sicer soglašajo s tem, da bi bil v mnogem oziru potreben takov shod, vendar pa ne o tej priliki, ker bo itak za mnogovrstno in razsežno tvarino kat. shoda malo časa. Jeden dopisnik svetuje, naj se dekanijske konference bavijo s kateheško tvarino.
Deželni odbor kranjski je dovolil 500 kron podpore po toči prizadetim posestnikom iz Gorenje vasi in črnelega pri Za-tičini.
Z Reke se nam piše: Prišli so Angleži in Reka je nekaj oživela. Pred mestom so vsidrani štirje velikanski brodovi angleške mornarice; pripluli so v soboto popoludne z večjim številom manjših torpedovk, katere so se poskrile v luki. V soboto večer priredili so jim Rečani lepo razsvetljavo na morju, v ponedeljek večer so pa Angleži svoje ladije razsvetlili. Ob 9. uri počil je top in v trenotku so bile vse ladije v električni luči. Na glavni ladiji svetilo se je ime »Fiume«. V nedeljo večer je bila ljudska zabava v mestnem vrtu. Kupili so za to kakih 50 telet, 40 hektolitrov vina in 40 hktl. piva. Katoliški mornarji so imeli v nedeljo v mestni cerkvi sveto mašo in pridigo. — \ Mornarica odpluje v četrtek. — Pretečeni teden je prišlo na Reko nekaj stotin oger-skih učiteljev in učiteljic, ali prav mnogo jih govori hrvatski, srbski in nemški. Vlada bi jim rada pokazala mažarsko Reko, kakor Angležem mažarsko Primorie!
S Sv. Višarij se nam dodatno k včerajšnjemu poročilu poroča se naslednje: Kakor kranjski pred 14. dnevi naprosili so pismeno tudi ljubljanski planinci — bilo jih je kakih 40 — peto sv. mašo; bili so navzoči pri sv. daritvi polnoštevilno, kar je naredilo gotovo na navzoče romarje jako dober utis. Človeka veseli, ko vidi, da naši planinci ne zanemarjajo sv. službe božje radi izleta ter se radi udeleže sv. maše. Nekaj planincev je izletelo o zgodaj na bližnjega Lovca (2079 m), da bi uživali na visoki gori v svežem jutranjem zraku krasen razgled daleč na okrog. Vreme je bilo skrajno ugodno, zato se jim je pot obilno poplačala. Kolikor je nam znano, bili so to pot na Lovcu sledeči gg.: Verovšck, dr. Tomin-
Sek, Ogorelec, Trstenjak, Pucihar z goapico hčerjo, Sušni!«1, Dodic in učitelj Stiastny. Sicer pa so bili poleg drugih še na Višarjih gospod dr. i^orster ml., odborniki slav. pl. društva, Mauptman, prof. Mahar in dr. — Večina gospodov je šlo že opoldne domov. Omeniti moramo, da je bil med gospodi izletniki močan kvartet, ki je zapel nekaj prav lepih pesnij. Navzoči tujci so se kar čudili lepi slovenski pesni in občudovali lepe glasove gg. pevcev. Pesem »Tiha luna« pa so zapeli tako krasno, da se neki gospod iz Monakovega ni mogel dovolj načuditi. Opozorjen po lepi pesni na slovenski narod, začel je z zanimanjem popraševati o Slovencih v političnem, gospodarskem in znanstvenem oziru. Dal Bog, da bi še večkrat prišli tako v petju izvežbani gospodje na sv. Višarje ter pokazali tujcem, pa tudi tukajšnjim Žabničanom, katerih nekateri tako radi pojo nemške pesmi, da imamo Slovenci lepšo pesem kakor sosedni nam sovražni narodi.
Molitvenik za slabovidne V za
lofcbi »Kat. tiskovnega društva« je izšel v drugem natisu znani priljubljeni molitvenik za odraščene »Dušni vodnik v srečno večnost«, iz sicer z novimi, nenavadno velikimi črkami Oblika je mala osmerka, strani ima VIII.+614. Dobiva se v prodajal-nici »Kat. tiskovnega društva« (II. Ničman) in v »Katoliški Bukvami« izvod v usnji z marmorno ali rudečo obrezo 2 K, v usnji z zlato obrezo 2 K 00 h.
