Došio i m m .krat,. H- prilog.' Štev. 5. Lettuk LXX1. /Sol. leto 1930131J Učiteljski Tovariš Stanovsko politiškc glasilo UJU — Pover/eništvo Ljubljana. Uredništvo in uprava: Ljubljana, t-rančlikanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem nc sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Člani poi. I JU plačajo list i članarino. Oglasi no ceniku in dogovoru, davek posebe. Poii. ček. rač.i 1.197. Teleton Sil 2. Nacionalno državljanska vzgoja in gmotni položaj učiteijstva. Sedaj, ko se urejujejo prejemki državne« ga uradništva raznih poročij, je pač umljivo, da kličemo po izboljšanju gmotnega položaja tudi mi učitelji. Tozadevnim »Tovariševim« člankom naj se pridružijo še sledeče misli. Novi šolski zakon in razne naredbe vla« de močno poudarjajo nacionalno in držav« ljansko vzgojo, vzgojo k narodnemu edin« stvu, da tudi v dušah našega troimenega na« roda izgradimo to, kar formalno na zunaj že obstoji. Vsi se zavedamo važnosti te naloge, saj je bila kulturno, nacionalno in politično enotna Jugoslavija ideal, v katerem smo sa« njali že davno v dobi robstva. je pa tudi taka realna nujnost, da nam brez nje ni nacionalne eksistence. Neobhodno potrebno je torej, da s tem spoznanjem prekvasimo ves narod, tudi široke mase, ker za zdravo in močno dr« žavo ne zadostuje, da so zavedni samo vo« ditelji.- Toda vzgojni zakoni in naredbe so mrtve črke, ako jim vzgojitelj ne vdahne življenja, ako ni pogojev, da bi bil z vsem srcem in z vso dušo pri stvari. Že mehanično delo pi« sarniškega uradnika je precej odvisno od du« ševnega razpoloženja, koliko bolj šele deTo učitelja, kjer naj govori srce srcu, duša duši. Prazen zvok besede ne učinkuje, otroka ne moreš varati. Ako mu hočeš vcepljati ideale, moraš svoja čuvstva v istini doživljati z vsem svojim bistvom in le v tem slučaju zavibrira v enakem akordu tudi duša gojenčeva ter na« staja razpoloženje in se utrjuje prepričanje, kakršno je cilj naše nacionalne vzgoje, in to je trdna, globoka ljubezen do rodne grude, naroda, države, ljubezen, ki se obnese tudi v nesreči, ki pa pomeni tudi — kar bi moral biti najvišji, končni cilj vsake politične vzgo« je — etapo v razvoju od osebnega egoizma do človečanstva. Idealizma in požrtvovalnosti nam učite» ljem ne manjka. Delali smo in delali bomo po svojih najboljših močeh. Ako pa bo uspeh našega vzgojnega dela kedaj popustil, ne bo to naša krivda, ampak neizbežna psihološka posledica razmer. Ne pomaga nič, tudi tukaj velja do neke mere pregovor: ljubezen gre skozi želodec. Zapostavljanje pri urejevanju prejemkov državnih uradnikov, neprestana skrb za vsakdanji kruh, nemožnost, da bi vsaj v najskromnejšem obsegu živel stanu primer« no in zadostoval svojim kulturnim potrebam, vse to mora sčasoma potlačiti v apatijo tudi največjega idealista. V takem razpoloženju je naravno, da učitelj ne more biti več kot cel človek pri stvari, ampak zaide v top me« hanizem. Kadar pride v ta štadij, je zaman grožnja, zaman kazen, duševnega razpolože« nja s temi sredstvi ni mogoče dvigniti. Kar je pa pri tem najbolj usodno, je to, da zle posledice niso takoj vidne. Na zunaj je lahko vse v redu; točnost, izkoriščanje časa, učna metoda, lahko ostanejo neoporečni, a ugasnil je plamen, ki vnema srca, ponehala je topli« na, ki je potrebna, da vzklije jo žlahtne cvet« ke v mladih srcih. Skratka, to ni več vzgoja, ampak rokodelstvo. Mehanska rokodelska metoda pa ne vzgaja ne dobrih ljudi, ne do« brih državljanov. Tega dejstva ne bi smel prezreti nihče, kdor se zaveda, da šola ne dela le za sedanjost, ampak še bolj za bo« dočnost. Širokega dokazovanja, da je gospodarski položaj učiteijstva res težek, ni treba več po« navijati, viden je že dovolj. Primerjanje s prejemki državnih uradnikov drugih resorov ali pa celo z onimi zasebnih nameščencev pa pove še več. Nismo nevoščljivi, ali urediti je treba prejemke v skladu z gospodarsko moč« jo države sorazmerno vsem državnim name« ščencem, kajti privilegiji, oziroma neenakost rodi vselej zle posledice. Edine izjeme, ki v našem stanu še za silo. plavajo na površju, so neporočeni z mnogimi službenimi leti in učiteljski pari s polnimi prejemki, ako imajo malo otrok. Toda ti so le redki in še ti mo« rajo zelo varčevati, da ne zabredejo v dolgo« ve. S postranskim zaslužkom ni računati, ker ga ima le malokateri in je ta možnost tudi po zakonu zelo omejena, kar je v principu se» veda popolnoma pravilno, saj gre postranski posel na škodo šolskega dela. Človek ni stroj, a še stroj se pokvari, ako ga preobremeniš. Učitelju pa je že z zakonom naloženo poleg šolskega, tudi še izvenšolsko prosvetno de« lo, torej posla dovolj. Baš zaradi tega in pa zaradi istočasne omejitve privatne pridobitne možnosti moramo zaupati psihološki ostro« vidnosti zakonodajalca, da čimpreje ustvari tudi gospodarske pogoje, ki so potrebni uspešnemu delu. Nam učiteljem že kot vzgojiteljem ne preostaja v borbi za izboljšanje gmotnega položaja drugo sredstvo kot apel na pristoj« ne činitelje in neprestano dokazovanje, da je zadovoljiv gospodarski položaj eden naj« važnejših pogojev uspešnega dela v vzgoji k narodni zavednosti. Ne gre pri tem torej zgolj za naš vsakdanji kruh, ampak hkrati tudi za korist in ugled države, ki ji ne more biti vse eno, v kakšnih razmerah žive njeni nameščenci. F. H. Kongres Udruienja Jug. učiteijstva v Beogradu. (10 letni jubilej obstoja UJU.) i JUBILEJNA SKUPŠČINA UJU V BEOGRADU. Podrobni program za 10. glavno skupšči« no Udruženja jugoslovenskega učiteijstva v Beogradu, ki se bo vršila v veliki dvorani nove beograjske univerze 20., 21. in 22. avgu« sta 1930. Spored: A. Predpriprave za skupščino. Prvi dan 20. avgusta. Seja glavnega odbora UJU v Dačkem domu, Milutinova ul. 66 ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo izvršnega odbora. 2. Predlogi namenjeni skupščini. 3. Sporazum o delu na delegatski konfe» renči II. Konferenca glavnega odbora UJU in de» legatov učiteljskih društev ob 6. uri popoldne v dvorani Dačkega doma. D n e v ni red: 1. Otvoritev konference. 2. Oddajanje pooblastil v smislu čl. 14. 3. Sporazum o izvolitvi delegatov za od« seke, 8 zapisnikarjev in 3 overovateljev za« pisnika. B. Glavna skupščina. Drugi dan 21. avgusta (dopoldne). Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine ob 9. uri do« poldne. 2. Govor predsednika in pozdravi. 3. Izvolitev potrebnih odsekov, zapisni« karjev in overovateljev zapisnika. 4. Poročilo o delu glavnega in izvršnega odbora. 5. Proračun za leto 1930./31. 6. Predlogi za skupščino. 7. Odhod na razstavo. Povorka pojde po ulicah: Vasinom mimo spomenika Kneza Mihajla, čez Terazije, po ulicah Kneza Mi« hajla in Kralja Petra. 8. Otvoritev razstave. Popoldne. Začetek ob 4 uri. 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročila posameznih odsekov. 3. Načrt pravil UJU. Tretji dan 22. avgulsta. Dnevni red: a) Dopoldne začetek ob 9. uri. 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročila odsekov. b) Popoldne začetek ob 3. uri. 1. Čitanje zapisnika. 2. Nadaljevanje dnevnega reda v kolikor ne bo izčrpan. 3. Resolucije. 