"Proletarec" je delavski list za misleče âtateUe. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P. ^WL." •¿•p^S^SflETOBRir' é. WW.1 ill ti. ,,».! ..il,e. *' CH«W. Ill- "»<«» tl» A.» * Cmmmr^m •! Jknk ird. l.t~ V.LasiLU JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE Js Ss Zs J CHICAGO, ILL., IS. DECEMBRA (DECEMBER 18,) 1932. KkiuU wki, «t Ml» W. Utk »t. LETO — VOL. XXVIL BRANI a SPANUA PO MNENJU WASHINGTONA NE SME PREVZET! "TUF IMOVINE Dnevno varstvo za one, ki imajo bogastva,—toda puške fat bombe za ghdne množice, ki zahtevajo kruha AMERIŠKE INTERESE 99 Ako se delavci v Ittinoisu, ali v Weaf Virginiji, v Ohiu ali katerikoli državi ameriške Unije bore za svoje pravice, aH če gladni delavci demonstrirajo v Washingtonu in za« htevajo kruha, katerega jim je kapitalizem odvzel, jih obkoli policija, deputiji in dostikrat tudi vojaštvo. Mnoge aretirajo in skupine razganjajo s krogljami in plinskimi bombami. Tako protektira vlada "ameriške interese" v Zedinje-nih državah. Ce pa so v nevarnosti na Kitajskem, pošlje tja svoje čete in vojne ladje. Ako se drzne kdo ponagajati ameriškim izkoriščevalcem v Nicaragui, na Haitiju, v Panami ali kaki drugi republiki tega kontinenta, pošlje tja Uncle Sam svojo o-boroženo silo, da uči domači- ji i svojih 'ameriških interese v". Iste taktike se že od nekdaj poslužujejo v vseh državah latinske Amerike. Ameriški lastniki brzojavnega sistema v Španiji pravijo, da ¿v vanj investirali $65,0^0,-000. Oni zahtevajo, da špun^ ska republika respektira privatno svojino Američanov. V tej zahtevi jih podpira ameriška vlada. Kompanija se Vudi brani ravnati se po španskih zakonih za protektiranje delavcev, kar je še največ povzročilo, da je prišlo do tolikšnega spora in boja. Španija odgovarja ameriški vladi, da je to njena notranja zadeva, in da je v interesu države, če njenega brzojavnega sistema ne kontrolirajo tujci. Niti ni prišel v last tujcev z o-dobrenjem španskega ljudstva, "Armada gladnih" prHla is odila iz Washingtons I Ogromna tekma med j demokrati za službe ne, kako je treba respektirati ne*° Pod ko™ptno diktatorsko vlado zdaj izgnanega kralja. Vendar pa bo morala Španija popustiti ameriški pre- ameriške interese". Tudi Španija se je morala , h. j'uitiju pv|/uobi.i uiuv. ioni j/t v« seznaniti s strogo protekcijsko Xa sIučaj znova doka_ politiko amernke vlade. , Ko' zuje, kako potrebna bi bila4 v je Španijo vladal še degene-, Zed državah m0gočna sociali-nrani kralj Alfonso, je ameri- stična stranka. Zdaj vladno ški telefonski m telegrafski Uiktiko> katera služi kapitali- trust sklenil s kraljevo vlado pogodbo, katera nu je diua monopol nad telefonskim in telegrafskim sistemom v Španiji. Od kar pa je Španija republika, ima v nji socialistično gibanje soodločujoč vpliv. In socialistična stranka zahteva med drugim prevzem brzojavnega sistema v državno last in upravo. Dalje hoče, da država naprave konfiscira, ker jih stom, kritizira le tu in tam kak posamezen progresivni senator, ki pa nima za seboj nikake crganizirane opore in zato njegova graja največkrat nič ne zaleže. OUrog tri tisoč brezposelnih is raznih krajev Zed. držav se je zbralo v Washingtonu pod vodstvom komunistov, da demonstrirajo ob priliki otvoritve 72. kongresa za svoje zahteve. Demonstracija jim je bila dovoljena» toda ne pred kongresno palačo m belo hišo. Podpredsednik Zed. držav Curtis je sprejel eno deputacijo in drugo pa predsednik poslanske zbornice Garner (novi pod- predsednik). Obema so zastopniki demonstrantov izročili spomenice, v katerih zahtevajo zavarovanje delavcev proti brezposelnosti in pa takojšnjo podporo v denarju. Do spopadov ni prišlo. Pohod je dobil v časopisju precej pozornosti, drugega pa ni dosegel, kot smo že pojasnili v prejšnji številki na 1. strani. Na sliki so demonstranti, ko so se pripravljali na odnod iz Washingtona. ODPOR PROTI REAKCIJI V NEMČIJI. SOCIALNE PRIDOBITVE OSTANEJO Radikalizem Hitlerjevih fašistov.—Tri smeri se bore za diktaturo.—Nova vlada pod starim klobukom LEON TROCKI JE ZOPET "DOMA" —----------------- — jmMm Leon Trocki, ki je P<> dolgem je prejšnja vlada takorekoč času prošli mesec dobil priliko podarila za protikoncesije in zapustiti otok Prinkipo v Tur-podkupnine ameriškim kapita- čiji, kjer živi v pregnanstvu, je listom. Ko se je državni zbor zopet "doma".' Imel je par izrekel za konfiskacijo, so ka- predavanj na Danskem v klu-pitalisti takoj namignili v Wa-! shington, in Washington je nemudoma protestiral. Hoovrov državni tajnik Stimson je španski vladi sporočil, da če bo Španija svojo namero izvršila, je prelom diplomatičnih odnoša-jev skoro neizogiben. Ako bi ameriška vlada res to storila, bi s tem dala ameriškim kapitalistom priliko podpreti m6-narhistično gibanje v Španiji, sejati intrige in pripraviti deželo v civilno vojno, vse zara- L. Milijoni dolarjev za prazen nič Koliko stane ameriško ljudstvo želja po naglem o-bogstenju? Koliko troiijo moški za "spolno privlačnost"? In ženske v željah za "lepe oblike"? S čem mazač najlaglje varajo svoje žrtve? Na ta in mnoga draga vprašanja odgovarja v Ameriškem družinskem koledarju članek "Milijoni dolarjev za prazen nič". Poleg tega je v Koledarju nad 50 povesti, člankov, esejev in infor-aaativnih opisov, ter nad 60 Ilustracij. Ameriški druž. koledar stan« 75c. Ima 224 •trani in je vezan v platno. Ce ga ie nimate, "tm priporočamo, da si ga naročite. Maroiil* sprejema "Proleta- bu socialističnih visokošolcev, in predaval je istotam po radiu za ameriško publiko. Danska je prva dežela, ki je pripustila Trockija, od kar je izgiifcn iz Rusije, v svoje meje. Brezposelnost v Nemčiji in Angliji Število nezaposlenih v Angliji je novembra naraslo za 52,800. Koncem meseca je bilo v Angliji 2,799,806 brezpo-, sel ni h delavcev, ali 184,691 več kakor v istem času lansko leto. V Nemčiji je število brezposelnih v novembru naraslo za 248,000.. Vseh nezaposlenih v Nemčiji Je bilo koncem novembra 6,358,000. V Nemčiji se bore tri jake smeri -a diktaturo—vsaka po svojem okusu. Najjačja med njimi je fašistična, ki bi rada vlado po vzgledu italijanskega fašizma. Druga je nacionalistična, ki