Zastrupil se je Franc Koželj, 64 let star posestnik, na svojem domu na vrhu Opatove gore pri Kostanjevici. Vzrok žalostne smrti domače razmere.
Smodnik raznesel hišo. V Vipolžah na Goriškem se je smodnik, katerega je imel shranjenega v svoji kleti Luka Skolaris, užgal ter raznesel klet in celo poslopje. V kleti se je tedaj hladil Skolarisov sin, ki je smrtno ranjen. Tudi bližnje poslopje je močno poškodovano. Najemnika so izvlekli na pol mrtvega izpod razvalin.
Ogenj je v kanalskem Kalu uničil šestim posestnikom tri hiše in štiri hleve. Pri ognju se je ponesrečil tudi Andrej Kovačič.
Sinočni brzovlak je imel tri ure zamude, ker je pri Kaptenbergu skočil tovorni vlak s tira.
Kipar g. Zaje nam je poslal pojasnilo, da on ne bo delal relief za Slomškovo spominsko ploščo. Vprašali smo na mero-dajnem mestu in čuli, da je premalo časa, da bi zvršil relief.
Ljubljanske novice. Umrl je včeraj v Ljubljani trgovski agent g. Albert Wen-zel, star 58 let. Pogreb bode danes ob 6. uri zvečer. — Na drž. železnici je udaril s kladivom v prša ključavničar Jakob Bizjan J. Bratkoviča, ki mu je držal železo. Udarec je bil tako močan, da se je Brat-kovič zgrudil. — Velika nesreča bi se bila skoro pripetila včeraj zjutraj v Prešernovih ulicah. Konji mladega Bolča so peljali traverze za Skrjančevo novo zgradbo. Kakor po navadi je bil voz Bolčevega Pe-peta brez zavor. Voz je na klancu porinil konje s tako silo naprej, da so konji prileteli proti stopnjicam lrančiškanske cerkve.
—	V »Mestni kopelji« se je od 7. do 14. julija oddalo vsega skupaj 1060 kopelj.
—	Obesiti se je hotel lGletni realec Janko vsk i z Goriškega, ker jo dobil slabo spričevalo. Očetu jo ušel mej potom na kolodvor in tekel nazaj v stanovanje na Vo-žarski poti štev. 3. Ondi se je zaprl na stranišče in se obesil. Ko je pričel grgrati, je občutil silno neprijetnost in je pričel upiti na pomoč in se sam rešil iz zanjke Ljudje so udrli v stranišče ter ga dobili nezavednega. Močili so dečka, ne da bi ga spravili k zavesti. Še le ko je prišel njegov stric in mu priložil par gorkih okolu ušes, se je dečko oživil ter povedal, da je hotel na
drugi svet radi strahu pred očetom. _
Povozil je Ilamanov hlapec IIunyadi Er-nesta Leitgeba ter ga močno poškodoval. — Voziček z otrokom v Ljubljanici. Neka Varšek, stanujoča v Rožnih ulicah št. 13, izročila je 131etni Mar. Šuster svoje dete z vozičkom, da bi dete peljala na sprehod. Punica je peljala voziček z detetom v Prule ter pustila ondi vse skupaj. Otrok je brcal v vozičku in voziček se je počasi pričel pomikati naprej ter bil kmalu v — Ljubljanici. Ljudje so prihiteli na po-
moč dekletu, ko je voziček že plaval po Ljubljanici. Otroka so rešili. — Aretirani deseti brat. V Jermanovo gostilno »pri angelju« prišel je včeraj nek gost, ki se je predstavil kot desetega brata, privan-dranega iz Egipta. Pripovedoval je strmečim gostom svoje »kunšti«, da lahko živemu človeku glavo odreže in jo nazaj da itd De setemu bratu sta zlasti verjeli Jermaničina kuharica Terezija Oavvald in natakarica Lončar, katerima je deseti brat iz kart prerokoval, za kar ste mu dali vsaka po 2 kroni, s čemur pa deseti brat ni bil zadovoljen, marveč zahteval je od vsake po 10 kron. Konec prepiru naredil je policaj, kateremu je deseti brat zaupal, da se piše Johannes Ap-peltauer s češkega doma V »špehkamri« na magistratu že davno niso imeli tako modrega človeka.
