PRIMORSKI DNEVNIK p“Stmna Diacana v gotovim oostale I gruppo - Cena 35 lir Leto XIX. Št. 98 (5473) TRST, četrtek 25. aprila 1963 Pogovor Hruščova, Kohlerja in Trevelyana o pogajanjih za prepoved jedrskih poskusov Pogovoru je prisostvoval tudi Gromiko Nobenega potrdila o domnevah, da Se pripravlja sestanek zunanjih ministrov - Se ena neplodna seja v Ženevi Moskva, 24. — Ameriški poslanik v Moskvi Foy Kohler in titanski poslanik Humphrey Trevelyan sta imela danes napovedani razgovor s predsedni- Kaj se dogaja pri nas in v sve-:Ui ko danes praznujemo 18. ob-‘elnico vstaje in osvoboditve izpod nacistične in fašistične tiranije. |>r*v sinoči je novofašistični vodi-po teleziviji nemoteno govoril 'nilijonom italijanskih državljanov in se hvalil, da je njegova Stanka — katere prvak je bil Predvčerajšnjim prijavljen sodišču, *** je poveličeval fašizem in žalil Partizanske borce — četrta najmočnejša stranka v državi. Na za-°st, moramo ugotoviti, da je to ločno ter da je v naših krajih no-‘“fašistična stranka celo tretja po M prejema na vsakokratnih Volitvah največ glasov. Toda še nnjše je dejstvo, da je marsikate-fH tako imenovana demokratična ‘Iranka še vedno preveč občutlji-y*> kadar gre za fašistične očitke n hujskanje v zvezi s pravicami Oeiovnega ljudstva, predvsem pa v zvezi z neuresničenimi ustavni-"'l in mednarodnimi določbami Slede pravic slovenske skupnosti. ^ svetu pa je položaj tak, da ves Jvetovni tisk na današnji dan ugodja, kako soldateska v Jordaniji ** Peti dan strelja v množice Arab-?** * * * v samo zato, ker zahtevajo zdru-*'U'v s svojimi brati in odstrani-,.v kralja — diktatorja, ki lahko ^uje streljanje v množice le se '>«ci bajonetov. Ravno včeraj je C,ftiiSno izjavil, da «neredi niso nje-*°va glavna skrb*, medtem ko pravijo poročila, da 'je bilo med vče-f8jšnjimi demonstracijami zopet ktnogo mrtvih in ranjenih med •hnozico, v katero je ponovno stresala policija v mestu Nablus. Španski fašistični diktator Fran-c° Pa je pred dnevi zagrešil še en *l°ein z umorom komunističnega Prvaka Grimauja in prav včeraj so hjegovi odvetniki na tiskovni kon-,erenci pokojnikove vdove v Pari-povedali, da so Francovi faši-‘tični zločinci Grimauja mučili na Policiji in ga vrgli skozi okno šest jhetrov globoko ter nato hoteli pri-*®zati, ua je skušal izvršiti samo-ni0r- Grimaujeva vdova pa je podarila, da je bil tokrat na vrsti kot žrtev njen mož, toda nekaj ta-bi se lahko zgodilo kateremu koli antifrankislu. Odvratna vest o protiljudskem "•ovu na čarovnice* pa je prišla včeraj iz Washingtona — da je n*mreč Organizacija ameriških dr-**v s trinajstimi glasovi proti ene-m« (Brazilija) in šestim vzdrza-J!in» (Mehika, Venezuela, Čile, Bo-d'ja. Haiti in Dominikanska repu-“Uka) sprejela predlog, na podlagi katerega se njenemu svetu do-'°li «raziskovanje o komunistični javnosti v Latinski Ameriki ali kjerkoli v ZDA, pa naj prizadeta to odobri ali ne». Preiskavo “0 vodila posebna preiskovalna kopija OAD. Odnosi med Vzhodom in Zahodom pa so na današnjo obletnico 5* vedno taki, da o kaki razoro-*>tvi — kljub dolgotrajni ženevski f»zorožitvenl konferenci — ne mo-fe biti niti govora: ravno narobe, ®horoževalna tekma se nadaljuje. Oba bloka se ne moreta sporazumeti niti glede prepovedi jedrskih Poskusov, in prav včeraj je bil v poskv; sestanek med Hruščovom m Gromikom z ene, ter velepo-slanikoma ZDA in Anglije z dru-*e strani o tem vprašanju. Danes P“ je odpotoval v Moskvo ameriški državni podtajnik Harriman in jžroči) Hruščovu Kennedyjevo kratko pismo o položaju v Laosu. Ken-!"% je včeraj izjavil, da sta on 'n Mac Millan pisala llruscovu, naJ bi skupno iskali sredstva za plenitev sporazuma o prekinitvi jurskih poskusov, toda da se s ‘phščovom med svojim letošnjim °blskom v Evropi ne bo sestal, če l,e bi bil prej dosežen sporazum Isti Harriman je zaključil včeraj Sv°je razgovore o Laosu v Londo-0. toda tako, da je hkrati pri-‘,a vest, da bodo ZDA poslale prihodnji mesec v Tajlandijo dve Odami enoti svoje vojske in več Akcijskih letal, istočasno pa da *° nekatere ladje ameriškega sed-,ega brodovja že na poti v Juž-I Vietnam, tako da bodo lahko vkrcale svoje mornarje vsak tre-"utek v Tailandiji. Spričo takih no-,lc pač ni potrebno poudarjati, da J® včeraj v Londonu angleški zuna-■P minister v lordski zbornici po-edal ie jei resnice, ko je dejal, a je stanje v Laosu nevarno, ter °dal, ja ni morebitni neuspeh semnjih prizadevanj britanskega in °vjetskega poslanika v Laosu za Pvcnehanje spopadov in za rešitev jP°ra sploh zelo škodoval perspek-vam za nadaljnje sporazumeva-Je med Vzhodom in Zahodom. kom sovjetske vlade Hruščovom, kateremu je prisostvoval tudi zunanji minister Gromiko. Razgovor je trajal poldrugo u-ro. Pozneje sta ameriško in britansko poslaništvo objavili sporočilo o sestanku, kd pravi, da sta razgovor zahtevala poslanika Poročilo pravi dalje: »Razgovor je bil v Kremlju ter je trajal poldrugo uro. Navzoč je bil sovjetski zunanji minister Gromiko. Govorili so o vprašanjih, ki se tičejo prepovedi jedrskih poskusov.* Pozneje je tudi a-genoija Tass objavila podobno sporočilo. * ' Ppslanika sta takoj po jfcovFatku v urad začela pripravljati poročilo za svoji vladi. V artieriških in britanskih krogih poudarjajo, da ne bodo dali nobenih podatkov o današnjem razgovoru. Do sedaj ni moč torej vedeti, ali se tri atomske države pripravljajo na sestanek treh zunanjih ministrov. Vendar pa so v Moskvi mnenja, da bi se utegnilo kaj takega pripravljati. V nekaterih krogih se zatrjuje, da sta Kohler in Trevelyan sporočila Hruščovu najnovejši predlog glede inšpekcij. V Washingtonu pa je predstavnik ameriškega državnega departmaja zanikal trditve tiska, da sta ameriški in britanski poslanik v Moskvi predlagala Hruščovu, naj bi dodali k sporazumu o prekinitvi jedrskih poskusov klavzulo, ki bi določala trideset inšpekcij na kraju samem, ki bi jih razdelili na dobo sedmih let. Predstavnik je dejal, da so te informacije brez vsake podlage, ter da med današnjim razgovorom niso sploh omenili inšpekcij. Kljub skupnemu nastopu britanske in ameriške vlade v Moskvi pa se ugotavlja, da so tudi med njima nesoglasja, kako naj se zadeva obravnava. Medtem ko Bi Američani hoteli, da bi akcijo omejili na »tipanje«, bi Angleži želeli, da bi dejansko prišlm 4-u sestanka zunanjih ministrov', zalo da se pogajanja o prekinitvi jedrskih poskusov spravijo iz slepe ulice. V poučenih krogih pa trdijo, da Američani z nezaupanjem gledajo na angleške namene, češ da gre tudi za volilno potezo angleške vlade. Konservativci pa sumijo ameriško vlado, da ne bi povsem nasprotovala spremembi vlade v Angliji. Američani bi hoteli omejiti pogajanja samo na vprašanja, ki se tičejo sredstev za preprečitev širjenja atomskega o-rožja in za preprečitev vojne po pomoti. Angleži, ki tudi želijo obnoviti pogajanja, pa bi želeli, da pride predvsem do konference zunanjih ministrov, ki naj bi spravili ženevsko konferenco iz slepe ulice. Tudi današnja seja' odbora o-semnajstorice v Ženevi ni prinesla nič novega. Danes so govorili o splošni in popolni razorožitvi in v tem okviru o Gromikovem predlogu, naj bi določeno število sredstev za prevažanje jedrskega o-rožja obdržali do druge faze razorožitve. Kakor je znano, zahtevajo zahodne države podrobnejša pojasnila o tem, ali naj se nadzorstvo izvaja nad raketnimi izstrelki, ki bi ostali, ali pa nad tistimi, ki bi jih uničili. Sovjetska zveza pa odgovarja, da je predlog dovolj jasen in da niso potrebna nadaljnja pojasnila. To je danes ponovil sovjetski delegat Carap-kin. Ameriški delegat je izjavil, da je sovjetski predlog v sedanji obliki nesprejemljiv, ker da je povezan na vrsto predlogov, katerih namen je obdržati ‘zastraševalno silo*, ki bi dala prednost Sovjetski zvezi. Ce bi namreč izvedli ta predlog, bi po mnenju ameriškega delegata popolnoma eliminirali vse rakete v Evropi, medtem ko bi ostale v Sovjetski zvezi. Britanski delegat Godber je predlagal, naj bi ohranili jedrsko orožje v vsej drugi fazi in tudi do zaključnega razdobja tretje faze razorožitve, ko bi že nastopila mednarodna sila miru. Sovjetski delegat Carapkin pa je izjavil, da hočejo zahodne države s tem samo zavlačevati sporazum. Prihodnja seja bo v petek. in Mac Millan pisala Hruščovu, naj bi skupno iskali sredstva za sklenitev sporazuma o prekinitvi jedrskih poskusov. Kar se tiče Harrimanovega obiska v Moskvi, naj bi omogočil ugotoviti, ali »komunisti res želijo neodvisen in nevtralen Laos, ali pa ga hočejo vojaško obvladati*. Predsednik je nato sporočil, da se bo sestal z novim kanadskim ministrskim predsednikom Pearso-nom 10. in 11. maja v Hyannis Portu v državi Massachusetts in je dodal, da ne predvideva sestanka s Hruščovom med svojim obiskom v Evropi, ker da se mu ne zdi, da bi bil tak sestanek koristen, če ne bo prej dosežen sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. Glede jedrskih poskusov je Ken. nedy izjavil, da se je treba žuri-ti, in da sta zaradi tega on in Mac Millan poslala Hruščovu po svo. Pogled na dvorano v palači OZN v Ženevi med plenarno sejo odbora osemnajstorice jih poslanikih pismo s pozivom, Poslanica senatorja Ferruccia Partija oh obletnici vstaje 25. aprila 1945 Nenni je poudaril, da je načrtno gospodarstvo - poleg deželne ureditve in reform v kmetijstvu - glavna točka za vsakršen nov sporazum s KD; o obliki in načinu podpore PSI novi večini levega centra pa bo odločil bližnji kongres stranke RENNEDYJEVA TISKOVNA KONFERENCA Averell Harriman pojde v Moskvo na razgovore o položaju v Laosu ZDA napovedale pošiljatev vojakov v Tajlandijo - Desničarska policija v Vientianu je zasedla vladne urade in radio WASHINGTON, 24. — Ameriški predsednik Kennedy je na današnji tiskovni konferenci sporočil, da bo državni podtajnik Harriman odpotoval jutri v Moskvo, da izroči Hruščovu njegovo kratko pismo o položaju v Laosu. Izrazil je upanje, da «se bo SZ potrudila, da izpolni svoje obveznosti na podlagi ženevskega sporazuma o Laosu*. Kennedy je izjavil, da sta on RIM, 24. — S podpisom svojega predsednika, senatorja Ferruccia Parrija, je Zveza partizanskih združenj (FIAP) objavila ob priliki 25. aprila naslednjo poslanico: »Letos obhajamo dvajsetletnico padca fašizma in začetek partizanske borbe — primeren trenutek za resno bilanco. Naj bi ta bilanca bila vedra, predvsem pa iskrena. Na začetku nove italijanske zgodovine imamo osvobodilno vstajo, ki je bila zmagovita zaradi visoke idejnosti protifašistične borbe, požrtvovalnosti padlih in borcev, zaradi moči ljudstva, iz katerega je izhaja- la, zaradi avtoritete naroda, ki ga je predstavljala v njegovi e-notnosti. Nova ustavna pogodba jo je potrdila in kronala, hkrati pa začrtala meje našega svobodnega in demokratičnega sožitja ter nespremenljive smernice prihodnosti domovine. Ali je to dvajsetletje izpolnilo včerajšnje upe in obljube? Dežela je napredovala materialno in socialno; v politiki vlad se je vsaj formalno zmanjševala prva plima fašizma; napravili smo nekaj važnih korakov 'naprej na področju reform strukture. Toda kolikšne sence so še tu! Zastarelo neizpolnjevanje ustave; pičla demokratična vsebina v življenju države; šola, ki je še daleč od življenja, gluha za pouk razdobja 1943-45. Koliko odkritega in prikritega fašizma je še v prometu; v še večji meri pa vse staro podzemlje, včeraj fašistično, danes kvalunkvistično in protidemokratično, vedno pripravljeno na nazadnjaške podvige. Vključujemo te pomanjkljivosti in hibe v mednarodno ozračje, ki ni vedro niti kar zadeva mir niti na področju Evrope. Z duhom in obvezo, ki izhajata iz včerajšnje borbe, gledamo na velika pereča vprašanja reforme naše državne socialne in gospodarske ureditve, ki so naglo dozorela v' teh' poslednjih' letih, in ki' jih bo Ajnoral rešiti novi parlament. Toda prva reforma, pogoj za vsakršen civilni napredek, je moralna reforma. Italija je lačna in žejna poštenosti. Tovariši, politiki in demokratične stranke naj vego, da so naraščajoča korupcija, propadanje-javne morale in nravnostna brezbrižnost najhujše . izdajstvo nad zapuščipo, ki nas -nanjo spominja današnja obletnica*. Na televizijski »volilni, tribuni* sta danes goVorila tajnik MSI Mi-cbelini in tajnik PSI Nenni. Voditelj PSI je poudaril, da se je v tej predvolilni kampanji mnogo govorilo o odgovornosti-in da so o tem govorili «z dolgočasno pedan-terijo* predvsem demokristjani in socialdemokrati, pri čemer pa da pozabljajo na okoliščino, da so se leta in leta utapljali v imobiliz-mu. »Nihče ni pokazal več poguma od nas, da bi italijansko do-litiko premaknili z mrtve točke, kjer je obtičala, in da bi dali oo-r.ovno poleta življenju in demokratični pobudi. Nobena od glavnih odločitev, iz katerih se je, porodil preobrat v levo, nas ni našel nepripravljenih; nasprotno, vsaka se je porodila iz naše pobude. Pri teh odločitvah se nismo igrali z miti ali anatemi, ampak smo se postavili na teren programov in stvari; pri tem pa nismo pozabljali niti na to, da vsak korak v tej smeri zahteva od nas večjo odgovornost do katoliških n laičnih demokratičnih sil, brez katerih bi postal proces demokratizacije družbe in države skrajno težaven in negotov, vsaj na terenu demokratičnega razvoja k socializmu, na katerega smo se postavili brez pridržkov in dvoumnosti in na katerem nameravamo ostati*. Po tem ko je izrazil mnenje, da bodo volitve dale močno večino levemu centru, je Nenni pripomnil, da glavno vprašanje zadeva vsebino politike naslednjih petih let. PSI bo zahteval, naj se ponovno začne ■ tam, kjer je KD prekinila razgovor, namreč pri deželnih , zakopih in reformi v . kmetijstvu. Nenni je nato poudaril, I‘I ' ' 1 • Zahvala Naserja, Arefa in Atasija maršalu Titu RIiM, 24. — FAO je objavila tretjo anketo o živilih na svetu. Iz te ankete izhaja, da živi na Daljnem vzhodu polovica svetovnega prebivalstva in da ta polovica razpolaga samo s četrtino celotne svetovne proizvodnje živil. Ta delež je sestavljen samo iz petine svetovne razpoložljivosti proteinov zootehničnega in ribjega izvora ter iz manj kakor 50 odstotkov rastlinskih živil. V velikem nasprotju s tem ‘razpolaga 28 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi v Evropi, O-eeaniji in Severni Ameriki, s 57 odst. svetovne proizvodnje živil, z 69 odst. proteinskih iivil zootehničnega ali ribjega izvora in t 38 odst. živil rastlinskega izvora. Stanje na' drugih manj razvitih področjih v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Latinski Ameriki, tu. di če je boljše kakor na Daljnem vzhodu, je vendarle nezadovolji- vo. Francosko posojilo ZAR KAIRO, 24. V Kairu so v obveščenih krogih loročili, da bo Francija dala ZAR kredit 60 milijonov dolarjev, da ho ZAR lahko odkupila v Franci, ji železniški material in tekstilne stroje. Kakor je znano, so bili med ..Francijo in ZAR obnovljeni diplomatski odnosi, ki se bili prgtrgani leta 1956 ob napadu na Suez. Jutri bodo v Kairu zopet odprli francosko poslaništvo, v Parizu pa P°-slaništvo ZAR. Y omenjenih krogih pravijo, da bo posojilo 60 milijonov dolarjev samo prva faza širšega programa francoske finančne pomoči ZAR. Francija hoče obnoviti tesnejše gospodarske odnose z ZAR in na arabskem Srednjem vzhodu sploh ter se pridružiti ostalim zahodnim državam, med katerimi je na vidnem mestu Italija. Tudi po napadu na Suez je Francija kljub slabim političnim odnosom z ZAR še dalje kupovala egiptovski bombaž. Sedaj bo lahko- prodajala Egiptu tudi svoje znane statve. Novi francoski poslanik v Kairu je Fro-ment Maurice, ki je znan ekonomist, (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — V Beogradu je bila ' včeraj pod predsedstvom generalnega tajnika Zveže komu-histov Jugoslavije Josipa Broza-Tita redna seja izvršnega odbora CK ZK Jugoslavije. Na seji, na kateri so proučili aktualna politična vprašanja, je bilo'sklenjeno, da bo 5. zasedanje plenuma CK ZK Jugoslavije v prvi polovici maja v Beogradu. Dnevni red in datum bosta objavljena pozneje. Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes člane študijske skupine francoskega parlamenta pod vodstvom predsednika komisije za zunanje zadeve Louisa Terrenoira, in se je zadržal z njimi v prisrčnem razgovoru. Danes je odpotovala na Češkoslovaško študijska skupina centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo med desetdnevnim bivanjem na Češkoslovaškem proučila strokovno izobrazbo delavcev in sindikalnih aktivistov. Delegacija se bo v imenu Zveze sindikatov Jugoslavije udeležila tudi prvomajske proslave na Češkoslovaškem. Predsednik ZAR Naserj predsednik Sirije Atasi in predsednik Iraka Aref so se brzojavno zahvalili predsedniku Titu za njegovo pozdravno brzojavko ob proglasitvi federacije med ZAR, Sirijo in Irakom. Predsednik Naser v svoji brzojavki poudarja, da je proglasitev enotnosti, ki se je u-resničila po svobodni volji in neomajni odločnosti arabskih narodov, njihovo najdražje stremljenje. Naser izraža prepričanje, da bo nova federativna država dala svoj popoln prispevek k ohranitvi miru. Predsednik Sirije Atasi pa ugotavlja, da bo nova država jedro velike arabske države, ki se bo posvetila stremljenju arabskih narodov v smeri enotnosti, socializma in svobode. Predsednik Iraka Aref zagotavlja predsedniku Titu, da bo Združena arabska republika velika pozitivna, nevtralna sila v arabskem svetu in važen činitelj miru med narodi. Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki je obiskala ZAR in Etiopijo, se je danes vrnila v Beograd. Delegacija se je pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta Avda Huma udeležila v Kairu 3. rednega zasedanja mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje med ZAR in Jugoslavijo, v Etiopiji pa se je razgovarjala o nadaljnjem gospodarskem sodelovanju in o udeležbi Jugoslavije pri izvajanju načrta gospodarskega razvoja Etiopije. Zasedanje mešanega odbora Jugoslavije in ZAR v Kairu je bilo, po besedah Avda Huma, zelo u-spešno; Dosežen je bil popoln uspeh v odstranjevanju ovir v dosedanji blagovni izmenjavi; postavljene so bile osnove za širše gospodarsko sodelovanje. Na zasedanju so sklenili, da se poveča trgovinska izmenjava in da se ustanovi tehnični urad kot organ odbora za gospodarsko sodelovanje. Humo je izrazil prepričanje, da bodo sklepi odbora zelo solidna podlaga za utrditev gospodarskih odnosov in nadaljnjo krepitev sodelovanja med Jugoslavijo in ZAR. B. B. De Gaullov razgovor z županom Brandtom PARIZ, 24. — Danes je tretji dan de Gaullovega potovanja po francoskih departmajih. Obiskal je Vitry in Saint-Dizier ter številne druge manjše kraje. Nocoj bo prespal v svoji rezidenci v Colomoey les Deux Eglises. Danes je imel de Gaulle dva večja govora; enega v Vitryju, drugega pa v Saint-ižizieru. Fove-dal m nič bistveno novega, temveč je samo ponovil, kar je bil že izjavil v petek po televiziji. Ulav-ni njegov poudarek je bil na tem, da mora biti Francija močna, zato da lahao prispeva «k obrambi svobodnega sveta*. Prav tako je ponovil, da mora Francija imeti važno vlogo v zahodnoevropski skupnosti. Fopoldne se je de Gaulle sestal v Saint-Dizieru z zahodnoberlin-skim županom Brandtom. Pogovarjala sta se 45 minut, brandt je pozneje izjavil, da je francosko-nemška pogodba za nemško politiko »steber, ki ga hočemo ohraniti in ki ne bo povzročil spora z o-stalimi stebri nase politike*. Dalje je Brandt izjavil, da je hvaležen de Gaullu, ker mu je dal priložnost, da mu obrazloži stanje v Berlinu, ter da mu je de Gaulle dal «spodbudne odgovore*. Nato je Brandt dejal, da je važno, da se francosko-nemško sodelovanje raztegne na Berlin ter da bi tudi francoska kulturna udeležba pri razvoju zahodnega Berlina bi-la zelo važna. Nato je nadaljeval, da je »vedno potrebno upoštevati prijateljske odnose Nemcev z Američani*. Na vprašanje v zvezi z imenovanjem Erharda za Adenauerjevega naslednika je Brandt dejal, da ne gre za izvolitev, temveč za imenovanje. Do izvolitve bo prišlo «eventualno, Je bo Adenauer letos odstopil*. Tedaj bi imel Erhard «veli'ko možnost, da bo izvoljen (jo prihodnjih volitev leta 1965. Sel- po teh volitvah bi mogli določiti pot, po kateri bo Nemčija šla». spora zelo škodoval perspektivam za nadaljnje sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom. Iz Vientiana poročajo, de je tamkajšnja desničarska policija zasedla vladne urade in naprave, prav ko so nekateri levičarski ministri govorili po radiu in pozivali na podpiranje popolne nevtralizacije prestolnice. Desničarska policija nadzoruje sedaj radio, ministrstvo za informacije in druge javne urade. Kakor je znano, je Suvana Fuma nedavno izjavil, da ’ bili potrebni posebni ukrepi, naj zajamčijo svobodno del*, vanje vlade v prestolnici, kjer prevladujejo skrajno desničarske sile. Današnji koraki desničarske policije bi utegnili imeti zelo nevarne posledice. Tudi včeraj demonstracije v Jordaniji ZAR, Sirija in Irak bodo pomagale Jordaniji, če jo bo Izrael napadel AMAN, 24. — V poučenih krogih zatrjujejo, da je policija danes ponovno streljala v mestu Nablus na demonstrante, ki so zahtevali arabsko enotnost. Bilo je mnogo mrtvih in več ranjenih med množico. Demonstracije so bile tudi v Amanu. Kralj Husein je govoril danes množici, ki se je zbrala na dvorišču kraljeve palače in je dejal, da je pripravljen sodelovati z Arabci in »braniti se kot enotna družina proti našim sovražnikom*. V intervjuju dopisniku flamskega katoliškega lista «Gazet van Antwerpen» pa je Husein izjavil: «Neredi v Jordaniji niso moja glavna skrb. Najbolj me skrbi zbiranje izraelskih čet blizu Jeruzalema. Prava nevarnost je v poslabšanju položaja, ki bi ga utegnil Izrael izkoristiti kot izgovor za napad.* Libanonski list «A1 Anouar* piše danes, da so v Kairu odločeni pomagati Jordaniji, če bi jo Izrael napadel. Ust dodaja, da so v Kairu odredili že Izredne vojaške ukrepe za tak primer. Prav tako so ge s tem v zvezi posvetovali med Kairom, Damaskom in Bagdadom. V teh prestolnicah poudarjajo, da bi vsak izraelski napad na Jordanijo povzročil na Srednjem vzhodu vojno, ki bi se utegnila spremeniti v svetovno vojno. V Bonnu je večja skupina Arabcev demonstrirala danes pred jordanskim poslaništvom. Demonstranti so trosili letake, ki so imeli podpis odbora arabsko-jordansklh študentov. Policija je demonstrante razgnala. Jordanski poslanik je sprejel delegacijo demonstrantov, kateri je zatrjeval, da je Jordanija naklonjena arabski enotnosti. Tiskovna konferenca Grintaujeve vdove PARIZ, -24, — Vdova ustreljene, ga komunističnega voditelja Gri-mauja je imela danes v Parizu ti. skovno konferenco, katere se ja udeležilo nad dvesto francoskih in tujih časnikarjev. Izjavila j«, da je usmrtitev njenega moža po. litično dejanje maščevanja in sovraštva, ki ga je izvršil general Franco. Pripomnila je, da je bil to pot žrtev njen mož, toda nekaj takega bi se lahko zgodilo vsakemu drugemu antifrankistu. Poudarila je, da ni bila nobena ob-tožba proti njgnemu možu dokazana. Povedala je zatem, da bo 4. in 5. maja v Parizu konferenca o Španiji, katere se bodo udeležili «vsi ljudje dobre volje Zahodne Evrope*, da opozorijo svetovno javnost na poostritev zatiranja v Španiji. Navzoči so bili tudi advokati, ki so branili Grimauja in bivši francoski socialistični minister Ju-les Moch. Gospa Grimau se je zahvalila vsem državnikom, političnim in cerkvenim oblastem, intelektualcem in študentom, ki so posredovali za njenega moža. Govoril je zatem angleški advokat Gavin Greeman, ki je med drugim izjavil; «To ni bil proces, temveč premišljen umor. Edino, kar je bilo na razpravi dokazano, je bilo to, da je bil Grimau komu-nist, kar je sicer sam poudaril na procesu, na katerem se je izkazal po svoji mirnosti, po svojem dostojanstvu in pogumu.* Zatem je Greeman izjavil, da je bil na advokata Drigueza Armandina Ar-mando, ki je tudi branil Grimauja, izvršen atentat. Dodal je, da je njegovo življenje v nevarnosti, in poudaril, da slovesno svari špansko vlado, da bo morala odgovarjati za novo barbarsko dejanje, č« se omenjenemu advokatu kaj zgo-cli. Rimski advokat Tarsitano, ki je tudi zagovarjal Grimaua, pa je izjavil, da so pozvali pravno komisijo OZN, naj bi dosegla objavo obtožnice. To bo dokazalo, da je šlo za sodni umor. Ni šlo za proces, temveč za tragično farso. Advokati so nato odgovarjali na razna vprašanja in so povedali. da je bil Grimau mučen na po. liciji. nakar so ga vrgli skozi okno z višine šestih metrov in so hoteli nato prikazati, da j« skušal Grimau izvršiti samomor. 1VASHINGTON, 24. — Dva tedna po nesreči s podmornico »Tre-sher* so danes splavili v Portsmouthu jedrsko podmornico »Jack*. Zatrjuje se, da ta podmornica lahko hitreje pluje in doseže večje globino. Itriiilii s potovanja po Arraenij I Celo ulične parole so v Erevanu nekaj posebnega. Razen transparentov s planskimi obveznostmi in dosežki ter »častnih oglasnih desk», kjer vise slike udarnikov, lahko v vsaki večji ulici vidimo docela nenavadne in nepričakovane panoje. Na enem izmed njih piše, da je Erevan star 2750 let, drugi spominja, da imajo Armenci že petnajst stoletij »vejo pisano besedo, na tretjem je naslikan najstarejii zgodovinski voz, ki so ga arheologi izkopali v Armeniji. Po parkih in trgih je za vsakim oglom kak spomenik. Sleherni napis po erevan-skih ulicah je zgodovinska reminiscenca. To je zmerom tako, so mi pojasnjevali, če ima majhen narod veliko zgodovino. Preprosto je nima kam dati, zato jo srečuješ na vsakem koraku. Moj spremljevalec nikakor ni imel priložnosti, da bi se odpočil. Nenehno je moral preskakovati stoletja in mi pojasnjevati ere-vanske znamenitosti.. Vsekakor je odpravil delo čez sleherno normo, če upoštevamo, da je prehodil z menoj v vsega sedmih dneh 29 stoletij, kolikor jih šteje armenska država od svojega nastanka. Zgodovina je zapustila po ere-vanskih ulicah toliko sledov, da mi je, ves prevzet s spomini nanjo, pred čisto običajno hišo, zaenkrat še brez spominske plošče, dejal: »Tukaj pa sem se rodil jaz». Fotografiral sem hišico, poln razumevanja za ta subjektivistični zgodovinski odmik. se glasi nekako ta- Naslednji dan pa sem v muzeju ugotovil, da tudi ta digresija mojega spremljevalca ni brez zgodovinskega ozadja. Tudi on je bil neke vrste zgodovinski spomenik. V svoji zgodovini so imeli Armenci, -kot sem razbral iz neko plošče v muzeju, dvanajst velikih uporov. Od teh sta kar tri vodila Vardan in Vagan Mami-konjan. In glejte, tudi moj prijatelj se je pisal za Mamikonjana. Nedvomno je daljni potomec enega izmed voditeljev armenskih uporov. Armenci so imeli svojo državo že v 9. stoletju pred našim štetjem. Krščanstvo je tod postalo uradna religija prej kot na Za-hodu, že leta 301. Letnica 398 pomeni Začetek armenske literature in pisane besede. Prav takrat pa se začno tudi prvi napadi in upori: trije upori zoper perzijsko cesarstvo, štirje upori proti arabskemu kalifatu, en upor proti domačim fevdalcem, dva zoper turško cesarstvo m dve revoluciji v ruskem imperiju. Cez 10 ozemlje so se valile invazije Perzijcev in Rimljanov, Arabcev |n Mongolov, Turkov in intervencio-nistov, zmerom še pravi čas, da so opustošile tisto, kar so Armenci komaj zgradili. Ta zgodovinski vrtiljak pustošenja ih boja zs kulturo in nacionalni obstanek sf je ustavil šele leta 1920 — ob telegrafu. V častni vitrini muzeja