224. številka. Ljubljana, v ponedeljek 30. septembra 1901. XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Ishaja vsak dan zvečer, iaimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman am •vatro-ograke delele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poStaina.- Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpo&üjatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. - Dopisi naj se iavole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlstvu. naj se bla-govolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniBtvo pa s Kongresnega trga št 12.
»Slovenski Narod" telefon St. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. «. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da |o ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke.
»SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 11'— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse lete K 2*—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— j Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 IÖT   Naroča  se   lahko   z  vsakim  dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. 93T List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda". Nova obrtna novela.
Trgovsko ministrstvo je razposlalo trgovskim in obrtnim zbornicam načrt novele k obrtnemu redu, ki ga hoče najbrž že v prihodnjem zasedanju predložiti državnemu zboru. Vlada je mnenja, da bo s to novelo izdatno ustregla obrtnemu stanu, zlasti malim obrtnikom. Morda celo misli, da bo s tem za dlje časa rešeno »obrtno vprašanje«. Ako ima take misli, potem je pač v zmoti, zakaj obrtno vprašanje, kakor se na kratko imenuje ves kompleks vprašanj, ki se tičejo obrtnega stanu, bi ostalo nerešeno in takisto pereče, kakor je sedaj, tudi če pride omenjeni načrt novele k obrtnemu redu v veljavo. Obrtniki so svoje želje in potrebe formulirali na raznih shodih, a rečeni načrt priča, da se je vlada le v najmanjši meri ozirala na te želje. Tako n. pr. ni v tem načrtu nobenega govora o tolikrat zahtevanem dokazu sposobnosti za veliko industrijo, niti o ravno tolikrat zahtevanem dokazu sposobnosti za trgovino.
Vladni načrt je jako obširen, in ker bodo o njem itak izrekli svojo sodbo poklicani zastopniki trgovskega in obrtnega stanu potom trgovskih in obrtnih zbornic,
LISTEK.
Slovenska opera.
(Jaques Halevy: Židinja1'.)
Kdor je premišljal koncem gledališke sezone 1900., 1901. o položaju našega gledališča, je moral najhujše pričakovati za bodočo igralno dobo. Večina igralcev in skoraj vsi operni solisti so izstopili iz zveze našega ensembla, ali — da aktualno z Leopoldom govorimo — »vse ljudstvo se je razpršiloa. K temu je še prišlo, da takratna velezaslužna intendanca ni hotela več sprejeti svojega trudapolnega posla, da novih intendantov ni bilo dobiti, in da finančni položaj, celo v očeh največjega optimista nikakor ni bil sijajen.
Posebno za obstanek opere smo se resno bali, toda hvala Bogu, kakor zdaj vidimo, neutemeljeno. Vsled krepkega delovanja dramatičnega odbora sestavil se je nov operni ensemble, od katerega imamo, kakor smo se v soboto prepričali, pričakovati obilo glasbenih užitkov. Da, vse kaže, da se bode odboru s pomočjo anga-iovanih močij, vzlasti s pomočjo prvega kapelnika, g. Bogomila Tomaža, po-
hočemo v naslednjm samo skicirati tendenco vladnega načrta.
Novi načrt poostruje vse določbe sedanjega obrtnega reda glede dok ara sposobnosti, tako za posameznike kakor tudi za družbe, zlasti za ženske, ki hočejo izvrševati krojaško obrt, in se mora obrtna oblast, kadar ni dokaz sposobnosti popolnoma doprinešen, obrniti na zadrugo, da ta izreče svoje mnenje.
Hvalevredne so nove določbe glede posredovanja dela in služb, V tem oziru se določajo strogi, a pravični predpisi v varstvo onih, ki iščejo služb in dela po koncesioniranih zasebnih posredovalcih.