jo tvoin več frakcij; vse so za odpravo demokracije, za zrušitev delavskih političnih in strokovnih organizacij in za povratek monarhije. Tretja sila so komunisti, ki propagirajo diktaturo proletarijata. Ti trije nasprotni si toki so si edini v sovraštvu proti demokraciji, dasi jo zahtevajo zase v državi toliko časa, dokler ne pridejo sami v vlado. Vse tri struje so vzrok, da je danes v Nemčiji parlamentarna vlada praktično nemogoča, in da je parlament po njihovi zaslugi diskreditiran, ne da bi postavile kaj boljšega na njegovo mesto. Militarist Kurt von Schlei-cher je novi nemški kancelar, ki vlada po približno istih potih kakor njegov prednik jun-ker von Papen. Državnemu zboru je sporočil, da ako mu izreče nezaupnico, ga bo spet razpustil, kakor je bil v tem letu že večkrat. Dolgo je vabil Hitlerja v vUd«i ta pa je hotel vse ali nič< ^¿hleicher ga je purftil ob strani, kar je povzročilo razprtijo med voditelji fašistov, kajti eni so bili za vstop v novo vlado pod pogoji omenjenega generala, drugi pa so potegnili s Hitlerjem. In ko je bil novi državni zbor o-tvorjen, so imeli fašistični poslanci mnogo bolj revolucionarne in radikalne govore ter zabavljati vladi kakor komunisti, ko pa je prišlo do glasovanja, so potegnili z vlado, ki je na ta način dobila uečino. Socialistični in komunistični poslanci so zahtevali, da naj jim KONVENCIJA ZVEZE BREZPOSELNIH BO V CHICAGU MESECA MAJA vlada predloži svoj program, kar je odklonila. Ko je dobila večino, je državni zbor odgo-dila. Preje so poslanci Še sprejeli socialistično predlogo z zahtevami, da vlada razveljavi I gotove dekrete prejšnje Pape-nove vlade, s katerimi je uki-' nila gotove socialne zakone. Zanjo so glasovali poleg socialistov in komunistov tudi fašisti. Dalje je bila sprejeta predlo-' ga fašistov, ki določa, da v slu. čaju smrti predsednika republike ga nasledi predsednik vrhovnega sodišča, dokler se ne izvoli novega predsednika. Vse stranke opozicije se namreč boje, da Hindenburg radi visoke staroafd lahko vsak čas umre, in ker po ustavi nima naslednika ali podpredsednika, je nevarnost, da se bi sedanja napolmonarhistična vlada prilike poslužila ter postavila regenta na izpraznjeno predsednikovo mesto. Nova ustavna določba to preprečuje. Meseca maja bo v Chicagu konvencija društev brezposelnih, ki jo sklicuje Federation of Unemployed Workers' League of America. Tu so združene vse organizacije brezposelnih delavcev, katere nipo pod komunistično kontrolo. En večji sestanek so že imele. Zastopanih je bilo tisoče organiziranih brezposelnih iz 7. držav. Priprave za konvencijo vodi Chicago Workers' Committee on Unemployment. Karl Borders je provizorični predsednik obeh organizacij, v katerima sodeluje tisoče socialistov. Z ODHODOM Hoovrove administracije izgubi službe 17,00(0 poštnih mojstrov, ki jih bodo nadomestili demokrati. Te službe so že od davna smatrane za nagrade^ srečnim agitatorjem zmagovite stranke. Npr., demokrat, ki bo imenovan za upravitelja poste v New Yor-ku, v Chicagu, v Pittsburghu ali kjerkoli, bo postal poštar vsled zaslug za svojo stranko, ne pa zato, ker morda kaj razume o, obratu ameriške pošte. Imel bo tisoče dolarjev letne plače, delo pa bodo izvršili drugi za mnogo manjšo plačo. Velika tekma med vodilnimi demokrati je tudi za druge mastne službe v Washingtonu, v raznih federalnih distriktnih uradih, v carinarnicah itd. Demokratski župani, senatorji in governerji pošiljajo Rooseveltu priporočila, koga naj imenuje v svoj kabinet, in ako bi hotel ali mogel vsem ustreči, bi bilo v kabinetu par sto tajnikov. Ta gonja za službami potrjuje pravilnost našega dokazovanja, da je razlika med demokrati in republikanci edino borba za službe. Obe sta za kapitalizem in obe sta za protektiranje koristi bogatašev na škodo širokih ljudskih slojev. Novi predsednik je pred demokratskimi bossi, s katerimi je bil pred volitvami nad vse prijazen, ubežal za par tednov v gozd nekam na jug, in tam je sprejemal le tiste, katere je v naprej odbral in jim je bilo izdano posebno dovoljenje. ^Oddajanje služb je danes za demokrate edino važen problem. Ker so zmagali tudi mnogi demokratski governerski kandidati in dalje v mnogih okrajih, kjer so preje gospodarili republikanci, bo tudi tu veliko ljudi menjalo službe. Med tem, ko se mali in veliki politiki prepehavajo za korita, pa naj razna važna vprašanja, predvsem problem, kako pomagati brezposelnim, čakajo. In čakala bodo toliko časa, dokler se ljudstvom odloči za stranko, ki ima program, namesto da izbira le med strankama, katerima so službe edini "cilj" in graft največji "ideal". Življenja delavcev dana za dividend« Važna konfernca v vzhodnem Ohiu Klubi J. S. Z. in društva Prosvetne matioe^bodo imeli v nedeljo 22. jamarja v Boyds-villu pri Bridgeportu, Ohio, skupno konferenco. Vršila se bo v slovenski društveni dvorani. Prične se ob 10. dopoldne. Barometer jeklarske industrije V novembru je jeklarska industrija obratovala le 16% svoje kapacitete, kar je manj, kakor v prejšnjem mesecu. Nekatere jeklarske tovarne pa bodo decembra obrat popolnoma u-stavile in ga obnovile morda po novem letu. Napredek socialistov v Belgiji Socialistična stranka v Belgiji je pri volitvah v parlament dne 27. novembra dosegla znatne uspehe, pri volitvah v pro-vincialna zastopstva dne 4. decembra pa je dobila 13 mandatov več kakor jih je imela prej, in klerikalci 12. Nazadovali so liberalci in flemski avtonomisti. Nad 91,000 socialističnih glasov v Pennsylvaniji Po uradnm štetju glasov, objavljeno v Harrisburgu 10. dec., je razvidno, da je dobil Norman Thomas v Pennsylvaniji 91,119 glasov, ali več, kot jih je dobila socialistična stranka v tej državi kdajkoli poprej. Komunist Foster jih je dobil 5.658 in Rev. James R. Cox 725. Četudi traja kriza že več let, plačujejo velike ameriške banke in industrije svoje "regularne" dividende vsako četrtletje ali vsakega pol leta. Nekatere so jih znižale, toda niti od daleč v tolikšni meri, kakor so utrgale delavcem plače. Stotine milijonov dolarjev bo ta in prihodnji mesec spet razdeljenih v obliki dividend ljudem, ki žive od dela drugih, med tem ko so