hranijo kot ogelni kamen armenske zgodovine brzojavni aparat — vsekakor manj popoln od tistega, s katerim sta Marconi ali Tesla pošiljala prve signale v eter, zraven telegrafa pa fotokopijo brzojavke, zavoljo katere je telegraf postal zgodovinska osebnost. Brzojavka, ki so jo s tem telegrafom poslali 20. oktobra leta 1920 iz armenskega mesteca Idževana v Kremelj kole: »Leninu in članu revvojsovje-ta Ordžonikidzeju — Kmetje tdže-vanskega, erevanskega in saraj-skega rajona, ogorčeni spričo kriminalne politike daskahanske vlade in širjenja anarhije v državi, so vzdignili zastavo upora — KP Armenije je že prevzela vodstvo tega stihijskega gibanja in ustanovila revolucionarni fcomite Armenije ter razglasila Armensko SSR — Zadali pive udarce — Mesto Idževan v naših rokah — Navdušeni uporniki prodirajo dalje, da bi dokončno strmoglavili mračnjaške agente Antante — Izpolnjujemo njihovo voljo in se bojujemo dalje v upanju, da nam bc osvoboditeljica zatiranih narodov Vzhoda, herojska Rdeča ar-meda, stvarno pomagala v tem hudem boju — V imenu vseh delavcev in kmetov Armenije prosimo sovnarkom za pomoč — živela RSFSR — Naj živi njena zmagoslavna Rdeča armada — Predrevkom Armenije Kasjan*. Iz Kremlja so naslednji dan poslali takle brzojavni odgovor: •Predrevkomu Armenije tovarišu Kasjanu — V vaši osebi pozdravljam od zatiranja imperialistov osvobojeno delovno sovjetsko Armenijo — ne dvomim, da se boste na vso moč prizadevali za bratsko solidarnost med delavci Armenije, Turčije in Azerbejdža-na — Predsovnarkom Lenin*. Ko je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija so v Armeniji s pomočjo Turkov in Angležev prevzeli oblast predstavniki domačih gospodarjev-in belega terorja. Mesec dni so se kontrarev-olucio-narji upirali upornikom in Rdeči armadi. Dne 2. decembra leta 1920 pa je XI. armada s Člani revolucionarnega vojnega sovjeta Zakavkazja Ordžonikidzejem, Ki-rovom in Mikojanom na čelu vkorakala v Everan. Po nekaj mesecih sc kontrarevblucionarji znova prodrli iz Turčije in Irana, toda »rdeči* poveljnik Geker jih je končno vrgel iz dežele. Izza velikanske marmornate palače, ki je sedež republiške vlade, stoji na glavnem trgu še dandanašnji enonadstropno sivo poslopje. Leta 1921 pa je bilo največje poslopje v Everanu. V njem je bil prvi sedež sovjeta narodnih komisarjev Armenske SSR. muzeju rumenita v vitrinah prva akta revolucionarne vlade denar nove Armenske republike in finančni sporazum med RSFSR in ASSR. Koliko očarljive romantike je v teh nerodnih začetkih prve revolucionarne oblasti, teh velikanskih pištolah z lesenimi toki, v čudnih stožčastih kapah z velikansko rdečo zvezdo, v o frfifi'tftSp jj 1 aš čtfi ■ i'n ‘tor- bah (o. katerih bi človek pomislil, da' so te filmski rekviziti, so jih pustili tukaj prvi rde-čearmejski poveljniki). Otroci in šolarji z odprtimi očmi strmijo v priče polpretekle zgodovine, kakor da bi listali po ilustriranih straneh čarobnih pripovedk. Menil sem, da sem v muzeju videl vse bogastvo armčnske zgodovine. Ko pa sem se, sedaj že dolžnim zgodovinskim spoštovanjem, vrnil k svojemu spremljevalcu, mi je dejal, da praktično nisem še ničesar videl. Ostal nama je še Matenadaran, neka vrsta vzhodnjaške cerkve iz črnega marmorja, ki se vzdiguje na kon- •tllimillMtMlMtlNIIIIimilltlllllMItltniHIIIIIIIMIIIIIIHtlllllllllllllllllllimilllllllllllllJIlflllllllllllllMIIIIIIIIII Jadranska pristanišča zaostajajo za tirenskimi Blagovni promet v osmih naj-1 ton petroleja, 136.000 ton kem^č-važnejših pristaniščih na italijan- nih proizvodov, 115.000 ton rudnin, ski strani Jadranskega morja, ki je znašal leta 1961 skupno 31.010.500 ton, se je lansko leto povzpel na 33,802.500 ton. Ta napredek, ki je manjši kakor pov-pročhi napredek v drugih italijanskih pristaniščih, je treba pripisati skoraj v celoti dovozu blaga, kajti odvoz se je v primerjavi z letom 1961 dvignil samo za 800 ton, in sicer od 7,628.700 na 7.629.500 ton, medtem ko je dovoz narnstel od 23,881.750 na skupnih 26 17. 000 ton. Lansko leto se je povečal zlasti dovoz og jikovodi-kovih goriv (za 2,190.000 ton), fosfatov (za 100.000 ton), koruze (za 620 000 ton), lesa (za 118.003 ton) in nekovinskih surovin (za 90.000 ton:, medtem ko je dovoz drugih žitaric nazadoval za okoli 520.000 ton. V nasprotno smer pa je na-rastel zlasti odvoz kemičnih proizvodov in raznega blaga, medtem ko se je odvoz umetnih gnojil, žitaric in rudnin nekoliko skrčil. Porazdelitev prometa med osmimi pristanišči na Jadranu je bila lam naslednja: Renetke 12,289.000 ton (od tega 10 733.000 ton odvoza), Trst 5,177.000 ton (od tega 3)801.500 ton dovoza). Ravenna 6.735 000 ton (4.911.50'.', Anrona 4.066.500 ton (2,841.000), Bari 3 877.000 ton (5.522 500), Brindisi 980.000 ton '848.000), Tržič 530.000 ton (521 000 ton) in Barletta 347.000 ton (194.000), Za tri najvažnejša pristanišča navajamo tudi podrobnejšo strukturo prometa, ker je iz primerjave njenih podatkov mogoče sklepati tudi o kakovosti in ne samo o količini prometa v posameznih lukah. BENETKE: Dovoz: 5,127.500 ton petroleja, 1,452.500 ton premoga, 1.049.500 ton rudnin, 450.000 ton fosfatov in gnojil, 797.000 ton žitaric, 190.00 ton kovin, 28.000 ton lesa, 676.000 ton gradbenih materialov in 712.000 ton drugega bla-<> Odvoz: 657.000 ton gnojil, 390.000 47.00 ton kovin, 37.000 ton strojev, 36.000 ton testenin in 140.000 ton drugega blaga. TRST: Dovoz: 1.9J4.000 ton petroleja, 237.000 ton premoga; 732.500 ton rudnin, 278.000 ton žitaric, 70.500 ton kovin, 15.000 ton gnojil, 45.000 ton lesa, 114.000 ton gradbenih materialov in 385.000 ton drugega blaga. Odvoz: 432.000 tpn tekočih goriv, 16.000 ton kemičnih proizvodov, 60.000 ton rudnin, 16.500 ton žitaric, 197.000 ton kovin, 38.000 ton strojev in 615.C0D ton drugega blaga. RAVENNA: Dovoz: 3,656.000 ton petroleja, 840.000 ton žitaric, 37.000 ton premoga, 43.000 ton rudnin, 74.500 ton fosfatov in gnojil, 26.500 ton lesa, 37.000 ton gradbenih materialov in 197.000 ton drugega blaga. Odvoz: 1,173.000 ton petrolejskih derivatov, 453.000 ton gnojil, 127.500 ton kemičnih proizvodov, 38.000 ton žitaric in 32.000 ton drugega blaga. V Anconi je petrolej predstavljal 80 odst. celotnega prometa, v Bariju in Brindisiiu pa celo 90 cdst. Promet v Tržiču je pomemben zlasti zaradi dovoza lesa za tovarno papirja v Stivanu (350 tisoč ton) in gradbenega materiala (90.000 ton). Potniški promet je dosegel v ir-stu 285.000 potnikov (55.000 več kakor leta 1961), v Brindisiju 223 tisoč ( + 38.000) in v Benetkah 215 tisoč (+50.000). Iz primerjave med prometom na Jadranu in prometom na Tv-lensuem morju (druga italijanska morja ne pridejo v poštev) je razvidno, da je lansko leto promet na Jadranu narastel za 9 odst., a promet na Tirenskem morju za 14 odst. (ef) RIM, 24. — Po vseh šolah v Italiji so danes proslavili obletnico 25. aprila. I cu glavnega erevanskega prospekta. Dvajset tisoč starodavnih pergamentnih rokopisov, starih tudi j dva tisoč let, hranijo v tem poslopju. To so zapiski armenskih, grških, perzijskih, gruzinskih, u-zerbejdžanskih in arabskih filozofov, učenjakov in pesnikov. Pred to stoletno modrostjo ostanejo obiskovalci nemi in celo tolmači samo šepetajo. Zatem smo napravili trideset kilometrov dolg izlet v — četrto stoletje. Ečmiadzin je armenski Vatikan, sedež poglavarja armenske cerkve iz četrtega stoletja. Gradič je zdaj last kolhoza. Na dvorišču bivšega semenišča igrajo otroci z rdečimi pionirskimi ruticami okrog vratu odbojko, gele za zidovi poslopja se začenja duhovna oblast: edinstvena starokrščanska bazilika in rezidenca katoliškega voditelja vseh Armencev. Sedanji se imenuje Vazgen I. Spremljal nas je mlad duhovnik, spreten razlagalec in propagandist: »Naša cerkev je bila predvsem braniteljica nacionalne kulture in tradicij pred tujimi napadi. Prva je zahtevala od Rusije zaščito pred Turki. Od carice Katarine II. je izposlovala dovoljenje za gradnjo naselja za armenske begunce na Donu. Tam se je ohranilo precej Armencev in dobršen del naše kulture, vse dokler ni leta 1827 Rusija zasedla Vzhodno Armenijo z Erevanom, ki je bila prej turško ozemlje*. Ne bi mogel priseči, toda zdi se mi, da je prav ta duhovnik omenil, kako je tudi Engels menil, da »ima Rusija napredno vlogo na Vzhodu*. V cerkvenem muzeju smo si ogledali sulico, s katero, je menda rimski vojak prebodel Kristusa. Ogledali smo si tudi stare rokopise, darove armenskih verskih občin in kos lesa, ki naj bi domnevno pripadal Noetovi barki. Katoliškega poglavarja Vazge-na imenujejo tudi še armenskega veleposlanika. Vsako leto namreč obišče skupine Armencev, raztresenih po svetu, in utrjuje njihove zveze z domovino. Da med cerkvijo in državo v Armeniji ni problemov, sem se nepričakovano lahko prepričal tudi v ečmiadzinskem »univerzalnem magazinu*. Ko sem si ogledoval razstavljeno blago, namenjeno za prodajo, sem opazil med žensko konfekcijo tudi plašč nenavadnega modnega kroja. »Takšnih ni niti v Moskvi*, sem vzkliknil. »Seveda!* so mi odvrnili in pokazali etiketo: »Made in USA*. Vedel sem, da je Washington prepovedal trgovinsko menjavo z ZSSR, toda blago v EJmiadzinu je »duhovni import*. Armenci po Vsem . svetu; pošiljajo namreč darove svoji cerkvi. Toda katoliški poglavar. Vazgen se noče ukvarjati s črno borzo, zato vse pošiljke lojalno izroči državnemu magazinu, ta pa jih odkupi po nabavni ceni. Ečmiadzinci so tako najbolj nenavadno oblečeni ljudje v Sovjetski zvezi. FRANE BARBIERI knjige ^ gledali,i če J AAAz glabču ^ bliliri’iblvf* Komemoracija pesnika D. P. Martineza vLjublj ani Milanski Piccolo Teatro je z velikim uspehom uprizoril Brechtovo «Galileovo življenje«. Galilea je igral Tino Buazzelli (v sredi na sliki; poleg njega Giulia Laz zarini kot Virginia) .....""""........""............................................................m.............................................................hiihhihi....................... LJUBLJANA, 24. — Na ljub Ijanskem pokopališču je bila danes slovesna komemoracija u-glednega španskega revolucionarja, pesnika in borca Diega Perona Martineza, ki je lani umrl v Ljubljani. Komemoracije se je udeležila tudi njegova soproga Jolanda, številni njegovi tovariši bivši španski borci, zastopniki Združenja književnikov Slovenije m drugih organizacij. Ob tej priložnosti so zastopniki Zveze borcev Ljubljane posuli na njegov grob pest španske zemlje, ki so jo poslali prijatelji : iz njegovega, rojstnega kraja\ Castellon de La Plana. Na PRIMER MILIJONARJA BECHERJA Se en mori let Zidov ki ga ne preganjajo Brez sledu je skrivnostno izginil dokument, ki je bil za Beckerja najbolj obtežilen ’ Skupina č-snikar-j vo izmenjave madžarskih Zidov BONN, 24. jev ;n zgodovinarjev raznih narodnosti je imela danes v nekem hotelu v Bonnu tiskovno konferenco, da je javno mnenje obvestila o novem primeru bivšega vojnega zločinca. Le-ta doslej ni samo ušel roki pravice temveč tudi nemoteno živi ter dela velike kupčije na področju trgovine z žitom v Bremenu. Gre za primer — ‘tot je bilo povedano na tiskovni konferenci — milijonarja, trgovca Kurta H. Becherja. Glede njega obstajajo dokazi, da je sodeloval pri uničevanju Zidov, pri plenjenju in pri drugih zločinih v času nacistične okupacije Madžarske in SZ. Na današnji tiskovni konferenci, na kateri je govoril švicarski časnikar Emmeneger ter Američan Ernest Zaugg, je bilo izraženo mnenje, da je Becherjev primer še mnogo hujši kot Rajakolvits-chev. Govornika sta se tudi vprašala, kako je mogoče, da je v nekem določenem trenutku izginil eden izmed najbolj obtežilnih dokumentov za trgovca iz Bremenu, bivšega častnika SS, katerega ime je tudi zapleteno v znano zade- V DEŽELI POVELIČEVANE SVOBODE Svoj protirasizem je plačal z življenjem Žrtev je 35-lctni William Moore iz Baltimora, član ameriškega združenja za državljanske svoboščine u ■’>■ i ,)• :ii. ATTALA IAlabama), 24. - Beli za razne količine blaga. To mu ;e i P'smono^a & Baltimora, 35-letni «... 1111 o m 1\ Jnnert lr j in nrlAnl n med drugim vrglo prve večje vsote, da je lahko začel nastopati v poslovnem svetu. Po istih virih je odločilni obježilni dokumept /a Becherja prišel na dan med' preiskavo proti nekemu nacistu, ki mu je do nekaj let tega uspelo držati se na varnem med funkcionarji zunanjega ministrstva v Bonnu. Omenjeni dokument pa ;e ■baje sedaj izginil brez sledu,- Državni tožilec v Essenu, ki - še 6 se; transport ti Slovenčev vMgrbtjb, pblitičM ■ delo v oknf-irajietn''. mestu, kiji bila prepredeno, z- gestapovski* mi postojankami: jfitj jg- postiti jalo vse 'težje. Stava Klavora bila kurirka sekretarja Ipokrt jinskega komiteja KPS Slavkk j. j Šlandra in je s. -nfirn - skupaj padla v gestapovsko iašedo v izdanem stanobartji/,, PpŠta je i> stanovanje, kjer so-\jo prestregli gestapovci. Ko pa jo jenate, gestapovec privedel na ulico, g* je siapadel Slavko Šlander, ho■ teč rešiti Slavko Klavoro. Toda p,ri tem- so Nerniti prijeli še njega-Sltiva Klavjprji je bila zaprta najprej'v M.aribop»;,'netb-'v. Gradcu. Od tam je -prepeljana nazaj v Maribor in tu na dvorišču sodnih1 zaporov 24. avgusta 1941 ustreljena. Po osvoboditvi je bila proglašena za narodnega heroja, s čimer je bila temu dekletu, ki je za svobodo neustrašno žrtvovala svoje mlado življenje, izkazana najvišja počastitev, O Slavi Klavora in njenem delu, posebno med vojno, govori drobna knjiži,ca, ki izšla IVREA, 24. — V Strambinu majhni občini nekaj kilometrov od Ivreje, je 22-letni Pietro Ga-retto ubil svojega 55-letnega očeta Giovannija. Začelo se je s hudim prepirom, med katerim se je Garetto zagn.il proti očetu ter ga začel besno brcati m tolči s pestmi. Poleg tega ga je večkrat udaril z glavo ob zid, dokler ga ni ubil. Pietro Garetto psihično ni normalen. Pred kratkim so ga odslovili od vojakov prav zaradi nj«. govega stanja. Tudi oče je vedel, kako je s sinom, in je hotel zato ugoditi mu glede vsake njegove zahteve. Pred dnevi mu je na primer z veliko žrtvijo nabavil kolo in harmoniko, ki si jo je mla.