Važne in dalekosežne so določbe glede razmerja mej trgovci in obrtniki. Doslej je določal obrtni red (§ 38), da sme k> tisti trgovec izdelovati obrtne izdelke, ki je pridobil za to pravico. Novi načrt pravi, da sme trgovec obrtne izdelke izdelovati, p o pr a v lj a t i in premin jati samo, če je izvrševanje dotične obrti praviloma oglasil. Naročila na obrtne izdelke sme sprejemati in tudi mero sme jemati, ako da ta naročila izvršiti samostojnim obrtnikom. Ta določba pa ne velja za trgovce z oblačili in obuvali. Načrt tudi še dostavlja, da se konfekcijska obrt uredi s posebnim zakonom.
Novela obsega tudi nove določbe glede dobe učenja kake obrti in merijo te določbe v bistvu na podaljšanje učne dobe ter na uvedenje obligato-ričnih skušenj obrtnih vajencev pred posebnimi komisijami.
Pomembne so določbe glede obstoječih zadrug. Poslej bodo tudi tovarniška podjetja lahko zadrugam pristopila in bodo z malo omejitvijo umele zadruge določevati delavni čas, trajanje odmorov, čas izplačevanja zaslužka itd. Zajedno se tudi notranja organizacija zadrug nekoliko premeni.
Seveda obsega načrt že mnogo druzih določeb, na katere pa se tukaj ne oziramo, ker niso principijelno važne. Iz navedenih posamičnosti je razvideti, da se je vlada v nekaterih važnih točkah znatno približala stališču obrtnikov.
srečilo, spraviti našo opero še na višji nivo kakor doslej.
Otvorila se je letošnja operna sezona z Halevyjevo opero »Židinja«, s katere vsebino so se že mogli čitatelji »Slovenskega Naroda« seznaniti iz zadnjih podlistkov, in katera se je dne 28. t. m. predstavila na našem odru. Z uprizoritvijo te opere je odbor našemu občinstvu v vsakem oziru ustregel. Njen librettö ima veliko pravih dramatičnih momentov in je poln zunanjih teatralnih efektov, kakor jih ljubi naš publikum. Glasba ni manj dramatična, odlikuje pa se razun tega po svoji melodioznosti in mojstrskem porabljanju pevskih glasov. Radi prvih dveh lastnostij postala je opera vsakemu gledališkemu občinstvu priljubljena; pevci jo pa spoštujejo in radi pojejo, ker so pevske partije skoraj vse jako hvaležne. Z ozirom na to, da je opera vsaj drugod že znana in obče priznana, ni treba, o delu samem veliko besed izgubljati.
V ospredju našega zanimanja stoji deloma novo angažovani pevski ensemble.
Naslovno vlogo, Reho, je pela gdč. Nedbalova, naša nova primadona. Reči moramo, da nam je bil prvi njen nastop jako simpatičen. Dokazala je, da ima dobro,
Predno zadobi ta načrt zakonsko veljavo, poteče še mnogo časa, kajti gotovo je, da se bodo radi njega bili v državnem zboru še jako težki boji, na jedni strani mej zastopniki veleindustrije, na drugi strani pa mej zastopniki delavcev, mogoče je celo, da bo v teh bojih ubit — načrt.
Gorenjska kmetijska šola.
(Govor bi?Sega poslanca J. Lenarčiča v dež zboru kranjskem.) (Konec.)
Vzlic temu pa, da je deželni zbor pripravljen dati podpore za potrebne tiskovine, kojih take zadruge potrebujejo, se bojim, da jih ne bomo še tako kmalo imeli, ker nimamo tiste šole, ki bi bila vedno na razpolago in ljudstvo dregala za snovanje, če pride potovalni učitelj ter ljudstvo pouči o pomenu in koristih živinorejskih zadrug, bo ljudstvo vse odu-ševljeno ter se izreklo, da hoče kaj tacega res imeti; ali komaj je učitelj zapustil kraj, se sveti ogenj poleže, dobra misel, koja se je po nekaterih poslušalcih morda negovala nekaj časa, pa ugasne. Moj predlog je šel na to, da se dovoli name-ščenje potovalnega učitelja eventuvalno v zvezi z vzgledno sirarnico, koji učitelj bi imel izrecno nalogo, gojiti živinorejsko zadružništvo ter onim, kateri se misli oprimejo, dati primerna navodila in spodbude.