dividende delavcev zapopadene v poman-kanju ali pa celo v stradanju vsled brezposelnosti. Dividend, ki jih prejemajo gospodarji A-merike, se drži tudi veliko krvi. Delavci se danes ženejo pri delu bolj kot kdaj poprej, v strahu da ga ne izgube, in to povzroča nesreče. Jako pogoste so tudi v rovih. V Madridu, N. M., je bito 7. dec. ▼ eksploziji 14 rudarjev ubitih. V Wiganu, Anglija, je v enaki nesreči izgubil*) življenje 25 premogarjev. V Harlanu, Ky„ je bilo 9. decembra v eksploziji v rovu 23 ubitih. Koncem novembra se je dogodila veliks katastrofa v premogovniku v Trbovljah, ki je zahtevala število človeških življenj. Že več desetletij ni bilo take .Manjših nesreč, kjer izgubi življenje po par delavcev, je vse polno. V vsakem obratu je cilj profit. Varnost delavcev je upoštevana le toliko, kolikor je to v skladu s interesi profita. Soc. zmage v kanadskih mestih Nov škandal Pri naročanju premoga za družine bednih brezposelnih v Chicagu so se dogodile velike goljufije. Nov dokaz, da lakomnost po profltih ne pozna ne poštenja, ne dobrosrčnosti. V Winnipegu in v drugih krajih zapadne Kanade je delavska stranka pod vodstvom socialistov pomnožila svoje mandate v občinskih odborih. V Winnipegu jih je imela prej 5, zdaj 7, in je najjačja stra-ka v mestni zbornici. Delavski kandidat za župana je dobil nad 21,000 glasov, zmagoviti kandidat nasprotnikov pa 25, 000. Delavska stranka ni prejela še nobenkrat toliko glasov kakor zdaj. Komunisti, ki so se udeležili volitev pod firmo 'enotne fronte", so dobili 3,900 glasov. V Calgaryju je bil izvoljen za komisarja socialist T. B. Riley. V Edmontonu, Alberta, so izvolili Župana, pet članov mestnega sveta in enega šolskega odbornika. l Knjige Cankarjeve družbe za leto 1933 razpošilja Prolctarccva knjigarna. Stanejo ŠTIRI knjige. $1.12. i. H. ifr PROLETAREC bdaja LUt — latomt ¿>l>T>kMt ljodatva. Izhaja vsak četrtek. a DSlaveka Tiskovna Družb«, Chicago, 11L Glaaito Jugoslovanska Socialistično Zvoaa NAROČNINA v Zedinjenlh driavah sa celo leto $S.OO; sa pol leta $1.75; sa četrt leta $1.00. laeaemstvo: aa celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. Wd rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu naj-poanoje do pondeljka popoldne sa priobčitev v it.-vilki tekoč, ga t.-dna P ROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Ine. Established 190ft. Editor «--- Bustasss Manager __Frank Zaka Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States, One Year $8.00; Six Months $1.TS; Months $L00.—Foreign Countries, One Tear $3.50; Six Months $2.00.__ PROLETAREC SSS9 W. tttfc ST.. CHICAGO. ILL. RoekweH 2SS4. Evolucija transporta " Se nikoli ni potovalo toliko ljudi kakor zdaj, pa je vlakov in železnic vseeno preveč in mnoge proge delajo izgubo. Promet jim prevzemajo motorna vozila. Tudi tovora prevažajo železnice zdaj manj kakor nekoč. Ena izmed največjih ameriških železnic je Baltimore and Ohio, ki ima omrežje prog skozi iz New Yorka v Chicago in tudi daleč na jug. Zato jo lahko vzamemo za bazo primerjanju, kako je avtomobil in avtobus posegel v železniški potniški promet. Leta 1920 je «potovalo v vlakih omenjene železnice 25,000,000 ljudi, 1. 1931 pa 5,000,000, ali dvajset milijonov manj kakor pred dobrimi desetimi leti. Letos je bil potniški promet na železnicah še n^anjši, deloma vsled krize, deloma ker prevzema čezdalje več potnikov avtobus. Tudi konkurneca. ki jo delajo železnicam aeroplani, že čutijo, dasi se je komaj dobro pričela. Najbolj so prizadete stranske proge; avto je povzročil, ¿a so postale nepotrebne in jih raizdirajo. Tudi nekaj večjih železniških sistemov je postalo odveč in so bankrotirani. Imetnike njihovih bondov varujejo pred izgubami vladna posojila. Vzhodno od Chicaga je v procesu reorganizacija železniških kompanij v štiri približno enako močne skupine, ki si bi med seboj delile promet. Mnogo prog bodo opustile. Zed. države so danes vse preprežene s tlakovanimi cestami, po katerih drvi stotisoče avtov. S tovornimi avtomobili se po njih prevaža mnogo tovora. Avtobusi vzdržujejo zdaj reden promet med vsemi kraji. In končno še aeroplan. Tako so železnice pritis-njene ob steno. Železniški magnatje so dolgo smatrali, da jim konkurenca motornih vozil ne bo dosti škodovala. To zmoto so spoznali precej pozno. Zdaj hranijo-—na plačah, ki so jih znižali svojim delavcem, namesto. da b; tueKtrmciraii proge, povečali hitri-čo vlakov in uvedli druge ugodnosti» ter tako privabili potnike nazaj v vlake. Tudi malo več pažnje na lepoto ob progah bi železnicam mnogo koristilo. Privatni lastniki teh reform ne bodo več zmagali. l < Ohromela določba Novi predsednik Zed. držav je bil izvoljen 8. novembra, toda službo nastopi šele v marcu. Tako določa ustava. Ko so očetje kon-stitucije sprejefi to točko, še ni bilo niti sence sedanjega železniškega omrežja, ne cest, ne avtomobilov, in zračno letalo je bilo samo še v fantaziji redkih posameznikov. Vsled prometnih ovir je potreboval zmagovati kandidat za predsednika res precej časa, da je u-redil svoje privatne zadeve in se potem počasi napotil v Washington. Štiri mesece časa med volitvami in vstopom v predsedniško službo v takih okolščinah morda ni bilo preveč. Zdaj je drugače. V par dneh—z aeropla-nom še mnogo hitreje — prepotuje človek tudi največje razdalje v tej deželi. Ce ima predsednik opravek doma, ima na razpolago brzovlak, avto in letalo, da lahko pride na cilj v nekaj urah. V ty>ngresu se že več let ukvarjajo s predlogo za amendiranje te določbe v ustavi in kongres je predlogo za spremembo končno sprejel ter jo predložil legi&iaturam v odobritev. Odobriti jo mora tri četrtine držav, prodno stopi v veljavo. Nekatere so to že storile, drugim pa se še nikamor ne mudi. In tako imajo Zed. države štiri mesece predsednika in ga nimajo. Po novi določbi, če jo dovolj držav odobri, nastopi službo takoj januarja. . . - Nemogoča naloga Demokrati obljubljajo obuditi kapitalističnega mrtveca spet k življenju in zdravju. Dozdaj se je s to nalogo trudila republikanska stranka. Ker pa se čudeži ne gode, tudi demokrati ne bodo imeli več sreče kakor njihovi predniki. Ljudje so hoteli