štajerske novice. Celjska tvrdka »Merkur« se je upisala v trgovski register. Vpliv tega slovenskega podjetja raste z vsakim dnem. — Odhodnico gimnazijskemu učitelju g. Reisnerju je napravilo »Celjsko pevsko društvo«. — Proti slovaškim piskro-vezcem je izdalo celjsko okr. glavarstvo orožniškim postajam strogo povelje glede kontrole. — Strela je udarila v slovečo romarska cerkev na Sv. gori nad sv. Petrom. Poškodovala je oboke nad stranskim oltarjem. — Učiteljski izpit za ženska ročna dela so napravile v Mariboru naslednje dame : Blenk Alojzija iz Konjic, Grosman Franja iz Št. Jurja na Ščavnici, Jurko Ema iz Tepanj, Sekirnik Ana iz Rogatca, Skrbinšek Ana iz Planine, Vračko Pavla iz Sp. Kungote in Zinauer Gabrijela od Sv. Jakoba v Slov. gor.
V Ormožu je bila v nedeljo nemška pevska slavnost, h kateri so prišli pevci iz Ptuja in Ljutomera, peli so na korist ptujskemu nemškemu »Studentenheimu«. Zastavo nemškega pevskega društva iz Ormoža so Ptujčani, na čelu jim neizogibni Ornig, pozdravili z »Die Wacht am Rhein«. Končala se je slavnost z Bismarckovo pesmijo.
Maturo na goriški realki so štirje naredili z dobrim vspehom, štirje imajo ponavljalni izpit, dva sta padla za celo leto. Osem seclmošolcev se niti k izpitu ni oglasilo, štirje so odstopili pred izpitom.
Gimnaziji v Pazinu Začetkom šolskega leta sta se vpisala v hrvatsko državno gimnazijo 102 dijaka, v italijansko 95. Iz prve jih je izstopilo 13, iz druge 6, torej je bilo koncem leta na vsaki po 89 učencev. Na hrvatski gimnaziji je dovršilo šolsko leto z odliko in po voljnim vspehom 70, na italijanski 65 učencev.
Strela na Bledu. Po neznosni sopa-rici jc nastala sinoči na Bledu strašna nevihta. Bliskalo in gromelo je, da je bilo grozno. Strela je okoli '/210 ure po noči udarila v Gradu v hišo št. 17, katero je od podstrešja do spodnjih kleti na raznih krajih razdrla. Ljudi je bilo polno v hiši, med temi vsa družina dr. Marolta z Vrhnike, a nikomur se ni zgodilo nič žalega. Gospej dr. Maroltovi je strela potrla solnčnik. Hiša se ni vžgala.
Na plitvičko jezero poživlja neki pisatelj v »Narodnih listih« Čehe, da naj obilno pohajajo ta čarobni kos hrvatske zemlje, kjer se bodo navžili prirodnih krasot in svežega zraka in katerega ne bodo pozabili, dokler so živi.
Augleško sredozemsko vojno bro-dovje prihaja pogostoma v avstrijske lukc. Trst je Angleže sprejel vedno s posebno slovesnostjo, ter jih očividno odlikoval pred vsemi drugimi gosti. Mestna uprava potrosila je za različne slavnosti, iluminacije, izlete in pojedine v čast Angležem velike vsoto. O sličnih prilikah ponašali so se v Trstu z italijanskim značajem mesta ter s fulminantnimi govori napivali italijansko angleškemu prijateljstvu in baje tudi zavezništvu. Po pre-srčnili ovacijah pred dvema letoma se je pričakovalo, da bode Trst slovesno sprejel tudi sedaj drage gosto, a čudo. — župan se je omejil na obligatne posete in to jc bilo vse, Tržačani se pa niso ne oftcijelno, ne privatno udeležili nadaljnih slavnosti, katere so priredili avstrijski častniki. Mesto jo poset Angležev popolnoma ignoriralo. Javna tajnost je po Trstu, da je bila to demonstracija, pa no morda iz simpatije do Burcev, ampak neka druga antipatija. Angleže spremljalo je avstrijsko brodovje.