Končno, gospoda moja, se mi je zdelo še potrebno, posebno opozoriti na to, da vzgledi najbolj vlečejo, če pomislite to, če vzgojite v šoli kmetske učence, bo vendar silno mnogo časa preteklo, predno pride učenec do tega, da bo mogel svoje nazore, kojih se je v šoli nasrkal, izpeljati dejansko. Ti učenci pridejo v odvisnost ter nimajo odločilne besede, naj bodejo vže uslužbenci ali pa na domu. Polagoma se oni sveti ogenj navdušenja za njih stroko poleže, in ko pridejo končno v položaj, odločiti smeti, je že mnogo tega, kar so se v šoli naučili, izginilo. Ako je dotičnik res nadarjen človek ter se je tudi v kasnejšem življenji pridno bavil s stroko in prebiral strokovne spise, je pričakovati, da mu bo
temeljito šolo, vzlasti v višjih legah močan in za moduliranje sposoben glas, da čisto in sigurno intonuje, gorko, večinoma tudi s pravimi dramatičnimi akcenti prednaša. Vidi se takoj, da imamo v njej pozdraviti krepek, zdrav in nepokvarjen talent, ki se bode pri vsakem nastopu bolj in bolj razvijal. Slovenščina ji je tekla takoj prvikrat prav gladko in nepričakovano pra- j vilno iz ust (razun 1-a, na kateri konzo-nant naj pazi), znamenje, da se je gospodična resno in natančno naučila svoje vloge. Radi tega smo tudi prepričani, da bo pevka to, kar ji še manjka na gledališki rutini in glede igre (vzlasti v mimiki), kmalu imela v lasti. V muzikalnem oziru se je gdč. Nedbalova posebno odlikovala v romanci II. akta. V ensemblu istega akta se je dvoglasna kadenca z Evdoro malo ponesrečila.
O gospodu Kramperi, novo anga-ževanem liričnem tenoristu, danes še no čemo definitivno soditi. Mogoče je, da mu vloga Leopolda iz tega ali onega vzroka ne »leži«. Njegov tenor je simpatičen in primerno obtežen, v visokih legah malo »stisnjen«. Intonacija še ni docela sigurna, čemur je menda krivo, da se je pevec moral vlogo v razmeroma kratkem času
nekaj ostalo  v spomin, in  da bo, kadar bo imel priliko sam odločevati, lahko iniciativno deloval, sicer pa ne.   Zato sem jaz mislil, da bi bilo umestno, da bi mi, ker imamo že v deželi lepe izglede za to, koliko pomaga kaka uzorno urejena panoga  kmetijstva,  tudi   na Gorenjskem tako postopali. Mislil sem si, da naj bi se potovalni učitelj, kojega bi nastavili, tudi tako porabil, da snuje uzorne kmetije s primerno subvencijo od strani dežele. Do-tični potovalni učitelj naj bi dobil nalog, da 7, raznimi gospodarji, koji imajo smisel za  napredno  kmetijstvo,  stopi  v neposredno dotiko; da se ž njimi dogovori glede smeri njih gospodarstva in kako bi bilo   to   gospodarstvo  postaviti  na višje stališče n. pr. v nekaterih krajih, kjer so pogoji dani za moderno mlekarstvo, ustanovitev istega v druzih umno živinorejo, v tretjih sadjerejo itd.   Na pridelovanje žita bi jaz ne polagal posebne važnosti, ker nam statistika kaže,  da Kranjska ni dežela, koja bi pridelovala dovoljno množino žita, marveč ga v prav veliki meri uvaža.   Promet po železnici s tujim, na Kranjsko   pripeljanim   žitom   je najmanj desetkrat  večji   kakor  oni   z domačim žitom. Koliko lažje se z istimi gmotnimi sredstvi dosežejo uspehi s takimi vzornimi kmetijami,   kakor  pa s  šolo  v navadni obliki.   Govorilo se je n. pr. o tem, kako škandalozne  so   gnojniščne jame  po Gorenjskem.   Jaz  priznavam, da je to res. Toda, če se na šolskem gospodarstvu napravi uzorna gnojniščna jama, videli bodejo pač učenci, kako lepo je urejena, ne bodo pa videli in ne vedeti, koliko to stane. Lahko je mogoče, da razmere posestniku ne dopuščajo, vpeljati na svojem gospodarstvu  tako  uzorno gnojnišče, če tudi je  o  koristi prepričan.   Na pripro-stejši način izpeljano gnojnišče bo morda njegovim razmeram bolje odgovarjalo.