4 Volitev novega odbora. (Glavnega in nadzornega odbora udruženja. Ogledovanje mesta in okolice, izlet; skupna večerja in drugo se objavi pozneje. GLAVNA SKUPŠČINA UJU se bo vršila dne 20., 21. in 22. avgusta v Beo« gradu. Doslej se je zanio> prijavilo 120 ude« ležencev in udeleženk. Vse te ponovno opo« zarjamo, da 'se odpeljemo iz Ljubljane dne 19. avgusta z brzovlakom ob 9"30. z Zidanega mosta pa ob 10'38. V Beograd dospemo ob 21'55. Ker se ni prijavilo dovolj reflektantov za skupno vožnjo, smo vložili prošnjo — žal — Samo za en separiran vagon. Zato ponov« no opozarjamo vse udeležence, ki še niso tega storili, da javijo poverjeništvu obratno, ako žele potovati "skupno. V zadnjem hipu bo morda le mogoče dobiti dva separirana voza. Na postaji v Beogradu nas bo čakal tovariš Mlekuž, ki nam bo razdelil nakaz« niče za stanovanje. Ker poverjeništvu raz« mestitev ni znana, svetujemo, da vfzamete ,s seboj kako odejo, ki jo bodo potrebovali udeleženci na skupnih ležiščih. Na vprašanje nekaterih udeležencev opozarjamo, da bo seja glavnega odbora do« poldne, popoldne pa skupno z delegati ob 18. uri v Daškem domu Milutinova ulica 66. Glavna 'skupščina pa se bo vršila v veliki dvorani nove beograjske univerze. Točna na« vodila med vožnjo. Poverjeništvo UJU. POZIV ZA 8KOLSKU IZLOŽBU U BEOGRADU. Za odeike sokolske gimnastike i dečje literature. Prema sporazumu s izvršnim odborom Udruženja Jugoslavenskoga Učiteijstva u Beogradu potpisani ce na zemaljskoj škol« skoj izložbi u Beogradu dne 20. augusta o. g. urediti posebne još odeljke. 1. o sokol,skoj gimnastici u osnovno j školi; \ 2. o omladinskoj književnosti kod nas. Da se ovo uzmogne provesti, molimo sve škole, učitelje, sokolske radnike, omladinske pisce i izdavače, i ostale ustanove i lica koja ma šta vrijedna mogu priložiti u ovomu prav« cu, da bi u najkračim potezima ali po najka« rakterističnijim momentima, dotične predme« te poslali (dobro upakovane i nepliačeno s naznakom »za školsku izložbu UJU«, a i još sa posebnom oznakom »odeljak sokolske gim« nastike«, ili »odeljak dečje literature«) na adresu Udruženja Jugoslavenskoga Učitelj« stva u Beogradu (Kralja Milutina 66), i to najkasnije do 19. ov. mjes. Posebno, u gimnastici da se šalju: pre« gledi sokolske gimnastike u osnovnom škol« stvu; sokol,ska literatura o tomu; slike dvora« na, vježbališta i priredaba sa sokolskim vež« bama; higijena te gimnastike u osnovnoj školi; učiteljski radovi na tomu polju, s eventual« nim statistikama učitelja i učiteljica radnika u sokolstvu uopče; pedagoška i metodička literatura u tomu. naročito obradba po raz« redima i slike stavova; načrt uzornoga vež« bali,šta, dvorane i t. d. U omladinskoj literaturi naročito da se istaknu učiteljski i po mogučnosti dečji ra« dovi, u prvom redu jugoslavenske literature, u prošlosti i sadašnjasti. Ovaj apel vrijedi za sve naše krajeve. Za čuvanje i povratak svih predanih stvari jamči i Udruženje i potpisani. U prostorijama ovih izložbenih odeljaka održače potpisani u dane izložbe stručna i in» formativna predavanja. U Zagrebu, augusta 1930. Du!ša,n Bogunovič, Ljudevit Krajačič, školski nadzornici. Nove odredbe za sprejem na učiteljišče po novem zakonu o učiteljiščih. • Ministrstvo prosvete je s svojim odlo« kom|S. n. br. 23.672 od 31. julija 1930. na osno« vi § 34. zakona o učiteljiščih izdalo pravila o sprejemnem izpitu za vpis v prvi razred uči« telj išč za šolsko leto 1930/31., kjer odreja sledeče: Obče odredbe. Čl. 1. Vsi učenci in učenke, ki so se pri« javili na osnovi §§ 33., 34. in 35.- zak. o učite« ljiščih za vpis v I. letnik učiteljšča, se morajo takoj po izvršenem vpisu (§ 33.) podvreči zdravniškemu pregledu. Pregled izvrši šolski zdravnik, odnosno ako tega ni, sreski sanitetnj_referent iz kraja, kjer se nahaja šola. Pregled"se vrši 14. in 15. septembra ter prisostvuje istemu direktor učiteljišča ali učitelj, ki ga on odredi. Čl. 2. Gojenci ki bolehajo na dolgotiajni bolezni ali so nagnjeni boleznim, ki so opasne LISTEK. ARNOŠT ADAMIČ: Izza jubilejne glavne skupščine UJU v Novem mestu. Deseti jubilej: epopeja dela, skladovnic z načrti, razočaranji, ljubeznijo, odrekanjem, upanjem popisanih papirjev in ti papirji grobnica neizpolnjenih idej, ki so ohromele v svojem zarodku, se niso dvignile in doži« vele vstajenja v mrzlem ozračju hrumeče do« be, čeprav jih je zarodila ljubezen. Ker so bi« le v svoji vseobči ljubezni prezaupljive in so verovale same vase. Ker so bile prečloveške v svojih močeh in slabostih. Deseti jubilej: oznojeno čelo v hladečem vetru. Zavest dela. ki .sredi brutalne realnosti liki zelezna, nikoli mirujoča brana reže in dviga težko rodno plast zase, za potomce. Nad to ledino ptič Samoživ: vse ono kar smo do« segli v borbi s temo, da živi v sinjini in kliče iz grobnice. Vsakih sto let. Deseti jubilej: ozre .se ratar v polje, da izmeri od kraja in zasenči z roko pogled v daljo. Dalja v več« nosti. Zato se samo ozre in zopet se mu na« pno mišice, brano zastavi, z bičem poči. Da« lja je večnost in zato je deseti jubilej himna novega pohoda do piramid, je pomišljaj med preteklostjo — bodočnostjo. • Novo mesto! Kapitelj, Marof, Krka, Tr« ska gora, Kette, Trdina — .sama v sedanjost ■zasanjana preteklost. Nič novo, mesto sta« rega, ljubega, božjega miru, dobre kapijice, objestne šale, s smaragdno Krko obkrožena gorjanska pravljica. — ¡Pravljica skozi radio« zvočnik. Odkar &e nisva pogledala, niso spre« menile svojega obraza. Tudi zame deset let minulosti. Kaj nova obleka, neka druga imena na trgovinah, svetla ura v mestni hiši, bencin« rezervoar na glavnem trgu, tuji obrazi na ce« sti. Pozdravljeno mesto prve službe, vzorov in bojev. In vendar novo. Staro pokopališče se je liki betežen starec stisnilo za kostanje. Ob njegovem vznožju in tja proti Seidlovem mli« nu izdihava novo dobo. Številne lične hišice in ob gimnaziji impozantna stavba nove osnovne šole. S svojo stvarno moderno struk« turo predstavlja torišče resnega dela. Kar premrzla bi bila če ne bi pošumevali brežuljki pod Marofom od zgoraj, od spodaj sem Krka in ne bi mežikala iz lepega obzorja Trška gora, češ: saj se samo dela tako. Sobota. V Ljubljani je ležal Malej. Žalne zastave in nepregledne tihe množice... No» vomeške ulice pa so odsevale v julijskem solncu, ki je metalo v tlak in pesek črno se« me slavnostnih zastav kakor v slovo mrtve« mu in pozdrav živim. Stotine učiteijstva iz vseh vetrov — zarotniki proti temnim silam, vse ena želja, tisoči besed, ki naj bodo meso postale. Hitele so množice v šolo, v telovad« nico, po stopnicah so odmevali razboriti gla« sovi in liki nestrpna reka se je usipalo v zbo» rovalnico. Utihnili so zadnji koraki po stop» niščih, zamrla je beseda, vrata so se zaprla. Devet iz kapiteljske cerkve. Predsednik je spregovoril. Je spregovoril in otvoril skupščino: par^ lament kovačev, ratarjev, idealistov, večnih popotnikov in iskateljev, kamnosekov čudo« delnikov, revolucionarjev, sestradancev, ob vratih "je sloneli Cankarjev Jernej____ Rotacijski stroji, linotipi in drugi tiskar« ski elementi bodo zbruhali male črne skelete na belino časopisnih papirjev in bodo poro« čali, komentirali, s svojimi jeklenimi pljuči svinčeno hrepeneli, upali, triumfirali in tiho odrekali. Piramide. Kdor veliko ljubi, upa, hrepeni, ta živi in zmaguje, ker je ljubezen sila, up zdravje, hrepenenje ladja na razbur« kanem morju življenja. Glejte— mornarji so se zbrali v mirnem pristanu, z veščo roko naj zaplove ladja. Dobre sile naj jo verujejo Pašmanskega preliva. Tudi v naših vodah plo» vejo »Francesci Morosiniji«. Brez signalne luči... i * Odseki zborujejo. Na tlakovanih pri« zmatičnih hodnikih tihe -stopinje, za rjavimi vrati polglasno mrmranje. Neslišno se odpi« rajo vratica čebelnih panjev. Da. kakor v tišini čebelnjaka. Delo. Žrtve, odseki zbo« rujejo. * Kasno popoldne se je ustavila na hodni« kih v pritličju četa trubadurjev — mešani zbor UJU. »Eto odeje, v učilnici vam slama — dober počitek!