-li Garetto strašno želel. Očetomorit-ca so karabinjerji aretirali. MANCHESTER, 24. — Astronomski observatorij v Jodrell Banku jc sporočil, da grade dva nova radioteleskopa, ki bosta omogočila, da bo center razširil svoj astronomski radijski program ter izboljšal sredstva, s katerimi razpolaga, da z njimi zasleduje satelite. žr'cn-PO Pismenih 'izjavah'> ustnih virih ter drugem zgodo-vinskem gradivu napisala Francka Kranjec, sicer kratkg, toda lepo, pregledno, predvsem ,pq .< toplimi čustvi spomina na mlado borko za napredne ideje. Zdi pa se vendar, da bi o teh junakih osvobodilnega boja (kot smo to zapisali že o prvi publikaciji, posvečeni Jožetu Hermanku) lahko napisali še kaj več in s« še s tehtnejšimi in obširnejšimi deli oddolžili njihovemu sporni-nU' P", čeprav moramo tudi sedanje izdaje te nove zbirke mariborske založbe samo topla , pozdraviti. Si( RU. Avstrijska revija o jugoslovanskih književnikih Izredna aprilska številka avstrijske literarne revije «Wort in der Zeit» je v celoti posvečena delom sodobne jugoslovanske književnosti. Uvodni del poudarja, da so postali nekateri jugoslovanski književniki v zadnjih letih pojem sodobne literature. Najvidnejše me.sto zavzema Miroslav Krleža. Razen ‘njega so zastopani še Mišič, Krklec, Ctnjanski, Davičo, Matič. Vesna Parun, Kaštelan, Raičkovič, Popa. Pavlovič, Bor, Udooič, Kovič, Zajc, Matevski, Gorjan. Isa-kovič, Zupančič in Soljan. — V reviji «Eroeffnungen* pa so izšle istočasno slovenske Originalne in prevedene pesmi Jožeta Udoviča, Daneta Zajca in Gregorja Strniše ter proza Branka Rudolfa. Festivalske nagrade v Mar del Plata Prvo mesto na mednarodnem festivalu v Mar del Plati je pripadlo madžarskemu filmu -Dežela angelov*, ki so ga posneli n° Kassakovem romanu. Posebno nagrado je prejel RichardsnnoV film -Svet, v katerem živim»* Najboljši režiser jestivala je Italijan Gino Risi, avtor -Prehoda*, najboljši scenarist pa Mehičan Luis Alcoriza s filmom -Lovci morskih psov*. Med. kratkom-c-tražniki je prejel prvo nagrado češkoslovaški film -Razum iU čustvo*. Žalost v družinah Pella in Dominedo BIELLA, 24. — Danes je v st*' rosti 86 let umrla mati bivše*« ministra in predsednika vtade Pelle. TIVOLI, 24. — Ponoči je umf^ meaicinec Alfredo Maria Domin«-d6, sin državnega podtajnika z* trgovsko mornarico. Ihg. Flavio Palumbo in Karim Wi tzmann zapuščata letalo, v katerem sta se poročila MOSKVA, 23. — Pomočnik sovjetskega ministra za kulturo Vladimir Baskakov je na tiskovni konferenci sporočil, da je bila francoska filmska igralka Brigitte Bardot povabljena, naj se udeleži filmskega festivala v Moskvi, k? bo od 7. do 21. julija v kongresni palači Kremlja. ... : OB OBLETNICI LJUDSKE VSTAJE Centrale rešene $****$ V«,f*8i*’ tei it ž* v^prej razporedilo strnitev v*eh »il za Splošno vetajp, odredi napad vseh oddelkov, na umikajoče a« sovražne kolone. I . SjA H. aprila *e neki kurir, ki je bil g posebno na-lo*o poslan v Milan, vrne. z navodili za vetajo, ki mu jo je v naglici napisalo vodstvo KPI z* zasedeno Italijo; «V»t*j* n**'° Hi**, *v°iemu zmagovitemu koncu. Ponavljamo: vse ‘n vsi mobiliziram za argon Nemcev in fašistov, za vstajo, za *mago» V pripisu je Senchia dodal: sN.e smemo dopustiti, d* ni nas presenetili. V Milanu je stavka železničarjev popolnoma u*pela.» Splošna vstaja je bila v teku. Na dan 24., točno od četrti uri zjutraj, je sovražnika, ki »e je če uredil v kolono, da bi se umaknil v smeri Novare, v Grignasou srdito napadla LXXXIi. brigada; Na bojišču je sovražnik pustil lg mrtvih, 22 ugotovljenih ranjencev Neka nemška kolona, ki je bila napadena južno od Roma-(nana, je zapustila na bojišču en tank, en blindiran avtomobil, ®va tovornjaka, 15 padlih in 27 ranjencev. Vse nemške im fačinične posadke naselij v provinci so »apadetie in že tekom tega dneva prisiljene k predaji. Valeesia je svobodna. Cirb, Moscatelli in Gemisto vkora-»•jo v Borgosesia, nato v Verallo, ki so ga osvobodili Rastel-ujevi borci. Moscatelli odpošlje Secchiji sledečo radijsko brzojavko: Drogi Pietro, V*o Valseeia je svobodna in od radosti ponorela. Sedaj "Spadamo Borgomanero in nato bomo napadali v smeri Novare. Genovski partizani z lahkim tankom vdrejo na Trg de Ferri Pietro, jokal bi ed veselju. Tu vsi jočejo 'od radosti. , 0»videnje v Milanu. Pozdrav .Cino.« Ljudsko veselje ob priborjeni svobodi pa je zmotil težek dogodek, kj ga je povzročil« ■ nemška hudobij*. Preden so se Umaknili jz Vaisesie, »o,povsod telo po šolah posejali peklenske stroje, ki so eksplodirali Ob najmanjšem dotiku. Vprav ft» dan osvoboditve Borgosesie je en tak peklenski stroj pomočil smrt šestih partizanov. Simplonski predor in električne centrale rešene. -j Ko je Nemško poveljstvo uvidelo, da je zlom pred vrati, :* izdalo ukaz za uresničenje njegovega zločinskega načrta^ i* Predvideval zruaenje Simpjonskega predora in 17 električnih central Valdossole. Toda naši so budni. Partizanska povelj. 'V.V’' Valsesiji-Ossoli *i prevzamejo nalogo, rešiti centrale in m.d w.,DVe-ubr.*a^i z*v‘*ameta Položaje na bregovih Toče d Kuntaneb In Graveilono ter med Premoseliom in Mer. gozzom, in to nalogo nepretrganega napadanja sovražnega p,e. tka po dolini, da bi mu s tem preprečil, vsako gibanje. Poveljnik združenih sil Ossole polkovnik Detle Torri-Lurreno zaman prosi zaveznike, naj bi Odvrgli strelivo. Konč-.... v** b«sen pošlje poročniku Aldu .Ieardiju pri ameriški misiji Chrysler pismo, v katerem ja rečeno: «Nase enote so skoraj brez streliva. Kot je bilo že več. at poudarjeno, je potrebno, da zavezniki čimprej oskrbijo aie formacije s strelivom. Naj pa bo jasno, da bodo penicam ssolc v zavesti visoke oagovornosti, ki so si jo prevzelt, na »afc način branili električne centrale pa čeprav z nohti, kajti •vedajo se, da sta od njihove reiitve odvisna■ kruh tn delo •»oiev delavcev po osvoboditvi.« Kljub temu obupnemu klicu na pomoč •— Btreliva ni. An. glo-Američani, ki so v dobavljanju orožja že pre; bili zelo sko-***• »o tik pred vstajo prenehali z <’sakim pošiljanjem streliva. Tretjega aprila je področno poveljstvo Ossole bilo obvešče-??• da je prišlo v Varzo nekaj vagonov, .na katerih je bilo ton razstreliva, ki je bilo namenjeno, da bi pognali v zrajc “tmpionski predor in električne centrale. Področno poveljstvo it sklicalo poveljnike in komisarje bataljonov,, razme. “lenih po 'področju, da bi pripravili načrt' za uničenje tega ‘•zstreliva. svoje strani je generalno poveljstvo osvobodil-mh si| (CVW i s . pismom od 20. aprila' obvestilo noaročho "OVelJstvo. ,Osebic p. obstiju- tega razstreliva lih ga pozvalo "»j Ustrezno ukrepa. -Ko je pismo vrhovnega poveljstva CVl/ Prispelo na-poveljstvo v C'»solo, pa je,to že ukjienUo potrebno fn to z uspehOm. Ze nekaj dni prej so ,biH poslani na kraj „ ■'»Petan Lttigi ter komisčr, Pierre (de Salvo) in bataljon! »Torine« garibaldinske brigade «Comoli» Vrsta,' nepredvidenih" dogodkov je akcijo -zavrta. Poveljstvo:‘je bilo zaskrbljeno,.; *»Jti vsako' zavlačevanje bi moglo' biti' usodno. Bili sp ne-i * ^»teri, kj so ; se bali, da ’ bi podnetAije raztreljva moj^ uni-»t naselje Varaoi -Kak industrialec pa„ je„ hotel (jelo pogg. se z Nemci.'Partizansko poveljstvo, pa je vse to zavlačevanje P^kipilb : in , poveljniku brigade Mirku ukazalo naj čimprej! Stbpl k oddelkom v Val DivedVo in naj'organizira akcijo. ’;!■ ■ . Mlr^pvijh f[(i g*ribaMtn«uv II. udarne divizije sRedjS:'je Psekoracild goro. ki loči Val dl BbjjnOccb od Val Divedrn |n bikn^. ' pri!Jie|0 v Varzro. Noč je bila temna,, '^hal je 'Wean veter ih dežje lil, takc|. d« je borce pvjrai; M njiHpinh; premikih. Qb pol popolnoči so garibaldinct n*, f® j® obokdlili, Cesto .ptvli jselli je zasedel bataljon «Ca-. jUasco», deš to p Vb ti Cravtij, d‘Q|»oU' pa bataljon «Fabbri». Vudelekj.partlzanov, ki '.nU'j? poveljeval BjU, se tiho napoti Hoti hotelu 'Trphcotji, kjer je naaisnjenih •» nemških volkov, ti*, ga obkoli, Dnut oddeljejl' obkoli drugi hotel, kjer ?* ' Prav tako ftastanjetfa ’nehjška .posadka. Poveljnik Mir-k» ter nekaj, mož oddelka '.Vniante' Alnna« se bosi od- •^(»gani cigareti. Kemiki wlra^ sta se pred dežjem umak-n^i v tovarni vagoh. Tftrzan in Aros se i. bodali v rokah Počasi bližata, 'plazita se po tleh ir. ne brez težav prispeta 0° poj} vagon, na dva Vkoraka od rtraž Z enim - skokom se hržeta na rju in Nem m sta že ha tleti, mftva, ne - da bi b**a mogl'a prej zakrivati,: ali kogar,' koli opozoriti. Podob. se je zgodilo * dvema druginia stražarjem«, ki at« hfla na "opcu kompcfzic.ije. Bor^i garibaidiu«ke .enote se torej lahko tfbejo: Vdrejo Vrata v čuvajnico, kakih jOQ m od posfai«, *l®r je 1.500 zabojev tiit-ola ter uoloieno število letalskih “bnib. V mučni tekmi a časbm 40 gaTlbaMincev prenese za-“°je na bližnje travnike. Tu jih odprejo in tritol zmečejo v korito rek« DJveHa tor Vzdolž proge. Malo' pred 4, uro *jutraj je naporno delo končano. Borci vši mokri in skraj-I0 utrujeni od napora tn živčne napetosti ter na pol za-‘kupljeni zaradi izparevanja razsjrviiva, rar.vrstija dolgo črto «*lič tritpla v*e do železniške čuvaji-ioe ter .io oblijejo z ben-^nom. Poveljnik Miri«* olstrtni svoje može in nato prižge; "grompn plamen se dvigne v noči ih zdi se,'da bo segel do vrhov gora. Dolina Divedro j« razsvetljena kot ob dnevu. SiJ n« nebu se vidi vse do Domodossole in Antjigorle, Pre-"tfašena nemška posadka pobegne ii 'hrib, ker računa, da ho Eksplodiral ve« tritol iij da bo Vkrz« uničen. Ne zgodi ge pa !?'*• Simplonski predor -n električne cent-ala Ossole so re. *®ne. Partizani se pojoč vrnejo v zvoja taborišč*. Njihovo v**«lje j«i upravičeno. j , (Iz Secchia-Moscatelli: «11 Motit* Rasa . * seese a Milano«) modni kotiček I Na vrsti so tokrat — Si vidu o, Jakše, nni Franko, tam a Spanji, je spet nared« ono svinjarijo/ —E, jest rečem, d« uan n« bo dobro končou, Z*tu ke tu ni delo, *• *“■ M* proti ras. Pej kej se tu prave." obsodet enga za nekej; kar ja neredu pred talkami Isti, tc.bat, ke je biu it mulo/ Jn prpu na smrti sta se sredi velikega parka * lepo negovano travo nahaja ogromno poslopje iz rumenih opek in poraslo s temnozelenim starim bršljano-m. Na prvj pogled bi nihče ne rekel, da Je v tej stav-bi nekakšno svetišč« ameriške e-lektropi’*«. Tu je namreč sedel RCa ~ Radio Corporation ož A. merica, . . Med stotinami učenjakov, ki tu delajo; jei tudi človek, nizke ra. sti, doktor 6*on Lebner, ki se ukvarja kot znanstvenik s fizi* ko. Vsi ga poangjo, Sicgr »a tu mnogo dela in za razgovor« n« o-staja čaša, v glavnem pa imajo znanstveni delavci ta ustanova priliko iamenjatl svoje misli torno v menzi, pri kosilu. Od vseh Pa Je doktor Lebnar najbolj pri* pravtjen na razgovor. On rad govori in im« tudi mnogo tega po-vedati. Vedno ja poln novih idej, pri čemer se n* pomišlja, da t* svoje' ideje In mišji' posreduje tudi drugim, če go le pripravlja-ni ga poslušati. Nekega dne je ravnatelj pokti. cal; dr. Lebnerja k sebi in mu • eVel: «Egon, Cul sem, kar st* pripovedovali v menzi. Vi namreč trdite, da lahko izdelate nekakšno umetno žabje oko, To je reto zanimivo, Menim, da bi to tudi pri drugih zbudjlo veliko zanimanje, Lotjte te tega.« »Zelo r*d,» je odgovoril mladi učenjak. .... Egon Lebner se je rodil v Nem-čiji. izhaja iz židovak« družine. Domala vsi-idriidlnskl člani, 26 po številu, io biti v Času nacistične Nemčije, umorjeni v posebnih taboriščih za iztrebljanje Židov. da. mo «n je; ostal pri življenju, J. veliktj., ^gčoj- Po vpjpl se •)«• prjti*Ul>'v idru-< rede iimerUk« ‘drtiiv*.' DodellU , •o mu štipendijo za njegov študij na univerzi v duffalu. Tu pa Je »rišlo do nekaterih zanj z«lo ne-vtečnih zaplgtljajev, V Buffalo je pravzaprav, prišel, k*r se je tuJlahfijala tjidi Sonja* ki je še pred njim odšla lz Evro. P«. Sonja pa je bilo dekle, ki jo ie ljubil. O« »e je želel posvetiti fiziki ter se * njo poročiti. Toda rektor univerze mu je rekel: •Dali smo tl 'štipendijo, da postal neš inženir mehžnike, tjt pa ti misliš ne kaj drugega, ti n« preostane drugega kot da s« vrneš nazaj y :®vropota v J-T, Bgpri Lebner pa ni bil istega J* po uuiveri-ttlijn^ip.parku, ,pp — sprehajal mladenič nizke rasti z naočniki, skozi katera je z neprikritim. globokim spoštovanjem zrl v starejšega človeka, oblečenega'V'debel, zmečkan pulover, j gologlavega, neurejenih razmrše-I nih. snežnobelih las, ki se je z ' ,'pjimi poigraval veter. Bil je to genialni Albert Einstein. ' Bgon Lebner, mladi študent, j« našel toliko hrabrosti, da ga je zaprosil za pomoč. Med spreho-dom mu je pripovedoval o svojih težavah, o svoji usodi in težki'preteklosti. O družini in nacističnih taboriščih... •Glejte, zaradi tega sem mislil, da ja dobro, če se obrnem na I vas... Prosim vas, da mi svetuje. te...»,mu je govoril mladenič. Einstein je posredoval pri rek-torju univerze. In tako je Egon Lebner postal fizik. Einstein je kmalu razumel, koliko velja, in ga vzel pod svoje varstvo. Alberta Einsteina že dolgo ni vet. Zdaj smo v zimi 1. 19«2, Ego-nu Lebnerju ni več potrebna pomoč. On del* v stavbi iz rumenih opek, kjer je center RCA. Prete-kl_a eo leta, v tem času se je marsičesa naučil, toda njegov zanos Je ie vedno Isti, kakršnega je kazal v času, ko je bil prvič srečal Einsteina. Po številnih drugih u-scehib se je končno posvetil iz- nHmiiimMMiiiinii.il,■■■■■■ ■ delavi žabjega očesa. «Da bi mogel izdelati žabje o-ko,» je rekel ravnatelju, «bi moral imeti vsaj deset dni popoln mir. Imam najboljšo voljo, vendar kako naj pridem do teh desetih dni?