Gospodinjska iola c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori tretji tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem, novo zidanem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravo-slovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, katere mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. G o j e n k a , katera bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 14 gld., ali za ves tečaj 168 gld. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para črevljev, nekaj belih in barvanih jopic za po noči, štiri barvana spodnja krila, dve beli Bpodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu ; ako ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj.) Deklice, katere hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, brati in računati ; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo Btarišev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. — Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj še pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. — V prvi vrsti se sprejmo v gospodinjsko šolo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem, ako pa bo v šoli prostora, sprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel.
Vlak povozil je včeraj popoludne ob 4. uri na državni železnici v Spodnji Šiški Ivano Sojar, ženo cerkvenikovo in mater šesterih otrok. Hitela je ob zaprtih za-tvomicali na polje z vozičkom, a vlak jo je prehitel. Odtrgal ji je glavo in jo telesno močno razmesaril. Glava je odletela baje 3 metre proč. Odpeljali so jo takoj v mrtvašnico. Bila je blaga žena in skrbna mati, čislali so jo vsi, ki so jo poznali. Naj počiva v miru !
Od raznih strani Na Koroško je prišel na počitnice tržaški ces. namestnik grof Goess s svojo soprogo. — čuvaja napadel je 201etni Fr. Tavčar iz Škednja, ker ga je čuvaj zalotil na figovem drevesu. Tavčar je tako udrihal s kamnom po čuva-jevi glavi, da se je čuvaj nezavesten zgrudil in so ga morali prepeljati v bolnico. Napadalca so zaprli. — V S a v i je pri črnuškem mostu utonil 221etni Miha Močilnikar iz Črnuč. Jernej Tuvan ga jo mrtvega potegnil iz Save. — Sčrešnje na kolje padel v Obrku na Dolenjskem GOletni Jože Barič. Kol se mu je zabodel v vrat. Ljudje so ga sneli s kola, a Barič je skoro umrl. Tudi v Strahomerju ste so ponesrečili dve dekleti pri branju črešenj. Padli sto s črešnje. Jedna dekle se je ubila, njena tovarišica si je pa pohabila roko. — Poročil sc je nadučitelj g. Janko Zupančič v St. Vidu nad Cerknico
z gdč. Jelico Terček iz Idrije.
*
* *
Največja ogerska mesta. Pod tem
naslovom so priobčili nekateri mažarski listi imena onih ogerskih mest, ki brojijo preko 20.000 prebivalcev. In med temi ogerskimi mesti so navajajo tudi — čujte! — Zagreb, Sarajevo, Reka in Osek. Mažari nočejo vec poznali Hrvatske, Bosna jim je dol Ogerske, Reka je mažarsko mesto!
Grški kralj Jurij sc bode odpravil ta teden v neke francoske toplice. V nje-
govi odsotnosti bode vodil vlado princ Konstantin.
Perzijski iah je odpotoval v soboto, 14. t. m. na Rusko. Predsedniku Loubetu se je šah brzojavno zahvalil za lepi vspre-jem, Loubet mu je brzojavno odgovoril, da ga bode veselilo, ako ga bode mogel vspre-jeti v Parizu.
Darovi.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od L do 16. julija t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 400 K, Al. Podobnik v Mirni peči zbirko 16 K, faktor A. Pucihar tujo stavo 2 K 30 h, kaplan T. Vari na Raki iz nabiralnika v Močilnikovi gostilni 4 K 72 h, podružnica za Ruše in okolico 60 K, podružnica v Celovcu 47 K, kaplan P. Šve-gelj v Kazljah pri Sežani 5 K, kaplan Jos. Koblar v Ilrenovicah iz nabiralnika »pri fari« 10 K, podružnica za Beljak in okolico 70 K, moška podružnica na Vrhniki 97 K, kmečka posojilnica ljubljanske okolice 10 K, medgorski pevci in pevke (Koroško) na predvečer godu sv. blagovestnikov zbirko 6 K, graški akademiki ob smrti med. Vlad. Škerlja 25 K, posojilnica v Žužemberku 20 K, ženska podružnica v Trstu 600 K, trgovec J. Jebačin od kave 200 K, stavb, nad-svetnik Jos. Wilfan v Trstu ob smrti svoje soproge 50 K, županstvo v Kobaridu 10 K, dež. bolnišnice kurat Avg. Skočir v Gradcu za otroški vrtec v Devinu 60 K, podružnica v Štebnu na Žili 18 K 10 h, upravništvo »Slov. Naroda« 375 K, med katerimi je 200 K kot dar litijsko - šmartinskih Slovenk za god sv. blagovestnikoma.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 18. julija. Iz Išla se poroča: Cesar je včeraj zopet vsprejel minister-skega predsednika Korberja ia baje odobril vse njegove predloge glede uvedbe splošnega položaja in parlamenta. D r-žavni zbor se snide koncem septembra ali začetkom oktobra. To se odloči sredi avgusta, ko pride Korber zopet v Išel. Oktroa pa ni v p r o g r a m u vlade.