« Kdo bi spal. Mi ne spimo. Pojemo izza odra, v areni življenja himno dela... Ne vsi. Nekateri bi radi počivali. # Zvečer koncert v telovadnici. Zbor v črnem, da je pesem bolj svetla: mogočno ka« kor fanfare, pobožno kakor ura umiranja. Šopki, navdušenje, tople besede novomeškega arbitra elegantiarum. Vsaka pesem ima svoj konec. * Pozna ura je zamrla pod kandijskim mo« -stom. ,Pri Windišerju, Kokliču, v »Dalma» ciji«. bogve kod vse govori zdaj cviček, orke« ster ščegeta podplate, beseda druguje z be« sedo. Potem kavarna in v sveže jutro je za» brlizgala lokomotiva. Kje bo naš prihodnji jubilej? i * Nedelja. V ozračuju purpurne stopnice oblakov, vse okoli pritrkavanje zvonov kakor bi se peljala sama nebeška procesija. V šoli. Vrgli so sejalci seme. obhajali se z njim in naša srca. Sedaj ratar pobranaj če imaš to moč, plačan zato ne boš nikoli. Si ptica pelikan. * Kakor velikan si, ki vališ gore na kup kamor se zavihte, drugi da te več ne vidijo. Ob koščku kruha živiš in za milostjo golčiš kakor Jernej. Da. kogar bogovi sovražijo ... * In zdaj proč romantične besede. To je za sanjave glave. Ne slišite? Vpijemo: lačni smo dajte kruha, kos kruha! Delamo ker smo taki. V delu živimo, i stradaje umiramo. Na« ša vreča idealizma je skoro prazna, nikar je ne krmite z obljubami, s temi prokletimi, nikdar dopolnjenimi sladkimi besedami. Sko« ro bomo stroji, mrtvi stroji, ki jih je treba mazati, da tečejo, če jim zmanjka olja se ustavijo. A mi hočemo biti živi, ljudje kakor ljudje, ne namazani stroji. za druge gojence, odnosno ako imajo telesne nedostatke, bodisi prirojene ali druge ter niso za svojo starost dovoljno in pravilno 'razviti, se ne pripuščajo s sprejemnemu iz» pitu. ' Pripomba in razlog zavrnitve se vpiše na prijavo ter isto podpiše zdravnik in prisotni člani. Tem učencem se takoj (16. septembra) vrnejo vsi predloženi dokumenti. Čl. 3. Sprejemni izpit prične 17. sepiem« bra ter traja z ozirom na potrebo, a ne daije ko do 30. septembra. Naknadni vpis in sprejemne izpite odobri edino lahko minister prosvete in to edino v slučaju, ako ni popolnjeno odrejeno število gojencev I. razreda. ČL 4. Sprejemni izpit je dvojen: a) za go» jence, ki imajo nižji tečajni izpit1 srednje šole; b) za gojence z završnim izpitom me» ščanske šole. Izpit za učence srednjih šol. Čl. 5. Učenci, ki imajo nižji tečajni izpit srednje šole polagajo pismeni izpit iz narod» nega jezika in ustmeni iz glasbe. Čl. 6. Kot nalogo za pismeni izpit je iz» brati temo iz učnega gradiva četrtega razreda srednjih šol ter po možnosti v zvezi s smo» trom učiteljišča Čl. 7. Izpitno komisijo za pismeni izpit tvorijo: direktor, profesor narodnega jezika in profesor pedagogike. V nedostatku teh pridejo v odbor lahko tudi drugi izkušeni učitelji omenjenih strok. Čl. 8. Člani komisije pregledajo in ocenijo pismene izdelke Vsak zase. Končno oceno izrečejo na konferenci zbora istega dne, na podlagi večine glasov ter jo vnesejo v zapis» nik. Vpišejo jo pa s svojim podpisom tudi v pismeni izdelek. Čl. 9. Ustmeni izpit polagajo kandidati iz teorije, glasbe v obsegu učnega načrta za nižje srednje šole ter petja s sviranjem. Izpit traja 10—15 minut. Čl. 10. V izpitno komisijo za ustmeni :z» pit pride, poleg članov za pismeni izpit (čl. 7.) tudi učitelj glasbe. Čl. 11. Pri pismenem izpitu morajo kan» didati pokazati dovoljno znanja iz-slovnice, sintakse in pravopisa vobče, a poleg tega tudi dovolj sposobnosti za lahko, točno smiselno in lepo izražanje. Pri oceni pismenih izdelkov je gledati tudi na vnanjo obliko: na lepoto pisave, red itd. Kandidati, ki so se pri izdelavi pismenih izdelkov poslužili nedopustnih sredstev (pre» pisovanja iz knjig ali drugo) se zavrnejo pri sprejemu. Čl. 12. Pri ustmenem izpitu je poleg zna» nja po čl. 9. upoštevati posebno glas in po» sluh. Učenci, ki nimajo glasu za petje in ne posluha za glasbo, ne morejo dobiti dobre ocene, četudi znajo teorijo. Čl. 13. Kandidati, ki pokažejo slab uspeh, bodisi pri pismenem ali ustnem izpitu, ne mo» rejo biti sprejeti v prvi letnik učiteljišča. Njim se takoj vrnejo vsi predloženi doku» taenti. Izpit za učence z završnim izpitom meščanske išole. Čl. 14. Sprejemni izpit za učence z završ» nim izpitom meščanske šole se'deli tudi na pismeni in ustni. Čl. 15. Za pismeni izpit veljajo odredbe čl. 5.. 6., 7., 8 in 11. teh pravil. Te vrste prijavljeni kandidati polagajo pismeni izpit v istem terminu ter se jim da po eno nalogo tudi pismeno izdelati. ČL 16. Ustmeni izpit polagajo: a) iz narodnega jezika, b) iz zgodovine in zemljepisa kraljevine Jugoslavije, c) iz računstva, c) iz sviranja in petja. , da bi Savez razpolagal tekom 3 let S precejšnjim kapitalom za kreditne in stanovanjske za» druge. Odločitev takratne vlade s finančnim za» konom je izzvala v vrstah vseh javlnih na« meščencev veliko razburjenost. Strokovne organizacije iz vseh strani so predložile vla» di spomenice in prošnje, da naj se to 'odte» govanje ulkine. Finančno ministrstvo pa je vztrajalo na točni izvedbi določb finančnega zakona in so se vsled tega ti zneski začeli odtegovati od vseh službenih edinic. t Fran Hocbek. V Gornjem gradn je umrl 7. avgusta ob 8. zjutraj tov. Fran Kocbek, upokojeni nad» učitelj, pisatelj, alpinist in zadružni delavec. Pogreb se je vršil v soboto 9. avgusta ob 10. dopoldne na gornjegrajskem pokopališču. Pokojnik je bi: rojen v Ločkem vrhu pri Ivanjcih, blizu Gornje Radgone dne 28. januarja 1863. Dopolnil je tedaj 67 let. Ljud» sko šolo je obiskoval v Radgoni, učiteljišče pa v Mariboru. Kot učitelj je služboval naj» preje v Žalcu, še pod znanim in popularnim nadučiteljem Kocuvanom, potem v idilični Rečici nad Mozirjem in od leta 1890. v Gor» njem gradu kjer je ostal celih 40 let, do svoje smrti. V pokoj je stopil šele leta 1922., po 38>letnem delovanju v šoli in izven šole. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I. ga je od» likoval ?a njegove zasluge z redom sv. Save IV. in V. stopnje. Pokojni Fran Kocbek je iz redov tiste odlične vrste mladih učiteljev, ki so jim bila še globoko v srcih zapisana gesla taboritske dobe, ki je šla po temeljiti šolski naobrazbi med narod, ki mu je še manjka'o vsega: kul» turnih društev, stanovskih, obrambnih orga» nizacij, denarnih zavodov, ki bi ščitili našo zemljo pred prodajami v nemške ali narodno nezanesljive roke. Narodno učiteljstvo se je lotilo dela povsod, vsak je prijel, kjer je mogel. Šli so na delo i Kocbek i Brezovnik i Gradišnik. Petriček, Gnus in drugi ter so položili temelj slovenski učiteljski organiza» ciji. Koliko Kocbekovih člankov, bodrilnih in poučnih je citati v tej dobi po »Učiteljskem Tovarišu«. »Popotniku«, ¿»Slov. Narodu« in drugod. Gospodarska organizacija naroda je bila nujna potreba in tu vidimo pokojnega Frana Kocbeka takoj po njegovem prihodu v Gor» nji grad na intenzivnem delu za ustanovitev posojilnice v Gornjem gradu, ki se mu je s pomočjo narodnih Gornjegrajcev in sosedov •tudi posrečila leta 1893. Bil je pri tem veli» kem zadružnem denarnem zavodu tajnik .skoro 40 det. Viden znak truda njegovega in njegovih tovarišev»zadrugarjev je za pode» želske razmere krasen dom gornjegrajske Posojilnice na najlepšem prostoru v trgu. Poleg tega pa je sodeloval pokojnik pri usta» navijanju pašniških zadrug po okraju in pri razvoju ostalega zadružništva s tem, da je bil dolga leta odbornik, predsednik nadzor» stva in revizor pri Zadružni Zvezi v Celju. Mnogo njegovih jasnih in praktičnih nasve» tov je v posameznih letnikih in številkah ta» kratnega strokovnega zadružnega glasila »Zadruge«. In njegovo delo v Savinjskih Alpah! Sko» ro vse delo za velike uspehe Savinjske po» družnice SPD je padlo na predsednika Koc» beka — no in uspehi so pokazali, da je bil mož dela in ne besedi! O Savinjskih Alpah je Kocbek sam napisal v knjigah, »Planin» skem Vestniku« in po drugih listih celo iite» raturo. Kaj je pomenil rajni Kocbek v narodno» političnem oziru za svoj okoliš, morejo pra» vilno ceniti le oni, ki so z njim že pred 20. in 30. leti na tem polju sodelovali. Bil je tudi politično neomajen in kremenit značaj, dasi je bil koncilij anten in ljubezniv z vsakomur. Vsled tega je zavzemal ponovno odborniško mesto v gornjegrajski mestni občini in v gor» njegrajskem okrajnem zastopu. Mnogo je Kocbek pisal člankov, poro» čil in popranih notic v celjske liste! Za »Do» movino«, za »Narodni Dnevnik«, »Narodni list« in »Novo Dobo«, Bil je i tu narodni učitelj in vse, kar je napisal, je šlo iz srca in z edinim namenom, da se izboljšajo raz» mere. Zadeva je ona tucu ooiavnavana .na se> jah upiavncfcti ouiuoia ni nauzOiStva ¿aveza Kd.h.01' iuai na lanskem Kongresu na Oetinju. V čuka večina zaiiiu^arjev m zauiug je tAl« proti ipu ouicgovauju, kei io outegovtuije dejanski pomeni novo obremenitev uohod» kov javmn uslužbencev, iklepaio se ni, ker jc pieuseustvo baveza ouKianjauo viSujlo sklepanje z motivacijo, ua bavuz s sklepom proti uutegovanju naredi atrout proti viad!i m iinaniciitmu ministrstvu in si tako svoje stausioc se poslaosa. i^csi je, ua zauiuge javnih nameščencev in železničarjev v Vuko zvaiim naJAi goapo» darskih m 'pnaobitvemin Klopni ne uživajo liiKakiii simpatiji, pae pa ,se dnevno dogajaj« pritožbe, s ¡>tia,ni gospodarskih, oaobito tr» govskth krogov, češ, aa pred vsem nabavljal» lic zadruge škodujejo trgovcem, ¿'ledsed» stvo Savcza je torej sta.o na sVaiišcu, aa je treDa počakati m s preiviciiimi postopanjem eiiminnati vpliv gospodarskih krogov. iHed tem je sieuua ena pritožba na Ur» žavni svet. Državni svet je to pntozlbo rešil pozitivno, a ministrstvo za tinan.ee je odio= ciio, da razsodba Državnega sveta velja sa. mo za aotidnega piVtoziteija in aa se imajo odtegljaji za vse državne uslužbence vršiti naprej.. Lani pa sla ministrstvi pra?de ter za gozdove in rudnike izdan od.oke, po katerih siuzbene eaVnice obeh ministrstev odtegu» jejo samo onim svojim lushižbencem, ki se izjavijo sporazumnim z odtegovanjem. Osta» ia ministrstva do sedaj tega vprašanja niso pokreniia. Po informacijah je cela zadeva prod mi« rAstrskim svetom, kjer izadevo proučava fi» nančno»ekonomski komitet. Na vsak način je. ipotrebno to vprašanje enkrat definitivno ' .Tešiti. Mislimo, da bo letošnji kongres Save» za nabaljalnih zadrug v Beogradu to vpraša» nje za Savez in zadruge deiVni'tivno razčistil. (Sklepi kongresa nam še niso znani; op. ur.). Pri tem pa nasta'ja vedno bolj pereče ono vprašanje, katerega je hotela vlada leta 1928. pričeti reševati s tem, da bi potom Sa» veza pokreniia vprašanje odpomoči stano» vanjski bedi državnih uslužbencev in razdol» žitve državnih uslužbencev. Ti dve vprašanji sta tako važni ne samo za prizadete državne uslužbence nego za celo našo državo, da je potrebno dalekosežnih ukrepov s strani vla» de in ¡smotrenega sodelovanja s 'strani držav» nih uslužbencev, če se hoče tfl dve Vprašanji rešiti pravilno in uspešno. Zadnje mesece so se zopet pojavile raz» ne metode in poskusi zaradi odtegovarija 5 in 10 Din. V nekaterih panogah državnih uslužbencev se je propagiralo vlaganje po» sebnih prošenj _na svoja službena mesta, da bi se odtegovanje 5 in 10 Din ukinilo. Pri tem se ti piitožitelji sklicujejo na že citira» na odloka ministrstva pravde ter ministr» stva za gozdove in rudinike. Kaj se hoče s temi prošnjami1, oziroma pritožbami doseči, nam ni "prav nič jasno. Ako bi ostala mini» strstva bila istega mišljenja kot sta ministr» stvo pravde in ono iza gozdove in rudnike, bi bila ta ministrstva tudi izdala že enake od» loke. Ker pa se to ni zgodilo, je znak, da ostala ministrstva nočejo tega vprašanja sa» mostojino reševati, nego čakajo na skupno vladino odločitev, oziroma rešitev. Tak je dejanlski stan. Naše stališče smo čisto točno pojasnili že leta 1928. To stališče zastopamo (z vso odločnostjo) naprej in mi» 6limo, da bo zadeva popolnoma razčiščena «a našem letošnjem kongresi, v Beogradu in ■v najkrajšem času rešena o*d ministrskega sveta. — »Naš Glais«. Splošna vesti. POJASNILO. Pred dobrimi 14 dnevi je prinesel »Slo» venec« poročilo o zadnjem učiteljskem zbo» rovanju v Novem mestu. V poročilu je bilo med drugim povedano, da je neki tovariš delovanje poverjeništva ostro kritiziral, a da so mu številni kontragovorniki učinkovito odgovarjali. V korist učiteljskega ugleda in nič manj v prid opozicije, je bilo poročilo o »razraču» navanju« kaj kratko. Sedaj, ko je zborovanje že skoro tri ted» ne za nami, je poslal nekdo v »Slovenca« pod •naslovom »Iz UjU« notico, na temelju kate» •re bi lahko kdo sklepal, da poročilo o uči» teljskem zborovanju ni bilo objektivno. V notici ;se trdi, da je dotični tovariš is svojo ■kritiko uspel, oziroma da ga kontragovorniki ■niso pobijali učinkovito Z ozirom na to tr» dim sledeče: Skoraj soglasno izrečena zaupni» ca vsem članom sosveta pri raznih glasova» njih je vendar najboljši dokaz, kakoučinko» vito misli ogromna večina učiteljstva raznih načel o kritiki in dokazih manjšinice. Če sem hotel biti v svojem poročilu ob» jektiven, ravnokar omenjenega važnega dej» fetva, pa če bi bil za opozicijo še tako osebno vnet, nisem smel prezreti, ne glede na to, da mi je kot posebnemu poročeva'cu »Slovenca« na moje nemalo presenečenje neki opozici» jonalec hotel naravnost diktirati, naj poročam v prilog manjšine. Fran Silvester. Opomba: Tudi poverjeništvo je po» slalo v gornji zadevi »Slovencu« stvaren po» pra vek, ki ga pa 'list žal ni priobčil. — Prihodnja številka »Učiteljskega To» variša« izide septembra. Vsak šolski upravitelj(ica) podari 25% Učiteljskemu domu v Mariboru, ako naroči vse potrebščine potom Učiteljske gospodar» ske poslovalnice v Mariboru. Vzemite v roke naročilnice UGP in naročite vse potom nje! — Zahvala za pozdravni brzojav s pos krajinske skupščine. Kraljevska banska upra» va Dravske banovine. I. No. 70/62. Ljubljana, dne 29. julija 1930. Udruženju jugoslovanskih učiteljev, sekcija Ljubljana v Ljubljani. Po nalogu pisarne Nj. Vel. kralja, sporočenem mi po kabinetu ministrstva za notranje po» sle, sporočam zahvalo Nj. Vel. kralja za po» zdravni brzojav, poslan z občnega zbora v Novem mestu. — Za bana, pomočnik: Pirk» majer. — IOb odkritju Cankarjevega spomenika dne 10. t. m. sta