spremembo in pri zadnjih predsedniških volitvah so jo izvojevali. * U-ganka, v čem so si s tako spremembo koristili, je še vedno nerešena. , ZADNJE ZASEDANJE STAREGA KONGRESA je bil označen na letaku komunističnega bloka kot kandidat sa podpredsednika proti D. J. Lotriču. Odstopil je ie ko so imeli oni sVojo listino tiskano, kar je večini konvencije ze-Lo ugajalo in ga je isvolila kot okrožnega zastopnika v glavni odbor. Moje mnenje je, da je ikoda takih fantov, ker bi delavskemu gibanju lahko veliko koristili. Mladi Lokar se ni kot socialist ie nobenkrat udejst^bvsl pač pa je kazal naklonjenost zaradi svojih »vez in. vodilne pozicije v SNPJ. Tudi ni j bil ie nobenkrat aktiven član soc. strsnke, niti ne član v pravem pomenu besede. Zato ne bi bilo prav, če bi ga kritizirali kot renegata. Ne-prilika je. da se ga je od vsega začetka predstavljalo za nekaj drugega kakor pa je bil. Delal je mnogo v mladinskem gibanju SNPJ. to pa so eno zmotno razumeli tudi za agitacijo v prid delavskega gibanja. če ostane pri svojih grožnjah, bo na bodoči konvenciji on vodja opor-tunistlčne grupe naiih mladih. K.o-respondira veliko in tudi piie precej, i Lokarjev «lučej le dokasoje, kako 1 teiko ie socialističao vsffojao delo L med ameriiko «nladiao, ker Je vpliv komore taltiiraneg a «porta, korumpi-ranib politiiaev, kapitalistične iole «n cerkve ead ajo ofrotnen. Morda se "Lindy" ie premisli m spet postane vsaj oddaleč nai sonAiljenik, ampak U možnost je v očigled navedenih dejstev zelo malo verjetna. Kreeikar. V Dne 5. doc. ae je pričelo 72. zaaedanje kon. greea. Novi poslanci, izvoljeni S. ncembra, nastopijo službo šele po Novem letu, oziroma po 4. marcu* ko prevzame admimatracijo predsednik Roosevelt. Sedanji kongres ni storil za ljudstvo ničesar, niti ne bo aedaj. Predloga za odpravo prababici je ni dobila zadostn« večine, pa tudi ako bi jo, bi «o ie dolgo ne pomenilo resnično odpravo prohibi-cijake postave. Predsednik Hoover jo v svoji poslanici ¡naglašal potrebo varčnosti pri vladnih izdatkih in ob enem priporočal uredbo davka (salee taz) na vae bUgo, razen na naj potrebne j ia živila ter delovno obleko. O brezposelnih ni govoril, ker se ta problem njega ne tiče. Pač, dejal je, da ae bo moralo v s vrbo varčnosti javna dela omejiti, kar pomeni povečanje brezposelnosti. Tudi je priznal, da Je bančni sistem poln hib, kar je sedanjo krizo ne le povečalo, nego jo podaljšuje. Ampak načrta za reorganizacijo ban-karstva ni predložil. Socialisti ao vet čas trdili, da je ameriški bankovni sistem ustanova špokulantov za koriati bogatašev in v svoji platformi ao ▼ prošli kampanji predlagali podržavljanje bank. To bi bila edina efektivna rešitev. Ampak ker bi bil tak izhod v protislovju s kapitalistično politiko» bo bančni sistem ostal še v nadalje v posesti velikih rn malih špekulantov in pod popolno kontrolo velehankirjev. Slika zgoraj prikazuje otvoritveno sejo 72. kongresa. "Collinwoodski prepiri In špetiri" Collmwoed. O. — Štiri leta je mi- dy" in zdaj so se ljudje tega imena nilo, od kar je bil objavljen "Doku- pri njemu privadili.) ment sramote". Gustav Kabaj » svojimi pomočniki je morda res mislil, da je razkril bogzna kakšno zlodej-stvo. Tarča je bil Jože- Presterl. ki je od tedaj v ozadju, da ie celo tukaj malo čujemo o njemu. Ampak Omenil sem zadnje županske volitve. Več socialistov in somiiljeni-kov med Slovenci ni vedelo, kaj bi, socialistična kluba it. 27 in 4» pa sta bila tudi brez odrejene taktike. __________ ____, , Za vsakega člana velja obveza, da *** ni imenoval z imenom, pa #Ltl/ Ia ^ L A XI___ t ■ • i u a amI M^lli a T —▲ I I____> - - - s tere glasilo je Am. Domovina, glavni odborniki pa lepo ribarijo s svojimi pozicijami in ugledom kot odboi^ niki za republikance in demokrate. Pod istim dopisom ima Lindy svoj hvalospev ukanary" Kossu in v istemu dopisu zmerja socialiste za "yellow group", zato, ker so si upali kritizirati—pa bilo prav ali ne. V Prosveti z dne 7. dec. pravi "Lindy Važne vesti Bridgeport, O. — Premogovniki so zmanjiali obrat na polovico časa. Nekatera kompanije so spet utrgale me-zdo. Jeklarne so večinoma saprte, ostale pa ne obratujejo niti polovico miru vseeno ni. kar dokazujejo razne dokler bo član, ne bo ne deloval ne g° * °*l**ili tisti, katerim je stopil kontroverze, ki vlečejo tudi od »¿¡asoval tu k*nit.l>«tiAn~ __na ren. Seveda K»i «» 1» t,.Hi „„ kontroverze, ki *e vlečejo tudi od tedaj, ko je "dokument" trdil, da je krivec prepirov izsleden in pozvan pred tribunal javnega linčanja. Dasi so vsi Slovenci bratje in sestre in glasoval za kapitalistične stranke in kapitalistične kandidate. Ker pa se je ena skupina rojakov tedaj zavzela za republikansko stranko, so nekateri člani in somišljeniki resno na rep. Seveda. Saj se je tudi on oglasil na tak način. Govoril je o skupini, zavratneiih in hinavcih. Bilo bi prav na mestu enkrat iz praktičnega ozira definirati, kaj je hinavec (hypocrite). V icU izdaji piie, da je bil demokratski župan Miller povabljen na nekateri celo po večkrat (ker spada-1 mislili, da ker socialisti nimajo jo mnogi k dvema ali celo večim; svojega kandidata, bo manjše zlo, podpornim• jednotam in«vezam), je če izvolijo demokrata, in so ali kratski iupan Miller povabljen na en vzrok prepirov Drugi pa je, če- JT-TJ^ £ CTn^' fc A« | »ur pravite v Chicagu, "nečeW". klubudali boljša navodila. Med oni-1 Seveda ni n^n demo^a^^-' V Proletarcu je bil opisan Penko, mi, ki so volili, je bil tudi John Lo-' Sen tako zabit, da bo rekel n^taki kar st., njegov sin pa ni bil član' kluba. Starejiemu Lokarju nisem1 zameril in tudi ne drugi. Odnesel! ----,------- --------------- ga je val ogromne demokratske agi-1 liko prostora, da predstavim' John tacije med slovenj m delavstvom Lokarja mi., takega, kot ga poznate,1 proti republikanskemu kandidatu To T ¡SS* '"T*** * ^ hC K™1 Je, fdel° P°trebn° °meniti "*mu, «*•» K« je oo eni pri-. To storim zateker se mi je nekaj obl-, svrho boljiega razumevanja celotne ^iki Celo ur dno pohvalil zaradi nje-skovalcev u drugih naselbin pritože- slike. I j . • • j valo, d. ni prav* ker je toliko ^ ' ",vega delovanJi na ,Portnem dru sicer skozi Barbičeva očala, ki pa so bila pravilno regulirana in je slika stvarno zadeta Jerneja Hafnerja že tudi poznate. Zato bom vzel neko- prircUiUi, volile zame, ko bom spet kandidiral! Up «i le išče popularnosti, du bo v agitaciji za svojo maši-no toliko močnejši, kadar pride čas za kampanjo. Sicer pa je bil Lindy precej na roko še prejinjemu mana-gerju Da mu, kateri ga je ob eni pri-1 1 Ko je "Lindy" dobil mestno delo, ' itvenem polju. nja, in da je slabo, ker mladega Lo-, , . karia odbijamo od sebe, » začele ie kritik« Pn>ti njemu, Z • . 