Vse melioracijske in druge gospodarske investicije naj se spravijo v sklad s premoženjskimi razmerami kmetovalče-vimi, česar pa šola ne more nikdar naučiti. Tak pouk pač more dati le potovalni učitelj, kateri pride v dotiko s posestniki danes tukaj, jutri kje drugje, po
naučiti, in da je še začetnik na odru. Na vsak način pa mora g. Krampera svoje študije vestno in resno nadaljevati, ako hoče pri našem občinstvu reusirati. Hvaležna mesta, kakor dvospev v II. aktu, morajo vendar priti do veljave. O izgovoru danes še molčimo.
Od starih, iznova angažovanih močij nam je posebno dobro došla naša priljubljena sopranistinja gdčna. Noemi, ki je jako dobra Evdora. Posebno lepo je pela v trospevu v drugem aktu, kjer se je sploh odlikovala v kadencah, v čistih, jako lepih trilerjih, in kjer je imela priliko, pokazati, kakšen pp zna peti. Zelo prisrčno in ginljivo prednašala je pesem v tretjem aktu: »Ne daj mu ti umreti«. Svarili bi gospodično pred tremoliranjem.
Fanatika-žida pel je naš junaški tenor g. Olszewski, katerega z veseljem pozdravljamo na našem odru. Že njegova maska je pričala, kako vestno g. Olszewski svoje vloge študira — z resnim psihološkim razmotrivanjem dramatične vsebine, Bil je žid z dušo in telesom, in prav to kaže, da ima veliko, zelo veliko umetniške fantazije (g. Olszewski je namreč Poljak). On zna zanimive značaje staviti na oder, on se z vnemo uglobi v misel izročenih mu
temeljitem razgovoru z dotičnimi gospodarji. Na ta način bi se polagoma uvedla uzorna gospodarstva. Vzgledi bodo največ vplivali na kmetovalca, če se tudi trdi, da je kmet silno konservativen. Jaz ga ne smatram takim, kajti če se mu le pokaže, da more na ta ali oni način uspehe doseči, vzemimo n. pr. umetna gnojila, po katerih danes že tako pridno segajo, takoj se bo kmet sprijaznil z mislijo. Samo teoretičnih predavanj se pa kmet ne bo oprijel; v tem oziru je silno konservativen in tukaj mu dam tudi prav, da je.
Jaz ne stavim nikakega predloga, toda s predlogom združenih odsekov se ne morem strinjati, ker se bojim, da dobimo na Gorenjskem drugi Grm, če tudi v milejši obliki. Vem tudi, da bi danes za svoj predlog ne dobil zadostnega števila glasov, zato sem hotel samo v tej obliki izraziti svoje misli, kako bi se dalo povzdigniti kmetijstvo na Gorenjskem.
V ■ J uhlja n i. 30. septembra. Oportunizem in radikalizem.