« Zelo je zaposlen, tako da mu ostaia zelo malo časa celo za ženo Sonjo in otroke, ki žive v majhnem stanovanju, nedaleč od njegovega delovnega mesta. Z žabjim očesom se ni začel prvi ukvarjati Egon Lebner. Ta zamisel je že dolgo zanimala p. čenjake, zoologe, biologe in druge, Oko žabe ni podobno človekovemu, kakor tudi ne očesu o-stalih živali. Žabje oko je v očesni votlini nepremično, zaradi tega tudi zbuja občutek kot da vedno nekaj fiksira. Ima tudi to svojstvo, da vidi samo obrise predmeta. Mor., da, oziroma prav v tem je tudi pomanjkljivost žabjega očesa. Po drugi plati pa to predstavlja do. ločeno prednost. 2aba vidi samo to, kar jo zanima,; kar je zanjo koristno. Ona na pr. ne vidi muhe, ki se od nje oddaljuje, od-Učno pa vidi drugo muho, ki se ji približuje in katero utegne s svojim jezikom uloviti. Prav to je Egona Lebnerja zanimalo v toliki meri, da se je od. ločil izdelati podobno oko na u-metni način. Deset večerov je zapovrstjo ostajal v svoji kuhinji pozno v noč, računal, kombiniral, risal, vse dokler ni vprašanju rešil. Potem je šlo lahko. V laborato. rijih so začeli preizkuŠevati njegovo zamisel z eksperimentalnimi napravami, ki so bile izdela, ne po njegovih načrtih; Od prvih zelo enostavnih začetkov se je kasneje razvil velikanski stroj. Pred kratkim pa je na kongresu v Daytonu bilo sporočeno: »Dosegel se je velik uspeh, Izdelano je umetno žabje oko.» Zatem so to žabje oko tudi prikazali, Sestavlja ga velik zaboj, dva metra dolg in meter širok. Zaboj je izpolnjen s fotocelicami. V njem je okrog 30.000 elementov. Na takšen način je bila v teh dimenzijah rekonstruirana roženica žabjega očesa. •Naše žabje oko,# je rečeno na kongresu,« tehta 300 kg. Z njim lahko opazujemo zračne višine in lahko opažamo vse, kar nas zanima, let letala ali kakega drugega predmeta. Toda to predstavlja samo prvo fazo...« Drugi faza pa je še važnejša in tudi mnogo bolj zanimiva. •Preteklo bo še nekaj let,» je bi-io rečeno v glavnem poročilu na omenjenem kongresu, spreden bomo dosegli to, za čemer pravzaprav stremimo. To ogromno oko je treba namreč zmanjšati do normalnih dimenzij, nakar bo lahko služilo vsem tistim nesrečnim ljudem, ki so izgubili vid in so danes slepi.« Ministrov zgled Učinkovito geslo televizijskega tehnika .;' .. m. b. HOROSKOP •n j« primeren ;P°sl*- praktične- ga značaja. Oa ki si mo*U z»|p-tovitj uspeh, se prej otresite ob. čutka manjvrednosti. Zdravje za-doveljivo. UBV (04, 2»,7. do »}J,j Nehat«, n nepredvideni dogoditi 1« nap«. •I ''.v- ' 1 ", ....... k« bodo ogrozili vaše načrte. Nekdo, ki je bil vaš nasprotnik, se bo spremenil v prijatelja. Utru-j«noat. DEVICA (Od 28.8. do 22.».) Zelo ugoden dan, v taku katerega bost* še izpopolnili svoj načrt. Zdaj j* najugodnejši trenutek, da se čustveno angažirate. Zdravje do- TEHTN1CA (od 23.9. do 23.10.) Dan je primeren za one, ki goje vinih* načrte. Z nepristranskostjo boste rešili nek manjši spor. Zdravje primerno. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) S svojo dinamičnostjo si bo-./ 'V' »'/ ' ' n' / V- ::'s:'V ■. • " ste zagotovili trajen uspeh. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. Zdravje prav dobro. STRELEC (od 23.1. do 20.12.) U-poštevati morate nekatere zapreke, katere pa boste z lahkoto pre-magali. Skupno gojite neko prijateljstvo. Zdravje dobro KOZOROG (od 21.12.' do 20.1.) Določite natančno svoj program, na kar ga z največjo vestnostjo izpolnjujte. Prijetno srečanje s starim prijateljem. Zdravje dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Spopad se še ni končal, toda izboljšale so se vaše možnosti za uspeh. Ne ogibajte se svojih odgovornosti, Zdravje precej dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3) Vsi pogoji so zelo dobri, izkoristite jih kar najbolje. Sreča in razumevanje z ljubljeno osebo. Zdravje dobro. Britansko združenje zdravnikov je s popolnim odobravanjem in podporo vlade začelo z novo in tokrat bolj energično kampanjo proti kajenju, ki ga smatrajo kot enega glavnih vzrokov raka na pljučih. List, ki ga izdaja združenje, «Family doetor«, je pred časom razpisal nagradni natečaj za lepake in gesla, ki bi bila prvenstveno namenjena mladini, in ki bi navajala kadilce, predvsem kadilce cigaret, naj prenehajo s kajenjem. Ob navzočnosti podtajnika za higieno lorda Newtona so predvčerajšnjim izročili denarne nagrade tistim, ki so se tega natečaja udeležili in bili od posebne komisije nagrajeni. Prva na-grada je bila dodeljena nekemu tehniku britanske televizije, ki je narisal razmeroma skromen lepak, ki pa je svoj lepak opremil z geslom, ki ga smatrajo za želo učinkovito. Tehnikovo geslo je sledeče; #Ne kadi, ne bodo naiven, prenehaj in boš Živel«. Druga nagrada je bila dodeljena nekemu lepaku, ki vzbuja precej neprijetno vzdušje. Risba prikazuje pokrov mrtvaške krste in na njej sledeč napis: «To je pravi, veliki zavoj cigaret...« Svečanost ob podelitvi nagrad je zaključil kratek nagovor podtajnika za higieno lorda Newto-na, ki se je čudil, kako to, da javnost ne sprejme resno kampanje proti kajenju. Čudil se je, da ljudje vzamejo bolj resno kampanjo, ki Jo je njegov kolega iz ministrstva za promet začel proti prometnim nesrečam. In začudenje lorda Newtona je upravičero. Res je, da terjajo ' britanske ceste na leto 7.000 mrtvih, kar vsekakor ni malo, hkrati pa terja rak na pljučih kar 28.000 življenj. Podtajnik New-ton je iziavil, da je bil nekoč strasten kadilec, da pa Je odnehal, in sicer «s pomočjo zelo dobre volje«, Samo ob sebi se razume, da je bilo na tej svečanosti kajenje strogo prepovedano. Hkrati je bilo posebej poudarjeno, da •skoraj nobeden« od zdravnikov, ki so člani zdravniškega združenja za borbo proti raku, ne kadi Gre namreč za isto (druženje, ki je pred dvema letoma pripravilo znan« poročilo, s katerim je, čeprav ne popolnoma, toda skoraj popolnoma dokazana zveza med kajenjem ln rakom na pljučih. la, ki imajo poudarjen zvončasti kroj s šivi, ali robovi. Vsako krilo, ie ravno ni prečeč nagubano, podložimo Vedno ‘s taftom ali drugo podlogo. Takšna podloga je potrebna predvsem pri gladko krojenem krilu in pri zvončastem1 krilu« Podloga je potrebna tudi pri tankem blagu, da se ne vidi skozi. Izbira primerne bluze je letos zelo bogata. Modne revije nam nudijo bluze za vse priložnosti in skoraj za vsako ceno. Zato si omislimo ker dve ali tri nove bluze, ki bedo našo garderobo poživile, istočasno pa nam bodo o-mogaiile, da bomo vedno lepo in primerno oblečene Ce torej izbiramo nove bluze potem se odločimo najprej za športno bluzo iz popelina, shantunga, ali bati-sta. Bluza s športnim ovratnikom bo imela dolge rokave, ali pa bo brez rokavov, kot to narekuje letošnja moda. Pod enobarvnim kostumom bomo nosile bluzo iz ezorčaste svile, shantunga, ali or-ganze. Takšna bluza bo preprosto krojena in bo po možnosti brez rokavov, Ce smo vitke, si lahko privoščimo bluzo, ki bo v pasu nabrana z elastiko in jo bomo nosile izven krila. Za bolj svečane priložnosti pa si nabavimo Muzo, ki jo bomo okrasile c volani, čipkami, ali pentljo. Takšne bluze bodo iz svilenega shantunga, čiste svile, chiffona, organdisa itd. Vedno naj bodo takšne bluze enobarvne, ker so tako bolj elegantne. Ne pozabimo že, da je letos zelo v modi bela barva. Ce ima-su torej možnost, si privoščimo lepo belo bluzo, ki bo imela olo-žene čipke, ali volančke, ali pa se odločimo za plise, ki je letos tudi zelo v modi Dvodelni model Mlngollnlja — Gu-genheima, ki je napravljen iz shantunga in ki je zelo preprost, zato hkrati tudi zelo praktičen. Bluza Ima le dva stranska vreza. Edina vidnejša posebnost celotnega modela je turban, ki je v vijoličasti barvi /////A ^^/////* ^ W SSM. iHfife Radio Trst A 8.00: Koldar; 8.30 Glasbena matineja; 9.30; Locatelili: Koncert št. 3; 10.00: Jeza. »Ral. in slov. odporniške pesmi«; nato Godalni orkestri; ll.OO: Sirmonitne uverture; ll.4b: Lahka glasba; 12.00: Gogolj: •Kako sta se kregala Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforovič«; 12.45: Za vsakogar nekaj 13.30: Glasba po željah, 14.40: Zbor «Legrls fur- lans»; 15.00: Ciganske melodije; 15.30: Zabavni ansambel •Akademik«; 16.00: »Vrnitev«, enodejanka; nato Orkester D. Olivieri; 17.00: Dallapiccola: »Ujetnik«, nato Glasba s filmskih trakov; 18.30: Prokofjev: Kvartet St. 2.; 10.00: Sirimo obzorja; nato Pevci, kitare In rit- . mi; 20.00 Šport; 20.30: Simfonični koncert; nato Večer v Copacabani; 22.45: Preludij k noči. Trst 12.00: Plošče; 12 30: Glasba, Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Glasbeni mozaik; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Plešoče tipke; 14.00: Glasba Po željah; 14.30: Za prijetno popoldne; 15.30: Slovenske narodne; 16.00: Melodije; 16.30: Glasbeno srečanje; 17.00: Solisti in zbori; 17.40: Zbor »Legris furlans«; 18.00: Prenos RL; 19.00: Citre; 19.30; Prenos RL; 22.15: Orkester Larry Elgart; 22.40: Pesmi v ritmu: 23.00: Prenos RL, Nacionalni program 6.30; Vreme na ital. morjih- 8.20; Jutranja glasba; 8.30: Glasbeni sejem; 9.05: Lahka glasba; 9.50: O-perna antologija; 10.30: Za sam or-kester; 1.30: Koncert; 13.25: Ital. pesem v svetu; 14.00: Marino Bar-reto ml.; 14.15: Praznični motivi; 16.30: V diskoteki; 17.00: Kolesarska dirka po Romagnl; 17.25: Srečanje med glasbo in poezijo; 18.00: Plesna glasba; 18.30: Kvartet «La SaJ- SREDA, 25. APRILA 1963 le«; 19,15: Parada orkestrov; 20.00: Po večernih vesteh proslava vstaje; 20.35: Skladbe za godala; 21.05: volilna tribuna; 2.15: Plesna glas- //. program 8.35: Poje Mina; 9.00: Ital. glasba; 9.35: S pesmijo po svetu; 19.35: Glasba za praznični dan; 11.35: Pevci; 14.45: Nove plošče; 15.00: Album pesmi; 15.15: Kolesa in motorji; 15.35: Koncert v miniaturi; 18.00: Pesmi za Evropo; 17.00: Ameriška pesem; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: «Tartarino e la canzone«; 18.50: Vaši izbranci; 19.55: Operetni program; 20.35:: Ital. letalstvo; .00: Beethoven; 21.35: Večerna glasba; 22.10: Jazz. ///. program 17.00: Mlndemlthove skladbe; 19.00: Matlpierove skladbe; 191.5; Angleška kultura; 19.30; Vsakove-ternl koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Schumanove skladbe; 21,20: Na programu A. Banchieri; 21.50: •Kultura kot potrošno blago«; 22.30: Milhaudov Sedmi kvartet; 22.35: Priče in interpreti naše dobe. Slovenija 4.00: Dobro Jutro!; 8.05: Zbori tn samospevi; 8.30: Nekaj glasbe ob de4u; 8.55: Radijska Sola; 9.25: Iz Blzetov ih m Smetanovih oper; 10.15: Nov* pesmica; 10.40: Tečaj ruskega Jezika; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš piednosti! 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: Skupina Georga Espitaliera: 12.30: Zabavna glasba; 13.15: Obvestila; 13.30: Dv* simfonični pesnitvi; 14.05: Sprehod po starem Dunaju; 14.20: Starejša slovenska glasba; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Ansambel T. Gumlna; 15.30: Turistična oddaja; 16.00- Vsak dan za vas; 17.05: Glasbena križanka; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 15.10: Bliža se 1. maj...; 18,45: Kulturna kronika; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Domače pesmi in napevi; 20.45: Razpoloženjska glasba; 21.00: Ra-bindranath Tagore; 21.40: Škerjanc: Koncert za fagot tn godalni orkester; 22.15: Skupni program JRT; 23.05: Zabavni orkester Percy Falth; 23.20: Skupni program JRT. Hitra popravila in prodaja TV aparatov pralnih ntrojev rlrklrogOHpodin jekih predmetov HctdiA TREVISAN Trst, Via S. Nicoto 21, tel. 244)18 | Popravila: Via Delle Milizte 3, • j telefon štev. 76-276 I Ital. televizija 15,30: Neposredni prenos športnih dogodkov; 17,30: Film «Avventura in montagna«; 19.0: Dnevnik; 19 15: Po4 ure z Barnumom; 19.50: Na meji realnosti; 20.15: Šport; 20.3Q. Dnevnik; 21.05: Volilna tribuna; 21.45: Glasbeni program; 2.45: Kino danes; 23.25: Dnevnik. DRUGI KANAL 2105: Dnevnik; 21.15: Zmenek, 22.26: Športni četrtek. Jug. televizija 10.00: 'IV v šoli: Kače plazih i brez nog; 17.55: Poročila; 18.00. •Slike sveta« — filmski žurnal. 