zastopnika poverjeništva položila pred spomenik venec UJU. fcopiie najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik UubUana, trg S. — Učiteljska imenovanja. (Dopis ) Bliža se sredina avgusta in kmalu se bodo morali učiteljski zbori na posameznih šolah strniti k skupnemu delu. — V interesu vseh onih učiteljev(ic). ki so prosili za premeščenje, je, da se izvrše imenovanja še v počitnicah, da si učiteljstvo lahko že v počitnicah preskrbi stanovanje in se preseli, da nima med šol» skim delom teh skrbi ter se lahko potem ne» moteno posveti šolskemu delu na novih me» stih — Vodstvo organizacije prosimo da skuša posredovati v tem pogledu pri šolski oblasti, da ne bd v pričetku šole beganja! Upravitelji in upraviteljioe! Naslov za naročilo šolskih potrebščin je: Učiteljska so. spodarska poslovalnica v Mariboru. ^ — Rang učiteljišča za uvrstitev učitelj* siva v ¡uradniške skupine. Ministrstvo pro» svete je izdalo sledeči odlok, ki zadeva pre» stop srednješolcev na učiteljišče. Po odloku ministrstva prosvete S. n. br. 23.295 z dne 28 julija 1930. se morejo učenci, ki so dovr» sili 6. ah , razred srednje šole s prav do» brim ali odličnim uspehom, vpisati v 3 letnik učiteljišča učenci pa, ki so dovršili 8. raz-v-d srednje šole z izpitom zrelosti se morejo vpi» sati v 4 letnik učiteljišča Ta odlok velja za šolsko leto 1930-/31. — Ta odlok jasno kaže upravičenost zahteve učiteljstva za uvrstitev nad III. kategorijo uradniških čin. razredov Za vstop v učiteljišče se zahtevajo štirje raz» redi srednje ali meščanske šole z odličnim uspehom ter pet let strokovnega šolanja na učiteljišču, torej devet let študija in diplom» ski izpit, kar vsekakor upravičuje učiteljstvo za uvrstitev učiteljstva nad skupinam: s srednješolsko maturo. Vsn šolske potrebščine naročamo le po» Učiteljske gospodarske poslovalnice v Mariboru. — Učiteljska društva, ki za lansko po» s lovno leto še n:so v celoti poravnala svojih c bveznosti napram glavni upravi, naprošam, da store, to najkasneje do 30. septembra t. 1. m nakažejo zaostanke s prispevki za septem» ber vred glavni blagajni. V nasprotnem slu» čaju bo treba izvajati sklep letošnje pokra» jinske skupščine v Novem mestu, ki zahteva 1% zamudnih obresti od dneva zapadlosti plačila in po 3 mesecih ukinitev pošiljanja stanovskih listov (julij, avgust, september). Se enkrat prosim. — Rado Grum, glavni bla» gajnik. Vsak šolski upravitelj(ica) podari 25% Poverjeništvu UJU — Ljubljana za okrepitev •organizacije, ako naroči vse potrebščine /a •solo potom Učiteljske gospodarske posloval» •niče v Mariboru. Vzemite v roke naročilnice ■UGP in naročite vse potom nje! — Spotfcd kongresa za ustanovitev Jugo= slovenske lutkovne zveze, ki se bo vršil dne U. avgusta t. 1. ob 9. uri v Ljubljani na Ta« boru, vhod z Vrhovčeve ceste, vsebuje ta»ie dnevni red: uvodne pozdravne besede, refe» rat pripravljalnega odbora, govori udeležen» cev kongresa, prečitanje in' odobrenje pra« vilnika Jugoslovenske lutkovne zveze, vo'itev odbora, slučajnosti. Po kongresu so še te«le prireditve: Ob 15. uri: Otvoritev lutkovne razstave na Taboru, Ob 16. uri: Uprizoritev lutkovne igre »Gašperjev junaški čin« na 1 aboru. Predvidoma se bo uprizorila še kaka lutkovna igra na drugih ljubljanskih odrih. Ob )20 uri: Prijateljski poslovilni večer v re« stavraciji Tabora. Igra salonski orkester. Vsa ona društva, oziroma njihove zastopnike ''z Slovenije, Hrvatske ali Srbije, prosimo, da se pravočasno pismeno javijo na naslov: Boris Orel, Ljubljana. Jugobanka. — Za priprav« ljalni odbor: Mladen Širola, Zagreb, Joso Zi« darič in Boris Orel, Ljubljana — Jesenski usposobljenostmi (praktični) izpiti za učiteljstvo. Prosvetni glasnik za maj 1930., str. 521., točka 57 ima odlok ministra prosvete O. N. br. 32.627 od 24. aprila 1930.. ki govori o usposobljenostnih (praktičnih) izpitih, in sicer veljajo za Maribor, Ljublja« no, Dubrovnik in Šibenik predpisi avstr. mini« strstva št. 6033 ocl 31. julija 1886. do 1. okto« bra 1930. O tem terminu učiteljstvo ni po« učeno in se skoro gotovo vsak zanaša, da bodo izpiti v novembru, kakor prejšnja leta. Dobro bi bilo, da bi se rok za izpite raztegnil na november, ker do oktobra veliko kandi» datov(inj) ne bo še imelo predpisane prakse, kakor jo zahteva naredba št. 6033 od 31. ju« lija 1886. Prosvetno upravo naprošamo, da kaj ukrene v tem oziru. Ker dobivamo vedno vprašanja glede izpitov, dajemo v interesu učiteljskih kandidatov to na znanje tudi osta« lim prizadetim kandidatom. — Novega pra« vilnika še ni in se ne ve, kdaj pride. Upravitelji in upraviteljice! Potom Uči ■teljske gospodarske poslovalnice lahko naro« •Site blago pri vseh tvrdkah, pri katerih sami ■želite. Poslužite se naročilnic! Ako jih nima» •te, pišite UGP v Maribor, da Vam jih pošlje! Vse šolske potrebščine naročamo edino le potom Učit. gosp. poslovalnice v Mariboru! — Opozorilo k izpitu v zmislu pravil o opravljanju učit. izpita za začasne učitelje, ki nimajo popolne kvalifikacije (»Služb, list« 27. jun. 1930.), da se morajo prijaviti »tudi za» ¡časni učitelji, ki bi jim bilo sicer po pdobres nju ministrstva opraviti dopolnilni izpit«. (Odlok ban. upr. IV. 12.464 z dne 2. julija 1930.). — Slavnostna otvoritev državne šolske razstave v Beogradu bo na prvi dan državne skupščine UJU, to je 21. avgusta t. I. — Skupščina Udruženja Jugoslovenskog [Učiteljstva, Povjereništva Zagreb u Beogra» du. IX. glavna skupština oVoga Povjerenistva biče dne 19. augusta 1930. g. u dvoraini »Dac» w doma« UJU u Beogradu, Kralja Milutina ..i oo — Rad u skupštini teči če ovim redom: A' Dne 19. augusta. tačno u 8 sati u jutro, biče siednica širega savjeta, u kojoj treba da uče» stvuiu samo pretsjednici (ili njihovi zamje» niči) svih udruženih učiteljskih društava ovo» ga Povjereništva. — U toj sjednici pretrešče ■ se dnevni red za samu skupštinu. B. Dne 19. augusta tačno u 10 sati p rije podne počinje rad glavne skupštine ovom redom: 1. Predaja punomoči. 2. Otvorenje skupštine. 3. Izbor 2 bilježnika i 2 ovjerovitelja zapisnika 4. Iz» bor odbora: a) za verifikaciju punomoči iza» slanika udruženih društava; b) za izvještaj o radu užega savjeta; c) za izveštaj blagaj» nikov i za proračun; d) za predloge uzega i širega savjeta i rezolucije; e) za predloge udruženih društava 5 Prom,ena pravila Udruženja. — Izabrani odbori odmah pocmja radom i njihovi izvještaji dolaze pred skup» štinu onim redom, kojim ce biti predani dretsi edništvu skupšt ine. Nastavak skupstine poslite podne u 4 sati. - U Zagrebu, 10. au» rtusta 1930 — Pretsjednik v. d.: Jovan Milo» jev!