»Pester Lloydu« se poroča z Dunaja, da je že danes gotovo, da se cehom posreči v deželnem zboru združiti vse češke stranke v enoten klub, v katerem bodo Mladočehi po svojem številu in parlamentarnem izkustvu, a tudi po svojem ugledu dominirali. To je s splošnega političnega stališča le pozdravljati. Važnosti Mlado-čehov deželnozborske volitve ne bodo zmanjšale. Vsled kompromisov in pogodeb z raznimi strankami bodo hodili Mladočehi še nadalje po oni poti, katero so nastopili marca meseca t. L Vzlic ugovorom nekaterih čeških strank je oportunizem tudi danes še praktično koristen. Obžalovati je, da na nemški strani na zjedinjenje strank ni upati. Odkar je izšel volilni oklic nemške narodne stranke, ki je v deželi najmočnejša, je nesloga med Nemci postala akutna, nepomirljiva. V Radkers-burgu se bo vršil te dni shod, ki ima namen zjediniti nemške radikalce in nacio-nalce. Bržčas pa se to ne posreči. Vsekakor je politika Čehov danes mnogo pametnejša od politike Nemcev, ki so se zaleteli tako daleč, da nazaj ne morejo več.
Kralj Aleksander dementuje. Iz Belegagrada se poroča, da o pre-stolonasledništvu Lunjevice še ni bilo govora in ga tudi v bodoče ne bo še tako kmalu. Kralj Aleksander je šele 25 let star, docela zdrav in življenja vesel, torej še nima povoda, skrbeti že sedaj za svojega naslednika. Tudi ni izključeno, da rodi Draga vendarle še prestolonaslednika. Ako pa se to ne zgodi, je gotovo, da se prestolonaslednik ne določi brez sporazuma s skupščino, nego tako, kakor se je določil v Rumuniji.
Od vojne utrujeni Kitchener.
Londonski listi poročajo, da se je Kitchener vojne z Buri naveličal ter da je zavladalo med njim in vojnim ministrom Brodrickom nesporazumljenje; zato hoče Kitchener odstopiti ter prepustiti nadpoveljništvo   drugemu generalu. Ofi-
vlog in v splošno idejo celega dela. Vsled tega njegova igra vedno zanima; občinstvo čuti vse nuance notranjega življenja, ker je igralec sam čuti in je zna izraziti z vsemi sredstvi, ki so igralcu na razpolago: v maski, v mimiki, v nastopanju, v kre-tanjih itd. Naravnost pretresljiva je bila njegova igra. V prizoru z Leopoldom in Reho v II. aktu, v solo-prizoru na koncu IV. akta in v V. aktu. Pa tudi v muzikal-nem oziru nas je g. Olszewski popolnoma zadovolil. Krasno je pel arijo v ensemblu linala I. akta, molitev ob začetku II. akta in posebno arijo na koncu IV. akta: »Reha, ko dal nekoč te Bog mi je za hčerko«.
G. Noll i je svojo sicer nehvaležno vlogo vendar preveč bagateliziral. Ali menda ni bil dobro razpoložen? Distoni-ranje pri prvem nastopu nas je zelo motilo. Tudi v igri bi si želeli več fanatizma, ako bi ne vedeli, da je urednik »Slovenskemu Narodu«, od katerega se pač ne more zahtevati velikega navdušenja do Brognijeve stranke.