18.30: Enciklopedija Britanika, 19.00: Znanstveno raziskovalno delo in industrija; 19.30: TV obzorniki 19.45: TV pošta; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Pianist Jurij Bukov; 20.55: Kratki propagandni film!; 21.05: Celovečerni igrani (Um; 23,30: Novinarska kritika danes; 22.45: Poročila. Vreme včeraj: najvlš}» temperatur ra 18.2, najnižja 14.9, ob 18. uri 15; zračni tlak 1010 raste, vlage 80 odr stotkov, veter severovzhodnik 14 km, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14.2 stopinje. Tržaški PROTI NAČRTU ZA RAZLASTITEV ZEMLJIŠČ Posredovanje svetovalcev PSI v korist vrtnarjev pri Magdaleni Podžupanu prot. Cumbutu so svetovulci izročili spomenico z utemeljenimi pripombami in ugovori Ohčinski svetovalci PSI Hreščak, Pittoni in dr. Pincherle so se skupno s pokrajinskim svetovalcem in tajnikom KZ inž. Pečenkom zglasili sinoči pri podžupanu prof. Cumbatu v zvezi z načrtom za graditev ljudskih stanovanj na področju pod Kolonkovcem pri Sp, Magdaleni pod Rovtami, kjer gre za približno 40 ha zemljišča, na katerem se je razvilo vzorno vrtnarstvo, ki daje mestnemu trgu od 60 do 80 odst. celotne vrtnarske proizvodnje našega področja. Svetovalci so predočili podžu-• panu izredno važnost tega vprašanja za vse tržaško prebivalstvo in mu izročili ustrezen pro-memoria, hkrati pa poudarili nujnost, da se omenjeni načrt spremeni, predvsem kar zadeva področje pri Sv. Magdaleni pod Rovtami, zlasti še, ker je ustrezno področje za graditev ljudskih stanovanj na razpolago v neposredni bližini in to na področju, ki je celo primernejše m boljše, tako z zdravstvenega, kakor tudi s panoramskega gledišča. Podžupan prof. Cumbat je vzel na znanje utemeljene pripombe občinskih svetovalcev PSI in jim zagotovil, da se bo obrnil na pristojne tehnične urade, da bi sli-šal njihovo mnenje glede tega nedvomno važnega vprašanja. Važna skupščina mesarskih pomočnikov Jutri ob 17.30 bo v prostorih FILCAMS — OGIL v Ul. Fonda-res št. 8 skupščina mesarskih pomočnikov, na kateri bodo razpravljali o važni zadevi stroke. Nekaj mesarjev je namreč začelo zbirati podpise, da bi spremenili sedanji nepretrgani urnik mesnic in uvedli pretrgani urnik, kot velja za druge trgovine. Tej pobudi se je pod vplivom delodajalcev pridružilo tudi nekaj mesarskih pomočnikov, ki so predlagali sindikatu naslednji urnik; vse dni od ponedeljka do sobote od 7. do 13. ure ter od 17. do 19.30; ob nedeljah pa zaprto. Sindikat mesarskih pomočnikov, vključen v FILCAMS-OGIL, je že pred nekaj meseci predložil zahtevo, da bi se mesnice ob sobotah popoldne v poletnih mesecih za- cev in osnovnih šol s Tržaškega in z Goriškega ter iz pokrajin Videm, Benetke, Bočen, Trident, Belluno, Padova, Rovigo in Tre-viso, pa tudi iz nekega mesta na Portugalskem. Žirija je med temi deli izbrala 100 risb, ki so razstavljene na cvetlični razstavi in so jih včeraj nagradili. Nagrajenci so dobili za nagrado igrače, knjige, bone za obleko ter kolajne, ki so jih prispevale razne občinske uprave in ustanove. Razen tega pa je 100 šol in otroških vrtcev dobilo v priznanje častne diplome. Med temi šolami so tudi osnovna šola na Katinari, osnovna šola pri Sv. Ivanu, osnovna šola v Saležu in osnovna šola v Borštu. Svečanega razdeljevanja nagrad, ki se je začelo ob 11. uri, so se razen velike skupine učencev iz Trsta in drugih pokrajin, udeležili tudi predsednik pokrajine dr. Delise, tržaški župan dr. Franzil, namestnik šolskega skrbnika dr. Martuscelli, pokrajinski odbornik Corberi ter ravnatelj urada za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu dr. Zatta. Nagrade so razdeljevali gospa Marcella Mazza, soproga vladnega komisarja, dr. Fulvia Co-stanUnides, predsednica »Kluba cvetlic* in Bruno Natti, ravnat# j cvetlične razstav# Dr. Fulvia Co-stantinides je v svojem pozdravnem nagovoru poudarila, da nekatere nagrajene risbe dokazujejo izredno umetniško nadarjenost otrok, Bruno Natti pa je pripomnil, da se je tega natečaja udeležilo izredno število otrok iz ,279 otroških vrtcev in osnovnih ' šol iz tržaške pokrajine in iz sosednih pokrajin ter celo iz Portugalske. V SOBOTO DOPOLDNE pirale. Hkrati je izjavil, da pripravljen pristati na to, da bi razpravljali o morebitnem zapiranju mesnic ob nedeljah namesto v ponedeljkih, da pa bi moral ostati sedanji nepretrgani urnik. Sindikat ugotavlja, da gre v omenjeni pobudi za spletke, tako da bi se delavci odrekli važni pridobitvi. Ravno zato je sklical sestanek, da bi razpravljali in sklepali o dokončnem stališču, ki naj ga ohrani ali na novo zavzame glede urnika mesnic ter o sindikalni akciji, da se uresničijo sklepi skupščine Spričo važnosti te skupščine poziva sindikat vse mesarske pomočnike, naj se je udeležijo. Razdelitev nagrad za risbe cvetlic V okviru cvetlične razstave je bila včeraj dopoldne v glavni dvorani trgovinske zbornice razdelitev nagrad otrokom, ki so se udeležili s svojimi risbami tretjega natečaja »Cvetlice v otroški umetnosti*. Svoje risbe je poslalo skupno 4.540 otrok iz otroških vrt- V ladjedelnici Sv. Justa splavitev ribiške ladje V soboto ob 10.30 bodo v ladjedelnici Sv. Justa splavili ribiško ladjo za lov na odprtem morju «Aspa I.», ki jo grade za pomorsko družbo «Aspa» iz Sassarija. Ladja bo dolga 59 m, široka 9 m in visoka 4.75 m. Opremljena bo z motorjem, ki bo razvijal 1250 konjskih sil in ji omogočal brzino 13 milj na uro. Ribiška ladja bo imela 600 ton in bo torej podobna številnim ladjam, ki, so jih že izdelali v ladjedelnici Sv. Justa. Takoj po splavitvi bodo na izpraznjeno sphsvišče postavili gredelj podobne ladje, ki bo imela konstrukcijsko številko 70 in ki jo bodo gradili za isto družbo. Na sosednje splavišče pa bodo postavili gredelj ladje ,ki bo imela konstrukcijsko številko 71 in ki jo bodo pričeli graditi za družbo «Armasar» iz Cagliarija. Ta družba je naročila dve enaki ladji za ribolov na odprtem morju in bodo prvo pričeli graditi v soboto. sprejel večkrat zlato od Alojza E-lerja v Plavjah po navodilu svojega brata Stanka Korošca iz Trsta. Vsega skupaj naj bi prejel štiri kilograme zlata, ki ga je izročil raznim ljudem v Kopru in Zagrebu. Med temi, ki so prejeli zlato od njega, je tudi Muhadjeri Red-žep, ki so ga nedavno obsodili v Peči na pet let strogega zapora zaradi enakega prestopka. Pred sodiščem je Avgust Korošec trdil, da mu ni bila znana vsebina paketov, ki jih je pošiljal v Koper in v Zagreb. Rekel je, da je delal samo usluge svojemu bratu v Trstu. Po zaslišanju tega zadnjega obtoženca je sodišče začelo z branjem dokaznega gradiva. Razprava se nadaljuje. Predvidevajo, da bo sodišče izreklo razsodbo danes. DANES POPOLDNE NA OPČINAH Ljudska veselica KPI v počastitev 25. aprila Izredne vožnje 28. t. m. na progah Accgata Vodstyo Acegata sporoča, da bo v nedeljo, 28. t.m., uvedlo dva izredna odhoda, in sicer ob 4.50 in 5.10, z vsakega glavnega postajališča vseh avtobusnih, filobusnih in tramvajskih prog, razen prog 14. 16, 18, 24. 26 in 27. V ponedeljek ne bo izrednih odhodov. Današnjo 18. obletnico protifašistične vstaje v Italiji bo KPI po-častila s številnimi priložnostnimi govori v mestu in v raznih krajih v okolici, v Prosvetnem domu na Opčinah pa prireja ljudsko veselico, ki bo trajala od 15. do 24. ure. Veselica bo združena s krajšim kulturno-prosvetnim programom, ki ga bodo izvajali pevski zbor s Proseka-Kontovela, godba in pevska skupina iz Trebč ter pevska skupina iz Podlonjerja. O pomenu 25. aprila bosta govorila poslanec Vidali in Marija Bernetič. Podobni ljudski veselici bosta še v kulturnem krožku «Pečar», kjer bo govoril ob 16. uri Burlo m v Camporah, kjer bo ob 15. uri govoril miljski župan Pacco. Govore v proslavo 25. aprila pa bodo imeli še; na Trgu Garibaldi ob 11. Calabria, na Trgu Tra i Rivi ob 11, Vidali, na Trgu Gioberti ob 11. Šema, v naselju S. Sergio ob 11. Tonel, v Križu ob 11. Siškovič, in Burlo, v naselju Sv. Eufemije ob 12. Šema, na Proseku ob 16.30 Vidali, v Boljuncu ob 18. Siškovič in Šema, v Saležu ob 20. Vidali in Bernetičeva, v Dolini ob 20. Siškovič in Šema. * >1« * ERfU SLUŠATELJEV GLASBENE Prisrčno AKADEMIJE V AVDITORIJU Danes, ČETRTEK, 25. aprila Marko vziUe Qt)-5j>5 'm ^gtone ob vzide ob 2.33 In zatone ob 12.10 Jutri, PETEK, 26. aprila m Zdrsi a v A s A , 11 sr ■ on i-i ; 1 led ar šče v 1 1 o d beograjskih bratsko slovo gostov - umetnikov Včeraj popoldne so bili predstavniki Glasbene akademije iz Beograda sprejeti na tržaškem konservatoriju «G. Tartini» - Pohvalni komentarji v italijanskih glasbenih krogih Danes 25. t. m. ob 20. uri v Kozini KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA V petek, 26. in v soboto, 27. t.m. ob 20. uri v Kopru ter v nedeljo, 28. t. m. ob 20. uri v Izoli Danes bodo tudi uradno proslavili 25. april, praznik osvoboditve severne Italije. V ta namen bodo ob 11. uri odkrili v Ljudskem vrtu poprsje pisatelja Giannija Stuparicha, ob 11.30 pa bodo pri Sv. Soboti počastili spomin žrtev Rižarne. Poleg tega bodo položili vence na razne kraje, kjer so padle žrtve. V Miljah bodo na pobudo novoustanovljenega krožka «Resistenza» brali pisma na smrt obsojenih borcev odporništva. Predstavniki tržaških .............. Hlinili nuni SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA Gledališča GLEDALIŠČE VEHUl V torek ob 21. url tretji slihfonlč ni koncert orkestra Tržaške filhagno-ulje pod vodstvom dirigenta Pletfl Argenta in s sodelovanjem pianisti Joerga Domusa. Nia programu so skladbe Tostijli Beethovna in Hačaturjana. AVDITORIJ Danes ob 19. uri bodo člani Stalnega gledališča v počastitev 25. apri ia brali dela o osvobodilni vojni * Italiji. Vstopnina 250 lir v vseh pto štorih. Za abonente_vsioo prost. , V petek in v soboto ob 21. url t*( v nedeljo ob 17, Uri zadnje ponori1-ve Brechtove dl vek«. ; . 1 •ia v P5 ces Ul dol Pa »Človek Je fll«- t-4 v’ izročajo beograjskim gostom darila VOLILNA KAMPANJA V ZADNJIH VZDIHLJAJIH Samo še danes In futri bodo Imeli besedo govoraihi i^ iskrenejših Včerajšnja zborovanja KPI in PSI v Nabrežini oz. v Velikem Repnu Do včeraj nerazdeljenih na volilnem uradu samo še 5207 volilnih potrdil PRED KOPRSKIM SODISCEM Že danes razsodba o «zlati afcri»? Med včerajšnjim nadaljevanjem razprave o «zlati aferi« na okrožnem sodišču v Kopru so zaslišali zadnjega obtoženca Avgusta Korošca, elektromonterja iz Kopra. Obtožnica mu očita, da je lani KAKO S£ VOL! Predsednik volišča bo izročil volivcem, ki Imajo več kot 21J let, glasovnico modro-sive barve za glasovanje v poslansko zbornico. Volivcem, ki imajo več kot 25 let, pa poleg tega še rumeno glasovnico za glas za senat. Na obeh glasovnicah volivec prekriža znak tiste stranke, za katero namerava oddati svoj glas. Nato zloži glasovnico, prej pa mora dobro pogledati, če se ni zmotil ali če ni glasovnice umazal. V takem primeru ima volivec pravico, da glasovnico vrne predsedniku in zahteva novo. Za poslansko zbornico lahko volivec odda tudi preferenčni glas. Zato je na tej glasovnici tudi poseben prostor namenjen za oddajo preferenčnih glasov. Volivec lahko napiše tri preference, in to tako, da napiše ali zaporedno številko kandidata na volilnem proglasu ali pa njegov priimek. Za senat se ne oddajajo preference in se zato ne sme napisati na glasovnico za volitve v spnat nobenega imena. Zadostuje, da volivec prekriža volilni znak. Volivec mora imeti, ko gre na volišče, volilno potrdilo, katerega so občinski uslužbenci že dostavili na dom. Volivci, ki volilnega potrdila niso prejeli, odnosno so ga izgubili ali uničili, lahko to potrdilo prejmejo na vseh občinskih uradih, tako v Trstu kot v okoliških občinah. Ti uradi bodo danes, jutri in pojutrišnjem odprti nepretrgoma od 9. do 19. ure. Med volitvami bodo uradi odprti v nedeljo 28. aprila od 6. do 22. ure in v ponedeljek 29. aprila od 6. do 14. ure. Volivec mora imeti s seboj tudi osebni dokument s fotografijo. Potrdila bodo izdajali samo neposredno zainteresiranim osebam in torej niti njihovim družinskim članom. Samo v primeru, da volivec iz upravičenega razloga (bolezen) ne more osebno dvigniti potrdila, naj zaprosi pristojni urad, da mu ga bo dostavil na dom. Tržaška občina sporoča da bodo občinski pokrajinski zdrav nik, občinski zdravstveni urad in občinski zdravniki izdajali zdrav niška potrdila onim volivcem, ki ne morejo sami oddati glasu (slepcem, amputirancem, bolnim za paralizo in podobno). Pri zadeti volivci naj se obrnejo do 27. aprila na občinske ambulante od 8. do 9. ure odnosno lahko prosijo za zdravniški obisk ne domu. Podobna potrdila bodo izdajali bolnikom, ki sicer lahko sami volijo, ki pa potrebujejo pomoč, da lahko pridejo v volilno kabino in ki imajo pravico do prednosti pri glasovanju. 27. aprila bodo izdajali omenjena potrdila tudi od 16. do 19 ure pri oddelku za zdravstvo in higieno tržaške občine v uradu v Ul. Cavana štev. 18. 28. aprila (od 7. do 22. ure) in 29. aprila (od 7. do 14. ure) pa bodo izdajali omenjena potrdila za volivce Trsta in predmest ja na oddelku za zdravstvo in higieno, za okoliške predele pa pri občinskih zdravnikih. Jutri se bodo zaključila volilna zborovanja in za zadnji dan jih je napovedanih cela vrsta, čeprav so tudi že v preteklih dneh bili mestni in okoliški trgi prizorišče zelo živahne kampanje. Včeraj pa se je vreme nenadoma skisalo in zaradi dežja je odpadlo marsikatero dopoldansko zborovanje. Tudi popoldne in zvečer se vreme ni izboljšalo in so morale Jčkbfsg^ stranke odpovedati svoje shode na odprtem. Tako je odpadlo tudi nekaj volilnih zborovanj PSI in KPI. Kljub slabemu vremenu pa so nekateri govorniki le izkoristili premor, ko je začasno prenehalo deževati. Tako je sinoči govoril za PSI v Velikem Repnu Dušan Hreščak, ki je poudaril veliko vlogo italijanskih socialistov pri izvajanju nove, pravične socialne politike, ki je prišla, čeprav šele delno, do izraza z vlado levega centra. Toda to je bil šele začetek, ker so socialisti pripravljeni na še bolj odločno borbo, da se usmerijo vse demokratične in napredne sile na pot, ki jo nakazuje volilni program PSI, za boljšo bodočnost delovnega ljudstva. V takšni notranji in zunanji politiki italijanske vlade bo tudi reševanje vprašanj slovenske manjšine našlo pravo mesto, za kar se bo PSI še nadalje borila, da se Slovencem v Italiji prizna enakopravnost z italijanskim prebivalstvom na vseh področjih javnega življenja. V Nabrežini pa sta za KPI govorila kandidata Marija Bernetič in Vittorio Vidali. Bernetičeva je poudarila veliko važnost izvolitve prvega slovenskega predstavnika v republiški parlament, ki bo izvoljen na kandidatni listi KPI in ki bo zastopal v poslanski zbornici slovensko in italijansko prebivalstvo Trsta. Obsodila je Krščansko demokracijo, ki se sedaj tik pred volitvami hlini Slovencem, samo da bi od njih dobila glasove in nato nadaljevala s svojo sovražno politiko do slovenske narodne skupnosti v Italiji. Poslanec Vidali pa je najprej govoril o zunanji politiki sedanje vlade, ki podpira os Madrid-Pariz-Bonn in ob tej priložnosti ostro obsodil španski fašistični režim, ki je v preteiklih dneh pokazal svoje pravo lice z umorom junaškega protifašističnega