č. Tajnik: Antun Tunkl v. p. _ Udruženje Jugoskivenskega Učitelj« stva _ poverjeništvo Ljubljana. Učiteljski ferijalni .savez, ki združuje učiteljstvo iz vseh banovin, pošilja s prve skupščine iz Velaluke kolegijalne pozdrave v trdni zavesti, da bo» mo imeli v vas popolno moralno pomoč za našo organizacijo. — Predsednik Mrovlje. Tri muhe na en udarec. Naročite šolske potrebščine potom UGP, ker s tem pod» prete oba Učiteljska doma in pov. UJU. — Radiso in šola. Ilustrirani tednik za ra» diofonijo. ki izhaja v Ljubljani, posveča v zadnjih številkah, posebno pa v 31. stevi.ki precej prostora šolskemu radiu. Tako v tej številki v članku »Centralizacija šolskega ra» dia v Nemčiji« pisec vabi naše učiteljstvo, ki se zanima za šolski radio, naj se organi» žira kot samostojno društvo ali pa naj usta» novi »odsek za šolski radio« pri UJU pover» jeništvu Ljubljana. Pisec članka ima jako m vsega upoštevanja vredno misel. V tem član» ku čitamo tudi, da je učiteljstvo relativno najpomembnejši pobornik naše radiofonije. Šolski radio je v državah Franciji, Angliji in Nemčiji že organiziran. V teh državah je na» rod bolj dovzeten in tudi gospodarsko moč» nejši. da si lahko radio omisli. Pri nas pa je vse še v povojih. Nekaj šol je tudi pri nas, ki imajo svoje sprejemne radio=aparate, ki so si jih šole po svojem požrtvovalnem uči» teljstvu potom prostovoljnih prispevkov na» bavile. Tako imajo tukaj na severni meji tri šole svoj radio»aparat. Pobiranje nrostovolj» nih prispekov za radio ni sicer nič hvaležno delo, vendar se ga ne bo učitelj bal. Šole pa, ki imajo svoj lastni oder, lahko s par pri» reditvami zberejo toliko denarja da^ si nabavijo lep štiricevni aparat. Kajti toliko časa, dokler pri nas v Dravski banovini ne bomo imeli vsaj 200 radio»aparatov v šolah ni misliti na organizacijo šolskega radia. Šele potem se bo dalo, oziroma se bo splačalo oddajati za šolske radie v pravem pomenu be» sede. O pomenu radia po šolah ne bom iz» gubljai besedi. Pri nas v Dravski banovini so se rodile različne možne organ;zacije in se razširile po vsej naši lepi in. veliki domovini, tako želim, da bi se pri nas ustanovil šolski radio ki nai bi bil vzgled drugim našim ba» novinam. Od nas je odvisen obstoj in usia» novitev šolskega radia, zato na delo! — K. Jakopec. — Vsem tovarišem — abiturijentom rna= ribarskega učiteljišča iz lete 1910. V svrho praznovanja 201etnice naše mature se snide» mo v ponedeljek dne 25, avgusta ob 9. uri predpoldne v Mariboru v hotelu »Pri orlu« (Zemljič) na Grajskem trgu. Tam sestavimo skupno nadaljnji program. Dalj.e odlašati ne gre več. Še živeče naše gg. profesorje obve» stim istočasno. Razmišljajte tudi o čim bolj» šem načrtu obletnice, da sprejmemo hitro najboljšega. Pridite vsi! Tovariške po» zdrave! — M. V. — 9. avgusta 1930. se je pofločila v stolni cerkvi v Mariboru naša tovarišica Leniča Ču» ček, učiteljica v Grlincih v Prekmurju z g. inženjerjem IPrebevšek Slavkotom v Mari» boru. — Kaiko poštarji skrbe za svoje Domove. Zveza ptt uslužbencev ima v Beogradu svoj Zvezni dom, razen tega pa še dva moderna Zvezna zadružna domova. Poštni domovi so bih doslej zgrajeni v Skoplju, Novem Sadu, Sarajevu in Zagrebu. Stavbišča za gradnjo postnih domov ima organizacija v Ljubljani, Splitu .in Nišu. V Vrnjački Banji je 'last or» ganizacije posestvo, ki meri 5000 m2, na ka» terem bo zidala zdravilišče za poštne usluž» bence. V organizaciji postoji bolniško»po» smrtni sklad, kreditna in nabavljalna zadru» ga, dalje čitalnice, glasbeni in pevski zbori. Kakor je videti, so državni uslužbenci ptt stroke zelo dobro organizirani — »Naš Gl.«. — Reforma plač državnih nameščencev na Francoskem in v Belgiji. Ob koncu pretek» lega leta (dne 29. decembra 1929.) je franco» ski parlament uredil plače državnih name» ščencev z veljavnostjo od 1. januarja 1929. Najmanjša temeljna plača državnega name» ščenca je 8500 frankov na leto (100 franco» skih frankov je 223. dinarjev), največja plača pa znaša 110.000 frankov. Zakon se glasi, da bo od 1. januarja 1931. najmanjša plača dr» žavnega uslužbenca 9000 frankov, najvišja pa 125.000 frankov na 'leto Poleg temeljne plače se-priznajo še tile dodatki: a) krajevni pri» spevek, b) prispevek za stanarino, c) vzgoj» nina. Vzgojnina je za državne nameščence enaka brez razločka kategorije in plače. Za enega otroka znaša na leto 660 frankov, za dva Otroka 960 frankov, za tri otroke 1560 frankov in za vsako nadaljnje dete 1930 fran» kov na leto. Vstopil je torej v veljavo soci» alni prispevek za vsakega otroka. Tudi bel» gijski ministrski svet je sklenil dne 14. janu» ar j a 1930. izboljšati plače državnih nameščen» cev. V ta namen je določenih 350 milijonov frankov. Kakor je razvidno iz navedenega, uradniške družine s kopico otrok gmotno do» bro žive. Kadar se pri njih oglasi štorklja, se je prav nič ne ustrašijo, ampak novega družinskega člana vselej z veseljem pozdra» vijo. — »Naš Glas«. Šolski upravitelji in upravitelj ice! Posluzite se naročilnic „Učiteljske gospodarske poslovalnice", ki ste jih prejeli in izvršite vsa naročila le potom UGP. — Sprejem učencev v obrtno železniško šolo. V obrtno železniško šolo pri železniški delavnici v Nišu bo sprejetih 1. septembra do 50 učencev, ki se bodo učili vseh v obrtno stroko spadajočih del. Šola bo trajala 4 leta, pouk bo teoretičen in praktičen. Po teoretič» nem in praktičnem izpitu dobe učenci potrdi» lo o dovršeni železniški obrtni šoli. — Sprejem gojencev v vojaško glasbeno šolo. V vojaško glasbeno šolo v Vršcu se sprejme letos do 100 mladeničev v starosti 14 do 16 let, ki so dovršili osnovno šolo. Šo» lanje traja štiri leta. Gojenci se obvezno uče dva instrumenta. Prošnje sprejema koman» dant omenjene šole do 1. novembra Obleke kemično čisti, barva, plisfre h lika tovarna JOS, REICH. — Uradniška napredovanja v finančni stroki. Pod naslovom »Važna odredba o na» predovanjih v resoru finančnega ministrstva« objavlja beograjski »Činovnički Glasnik« v svoji 183. številki naslednje: »Obči odde'ek finančnega ministrstva je pod št. 28.686 od 2. junija 1930. dostavil vsem oddelkom tega ministrstva spis naslednje vsebine: Gospod finančni minister je izdal naredbo št. 28.686 od 2. junija 1930. sledeče vsebine: »Napredo» vanja uradnikov v finančnem ministrstvu naj se omeje na ta način da bodo vsi oddelki, ki bodo dostavljali občemu oddelku na te» meliju pravilnika o poslovnem redu v financ» nem ministrstvu sezname, predlagali za na» predovanje samo tiste uradnike, ki imajo na» slednjo dobo efektivne državne službe, .n si» ner: v I kategoriji: za 4. skupino 17 let. z:\ 5. skupino 14 let; v II. kategorije: za I.a sku» pino 25 let za 1. skupino 18 Tet, za 2 skupi» no 15 let; v III. kategoriji: za 1. skupino 18 let. Uradniki, ki nimajo šolske izobrazbe za I. kategorijo, pa so že v nji. se bodo pred» ■agali za napredovanje, če imajo efektivne službe, in sicer: za 4.a skupino 30 let, za -i. skupino 27 let Prednje se dostavlja zaradi znanja in nadaljnega ravnanja po ti odredbi.« Po tem torej bo mogoče v resoru finančnega ministrstva v bodoče predlagati za napredo» vanje samo tiste državne uradnike, ki so iz» polnili prednje pogoje. — Op. ured.: Prvi odstavek člena 57. uradniškega zakona se glasi: »Za vstop v nadaljnje skupine uradni» ških kategorij se odrejajo najmanjši roki. ki jih mora dovršiti uradnik od dne, ko vstopi v službo, in sicer: v I. kategorijo: v 5. sku» nino 12 let. v 6. skupino 8 let, v 7. skupino 5 let; v II. kategorijo: v 1. skupino 15 let, v 2 skupino 12 let. v 3. skupino 7 let: v III. ka» tegorijo: v 1. skupino 15 let, v 2. skupino 9 let.