1 češ, v nagrado za resnične ali do- Zagotavljam v naprej, da ne bo ta zdevne demokratske zasluge je dobil dopis prav nič oseben. Pisec se do- politično službo. On je odgovarjal zaaj ni ie umeial v te spore ne v li- da se njegove nove službe ne more stih, ne privatno m ne na društvenih «matrati za politično, čeprav je občin-sejah. Iz tehtnih razlogov se ne pod- ska. pise-ne ie zdaj niti ni to potrebno, I Lju ob 2. S. Z. (zapadna stran) si je ustanovil angino poslujoči odsek iz tu rojene mladine. ~1Na prvem sestanku 6. dec. je bil izvoljen za tajnika-blagaj-nika Lewis Koiosec Jr., za zapisnikarja pa Anton Steffler Jr. Prihodnja seja bo v petek 16. dec. zvečer v Slov. del. domu. Na tej seji bo govoril tudi dobroznani in priljubljeni s. Victor Ruether iz glavnega stana. Dalje bo pristopilo tudi več novih članov. Po seji se pa vrii skromna zabava. Klub it. 115 apelira na Člane vseh klubov in somišljenike, da se te važne seje udeleže v največjem številu in s tem dajo moralno podporo mladini, ki si je nadela težko in plemenito nalogo, zanesti socialistično filozofijo m/Kl ameriško maso. Mladina je naša bodočnost! Na mladino polaga soc. stranka vse svoje upanje. Militantno vzgojena mladina je edino kompetentna rešiti pereča socialna vprašanja. Starejša generacija je v političnem pogledu nezanesljiva, kar je tudi razvidno iz prošlih Volitev. Norman Thomas se je v državi Mich. dobro odrezal. Leta 1928 je prejel v celi državi le 3,200 glasov, letos pa po še ne popolnih podatkih nad 40,000. To je največje ŠUvilo glasov v zgodovini države. K uspehu so pripomogle številne postojanke, 70 po številu in pa marljivi sodrugi. V procesu organiziranja je 10 nadaljnih postojank samo v De-troitu, med njimi 4 za temnopoltne delavce (črnce). Člaa kluba It. 118. pop. v Slov. del. donAi. Razen drugega so na dnevnem redu volitve odbora za bodoče leto Pridite na sejo vsi. Razmišljajte katkšni ukrepi bi bili najboljši za na-daljni dober obstoj in napredek društva. Kdor se seje ne udeleži, se bo s njim postopalo po sklepu društva. Odsotnost je upravičena samo bolnikom. John Zupan, tajmik. Zabava v Collinwoodu Col|mwood, O. — Tudi zabava je potrebna delavcu. »In socialistični klubi pa potrebujejo gmotnih sredstev. V U dvojni namen prireja klub št. 49 JSZ na božični dan v nedeljo 25. dec. zvečer v Slov., del. domu zabavo, na katero pričakujemo vse, ki soglašate z idejo osvoboditve delavskega razreda. Vstopnina bo zelo nizka Slovenski delavci, in slovenski trgovci, ki čutite z delavci eno, pridite vsi na to Prireditev.—Anton škaptn. Predavanje v klubu št. 1 Chicago, III. — Prosvetni odsek kluba št. 1 je skleijil. da bom'o imeli po vsaki seji predavanje in diskusijo. Prihodnja redna seja bo * petek 23. decembra. Na dnevnem redu bodo tudi volitve odbora. Po končanem dnevnem redu bo predavanje o vprašanju, ki se pojavlja posehno PO volitvah, "Kako se imvrli socialni preobrat v Zed. drievak?" Predaval bo Fr. Zaitz.—P. a O slavnosti "jugoslovanskega ujedinjenja" Letos so jugoslovanski režimovci v Chicagu imeli svoj "četrti džulaj" v nedeljo 11. dec. v dvorani Sokol' Havliček Tyrš na S. Lawndale A ve., prošlih par let pa v veliko večjem Carmen's avditoriju na Ashland Blvd. O zadnjima dvema slavnostkna so trdili, da se je vsake udeležilo do 8,000 ljudi. Letos jih je bilo pri predvajanju sporeda okrog 700. Poleg Srbov ia Hrvatov je bilo med udeleženci kakih 60 do 70 Slovencev. V sporedu je sodelovala ena slovenska skupina is fare sv. Štefana, ki je predvajala "šotež" in "šuštar» poJko", pevski zbor Prešeren pa je pod vodstvom Ja-piča zapel dve delavski pesmi. V programu je bile . zr14le.no, da bo pel venčak slovenskih narodnih, kar je namenoma opustil. Na prvi strani tiskanega spore-ia je mod drugimi organizacijami naveden tudi pevski sbor "Prešeren" kot član pripravljalnega odbora, toda "Prešeren" se je pri petju jugoslovanske (kraljeve) himne zadrial demonstrativno in njega člani niso vstali raz sedežev. Niti niso nastopili z drugimi zbori v pesmi "Slovenec, Srb, Hrvat", kot je bilo označeno v programu, da bodo. Ampak četudi je "Prešeren" pokazal, da se s prireditelji ne strinja, je vendar so-ieloval, pa ¿sprav s delavskimi pesmimi. Agitacija za delavsko idejo to vseeno ni, kakor ne bi bila, če bi šli peti Internacionalo med profesionalne stavkokaze. Delavski pevski abor naj bi pel le na delavskih priredbah. Kaj bi rekla npr. "Prešernova" pevca Japich in Sragel, ki pravita, da sta komunista, ako bi kak socialistični abor pel na kraljevaiki slavnosti? Gotovo bi kiel uvodnik v Radniku o socialističnem izdajstva. Prireditve pod avspicijo jugoslovanskih profesionalnih patriotov so klečeplazenje in hlapčevanje reakciji, irio-narhiji in kapitallamn ta in ono stran oceana. Konzula Gjuro Kolombatoviča ni bilo na tej prireditvi, poslal pa )e udeležencem pismeno sporočilo, ki ga je prečital Jurica Bijankini. • Kolombatovič je namreč v boju med jugoslovanskimi vladnimi in drugimi patrioti v intrigah bitko izgubil in je bil pozvan v stari kraj, da pojasni, čemu ni dosegel s svojo pro» pagando večjih uspehov. Pozdrav udeležencem je po-lal tudi poslanik Pitamic. Oglašali so, da bo govoril župsn Čermak, ki se pa ni odzval, pač pa je poslal zastopnika. Pozdravni govor je imel Fr. Paulich, o katerem je rečeno, da je predsednik nekake Jugoslovaneks centralne organizacije; ustanovil jo je Kolombatovič. Navdušen govor pa je imel pop Andra Popovič, ki je hotel, da bodimo Jugoslovani en narod, m naše geslo* naj bo, ena država, en Bog, en kralj in ena vojska (armada). V koncertnem