Dunaj, 18. julija. Dr. Engel poroča v svojem listu „lilasy od Bianika", da bode vlada sklicala meseca septem. češki deželni zbor in mu predložila načrte o jezikovnem vprašanju in o spremembi volilnega reda. Tako bi bil vzrok tu, da bi se v septembru ne sklical drž. zbor. Dr. Engel smatra dneve Korberjevega ministerstva za štete. Nastopilo bode po njegovem mnenju nemško ministerstvo s poljskim dež. ministrom.
Dunaj, 18. julija. „WienerZtg." je objavila ces. odlok, s katerim je sklican istrski deželni zbor.
Dunaj, 18. julija. .,Wiener Abend-post'1 izjavlja, da so poročila o spremembi pri vodstvu nižjeavstrijskega na-mestništva do cela neosnovana.
Brno, 18. julija. V Velikem Meze-riču se je vršil češki tabor, na katerem je govoril Stransky. Sprejela se je resolucija za federativno uredbo Avstrije.
Pretorija, 18. julija. Reuter. urad poroča: Roberts je 16. t. m. odposlal oddelek, ki naj prežene Bure s holmov na severnem in severno-zahodnem delu mesta. Buri so se umaknili, ne da bi bili streljali.
London, 18. julija. Iz Tumsu poročajo: Polkovnik Vileco je s svojimi četami osvobodil mesto Kumassi.
Vojska na Kitajskem.
Vstaja na Kitajskem se je že razširila skoro čez celo kitajsko zemljo. Ob severni kitajsko-ruski meji, kakor tudi v južnih delih Kitaja so sc že pred nekaj dnevi jele zbirati cele tolpe bokserjev in njim sorodnih elementov, ki prete vsem evropskim naselbinam v deželi. Ker so že dovršili svojo nalogo v Pekinu, se bodo podali sedaj proti vzhodu in ako se je mejnarodnim četam zadnje dni posrečilo zasesti Tientsin po vročem, dolgotrajnem boju z velikimi izgubami, so sedaj v največji nevarnosti, da bodo
morale mesto z nova prepustiti revolucionarjem, ker pomoč, ki so jo evropsko vlade in Amerika odposlale pričetkom tega meseca, je še daleč in so pred nje dohodom že lahko pomorjeni vsi tujci na Kitajskem. Velesile, ki so pričele sedaj potrebno akcijo res z vso odločnostjo, so predolgo čakale z njo in precenjevale pomen prvih izbruhov.
O zadnjih dogodkih v Pekinu pripovedujejo kitajski viri najgrozoviteje stvari in smemo soditi, da je v teh pripovestih marsikaj pretiranega. Tako pravijo, da so Evropejci v obupnem trenutku raje postrelili svoje žene in otroke, nego da bi bili poslali zadnje kroglje v bokserske vrste. Drugi pravijo, da so žene najprej pomorile otroke in potem sebe zastrupile, da tako niso prišle žive v roke steklih Kitajcev. Najbolj vero-jetno pa je, da je večinoma vse uničil požar in pa strel iz topov.
Dunaj, 18. julija. ,,Wien. Abend-post" konstatuje, da je avstrijskemu poslaništvu v Pekinu prideljeni podkonzul Natiesta iz nevarnosti, ker je že pred izbruhom revolucije ostavil Pekin. Isto-tako oficijal Zottwald, ki je že na „Zenti". 0 oddelku, ki je šel proti Pekinu, ni nič znanega. Pri tem oddelku so se nahajali kapitan Thoman, poročnik Kolar in kadeta Burgstaller in Boyneburg-Lengsfeld.