« — »Naš Glas«. NT OBLACILNICA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, Hiklošiieva cesta 7 priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Državni nameščenci dobe blago tod! na obroke proti predložitvi legitimacij. — Zvišanje posebnih doklad- višjemu uradništvu. Podpisan je zakon o posebnih do» kladah na plače nekaterim, na višjih službe» nih položajih se nahajajočim uradnikom mi» nistrstva za notranje zadeve. Uradniki bodo poleg svojih rednih dohodkov dobivali še doklade, kakor sledi: prvi pomočnik in po» močnik ministra ter pomočnik baita po 2000 Din; načelnik ministrstva za notranje zadeve, načelnik generalnega inšpektorata in načelniki upravnih oddelkov pri banskih upravah po l300 Din; načelniki' splošnih od» delkov pri banskih upravah in okrožni :n» -Spektorji po 1300 Din. — Te doklade se bodo pričele izplačevati s 1. avgustom 1930. leta. Z 31. julijem pa se ukinejo navedenim urad« nikom vse druge dosedanje doklade. — »Naš Glas«. — Letošnjo jesen se vrši od 31. avgusta do 15. septembra v Ljubljani velika velescjm» ska prireditev. Velik del te prireditve bo ob» segal šumarstvo in lovstvo. Gozdarska raz» stava nima samo namena pokazati obiskoval» . cem v preglednih tabelah, slikah, modelih in produktih gozd in gozdne razmere v Jugosla» viji in posebno v Dravski banovini, ter racio» nalno gospodarstvo v gozdu v pogledu vzgo» je, izkoriščanja in zaščite gozdov ter delova» nja drugih važnih panog, ki so z gozdarstvom v ozki zvezi, temveč nudila bo širšim slojem naroda tudi pouk in spoznanje velike važno» sti in potrebe gozda za posameznika in za državo. Vzbudila naj bi zanimanje ljudstva za vzgojo, nego in zaščito gozda, kot emi» nentnega dela narodnega bogastva ter mu pokazala smotreno uporabo različnih gozd» nih produktov. — Lovska razstava naj bi nazorno prikazala velik pomen lovstva v na» rodnem gospodarstvu, vse vrste naše korist» ne in škodljive divjadi, gojitev koristne div» jačine, varstvo lova, kinologijo, industrijske panoge, ki so v zvezi z lovom. Tej bo priklju» čena tudi razstava lovskih psov. Vsem tem razstavam bo priključena tudi razstava indu» strijskih in obrtnih izdelkov v obče. Sejmska legitimacija (30 Din) daje pravico na polo» vično voznino po železnici v Ljubljano in nazaj. — Pletarska šola v Ptuju. Sprejem učen» cev. Pletarstvo zamore kot domača obrt nu» diti mnogim, posebno takrat, kadar kmetij» sko delo počiva, lep zaslužek. S to obrtjo si pa lahko ustvarijo svojo eksistenco tudi one osebe obojega spola, katere vsled svoje po» habljenosti ne morejo opravljati drugih po» slov in je njih življenski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti ali občine. Državna pletarska šola v Ptuju ima namen izvežbati v pletarstvu in vrboreji, praktično in teore» tično osnovni šoli odrasle učence in jih uspo» sobiti v dveh šolskih letih pletarskim po» močnikom. Slednjim pa po dovršeni učni do» bi pomaga do zaslužka, ako ne bi mogli iz» vrševati pletarstva na svojih domovih. Učna doba traja dve leti. Kot redni učenci in učen» ke se sprejmejo v I. letnik šolskega leta 1930./31., ki prične 1. septembra 1930. oni, ki so dovršili z dobrim uspehom najmanje osnovno šolo. Učenci prejmejo šolske po» trebščine brezplačno, morajo se pa za časa učne dobe sami vzdrževati Za vpis je po» trebno, da predlože krstni list. domovnico, zadnje šolsko spričevalo, pri mladoletnih pa tudi izjave staršev, odnosno varuha, da bodo skrbeli za vzdrževanje učenca. Prijave se sprejemajo do 20. avgusta 1930. — Upravitelj: Ogorelec, s. r. Obrambni cestnik. — »Mali papeščki«. Na članek »K zbo» rovanju županov«, ki ga je priobčil zadnji »Učiteljski Tovariš« je prinesel »Slovenec« sledeči dopis: »Učiteljski Tovariš, glasilo udruženja jugoslovanskega učiteljstva, se v svoji zadnji številki v skrajno nadutem tonu zadira v našo Župansko zvezo, ker je na svoji zadnji seji izrekla v spodobni obliki in v na» vzočnosti najvišjega predstavnika državne oblasti nekatere pomisleke glede bremen, ki jih morajo občine danes z ozirom na učitelj» stvo nositi. Stara stvar je, da morajo gotovi ljudje vedno biti bolj papeški nego papež sam, in kar celo ta v interesu javnega blagra dovoljuje, tega ne pustijo naši mali papeščki, ki se seveda ne zavedajo, kako zelo so smeš» ni in pomilovanja vredni. Kakor čujemo, se zadnje čase ravno najboljši del učiteljstva na vsej črti upira metodam malih papeščkov, ki dirigirajo navedeni list, zato bi jim sveto» vali, naj razpravljajo rajši o hudih obtožbah, ki jih je naperil proti njim na zadnji novo» meški skupščini g. Lapajne, naše župane, ki uživajo zaupanje kralja in pa ljudstva, naj pa rajši pustijo v miru. Očividno smo se jako motili, ko smo mislili, da se je mentaliteta voditeljev naše večine slovenskega učitelj» stva po zedinjenju v eno organizacijo kaj iz» premenila.« — ¡Mi smo torej naduti, bolj pa» peški kot papež sam, smešni in pomilovanja . vredni mali papeščki. Zakaj pa smo si zpslu» žili toliko »lepih« izrazov iz leksikona biv» šega avstrijskega »feldvebelstva«? V pred» metnem članku smo še celo pohvalili Župan» sko zvezo, ki se hoče z nami vred boriti, da se učiteljska stanarina in kurivo prenese na banske uprave, oziroma na državo. Seveda nismo pa mogli nekih županov pohvaliti, ko so v svoji »prijaznosti« izjavljali oblastem, da je za učiteljstvo drv preveč odločenih. Tudi nismo in ne bomo trpeli, da bi se pri sejah in po gostilnah pobijala avtoriteta šol» skega zakona in je jemalo na piko učitelj» stvo, ki noče ničesar drugega, kot to, da se volja od Nj. Vel. kralja potrjenega zakona uveljavi do kraja. Naš članek »K zborovanju županov« je žel splošno odobravanje učitelj» stva, tako »večine«, kot »opozicije«. Da naše obrambne vrstice niso bile po godu komu, je umljivo. Je pač pri kakšni organizaciji pa tudi tu pa tam drugod še vedno nekaj prahu, ki ga ni pomedel novi čas. V interesu šole in državne uprave, pa tudi v interesu nekaterih naših uradov in občinskih uprav bi pa vse» kakor bilo. da se počisti do cela Psovke, ki so naslovljene na nas, so argument, ki daje prav — nam. — Pripomba uredništva: Ka» kor zadnji članek ni izšel iz uredništva, tako je tudi gornja notica i zvrst učiteljstva, iz» ven uredništva. Prečitajte ponovno članek »Učit. Tovariša« in uvideli bodete sami, da v njem ni ne zlobnih namenov in ne surovo» sti, kakor jih vsebuje citiram odgovor. Tudi sodbo, ali je naš članek ali odgovor »Sloven» ca« znak »stare mentalitete«, prepuščamo z mirnim srcem javnosti, ker smo obsodbo nad »Slovenčevim« odgovorom čuli iz najbližjih vrst »Slovenčevih« pristašev. Gre nam za stvar in v- tem oziru si s stališčem »Županske zveze« nismo navzkriž in imamo iste težnje, izvzemši osebnih naziranj poedincev, ki sku» šajo še vedno odrekati učiteljstvu pravico do minimalnih eksistenčnih pogojev in do sta» lišč, ki brez ozira na stara politična nazira» nja zastopajo predvsem interes šole in uči» teljstva. Tudi preko izigravanja enega dela učiteljstva proti drugemu bo učiteljstvo samo prešlo. Osebna sadeire. —i Napredovali so: v 11./3. skupino: Še« gula Josip, učitelj v Celju; Bitenc Rado, uči» telj v Runču; Košca Fran, učitelj v Kranju; Koricki Marija, učiteljica v Šmartnem; Uršič Anton, učitelj v Trebelnem; Žargaj Tomaž, učitelj v Tržiču; Omerza Zdravko, učitelj na gluhonemnici v Ljubljani. U£it@8iskl pravnik. —§ Državni nameščenci in upokojenci — odtegljaji za odkupnino osebnega dela. Od dravske finančne direkcije v Ljubljani smo prejeli naslednje uradno obvestilo: V smislu razpisa gradbenega ministrstva od 7. junija 1930., št 42.293 in skladno z odlokom financ» nega ministrstva od 24. junija 1930., štev. 83.570/11. se bo za kritje stroškov pri gradnji in vzdrževanju banovinskih in občinskih cest