Kardinala Brognija pel je naš basist g. Vašiček muzikalno sigurno. V obče pa se naj spomni, da je kardinal kavalir. G. Vašiček slika s predebelimi, predrastič-nimi barvami, to glede maske, obleke (kardinalova barva je distingirani škrlat,
ciozno  se ta vest  prereka,  a vendar ni
utemeljena. Da odstopi Kitchener, se je enkrat že poročalo. Gotovo je, da Kitchener jedva čaka prilike, ko se mu bo možno umakniti. Posnemal bi rad Kober tsa, ki je odšel z bojišča pravočasno. Angleška javnost je sprejela povrnivšega se Robertsa navdušeno, saj je dosegel vsaj nekaj uspehov ter zasedel vsaj glavna mesta. S Kitchenerjem pa je angleški narod vsak dan manje zadovoljen. Dosegel ni ničesar, nego pomnožil angleške blamaže za veliko število. S svojimi krutostmi in s požiganjem burskih farm je Bure le še k hujšemu odporu podžgal, jih pritiral do obupnosti, razvnel ustajo v Kaplandiji ter se s svojim pozivom na Bure, da se morajo do 15. sept. udati vsi, samo strahovito blamiral. Kitchener je porabil že vsa svoja sredstva, ki so se mu v Nubiji, v boju s poldivjimi in slabooboroženimi nasprotniki pač obnesli, ki pa v boju z Buri dosezajo baš nasprotno, še večji odpor. Kitchener vidi sam, da je s svojo učenostjo pri kraju, in da je njegova bojna slava v največji nevarnosti, ako se ne umakne čim najhitrejše. Ali umakne se težko, kajti Angležem vendar ne gre toli očitno kazati svoje sramotne blamaže s tem, da menjajo svoje nadpoveljništvo že tretjič. Zato je gotovo, da ostane Kitchener pač le še nekaj časa, potem šele se umakne. Angleži lahko najdejo generala z isto surovostjo in nesposobnostjo, s kakoršno se odlikuje Kitchener. Buri so vedno manjši po številu, a vedno večji po junaštvu in vojni spretnosti. Dewet, Botha, Delarey, Kruitzinger in Smuts imajo še vedno dovolj svojih mož, da se ustavljajo Angležem; sedaj pa se jim je pridružilo še 20.000 holandskih ustašev, tako da je število burskih boriteljev^pač precej neizpreme-njeno. Vojna se vrši sedaj na angleških tleh ter je danes tam, kjer je bila pred lx/i letom.
Dopisi.
Iz kamniškega okraja, 27. septembra. O volitvah v našem okraju bi bilo opomniti, da se je farovška dresura izvrstno obnesla. Gotovo 90 odstotkov vo-lilcev ni vedelo, zakaj so jih prignali na volišče. O svobodni volitvi niti govora ne more biti. Duhovniki in njih podrepniki so popisali glasovnice ne vprašaje, je li dotičnik zadovoljen ali ne. »Gospod« so tako rekli, in kmet mora tako storiti, saj so »gospod« največji dobrotnik ljudstva in če mora tudi zadnji vinar iz kmetovega žepa v duhovsko bisago. Evo malega dokaza. V našem okraju se dela polju velika škoda vsled neprestanega deževja. Tudi iz tega se da dobiček napraviti za »gospode«, ki imajo kmeta-trpina tako pri srcu. Hajdi, kmet, če hočeš lepo vreme, daj za mašo. In romal je župan kakor kak farovški eksekutor z vrečico od hiše do hiše ter s pravo klerikalno zgovornostjo izžemal denar iz ubogega kmeta, da bo drugi dan maša za lepo vreme.   Sicer   ne vem,  ali je bil to
ne svitlo rudeč) posebno pa glede glasu. Pianissima od njega celi večer nismo slišali. Nemuzikalna in diletantovska je njegova navada, da vleče pri kadencah s fermato zaznamovani ton skoz celo hromatično lestvico dol do zadnjega tona iz tonike.
Celoten vtisek prve operne predstave je bil jako ugoden, kar je občinstvo z navdušenim ploskanjem priznalo.