Dunaj, 18. julija. (0. B.) Kitajska poslanika v Londonu in Washingtonu sta izročila vladama uradno potrjeni brzojavki, glasom katerih so poslaniki v Pekinu 9. t. me s. še živeli.
Zofija, 18. julija. Več bolgarskih častnikov je prosilo rusko vojno ministerstvo. da bi se smeli kot prostovoljci pridružiti ruski armadi, ki gre v Kino.
Petrograd, 18. julija. Ker ruske čete na zahtevo kitajskega generala t.'u-era niso hotele ostaviti Mandžurije, so Kitajci napadli kraj Wlagovišensk ter ga z bombami deloma razdejali.
Berolin, 18. julija. Iz Taku poročajo 14. t. m.: Mejnarodne čete so včeraj pri drugem napadu zasedle vse utrdbe mesta Tientsin. Izgube so na obeh straneh velike.
London, 18. julija. (C. B.) ,.Daily Mail" poroča iz Shanghaija: V Taynau-u je bilo 9. t. m. umorjenih 40 tujcev in 100 kitajskih kristijanov. Vstaško gibanje se naglo razširja po osrednjem in južnem Kitaju.
London, 18. julija. Lord Wolseley je predlagan za vrhovnega poveljnika evropske armade v Kini.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje).
Toda kmalu se morajo te misli umakniti drugim. Sedanji položaj je važnejši za našega potnika. Strah pred zasledovanjem, ki mu je celi dan grenil potovanje, polasti se ga še bolj. A še druge stvari ga mnogo bolj straše. Tema, samota; vedno večja utrujenost ga muči; miren, jednakomeren, a oster veter piše; seveda mu ni bil posebno všeč, ker je bil še zmirom v isti obleki, v kateri je hotel na poročni dan narediti par skokov do cerkve, potem pa se takoj radostno domov vrniti. Najbolj pa ga jezi hoja na slepo srečo, ker je takorekoč tipal, kje bi se mogel varno odpočiti.
Skozi vasi gre vselej polagoma, tiho in gleda, ali so še kaka vrata odprta. Le sem ter tje opazi skozi razpoke odsvit luči, — znamenje, da ljudje še bude. Na cesti zvunaj stanovališč se časi ustavi in vleče na uho, ali se že sliši šumenje Adde. A zaman. Ne čuje se druzega kakor tuljenje psov pri kaki samotni koči, ki mu je otožno in grozno ob jednem udarjalo na uho. Ako se približa kaki koči, spremeni se tuljenje v močno in srdito lajanje. Ko gre mimo hiše, vidi v duhu, kako revskač tišči svoj gobec ob vrata in na ves glas bevska, kar mu popolnoma prežene pogum, potrkati in prositi prenočišča. Mogoče bi se tudi navzlic temu toliko ne ohra-bril. — Kdo je? — misli si Renzo, — česa želite ob ti uri? Odkod ste? Kako se zo-vete? Ali ni dovolj krčem? —- To mi poreko, če potrkam in če se mi ne bode še hujše godilo. Če pa kak strahopetec še ne spi, jame lahko tudi kričati: pomagajte! tat! Tu je treba imeti pravi odgovor kar v žepu. Kdor sliši po noči hrup, misli samo na tatove, malopridneže, sleparje. Nikdo ne pomisli, da je tudi pošten človek lahko po noči na cesti, ne pa samo plemenitaš v kočiji. — Ta odgovor si prihrani tedaj za skrajne slučaje in gre naprej z nado, da pride še po noči do Adde. Če se ne bode mogel celo prepeljati, ne bode mu saj treba po dnevi je iskati.
Naprej, naprej! Z obdelanega polja pride na pustinjo, kjer se menja praprotje z bičjem. Zdi se mu, da reka ne more več daleč biti, in se napoti skozi to goščo po ozki stezici. Ko stori par stopinj, obstoji in posluša. Zaman! Pot je vedno bolj težavna, kraj bolj divji. Ni murve, ne trte, ne drugega znaka človeških rok, kar mu je preje delalo precej dobro druščino. Kljub temu nadaljuje svojo pot. V duhu se mu začno vzbujati čudne podobe in prikazni, na katere se spomni iz pripovedk in otročjih let. Da bi jih pregnal in da bi se pomiril, začne moliti.