borca Julijana Grimaua. Potem ko je govoril o gospodarstvu v Italiji in v Trstu, je poslanec Vidali poudaril, da KPI iskreno in odločno zagovarja in brani pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji brez kakršnih koli špekulacij. Na volilnem uradu tržaške občine je bilo včeraj dopoldne samo še 5207 volilnih potrdil, ki jih občinski uslužbenci niso mogli dostaviti na dom. Od teh je 571 potrdil, ki se nanašajo na umrle osebe. Gre torej samo za 2.52 odstotka od 214.891 volilnih potrdil, ki jih je občina pripravila za tržaške volivce. Od teh so jih občinski uslužbenci dostavili volivcem na dom 206.607, v inozemstvo so odposlali 61 volilnih potrdil, 533 pa so jih prišli iskat na volilni urad prizadeti volivci sami. Tržaško županstvo je organiziralo prevoz članov volilnih sedežev izven mesta. Prevoz je bil razdeljen na štiri skupine: 1. volišča 94 — 213 — 214 — 283 — 284 — 285 — 291 — 292 — 293 — 298 — 321 — 322 — 335; 2. volišča 70 — 286 — 287 — 288 — 289 — 313 — 319 — 320 — 330 — 338 — 341 — 342 — 344; 3. volišče 290 (Grljan); 4. volišča 9 — 205 — 211 — 212 — 296 — 297 — 300 — 333 — 350 — 351. Vozila bodo imela odhodno postajo v Ulici Giustiniano (nasproti liceja »Dante*) s sledečim voznim redom: sobota, 27. aprila ob 14.30; nedelja, 28. aprila ob 5. uri; ponedeljek, 29. aprila ob 6. uri. Za povratek v mesto po zaključenem štetju glasov ' bodo prizadeti lahko telefonirali za vozilo na štev. 31121 (notr. 534), ali pa na štev. 64-682. naselje S. Eufemia, prof. Paolo Šema, 16.00 Kolonja (kulturni krožek «Pečar»), Giuseppe Burlo in Franc Gombač, 16.30 Prosek, Vittorio Vidali in Marija Bernetič; 16.30 Rocolska cesta; 16.00 Campore, Giordano Pacco, 15.30 Opčine, Vittorio Vidali in Marija Bernetič; 18.00 Boljunec, prof. Paolo Šema in Dušan Lovriha; 20.00 Dolina, prof. Paolo Šema in Dušan Lovriha; 20.00 Salež, Vittorio Vidali. VOLILNA ZBOROVANJA PSI: 11.00 Trg sv. Jakoba, Fran-cesco Franco in Ezio Martone; 11.00 Milje (Trg Marconi), dr. Pincherle; 12.00 Sv. Barbara, Dušan Hreščak; 18.00 Boršt, inž. Josip Pečenko in dr. Bruno Pincherle; 20.00 Nabrežina (trg), Arnaldo Pittoni in Dušan Hreščak; 20.00 Gročana, inž. Josip Pečenko. KPI: 11.00: Trg tra i Rivi, Vittorio Vidali; 11.00 Trg Gioberti, prof. Paolo Šema; 11.00 naselje San Sergio, Jole Burlo; 11.00 Križ, Giuseppe Burlo in Lucijan Padovan; 12.00 * V Trstu bodo sezidali še en dom upokojencev, in sicer na pobudo vsedržavnega združenja upokojencev. Prvi tak dom je pri Lovcu, drugi pa bo na Kolonji. Združenje pripravlja sedaj načrte. 20.20, ko so se bratski gostje z VSKAJSSL jznamenju najprisrčnejše-* * 4W<*nW»*Ri - |wj- ......ejših čustev, tateo je tudi sinočnje slovo bilo samo še ponoven izraz vseh globokih občutkom simpatij in hvaležnosti do goltov iz Beograda kakor tudi obratno,. izraz bratskih čustev, s katerimi so Beograjčani prišli med nas, da nam pokažejo del tega, kar lahko nudi vodilna glasbena šolska ustanova v sosedni državi. Na postaji so Se od voditeljev Glasbene akademije in od mladih koncertantov poslovili predstavniki naše Glasbene Matice, SKGZ, ajorih, pač zaradi mmosti in pomembnosti besed, ki šo bile izrečene na, koncu koncerta in predvsem, besed, ki jih je izrekel v svoj$ zahvali dekan a tl i Alabarda 4 Charles,,, Filodramma dl Robin Hoodi) .. Flyn. --------a aiRa con- Barvne slikani«*' contro fcutti* ? loševič. Kon- Slovenske prosvetne zveze ter drugih slovenskih kulturnih in drugih ustanov in prevladujoča želja vseh je bila, da bi se tako uspešno začeti stiki med dvema glasbenima ustanovama še nadaljevali in razvijali. Koncert slušateljev Glasbene akademije iz Beograda v Avditoriju nam bo ostal še dolgo v spominu, ne samo zaradi res visoko kvalitetnega muziciranja vseh na- V LADJEDELNICI CRDA V TRŽIČU Danes bodo splavili tovorno ladjo «Sandalion » Nad 36.000-tonsko ladjo gradijo za družbo Italcarbo iz Palerma, pogonski stroj pa grade v Tovarni strojev Sv. Andreja Danes dopoldne ob 11. uri bodo v ladjedelnici CRDA v Tržiču splavili motorno tovorno ladjo «Sandali»h», ki ima S6.172 'ton in ki jo grade za družbo Italcarbo iz Palerma. Botrica novi proga op0]J»JncJč»ni družbe Valentina Cao Današnjo Guli, ‘ prisotni ,dje bo so-delegata ran Marco. vodil inž. ladjedelnice, ' predstavni- kov CRDA in Italcarbo vsi najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti iz Trsta, Tržiča, Vidma in Gorice. Ministra za trgovsko mornarico bo zastopal generalmajor Mario Battaglieri, poveljnik tržaškega pristanišča. «Sandalion» je tretja ladja, ki jo splavljajo v ladjedelnicah CRDA za ladjama «Oceanic» in «Raffaello» in spada v okvir gradnje štirih' podobnih ladij ' za prevoz težkih rud. Ladjo «Mario Z.» so že dogradili in izročili 29. avgusta lanskega leta družbi SASDA iz Cagliarija, lad- jo «Sagittarius» so izročili družbi iiiiiiiiiii(iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiitiiiiiiiiimii||||„,|1„|l)1llll|„|„l„|||im„ ŽIVAHNA SINDIKALNA DEJAVNOST Prekinitev stavke uslužbencev socialnozavarovalnih roti jeti j Preklic stavke bivših policistov - V Rimu pogajanja o uveljavljenju pogodbe za kovinarje in o sklenitvi nove pogodbe za cementno industrijo Včeraj so stavkali uslužbenci zavarovalnih ustanov INAM, INPS in INAIL, ker še niso začeli veljati predpisi o novi enotni ureditvi položaja teh uslužbencev. Zaradi tega trpijo uslužbenci škodo pri karieri, napredovanju in prejemkih. Stavko so napovedale vse sindikalne organizacije za nedoločen čas, ker niso imela zadnja pogajanja na ministrstvu za delo in socialno skrbstvo nobenega uspeha. Kar se samega INAM tiče, so že prvi dan sklenili, da bodo stavkali samo včerajšnji dan. nato pa odložili nadaljnjo borbo na čas po volitvah. Po stavki so sindikalni predstavniki intervenirali na ministrstvu za delo in na zakladnem ministrstvu ter zahtevali, da se takoj in v celoti, odobrijo sklepi upravnih svetov zavarovalnih zavodov, ki se tičejo predpisov o apliciranju nove poenotene ureditve. V zvezi s temi intervencijami so sindikati uslužbencev vseh zavarovalnih ustanov sklenili, začasno prekiniti stavko in I jo ponovno začeti če ne bodo ob- lasti d0 prvih dni maja odobrile omenjenih sklepov. Bivši policisti, ki so bili v službi pri ZVU, so na skupščini skle* nili, da ne bodo izvedli napovedane stavke, ker so prejeli iz Rima vest, da so pristojna ministrstva pristala na zahtevo njihovega sindikata, da jim ne odtegnejo nobenega prispevka za plačilo pokojninskega zavarovanja za leta 1954-1961. Stvar seveda s tem še ni urejena, marveč ie odložena. V Rimu so se predstavniki treh sindikatov kovinarjev in zasebnih industrijcev kovinarske ‘Stroke tri dni pogajali o izdelavi dokončnega besedila delovne pogodbe za kovinarje Obe stranki se bosta zopet sestali od 7. do 10. maja. Včeraj so določili razpredelnice prejemkov vajencev, ki bodo veljale od 1. marca dalje. Vajencem so izboljšali prejemke za dve točki v odnosu do plač kvalificiranih delavcev. Razen tega so izločili prejemke, določene za vajence med 14. in 15. letom starosti tudi v zvezi z novim zakonom, ki določa, da se vajenci lahko zaposlijo šele s 15. letom in ne s 14. Razpravljali so tudi c drugih vprašanjih, ki pa jih bodo poglobili na prihodnjih pogajanjih. Med drugim bodo prihodnjič razpravljali 0 starostnih odpravninah ter o vprašanjih, ki se nanašajo na plače žplezarjev. Kot sporazumi glede njenega izvajanja. 8. aprila šo se sestali predstavniki delodajalcev in delavcev na ministrstvu za delo na med-zvezni ravni ter se končno sporazumeli, da se Ijodo dalje pogajali predstavniki kovinarske industrije in kovinarskih sindikatov. Italsider 18. aprila letos in sedaj grade še ladjo s koristrukcijsko številko 1883 za družbo Italmineral iz Palerma.^ Novo ladjo ((Sandalion« so priče-:li graditi 4. aprila 1962 na splavišču št 8 v Tržišču. Ladja ima naslednje značilnosti: dolžina 205.9 m, ši-rina 28,00 m, višina do glavnega mostu 15,70 m, grez 10,90 m. Pogonski stroj bo razvijal 16.800 HP in omogočal brzino 18,15 milj na uro. Ladjo grade pod nadzorstvom RINA in American Bureau of Ship-ping za najvišji razred v vrsti ladij za prevoz suhega tovora v razsutem stanju. Gre za moderno ladjo lepih oblik, kljub temu, da je namenjena za prevoz premoga in rud. akademije Predrag’ Certu so prisostvodhli tudi številni tržaški italijanski glasbeniki, ki niso štedili z'** laskavimi pohvala-mi, pa tudi mnogi gbjertci konservatorija »G. Tartini», ki niso hoteli zamuditi priložnosti, da pri sluhnejo svojim beograjskim vrst pikom, saj je prav glasba ena iz-fned tistih univerzalnih izraznih> moči, ki združuje in medsebojno Oplaja svet. j In da je to res, je prišlo lepo jio izraza tudi na včerajšnjem sprejemu predstavnikov beograjske Glasbene akademije z dekanom Predragom Miloševičem na čelu in predstavnikov naše GM v Aurora 15.00 »Ii prigiomiero dl Gu; 'rislallo 14.30 «West side story» Technicoloj-. Prepovedano mladi«'' »pito: Cristallo 14.30 «West or. Prepov M .00 «La Parmigiana« Nin« . Prepovedano mladimi. "".00 «L’tsola misteriost* . Ji Michael Craig. - 14.30 (dl pusnale siamese* J. Nansen, J. Berger, 'z- Impero 14.00 21.55 «Hatari». !* 2200 prostorih tržaškega konservatorija * . . ..... G. Tartini», kjer je goste sprejel ravnatelj konservatorija dr. Orazio Fiume. Med medsebojnim izmenjavanjem informacij o glasbenem življenju in o delovanju ter o metodah glasbenega poučevanja na Glasbeni akademiji v Beogradu in na konservatoriju »G. Tartini», so si gostje ogledali prostore konservatorija, biblioteko, koncertno dvorano itd. Pogovor je nanesel tudi na koristnost medsebojnih študijskih izmenjav mladih godbenikov in pri tem je dekan Predrag Miloševič izrazil željo, da bi gojenci tržaškega konservatorija koncertirali v Beo< gradu. Ravnatelj konservatorija 'dr. Z vespo podrl dekle ki je prečkala ulico Vespist se je 2 uri kasneje prijavil policiji Na ortopedski oddelek bolnišnice so včdraj zvečer sprejeli 16-letno delavko Graziello Vardabasso iz Ul. Crosada 11, ki se bo morala zdraviti 8 do 15 dni, zaradi rane na desni nogi. Vardabassova je povedala, da jo je v UL Coroneo, ko je ho-jela prečkati cesto, podrl vespist, ki je potem zbežal. Dve uri kasneje se je na uradu javne varnosti v splošni bolnišnici prijavil 23-letni Alfred Kralj iz Trebč št. 3 in povedal, da je on podrl Vardabassovo, ko se je malo prej peljal s svojo vespo TS 25271 po Ul. Coroneo. Policijske oblasti so ga pridržale na karabinjerski postaji v Ul. Co- logna, Včeraj-danes Dne 24 aprila 1863. se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo Pa je 17 oseb. V Rimu se je zaključil drugi del pogajanj med predstavniki lastnikov in delavcev cement jie industrije. Na teh pogajanjih sp. predvsem razpravljali o delov-. nem urniku, o dvoletnih unimu, u UVUICI.I11II n ih poviških in o zvišanju mezd in plač. Predstavniki sindikatov in lelodajaleev se bodo pdnovho sestali 8, maja. UMRLI SO: 88-letnl Giuseppe Ne-mez, 79-letna Amna Bortolot vd. Geš-si, 72-letni Diorllgi Gandini, 62-Stkl Giuseppe Lozej, 54-letni Renato Ros-sl-Mel, 71-letna Ernesta Flltpich por Covacioh. 77-letm Vittorio Savoia, 60-letni Francesco Utčioh, 69-1 et ni' Antonio Luca. 80-)etna Antonia Srharf por. Fabris, 63-letma Guglitl-,vna Gerrtilomo por. Pizzamus, 77-let-na F ran c esc a Škabar vd. Marchi, 34-letni An-toMo Marži, 77-1'etna Filome-na Basšanese vd. Pauluzžt, 56-letPi Giuseppe Squil:la. 56-letni Antonio Samzlrr, 4 mesece stara'Lorella Mar-UMllA 1 Orazio Fiume je s svoje strani izrazil naklonjenost temu vabilu in pripravljenost, da bi do tega tudi res prišlo. Dr. Fiume je ob tej priložnosti tudi čestital dekanu Miloševiču k velikemu uspehu njegovih gojencev v Avditoriju in k visoki kvaliteti izvajalcev ter šole, iz katere so izšli. Spričo prisotnosti predstavnikov naše plasbene Matice je pogovor nanesel tudi na delovanje glasbene šole pri , GM in predstavniki Glasbene Matice so tudi zaželeli, da bi dr. Fiume obiskal šolo GM, kar je ta ljubeznivo vzel na znanje Po sprejemu na konservatoriju so si beograjski gostje ogledali še tiskarno Založništva tržaškega tiska, s čimer se je praktično zaključilo njihovo kratko, a vendar tako intenzivno in vsestransko uspešno bivanje med nami: vsestransko uspešno zdto, ker nam je bila dana priložnost, da smo lahko tživali ob krasnem koncertu in se navduševali nad vrhunskimi dosežki mladih koncertantov; zato ker so beograjski gostje uveljavili v Trstu ugled, glasbenega vzgajanja v Jugoslaviji, ker so vzpostavili koristne stike s tržaškim glasbenim življenjem in ker so iz svojih neposrednih stikov z našimi ljudmi, bodisi na koncertu, bodisi na družabnem večeru po koncertu v Dijaškem domu, bodisi med pristnim domačim večerom v ponedeljek zvečer na Proseku lahko spoznali, kako globoke in čvrste so vezi in korenine, ki nas vežejo in kako iskrena so čustva naših ljudi, kadar sprejemajo medse bratske goste. <0«.VJV UtMJ- IVIdUId a rano v reviji «Bomba <# platino«. Na platnu «L'onorata s«-deta«. Prepovedano mladini. Astoria ,14.00 Dva izredna filma v teohniicolo rju: «Seniiita», «La mJ' scihera di Frankenstein«. Prepovedi no mladini. Astra 15.00 «11 sesto eroe«. Vitto'rj0 Veneto 14.30 ((Venere imp*-riale« Technicolor. Gina LollobrU1' da, Stephen Boyd. Abbazia 14.00 «Ponte verso il sol*’ Carrol Baker, James Signeta. Marconi 14.30 «Ti segreto delto sp3r’ viero nero« Scopecotor. Lex B3f' ker, Llvio Lorenzon. Ideale 14.00 «1 due colonneflli« Tot« Skedenj 14.00 »Mondo di nottei) Ted1' nicolor. Prepovedano mladini. j »in Pel to; »e «h 1 »o ie bol •Co &ki čil ča ?al l! p) ( fOl tr; •es Bo ie\ nlj NOČNA SLUŽBA LEKARN AU’Alabarda, Istrska ul. 7; de L*1-tenburg, Trg