sporedu je sodelovalo poleg omenjenih nekaj srbskih in hrvatskih pevskih zborov ter solistov. Navdušenje pa je bilo majhno, le nekaj stopinj nad ničlo. Zdelo se mi je vse nekam prisiljeno. Vsakdo je lahko dobil vtis, da se je jugoslovanska kraljevaška juha v Chicagu zelo ohladila in da jih je česdalje manj, ki bi jo hoteli zajematL—Anton Vičič. Mestne volitve na Ely]n Eljr, Mian., je mesto, kjer imajo Slovenci skoro polovico glasov. Zadnje volitve so se vršile 6. dec. Četudi smo v jako mrzlem pasu, je bila kampanja jako vroča. Za župansko službo so se potegovali štirje kandidati, med mimi Slovenec Frank Jenko, ki je pred leti že bil župan tega mesta. Zmagal je John Harri, ki je finskega pokolenja. Njegova večina nad Jenkom znaša 145 glasov. Prejšnji župan W. P. Wolf, ki je kandidiral ponovno, je bil poražen. Tudi Harri je že bil župan elyske občine. Porazil je tedaj Chas. Trezono, ki je bil ne le močan v politiki, nego tudi ravnatelj tukajšnjih rudnikov, last Oliver Iron Minil* kompanije. Harri je nastopal takrat kot protikompa-nijski kandidat. Po izvolitvi je odvzel kompanijskim policajem ključe mestne ječe in jmf prepovedal izvrševati policijsko službo izven kompanijske zemlje. Odpravil je 10-urni delavnik za mestne delavce in uvedel 8-urnik. Te in slične njegove naredbe so ga ohranile v spominu med ljudstvom in povzročile, da je dobil 6. dec. izmed vsem kandidatov največ glasov. Kandidatov za aldermane je bilo sedem za tri al-dermanska mesta. Poleg štirih drugorodcev so kandidirali za aldermane Slovenci Frank Zgonc, John Kapsch in Ivan Tauzell. Izvoljena sta bila ponovno Slovenca Kapsch in Tauzell, in pa Walter D. Carolson. Mestni svet ima šest odbornikov. Vsake dve leti poteče termin trem. Poleg omenjenih so člani mestnega sveta Steve A. Banovetz, Joseph Košak in V. J. Thompson. Jugoslovani imajo torej veČino, četudi v politiki niso enotni, kar je umevno. Pokazal je to tudi slovenski mimeografiran letak, ki je bil izdan v času kampanje. — John Teraa. Članstvu kluba št. 114 Detroit, Midi. — Redna seja kluba št 114, ki bo ob enem letna seja, se vrii v četrtek 22. decembra ob* 7:30 zvečer na 116 Six Mile Rd. Na tej seji bodo volitve klubovega upravnega odbora in odsekov. Važno je, da se te seje udeleže vsi člani kluba (vključivil odsekov).—Peter Kieovoc. AGITATORJI NA DELU Ukaz naročnin, ki so jih poalali agitatorji _ "Prole*are a*. j XIII. izkaz. Vae naročnine, ki ji* pošljejo zastopniki U drugi agitatorji Proletarca, ao štete na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poSlje eno celoletno, jo zabeložon v tam seznamu z dvoma polletnima. Poalali ao: Anton Jankovich, Cleveland, 0.......37^4 Anton Vičič, Chicago, 111.............10 Frank Matkovich, West Allis, Wis.____1 John Zornik, Detroit, Mich...........6 John Tercelj, Strabane, Pa...........• Frank Česen, Detroit, Mich.........<* Joseph Snoy, Bridgeport, O...........M Frank Podboy, Parkhill, Pa.........5 Anton Bogataj, Renton, Pa...........6 Frances Zakovšek, No. Chicago, 111.....4 John Purgartnik, Port Washington, Wis. 4 Anton Ukmar, Johnstown, Pa.........5 Anton Zidanäek, Pittsburgh, Pa.......8 Anton Per, Springfield, 111...........8 John Tancek, Girard, 0.............8 Frank Ilersich, Virden, 111. ........ Andy Sprogar, Elizabeth, N. J......... John Teran, Ely, Minn............... Joseph Lever, Newburgh, O......... James Dekleva, Gowanda, N. Y....... Frank L. Tomsic, Walsenburg, Colo. .. Skupaj v tem izkazu (4 tedne) UTaB letnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 Ud Gretje! PLINSKA PEČ ZA CIR-KULIRAN JE TOPLOTE v domovih, trgovinah, uradih in delavnicah Naglo ROP PODNEVU SREDI MESTA '10 POPUSTIMO sa vašo staro poč na to Gas Heatrolo Trgovski promet se izboljiuje! Zdaj je čas, da aamenjate stare peči s mnogo boljšimi plinskimi grelci. Nié prahu, ne dela, in obilica zdrave svete teplote. Samo obrnite vijak kot na kuhinjski peli. Postavljena na domu v Chicagu za $59.60. _ edračunano na staro peč vas stane le $49.50. THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY 11S South Michigan Avenue — and 11 Neighborhood Offices Neodvisna družba, ki posluje edino v Chicagu. Lastuje jo pribliino 14,000 delničarjev, od katerih jih živi nad 60% v Chicagu TAKOJ naprej po $2.25 mesečno No>re nisi» cene gretje s plinom Don potem, ko jo novi dri« v ni pravnik demokrat Courtnaj obljubljal, da je s njegovim nastopom r to službo konec organisiranega sločinetva v Chicagu, se je isvriil v g* a vnem de!u mesta rop, ki ima v drsnosti le malo primer. Piamonok», ki jo nesel e banko vrednote v registriranih poiiljatvaS, iu njegovega oboroženega spremljevalca so roparji nagloma obkolili, sprem* Ijsvtlca rasorožih in vveli vročo, v kateri je bilo sa nad pol milijona dtiUr-jev vrednoetnOi listin m gotovine. Na sliki na lovi jo pismonoia. ki jo nasal oosenjene vrednote is glavno poite v First Nationai banko, v sredi je spremljevalec poštarja, in na desni detektiv, ki ju ispraiuje Torej tudi sedanji sistem ni postal niku, storili pa so napako, da so izvo« tak kot je v par letih. | lili novega, ki je ravno tak po miilje- ¿akaj je ta kriza za nas tako ob- nju kakor Hoover. čutu*? Zato, ker so kapitalisti pov-j Kapitalisti so bolj premeteni. Ali prečnega posameznika z malim po- ste ie kdaj sliiali, da kapitalisti vo-sestvom do vratu zadolžili, drugim lijo za socialiste T Ne, ampak bore se pa 40 prodali raane delnice po visokih cenah, zraven pa ie avte, stavbiiča itd., vse na obroke. Ko *o bili ljudje ob delo, zaposlenim pa so znižali proti socialistom. Zakaj naj bi torej delavci glasovali za iste kandidate,-za kakrine volijo Mellon, Ford, Morgan, Raskob, Rockefeller itd.? Ne- plače, je propadla nakupna moč in zavednost delavcev in njih strahopet-večina prebivalstva je ob vse. Del- nost je kriva, da jih kapitalizem ie niče so zopet priile nazaj v centralne vedno drži v robstvu.lft" blagajne in desiar je že skoro ves v posesti največjih bogataiev. Somišljenikom kličem: Ne obupa-vajte! Naia zmaga mora priti l Torej vztrajajte v boju! Igaac Kolar. Nai odgovor je, da moramo graditi socialistične postojanke dalje. Anton