Polagoma pride mej višje grmovje, črni trn, hrastje, divje slive. Vendar gre naprej, požuri se bolj iz nepotrpežljivosti kakor hrepenjenja; kmalu opazi mej grmovjem posamezna drevesa. Ko hodi še nekoliko po isti stezi, zapazi da je prišel v gozd. Zona ga spreleti, predno vstopi. A on se ne zmeni za to in gre proti svoji volji naprej. A čim bolj stopa v gozd, tem bolj se mu lasje ježe, ker vidi za vsakim grmom strah. Drevesa se mu od daleč zdč kot čudne, spačene prikazni. Boji se sence lahno se gibajočih vrhov, ki miglja na stezi, sem ter tja razsvetljeni od lune. Cel6 šumenje suhega listja, katero leži po poti, zdi se njegovim ušesom nekaj groznega. Noge mu opletajo, kakor bi se mu Bog ve kako mudilo, četudi saj na videz že jedva nosijo telo. Nočni veter mu mrzlo in lokavo piše ob čelo in lica; čuti ga mej oblačili in po udih, zleze mu in prodre v utrujene kosti, kakor bi mu hotel ugasniti zadnjo znamenje življenjske moči. Časi ga skoro že premaga nejevolja in neizrekljivi strah, s katerim se že dolgo bojuje njegov duh. Časi je že ves obupan. A prestraši ga bojazen bolj nego vse drugo, zopet se ohrabri, in osrči ter zanaša na svoj pogum. Ko se tako zopet nekoliko okrepi, ustavi se in premišljuje ter sklene iti takoj po poti nazaj, vrniti se do zadnje vasi, katero je pustil za hrbtom, iti zopet mej ljudi in poiskati prenočišče, četudi v gostilni. Ko tako mirno stoji, preneha šumeti listje pod nogami, okolo njega vlada grobna tišina, namah čuje neko šumenje, bučanje, kakor bi voda tekla. Vleče na ušeča. Res je! „Adda je!" vsklikne Renzo. Našel je zopet prija-
telja, brata, rešnika. Utrujenost izgine, gorka kri mu zopet urno teče po žilah, zaupanje mu raste, izgine mu bojazen in plašljivost radi svojega položaja. Brez obotavljanja odrine naprej po gozdu za prijetnim šumenjem.
Kmalu pride na kraj velike planjave, na kraj velikega brega. Skozi grmovje, katero ga je pokrivalo čez in čez, sveti se vodna površina. Nato Renzo pogleda kvišku in opazi drugi breg, posejan z vasicami, sem ter tja z griči; na jednem teh opazi veliko belkasto planjavo, kjer stoji po njegovem mnenji kako mesto, najbrže Bergamo. Potem stopi nekoliko bolj na kraj, z rokama in komolcema odriva in lomi grmovje, pogleda, ali se ziblje kak čoln na reki, vleče na uho, ali se sliši udarjanje vesel. A Renzo ne vidi nič, ne sliši nič. Če bi reka ne bila Adda, poiskal bi takoj mesto, da bi jo prebredel. A vedel je, da se Addi ne sme preveč zaupati.
(Dalje prih.)
Umrli ho:
16.	julija. Apolonija Gostinčar, zasebnega uradnika žena, 41 let, Hranilnična cesta 4, jetika. — Jakob Gestrin, carinski nadoficijal v pok., 6i let, Radeckega cesta U, naduha.
17.	julija. Albert Wencel, agent, 58 let, Streliške ulice 2, srčna hiba. — Lovro Knaus, delavec, 26 let, Radeckega cesta 11, jetika.
V bolnišnici:
14. julija. Valentin Hartman, posestnika sin, 20 let, combustio.
16. julija. Ivan SemiC, kajžar, 42 let, srčna hiba.
V otroški bolnišnici:
16.	julija. Franc Dobrave, delavca sin, 4 leta, meningitis basilaris.
17.	julija. Ivana Iskra, sirota, 4 leta, jetika.
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
Caa opazovanja
Stanj o barometra T mm.