S. Giovannl 5; Al D«* Mori, Trg Uniti 4; Prendint, Ul. T* ziano Vecelllo 24. Prosvetno društvo «AndreJ Cok» ’ Opčin priredi 12. maja t.l. enodneV; ni izlet v Velenje Vpisovanje Pr' Draščkovlh. Prosvetno društvo Slavko Skamp«r le priredi 19. maja t.l. enodnevni I*' let v Ljubljano in Kamniško Bistric«. Vpisovanje na sedežu vsak večer 20.30 do 22. ure in v nedeljo od h1, do 12. ure. Mali oglasi PRI VAŠIH NAKUPIH obiščte trgi vino aMAGLIABELLA« na Korzu ribaldi. n (Barrlera) nekaj korak«* od avtobusne postaje. Pri nas dob1** veliko izbiro vseh vrst PLETENIN o° gavic m perila za ženske, moške lb otroke po najnižjlh cenah v Trstu. F« strežem boste v vašem jeziku. Pri n8' kupu dobite primerno darilo. PHI MAGAZZINU FEL1CE — Tri' Ulica Carducci 41 DOBITE: žensk* moške in otroške dežne plašče, b»0' de, hlače, Jopiče in srajce najbolj*1® vrst In znamk po najnižjlh cenab DRUGI SIMFONIČNI KONCERT Piero Bellugi in Maria Tipo V ogromnem Mozartovem opusu se še vedno kaj najde, kar v Trstu še ni bilo izvajano. Tako je bila na sporedu včerajšnjega koncerta Tržaškega simfoničnega orkestra njegova Simfonija v C-duru K. 338, ki jo je bilo vredno slišati v dovršeni izvedbi odličnega orkestra pod natančnim in temperamentnim vodstvom dirigenta Piera Bellugija. Se zelo mlad dirigent je bil mogoče nekoliko bolj hladen pri dirigiranju Bartokovega Koncerta za orkester, vendar pa je imel ob natančnem poznavanju partiture orkester popolnoma v oblasti. Tudi pianistka Maria Tipo je še mlada umetnica, ki pa ji gre oznaka prave umetnice brez vsakega pridržka. S III. koncertom za klavir in orkester op. 26 Prokofjeva je pokazala v visoki meri vse vrline, ki jih je pričakovati od nadpovprečnega pianista. Deležna je oila navdušenega odobravania. navdušenega odobravanja. i Karabinjerji iz Križa so prijavili sedišču zaradi tatvine Bruno S., iz Ifriža. Zenska je prejšnji ponede-ljek ukradla v blagovnici;.na št. 1*99 v Križu ženski volnen pulover v-reden 16.000 lir. PLASTIKA ZA POKHIVANJE POD®f višina 2 metra Do 500 lir kv met**' termoplastičm podi ploščice »Sllio11*1 plastične preproge, zagotovljena n? mestitev brezplačni predračuni Z*®, majte se pri »1TALPLAST« Trst T*1 Ospedale 6, tel. 95-91». IŠČEMO ZENSKO za hišno delo enkrat tedensko ali Po dogovoru. T« lefonirati na številko 92-589 od 83 do 12.30. TAKOJŠNJO zaposlitev dobi 18-1^ ni fant kot voznik motocikla AP«1 tel. 37803 ~ ' ^ ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vseh’: ki so z nami sočustvovali ob izg'11’ našega Viktorja Verse Posebna zahvala č. g. župnikofl*.® iz Sv. Križa in s Proseka, kara^ njerjem Devina-Nabrežine in Pr toda stanujoč v Trstu v Ul. ataper 10, katerega je lani obso-] ° .kazensko sodišče zaradi go--vi11}® Pri dobavljanju hrane za SB fPskim oblastem v Koroneju, Tn^e znaael na zatožni klopi. s°dniknt seve^a Pre(J prizivnimi Vn«a Prefšnjem procesu pred nr-, p PnjjP sodiščem so se morali ,._asiPijem zagovarjati tudi trije i> °wniki• 28-letni Sergio Monaro T,,Ur*na> 37-letni Bruno Soiat Gozzi 7 ter 43-letni Gino '"“'»Parini iz Ul. G. Gozzi 5. p ,restopki, ki so vse štiri pripe-mi pred sodnike, so se odigrali p..°“an3°sti koronejskih zaporov, »sinijeva žena Lomellina Fran-niBhett' 3e 17- junija 1959 skle-ta*.upravo zaP°ra pogodbo za ... avljanje hrane in drugega hlapa 23 P„°*;rel)e zapornikov. Vendar z jSf ženska ni sama ukvarjala k delovanjem podjetja. Vse skrbi .. ,prePustila svojemu možu Ore-delVi: tdje obtoženci pa so Mii* v zaP°rni'ški kuhinji ter, so i pas2jat.? vedno v stalnem stiku to^kložnica je dolžila Pasinija, da te, dobavljal zaporniški kuhinji hra zaPozn!'com na splošno razno bul*10’ kQt testenine, krompir, če-m sir slabe kakovosti, če ne pokvarjeno. Nadalje so .i. ” 1L?0®li, da je dobavljal semen-n*:. Pije, ki je vsebovalo samo 20 olja iz ameriških lešnikov, dtem ko bi po predpisih moralo v 1 jedilno olje, ki se uporablja a*, .or‘b napravljeno izključno iz ,?®.riških lešnikov. Končno so Pa-hil1.!®, obtožili, da je skušal pri-0*11 v zapor 50 kg takega olja. S(! .Us Pa se mu ni posrečil, ker le uvozu uprl stražar pri vra-za vozila. So j^inija in vse ostale obtožence je da so kradli maslo, ki boi i, 0 namenjeno za prehrano itllkov v zaporniški bolnišnici. 1® menda oddal maslo zapornici uPravi, je Pasini, tako je tr-daa obtožnica, nagovoril kuharje, f j.so ga kradli ter mu ga izro-*• Sam pa ga je baje odnašal Po 2,a^0ra- P° dva ali tri zavojčke 100 gramov. to, .s'a.bi kakovosti hrane v ko-drnel*kih zaporih je ravnatelja jar.Marija obvestil poveljnik stra-tjev Maiura. Šlo je večinoma za penine in za krompir, ki je bil iev°.noma Snil. Poveljnik stražar-pjj le t.udi ugotovil, da je Pasi-taiv^0 Podjetje prodalo nekemu Pdfniku, ki bi ga morali prepe- Kine na hedvaja danes 25. t. m. z zadetkom ob 15. url Cineinasoo- Ijati v neki drugi zapor, pokvarjen sir. Isti poveljnik je nekega dne ‘pregledoval razne posode v kuhinji. Ko je s palico mešal po fižolu, se je nenadoma pokazal na površju zavojček masla. Ukazal je izprazniti posodo, ter je našel še en zavojček. Nadaljnja preiskava je pokazala, da je Pasini vodil podjetje zelo malomarno ter da je bil baje človek brez vsakega čuta odgovornosti. Lani v maju. so ga kazenski sodniki spoznali za krivega goljufije ter so ga obsodili na 9 mesecev zapora ter na 70.000 lir globe. Tako njega kot ostale obtožence pa sr, oprostili' obtožbe tatvine masla zaradi pomanjkanja dokazov. Obravnava pred prizivnimi sodniki je zadevala vse obtožence, čeprav zaporniki niso bili prisotni. Prizivno sodišče je oprostilo V3e obtožbe tatvine, ker dejanja niso zagrešili. Glede obtožbe goljufije pa so razveljavili obsodbo prvostopnega sodišča ter so ukazali naj se akti vrnejo javnemu tožilcu, ki naj poskrbi, da pride db ponovne obrdvnave. * -k * Pred kazenskim sodiščem (predsednik Ligabue, tožilec Visalli, zapisnikar De Paoli, obramba Poil-lucci) se je zagovarjal včeraj 45-letni Giuseppe Assenti uslužbenec pri Acegatu, ki stanuje v Ul. del-le iDocce 9/1. Assentija so obtožili, dai je 11. aprila lani do smrti povozil 64-letnega Francesca Specarja iz Ul. Skoiklja 38. Sodniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili na 6 mesecev zapora. Kazen je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Šofersko knjižico pa so mu odvzeli za eno leto in pol. Poleg tega bo moral obsojenec plačati pol milijona lir predujma prizadeti stranki ter 79.000 lir njenemu zastopniku. Tožilčeve zahteve so bile seveda strožje. Dr. Visalli je zahteval naj ga sodniki obsodijo na 1 leto zapora ter naj mu odvzamejo šofersko knjižico za tri leta. Zastopnik zasebne stranke pa je zahteval 1 milijon in pol lir predujma. Do nesreče je prišlo omenjenega dne okoli 10. ure zjutraj. Deževalo je in cesta je bila zelo spolzka. To stanje je bilo pa še posebej nevarno v Ul. Giulia, kjer so tramvajske tračnice. Prav po tej ulici, in sicer v smeri proti središču, se je peljal Assenti s svojim Fiatom 600. V bližini poslopja št. 11 je šofer hotel prehiteti tovornik Dodge, ki se je peljal pred njim. Assenti je za- pe Eastmacolor film: Igrajo; KERWIN MATHEWS TINA LOUISE SUSY GOLGI R. GARRQNE A. FARNESE ENRICO MARIA SALERNO Bik« «iris» fbosek Predvaja danes 25. t. «n. z začetkom ob dramatičen barvni pustolovski film: 16. uri Cinemascope U0MINI VI0LENTI (Nasilni moški) Igrajo: GLEN FORD, BARBARA STANWYCK in EDWARD G. ROBINSON kino rosandra boljunec Predvaja danes 25. t. m. z začetom ob 17. uri Paramount barvni Hlm: LA PISTA DEGLI ELEFANTI (Steza slonov) Igrajo: Elizabeth taylor, dana andrens in peter finchi vil na levo, toda nenadoma se je pojavil pred njim na prehodu za pešce pokojni Specar, ki je prihajal iz Ul. Irenčo della Croce teč je hotel prečkati Ul. Giulia. Assenti je trdil na sodišču, da je bil prepričan, da se bo pešec u-stavil,, kar se pa ni zgodilo. Avto je z vso silo trčil vanj pri čemer je nesrečnež padel na pokrov ter razbil z glavo vetrobran. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je istega popoldne umrl zaradi hudih poškodb na nogah in na glavi. Assenti je trdil, da se je peljal s hitrostjo 25 ali 30 km na uro. . . Pred istimi sodniki se je včeraj končala obravnava proti 65-letnemu Giovanniju Roti iz Ul. Rossetti 62, ki je bil obtožen, da je ugrabil nekega otroka ter da je zagrešil na javnem prostoru razna pohotna dejanja. Obravnava, ki se je začela že pred nekaj dnevi, je bila za zaprtimi vrati. Javni tožilec je včeraj zahteval naj sodniki oprostijo obtoženca obtožbe ugrabitve zaradi pomanjkanja dokazov. Za pohotna deja-hja pa je zahteval dve leti in pol zaporne kazni. Sodniki so sprejeli njegovo zahtevo glede u-grabitve, a za ostale prekrške so ga obsodili na 1 leto in 4 mesece zapora. 1 leto kazni so mu pomilostili. V VELEBLAGOVNICI STANDA Na premični stopnici si je zlomila nogo 64-letna Giuseppina Ieicich iz Ul. Marconi 20 je včeraj nerodno padla na premičnih stopnicah v veletrgovini Standa. Uslužbenci so ji takoj priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK. Ieici-chevo so sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice zaradi zioma leve noge. Ozdravela bo v dobrem mesecu. Pri igranju nogometa si je poškodoval gleženj Na športnem igrišču v Boljun-cu je v nedeljo pri igranju nogometa nerodno padel 16-letni Bo-Tis Sancin iz Doline št. 62. Vendar sc ga šele včeraj z osebnim avto. mobilom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek zaradi verjetnega zloma levega gležnja. Zdraviti se bo moral dva tedna. Z OBČNEGA ZBORA GORIŠKE ZADRUGE Kljub mnogim oviram in težavam se je lani promet še povečal Važna vloga potrošnik zadrug pri uravnovešanju cen Člani bi morali tudi z nakupi nuditi večjo podporo tej ustanovi ■ Nove možnosti za zadružništvo v avtonomni deželi Preteklo nedeljo dopoldne je bil v prosvetni dvorani v štandrežu redni letni občpi zbor Goriške nabavno-prodajne zadruge, ki ima svoj sedež v Ul. Don Bosco v Gorici. Osebno ali s poverilnico se je zborovanja udeležilo 117 od skupnega števila 169 članov te ustanove. Piedsednk Stanko Marušič je uvodoma pozdravil vSe prisotne Člane ter podal nato poročilo u-pravnega odbora. Iz tega je razvidno, da je zadruga v preteklem poslovnem letu zabeležila vkljub številnim težavam in oviram, nekaj napredka V poslovalnici «Pri mostu« se je po obnovi prodajnih prostbrov promet dvignil. Tu so postavili tudi velik in moderen hladilnik m končali z obnovo o-pr?me. Tudi v Štandrežu se je promet povečal po obnovi poslovalnice in tu so kupili novo tehtnico. Pač pa je v Sovodnjah še vse po starem in bi bila tudi tu nujno potrebna temeljita obnova poslovalnice. V poslovalnici v Gabrjah so tudi zabeležili nekaj napredka, čeprav poslovni prostori ne ustrezajo in je osebje premalo stalno. Zadruga ima tu že svoje zemljišče za zidavo nove stavbe, ki pa je še ni mogla začeti zidati. Na Vrhu, kjer je bil promet enak onemu iz leta 1961, so nabavili nov hladilnik. Poročilo navaja, da so znižali upravne stroške na minimum teV priporoča vpis novih mladih članov, ki naj bi nadomestili starejše. Iz poročila, ki ga je podal v imenu nadzornega odbora Franc Gravner, smo povzeli, da je imela zadruga v lanskem letu 13,233.053 lir aktiva in 13.045.333 lir pasiva, tako da je ostalo čistega dobička 187.720 'lir. Račun zgube in dobička izkazuje 9.3 milijona lir kosmatih dohodkov in 9.1 milijona izdatkov. Cisti dobiček so po soglasnem sklepu dali v rezervni sklad. V zvezi z obema poročiloma se je razvila debata, pri kateri so nekateri člani priporočali, naj se v okviru možnosti nadaljuje z obnovo poslovalnic, zlasti v Sovodnjah, ter so bili na splošno zadovoljni z obračunom Janškega dela. Pri slučajnostih je podpredsed- Bratoš poudaril, da se člani premalo brigajo za delovanje zadruge, zlasti pa da kupujejo premalo blaga v njenih poslovalnicah za svoje družinske potrebe. Pri tem je navedel, da imajo v poslovalnicah veliko število odjemalcev, ki niso člani, in če se tem izplača tam kupovati pomeni, da ima zadruga dobro blago ter po primernih cenah. Obstoj zadruge je vsekakor nujno potreben tudi zato, ker vrši važno nalogo uravnovešanja cen, ki bi bile višje pri privatnih trgovcih, če bi v bližini ne delovala poslovalnica Goriške zadruge. To je na splošno in zlasti v sedanjem času, ko draginja tako narašča, najvažnejša funkcija potrošnih zadrug in pride do izraza tam, kjer zadruga nima svojih poslovalnic, ter se «600» v filobus št. 16 Z avtom prometne policije so včeraj ob 13.55 prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek, 51-letnega delavca Natala Ramanija od Sp. Magdalene 1008. Zdravniki so grvu ugotovili zlom leve podlakti, ranfe in udarce na levem kolenu. Zdraviti se bo moral 25 do 30 dni. Prometnik, ki je nesrečnika spremljal, je izjavil, da se je Ramani, ki je vozil svoj Fiat 600 TS 41233 ir Ul. Navali proti Ul. Čampi Eli- --.v-j-r------ -- i—r—*— si, zaletel v filobus proge št. 16.', nik in ravnatelj* zadruge Bernard V NEDELJO PONOČI JIM JE PADEL V ZASEDO Aretiran nepoklicani obiskovalec lokalov v Barkovljah in v mestu Gre za 24-letnega Sergija Starca, ki je postal pravi specialist za vlome v gostilne, bare, pekarne itd. 2e dalj časa so agenti komisariata javne varnosti iz Barkovelj bili na sledi neznancem, ki so v mesecu aprilu izvršili vrsto tatvin v Barkovljah in v središču mesta. KINO SKEDENJ predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 14. uri film: «IL MONDO Dl NOTTE» (Svet ponoči) Mladini pod 16. letom vstop prepovedan KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 16. uri film: KIRK DOUGLAS LAURENCE OLIVIER JEAN SIMMONS CHARLES LAUGHTON PETER USTINOV JOHN GAVIN _____ #>AfcTA*** - « “pri