Skapin. Sheboyganske vesti flhsbojgan, Wis. — Nedolgo tega smo poročali o smrti rojaka Josip Flndernika. Kmalu potem se je bo-Iszen spet naselila v njegovo družino. Zbolela je starejša hčerka, omožena Vinko Pink. Več tednov j« bila v doneči oskrbi, ker pa se ji je stanje o-pasno slabšalo, so zdravniki ugotovili, da se mora podvreči težki operaciji* Po operaciji je bila več dni jako slaka, sdaj pa se ji zdravje zopet vrača. Sodrugi in vsi drugi njeni prijatelji želimo, da kmalu okreva in pride vesela med nas. V soboto 8. dec. sta obhajala so- drug John Resnik in njegovs soproga 25-letnico zakonskega življenja. Družba prijateljev—okrog sto po številu, ju je presenetila z veliko "party" in lepim darilom. Mize so bile obložene in harmonika je privabila v ples stare in mlade goste, t Resnikovima želimo še mnogo sre6nih let. s V nedeljo 4. dec. zvečer je imel moški pevski zbor "Danica" (odsek kluba št. 236 JSZ) svojo prvo koncertno prireditev, od kar je pri klubu. Predvajal je spevoprizor "Rožmarin" in potem zapel še več drugih pesmi. V spevoprizoru je pela Mre. Frank Novak, ki je s svojim čistim, lepim glasom občinstvo prijetno presenetila. Ona je naia somiiljenica in vedno pripravljena pomagati dobri stvari. Ralph Jelene, sin s. Martin Jelenca, je na svojo veliko akordino iz-borno zaigral par komadov. Povabljen je bil na sodelovanje tudi mil-wauiki soc. pevski »bor "Naprej", ki je s svojim finim petjem zelo obogatel koncertni spored. Udeležba je bila nepričakovano velika, tako da je zmanjkalo stolov. Program je občinstvu ves ugajal. Odbor kluba št. 236 se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali v programu ali na kak drug način pripomogli k velikemu uspehu priredbe. France« Skrube. Kampanjski fend J. S. Z. IX. V kampanjski fond JSZ. so v svr-ho agitacije ca naie kandidate in jaČanje socialistične stranke ie prispevali sledeči: Milwaukee, Wis. Klub it. 37 JSZ. $30.78. Chicago, III. Dr. it. 39 SNPJ. $2. Library, Pa. Dr. it. 886 SNPJ. $6.00. Girard, O. Frank Lužer st 60c. Crnr.tr, Wis. Dr. it 637 SNPJ. $2.00. Euclid, O. Dr. it. 216 SSPZ. $2. Little Falls, N. Y. Po 60c: Elizabeth Penich in Joseph Cvetezar, skupaj $1.00. Ckicago, I1L Fred A. Vider $1.00. Library, Pa. Prebitek piknika kluba it. 230 JSZ. $20.00. Little Falls, N. Y. Dr. it. 282 SNPJ. $2; po $1:' John Purnat, Frank Proč z malodušnostjo! Sheidon, Wis. — V Proletarcu sem čital o razočarančih, ki so obupali v napredek in v možnost preobrata. Pričakovali so socialističnega vala, pa je bil v resnici le demo~krataki. Tudi v _ jaz bi bil med razočaranci, če ne bi' letTbol¿"pametiglasovali. poznal ljudskega miiljenja. Nekako Le ti so pravilno volili , Chiskolm, Min«. — Ko se se ljudje iztreznili iz kampanjske omotice, se telažijo, da slabie tudi pod demokratsko vlado ne more biti kakor je pod Hoovrom. Republikanci ae pa hudujejo, da ravno, ko so se začele razmere na prizadevanje predsednika Hoovra izboljiavati, ga je ljudstvo zavrglo. Kakina nehvaležnost! Demokratje so obljubili povrniti "dobro pivo" in s pivom pridejo tudi "dobri časi". Marsikak kratkovid-než jim je verjel, misleč, da le dobro pivo bo priklicalo nazaj zlate čase, ko je bilo dosti pijače in pa majhne plače. Kar se tiče nizkih mezd, jih že imamo, (namreč kdor ima delo), na pivo pa bodo ljudje vzlic demokratskim' obljubam še dolgo čakali Za delavce pivo ni poglavitna stvar in če bi pravilno mislili, jih politiini ne bi mogli slepiti z obljubami na "pijačo". V Chisholmu je dobil Roosevelt 2010, Hoover 692, Thomas 127 in Foster 70 glasov. Torej pičlih 5% delavcev je glasovalo za socialistični program, drugi pa za obljube in pivo v oblakih. Pravijo, da bodo čez 4. Ampak 0 razmerah itd. Diamonrfville, Wyo. — Kakor izgleda, bomo v tej okolici s premogovniki kmalu čisto zaspali. Pri Diamond Coal and Coke kompaniji delamo po dva dni na teden. A kmalu ie teca ne bomo deležni, ker kompanijsrVH^ vi, da ni naročil za prertibg.»" Škode» za rudarje sicer ne bo posebne, toer itak ne dobivajo drugega kot skoro prazne plačilne kuverte. . Ameriški družinski koledar kna tu mnogo prijateljev. Hvala vsem, so si ga naročili. Pri razpečavanju ' koledarja sem se trudil z agitacijo za Proletarca, a ob tej priliki ml ni bilo mogoče dobiti nobenega naročnika. Ko se mi jezik odpočije, jih zopet obiičem, če bo prilika. Morda jih v drugič dobim boljše volje. Pozdrav vsem v praznikih in pa res boljše Novo leto vam želi Anton Tratnik. Električne igračke Najnižje Cene zgodovini □ Popolna zaloga LIONEL in AMERICAN FLYER vlakov. PRIPELJITE OTROKE, da vi-dijo to veliko izložbo—popolno, z ogibal išči, predori, signali, vasicami, tovornimi in o-sobnimi vozovi in drugimi napravami—pripravljene za pogon. 6 tednov pred volitvami so se farmarji tu živahno vpraševali, komu oddati glasove. Nisem držal rok križem nego dokazoval, da če volijo Hoovra ali Roosevelta, si ne bodo prav nič prebrali, kajti oba sta služabnika kapitalisti6nih interesov. Odgovarjali so mi, da je Roosevelt aH right, ker je "progressive"—in on bo tudi izposloval, da dobimo dobro pivo, ki se ga bo prodajalo po nik-Iju. "Kje boste pa niklje za pivo dobili?" Bili so v zadregi, ker pač niso vedeli kje, ali glasovali so za Roosevelta vseeno. Kljub demokratskemu valu pa je dobil Norman Thomas med tukajšnjimi farmarji 24 glasov, . , _____________,_____, ali 10 več kot pred 4. leti. V vsem Petavs, Frank Gregorin, Joseph Cve- 1 Wisconsinu jih je Thomas dobil 62,-tezar; po 26c: Thomas Kerzich in 1 206> Pred 4. leti pa 18,818. Jacob Sivec, skupaj $6.60 (poslal Joseph Cvetezar). dan je dolg, če je človek lačen. Frank Klun. Seward, N. Y. Johnstown, Pa. $2.00. Frank Lipar $1. Dr. št 3 SNPJ. Pojasnilo in izjava Collinwood, O. — V Proletarcu z dne 8. dec. trdi Fr. Barbič med drugim, da sem izdal gotove sklepe zaupne seje svojemu prijatelju, ta pa John Rožancu. Izjavljam, da to ni resnica. Jaz, Barbič in vsi drugi prizadeti vemo, da je sklepe prenesel Rožancu Vinko Godina, ki je bil navzoč na sestanku. Čemu . obešati krivdo meni za stvar, ki jo nisem zakrivil? Hayny ni izdajalec. Frank Hayny. Uspeh sheboyganskega kluba JSZ Sheboygan, Wis. — Na prireditvi našega kluba in njega odsekov dne 4. dec. smo imeli obilno udeležbo. Dvorana, v kateri se je vršila, ni bila še nobenkrat tako polna, kakor ob tej priliki. Posetil nas je tudi mtl-wauški pevski zbor "Naprej". Občinstvo je bilo s sporedom in zabavo zelo zadovoljno.