Tempe-ratara
po Olzijo
Vetrori
Nebo

! * ■t i š .s- s
17, 9.T.V6<; i 38 9 | 24 0 I si. jug. |del. oblač.j
20 1 I si. vzh. del. oblač.j 2 4 u0'l I sr. jug jpol oblač.' Srednja včerajšnja temperatura 23 7", normale: 19 8°. Po noči močno bliskanje, veter in dež.
1ti' 7. ijuti. ! .39 7 j lb|2. popol.| 738-6 |
Gostilna na račun
se oddaje na deželi (Gorenjsko) v lepem kraju, tik cerkve.	648 3-2
Kje, se izve pri upravništvu »Slovenca«.
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom. znancem in prijateljem prežalostno vest, da so naša preljubljena mati, oziroma soproga
Ivana Sojar
dne 17. julija ob 4. uri popoldne vsled nepričakovane smrti v 55. ietu svoje starosti izdihnili svojo blago dušo.
Zemeljski ostanki nepozabne pokojnice se bodo v četrtek, dne 19 julija, ob 6. uri popoldne blagoslovili v mrtvašnici pri sv. Krištofu in potem se prenesli k večnemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župnijski cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani.
Predrago rajnko priporočamo v pobožno molitev.
V Spodnji Šiški, dne 17. julija 1900.
Žalujoči ostali.
Izurjenega stenografa
išče za svojo pisarno
dr. Matej Pretner,
642 3-2 odvetnik t Trst«,
Via Cassa di Risparmio št. 7.
Učenec
iz srednjih šol s e s p r e j m e pri tvrdki
Iv. Perdan v Ljubljani.
Pogoji po dogovoru.	651 2—1
■j m
■i
I
SI'
z eno delavnico in z eno sobo se v hiši
v Židovskih ulicah št. I v pritličji na desno takoj odda.	644 3-1
Natančneje pri hišni gospodinji Frančiški Bilina, Breg št. 2, II. nadstropje.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. I?etra cesta št.6
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah.
Opezaria na veliko srojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 41
S^SUJemp (j ^v^tR
-----________- , - SVETOSLAVNA.
krepcevalna pijača. Neprskošena zdravilna vods.
Iii 3» »s« H
za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani.
295 52-83
TTVa-nO SlnniOfi Ljubljana, Marije Terezije JD IdilU O lUjJIOCl, cesta št. 1, zraven Figovca,
trgovina z železom, moko in špecerijskim blagom,
priporoča po zelo nizkih cenah:
nortland- ln roman cement, blčje za obivanje stropov, strešni klej, železniške šine, traverze razno železo, jeklo in kosltar (plehovlno), štedilnike, kotle, različno noliedelsko orodje, trombe (pumpe), nagrobne kr.že, kovanja za okna ln vrata,
lepo kuhinjsko opravo ter različne tehtnice ln uteže, dalje dobro ln sveže specerljsko blago, slivovko, špirit in fino jedilno ln drugo v to
stroko spadajoče blago.	491 8—b
O m ti a j s k a t> o r n a.
Dne 18. julija.
Skupni državni dolg v notah.....97-70
Skupni državni dolg v srebru......97-50
Avstrijska zlata renta 4°/0.......115 55
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97 60
Ogerska zlata renta 4°/0........115-40
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90'95
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1712 —
Kreditne delnice, 160 gld................664-50
London vista....................242-40
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj	118-57
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dne 17. julija.
3-2°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . B°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gid. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4»/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 5°/„
23-70 19 32 90-50 11-34
IVOoO 164— 194'— 95-70 139"— 251"—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice
>	> južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 5°/0
>	» dolenjskih železnic4°/0
Kreditne srečke, 100 gid......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	„ » 5 *
Rudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. ■ . . Rudolfove srečke, 10 gld.
106-50 94-20 405— 319-50 120"— 99-50 385— 340-— 43-— 20-— 1260 63-50
Salmove srečke, 40 gld, ..-••.
St. Genčis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan. . . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
183-—
47 50 277— 6130— 760 — 113-— 149- — 437 50 418—-255-50
Nakup ln prodaja
rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M K m C u
I., llVollzeils 10 in 13, Dunaj, I.,
66
2.
2UT Pojasnila TEB v vseh gospodarskih jn flnsnčnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskiii vrednostni* papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti a^r naloženlii glavnic.