odtegnil od prejemkov za mesec avgust 1930. kot odkupnina osebnega dela vsem aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem, in si» cer aktivnim državnim nameščencem na 3 dni odpadajoči' znesek, to je 10. del mesečnih aktivnih prejemkov (brez stanarine in vsa» kršnih doklad), vsem državnim upokojencem pa na 3 dni odpadajoči znesek, to je 10. del mesečnih pokojninskih prejemkov (brez do» klad). Prednje se objavlja, da ne bo nepo» trebnih reklamacij in povpraševanj. — Za finančnega direktorja pomočnik: Bajič, s. r. Iz Zveze državnih nameščencev m Slovenijo. —z Novi tajnik Glavnega Saveza v Beo» gradu. Širji upravni odbor Glavnega Saveza državnih uradnikov in uslužbencev v Beo» gradu je na seji od 15. aprila t. 1. izbral za svojega glavnega tajnika g. Miloša Papiča, tajnika finančnega ministrstva. Novi tajnik je prevzeli tajniške posile od sedanjega glav» nega tajnika g. dr. Milorada Dordeviča, ki je podal ostavko na to mesto in je upravni odbor ostavko sprejel. Izbor novega tajnika nam daje utemeljeno nado, da bo poslovanje Glavnega Saveza, ki je bilo baš zaradi tega, ker je g. dr. Dordevič svoje mesto zaradi prezaposlenosti bil prisiljen odložiti, neko» liko popustilo, spet prišlo v normalni tek. »Naš Glas«. Nove kniige, —k Začarana bukev. Spisal Ivan Albreht. Mala 8°. Celje 1930. Cena: broširana 6 Din, vezana 12 Din. Naroča se pri Ivanu Albrehtu v Vel. Malenci, p. Brežice. Dela, namenjena mladini, jemljem skoro vedno s skepso v roko; zakaj vidi se mi, da hočejo avtorji ta» kih del in dele mladino — modernizirati. Ali, kdor mladino pozna, mi mora pritrditi, da ljubi še vedno »Kekce, palčke, golijate, čarov* niče« itd. Kaj si čemo! Zadušiti se tega ne da! S tem pa še ne trdim, da mladina ne rabi realnosti; seveda, kako pišejo naši »mladin« ski pisatelji« v to smer — je za sedaj še ve» lika zagonetka. »Začarana bukev« je drobno delce, ki pa kaže, da avtor ume oni kotiček otroške duše, ki si zamišlja, kaj vse bi člo» vek jad bil, da bi živel življenje kot si ga zamisli človeška duša ta in oni hip. Toda re» alnost mu kaže, da je zamislil Bog sam in vse za človeka najbolje; in zato sledi vsaki neugnani misli — razočaranje; in ob tem ra» ste človek više in više in zraste šele tekom let tja, kamor bi ga moderni »mladinski pi» satelji« radi presadili že — v najnežnejši do» bi. V Albrehtovem delcu je tudi precej pes» mic, ki so zelo pripravne za deklamacije ob gotovih priložnostih; so nekatere med njimi prav »fletkane«. Igra »Vesna« je zelo pri» pravna za proslavo »narodnih praznikov«, posebno »osvobojenja«. Morda bo ta in oni menil, da nam vsega tega ni treba; vse te opozarjam na to, koliko so v to smer delali naši bratje Srbi od leta 1389. do leta 1918. Seveda, komur pa se vidi vse to samo nekaka sanja, temu ni pomoči; a uverjen naj bo, da bodo šli oni, ki so dobre volje, preko njega k cilju. Delce je v celoti lep donesek k vzga» janju naše mladine v šoli in tudi izven nje isosebno kar se tiče nacionalnega vzgajanja); in zaradi tega bi naj ne bila brez njega no» bena šola; in kupovala naj bi ga tudi mladina sama in merodajni faktorji za obdaritev onih, ki so bili med pridnimi najpridnejši. — Janko Polak._ Hadaliavalno Solctv - —n Uvodni in metodični tečaj za učite» ljice in učitelje gospodinjsko in kmetsko=na» dalijevalnih šol Dravske banovine. Banska uprava Dravske banovine priredi za učitelji» ce in učitelje gospodinjsko in kmetsko=nada» ljevalnih šol Dravske banovine dvotedenski uvodni in metodični tečaj, ki se bo vršil od 18. avgusta do 29. avgusta 1930., in sicer za učiteljice na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru, za učitelje pa na Vinarski in sad» jarski šoli v Mariboru. Tečaj ima namen raz» Irniti ves problem kmetskega vprašanja, ude» ležence(ke) uvesti v miselnost in delo kmet» skega človeka, v način občevanja 9 kmetskim ljudstvom, organizacijo gospodinjsko, oziro» ma kmetsko nadaljevalnega šolstva ter me» todično obdelati vso snov za imenovane šole , V tečaj se bodo v prvi vrsti sprejemali(e) oni gg. učitelji(ce). ki so že poučevali(le) na kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šo« lah, pa še nimajo uvodnega tečaja, nadalje učitelji(ce), ki imajo resen namen že v šol« skem letu 1930 /31. pričeti s poukom na kmet= sko«nadaljevalni šoli in ^i so službovali naj« manj pet let na podeželskih šolah. Prošnje, kolkovane s kolkom za 5 Din in opremljene s službeno razpredelnico, je bilo treba potom šolskega upravitelja vposlati do 10. avgusta 1930. neposredno kmetijskemu oddelku ban« ske uprave v Ljubljani. Popolna oskrba na imenovanem zavodu stane za osebo 240 Din, polovico te vsote bo plačala banska uprava. V smislu §6., 1. pravilnika mora imeti vsak(a) voditelj(ica) uvodni in metodični tečaj. — Za bana, pomočnik: Dr. Otmar Pirkmajer, s. r. Stanovska organizacija UJU + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZ* JANSKI OKRAJ je zborovalo dne 14. junija 1930. ob 10. uri na Bučah. I. Statistika. Učiteljstva v okraju 50, vela* njenih 33, navzočih 26, t. j. 78%. II. Situacijsko poročilo. Predsednik otvo* ri zborovanje — zadnje v tem šolskem letu, pozdravi vse navzoče, posebno še tov. Š. Vodenika iz Maribora ter ostale tovariše (ice)sgoste z željo, da jih pri prihodnjem zborovanju pozdravimo že kot člane. Obenem izraža pozdrave sreskega šolskega nadzor nika H. Šumra z obžalovanjem, da se vsled pomanjkanja časa ni mogel udeležiti zboro* vanja. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Tov. Š. Vodenik nam je razložil o Učit. domu v Mariboru in UGP o pomenu in nas menu obeh, obenem pa priporočal naj ga vsak podpira po svojih močeh. Obenem ie članstvo prosilo, katere silike naj naroči UGP. Tov. predsednik se mu v imenu zborovalcev prav toplo zahvali za poročilo. Tov. predsednik je podal poročilo o seji širjega sosveta v Mariboru. Tov. Kos nam je referiral »O radiu«. Za* nimivemu predavanju je sledil ogled radia, katerega si je tovariš napravil sam. Ob lep zvokih glasbe bi skoro pozabili, da smo zborovanju. Delegatom za pokrajinsko skupščino bil izvoljen Čok Albert in Potočnik An^ namestnikom Frecé Tine. Za ¡državno skupščino v Beogradu Hernaus Josip. Tov. blagajnik ponovno prosi, naj že ven dar enkrat plačajo članarino posebno še za mudniki iz prejšnjih let, ki samo obljubljajo pošljejo pa nič. Ker drugih slučajnosti ni želi tov. pred sednik vsem prav vesele počitnice in zakljuc zborovanje. Albert Čok, preds. Mara Strašekova, tajniqa Olje proti prahu, pisalna kreda, morske gobe, slikarske potrebščine nabavite ugodno pri firmi [ENTRALA V LJUBLJANI MEDIC-ZANKL TOVARNE OLJA, FIR NEŽ A, LAKOV IN BARV LASTNiK FRANJO MEDIC Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj preprostih do najfinejših lakov, emaj:no-lakastih in oljnatih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd. TOVARNE LJUBLJANA - MEDVODE — DOMŽALE. PODRUŽNICE IN SKLADIŠČ A V M A IS I B O IS U I IV NOVEM S A I> U "i Primerna ter koristna darila so samo Gritzner in Adler mu ■ 11 i mi ■ imiwiii i ★ L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRO H 16 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Uetufoljono let* 1839 T»l»fon it»». SJ8S. T ........— H9iaBS£BII8BIBIIHiBBBIIBSia p Vsem šolam in krajnim šol. svetom oferiram g 15= amerikansko prašno olje 1 H brez du^a, znamke NYGIEN