—Frank Nagode. Obe povesti sta iz te in prejšnje številke izostali radi oglasov. Staro sanosljlve TRINERJEVO GRENKO VINO ialodčna in odvajalna tonika. Vsak socialist bi rad, da se sistem čimprej spremeni. Ampak to se ne izvrii kar tako. Polagoma prodirajo IM naše ideje med ljudstvo, in polago- ^ojnnwood, u. — Amerika je da- •00- I ma nam daje družba koncesije, ali nes deiela» k^er 8e del*v<* v pnme- u 73 J8' M i**« pa se spreminja po gospodarskih za- * drugimi po svetu lahko 'J2.88, skupaj $766.66. £>nih v naio svobodno izraža. Tudi voli lahko po Naš odgovor je delo Collinwood, O. — Amerika je da- električni vlak z opremo dobite lahko za zložen za takojšno uporabo $6U2.88, skupaj $766.66. Opomba: V aadnjem izkazu poslane vsote iz Girarda, O., je bilo pomotoma označeno ime Joe Cekuta, pravilno se ima glasiti Joe Sikyta, prispeval 2&c. Ali že imate vstopnice? Chicago, IIL — Ali ste si že preskrbeli vstopnice na Silvestrovo zabavo kluba it. 1 JSZ? Nabavite si jih zdaj, ker jih dobite ceneje, kot pa ako jih kupite pri blagajni. V pred-prodaji so po 36c. Letošnja Silve-strova zabava bo v dvorani ČSPS na 1126 W. 18th St., to je tam, kjer je imela "Sava" zadnjič svoj koncert. Vsa gornja velika dvorana je rezervirana za to zabavo. Igral bo orkester osmih« mož pod vodstvom Johnny Kochevarja naše domače in druge plesne komade. Miz bo v dvorani dovolj aa vse. Na posebno opremljenem odru boste videli serijo živih slik, ki jih vprizori dramski odsek kluba št. 1. Predstavljale bodo sedanjo dobo, delavstvo v krušnih vrstah, in novo leto, kakršno bo Novo leto tudi za DELAVSKO ljudstvo.—P. O..... Tudi kapitalizem je nastal v revolucijah meščanstva, ki se je uprlo premoči fevdalcev. Fevdalni, sistem je propadel, in v njegovem propada- _____________________ nju se je razvijal kapitalizem, ki je dokazalo dne 8. novembra, četudi so po svojem prepričanju. Kadar bo delavstvo hotelo preobrat, ga bo lahko iz-vojevalo brez da bi mu bilo treba zato diktatorja. Ali preobrata v našem pomenu besede še noče, kar je dosegel svoj višek v okrog sto letih. ♦♦»»»♦♦♦♦♦»♦»»•»♦SS»»»»»»' T f : Milwaukee Leader Največ)! ameriftki socteiistí-*ni dnevnik.—Naročnina: $6.60 na Ute, M 00 aa pol ista, $1.M za tri mesece. Naslov: 540 Juneau Ava. Ü MILWAUKEE. WIS. ésss Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tel. 1478. Električni štedilniki, ki so rea uporabljivi __________________________ $1 Električni parni stroji s sirenami ....$3 Električni vprašalni ugankar____ $1.80 Električni likalnik, ki je res sa uporabo ______________________________.... 9Bc Električni Kaster Kit_________________ $5 slovita zmagujoča zbirka Popolna, s šest-palčno lokomotivo in Pullman vozovi 8-palČne dolgosti in 0-Sirine vijugastimi tračnicami in postajnimi transformerji. Ne morete dobiti boljšega ...................... e^ gff Vlaki, tračnice in oprema po izredno nizki ceni. Nabavite si te igrače zdaj. Te električne naprave so zelo trpežne. wmm □ Pravi telefon z opremo____________ $4.98 Božična drevesca z 8. bojastiml lučkami mazda ............ 79c Električni venci..................... 80c Betlehemska zvezda .— $1.05 GLAVNI STAN za VSE ELEKTRIČNE POTREBŠČINE Dodatno k našemu •0-dnevnemu kreditnemu načrtu kupita khko, večje igrače na , plačilne obroke.- ■Un p] ■T" COMMONWEALTH EDISON ELECTRIC SHOPS Downtown—72 W. Adams Street—132 So. Dearborn Street All Phonoot RANdolph 1200, Local 1240 Broadway—4Mt Broadway Aahland—4S34 South Aahland Ava. Irvies Parb—«SS3 Irving Park Blvd. South Stata—34S0 South Stata St. Lofan Square—SSI S Milwauka« Ava. En (I* wood—SSI Waat «3rd St. Madiaon Crawford—4231 W. Madison St. South Chkago SSSO E. 92nd St. Roooland—IIIIS Sa. Mlchlsea Ava. Za hlaso kupljeno aa ahraha Ja dodati pravosa« atrolka. DO BOSICA ODPRTO TUDI Ol VECZRIH federalni kuponi z naroČili Ali vi kdaj agitirate za razširjenje Proletarca? SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V Milini urada SNPJ In Proletarca.) flNA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL CLASER. I Dr. John J. Zavertmk PHYSICIAN AND SURGEON OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:80—8:80—6:80—8:80 Dalljr Tel. Crawford 2212. at 1858 W. 22nd Street 4:80—6:00 p. m. daily. Tel. Canal 0164. Wednesday and Sunday by appointments only. • Residence Tel.t Crawford 8440 If no answer—Call Rockwell 8200. "New Leader" angleiki socialistični tednik. lakaja v New Yorks. Naročnina $2 na leta, $1 na pol leta. Najboljše urejeva» angle*! socialistični list T Ameriki. M«o go slovenskih delavcev ga Sta. Naročite si gs tudi vi Naročnino tan* sprejema "ProlKarec" razmere take, da tirajo delavce in male trgovce čezdalje bolj v propast. "To je božja volja", pravijo eni. Drugi tolažijo: "Potrpite!" Ampak gorje ljudem, ki m'orajo v fcej krizi toliko trpeti. Čemu ni delavstvo izpregledalo in reklo: "Glasovi so naši in izrekli se bomo za nov sistem, ker vidimo iz svojih izkušenj, da je sedanji skra-hiral"? Ne, delavci se niso še izrekli proti sedanjemu sistemu, nego so le protestirali proti sedanjemu predsed- >»W»«iKm«... . .-----rfffJJJ. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, Iti. Tal. 6624. ¿sopedisije, zahtevajte v ti*wi-aak kruh k naše pekarna. SODRUGOM IN S1MPAT1ČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Soje kluba it. 232 JSZ. se vri« sako drugo nodaljo ▼ maaacn ob IS. dopoldne r dvorani društva "Don» rina" aa 14. eeati. Sedrujri, prihaja;.» redno aa »a¿o in pridobivajte klubu novli članov, da na ta naAn ustvarimo močno postojanko J. S. Z. omiiljanika vabimo, da se nam prW družijo. Socialistična stranka je e tej došoli odina delavska stranka s konstruktivnim programom, s kata* im si dalavstvo lahko pribori keljio bodočnost in končno ao* ah od i te v Is «urnosti SODRUGOM IN SIKPATlCARJEM V CLEVZLANDU. Saja kluba it. 27 JSZ. se wio veak prvi pehek v meeecn oh 7