V tem oziru gre naše srčno priznanje v prvi vrsti novo angaževanemu kapelniku g. Tomašu, kije vodja celega ensembla v pravem smislu. Zbor in orkester ležita v njegovih rokah, njegova volja dominira tu in tam. In ta volja je dobra. To se vidi v skupnem igranju sviračev, v lepih cre-scendih in diminuendih, v izvrstnih sfor-cetih, v skupnem soglašanju vseh instrumentov in v — temperamentu, s katerim dirigira. Ta temperament se prenaša na pevce in na orkester — povsod pojejo, svi-rajo, piskajo in trobijo z istim temperamentom. Trobentači menda še niso vajeni, na dirigenta gledati — vsaj v prvem prizoru I. akta in v romanci Rehe niso vstopili ob pravem času. No, tega se bodo v kratkem navadili, kajti gosp. Tomaš drži energično disciplino, katera je pri našem ensemblu tudi jako potrebna. Vendar ne sme orkerster pevca tiranizirati, kakor se
jedini namen, hudomušneži pravijo, da prvi namen — bilo je ravno dan pred volitvijo — je bila agitacija; vendar žalostno dejstvo je, da se je nabrala precejšna svota od reveža kmeta za mašo za lepo vreme. Vi, gospodje v farovžih in kaplanijah, ki imate vedno ljubezen do kmeta na jeziku, zakaj ne darujete jedne male mašice zastonj, saj vas kmet, posebno gorenjski, itak premastno plačuje. Toda vzlic dobro plačani maši nas Bog ni pogledal z lepim očesom. To nabiranje se je vršilo po Mengšu.
Ponekod v našem okraju so duhovniki tudi na tak čas pobirali bero, da so ob jednem popisovali glasovnice. Potem se pač ni čuditi, če se je volitev tako iztekla in kapeljski župan pač ne more biti preveč ponosen na zavednost svojih volilcev.
Z Notranjskega, 28. septembra. (Kako bode nas kmete Mramor rešil?) Ob času volitev za deželni zbor je v fari Bloke prav marljivo agitiral ka-pelan J. Prijatelj za dra. Kreka in Drobnica p. d. Mramorja. Predstavljal je Mra-morja kot vzornega kmeta. Tako je delal po vaseh Ravne, Topolj, Metle, Studenec itd.; kapelan je hodil od hiše do hiše naprej — Drobnič pa za njim, kakor da bi kapelan medveda na vrvi vlekel. Seveda so jima kmetje povsod pritrjevali, da bodo tako volili, kakor rečejo »ga-spud«. Prišedši v Novovas, pa se jima ni dobro izteklo. Ko sta prišla do največjega in obče spoštovanega kmeta, sicer klerikalca, navil je kapelan Prijatelj zopet svojo struno, a kmet ga je zavrnil, češ, tebe in g. Kreka ne bomo volili, ker ti si preneveden Mramor. Saj nisi za nikamor, saj še govoriti ne znaš. Če bi ti bil res za poslanca izvoljen, se bodo vsi v Ljubljani iz tebe norca delali. Ljudje bodo res mislili, da smo si najpametnejšega na Notranjskem izbrali. Kaj bodo potem šele o nas mislili? Na to ga zavrne kapelan: »Saj ni potreba, da bi Drobnič kaj govoril! Bodo že drugi gospodje za njega govorili, samo da imamo kmeta v svoji sredi, on bode pri glasovanju le vstal in z glavo pokimal in rekel: Jaz tudi tako rečem, kakor gaspüdje.« Na to zavrne kapelana kmet (ime je na razpolaganje): »No, g. kapelan, če pa hočete imeti kmeta med vami, da bo le pokimal, potem Vam ni potreba Drobnica, naredite si moža iz lesa ali iz cunj, notri denite pero, ki se navije, in Vam bode celi dan kimal, pa bode en petak za deželo vsaki dan prihranjen. Sedaj, o predragi slovenski kmetje, smo prepričani, kdo bode zastopal nas revne kmete, pipa pipa pop! Gaspüd, ne pa kmet! 12. t. m. volili so kmetje iz vasij Batičerji, Latovčarji, Ža-berji in iz Ciganske vasi enoglasno vsi.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. septembra. — Odlični gostje. Te dni sta obiskala Ljubljano   ruski   državni svetnik g. Aleksej Nikolajevič Haruzin in ruski svetnik Lehman.
je to zgodilo pri arijah Eleazarja: »V srci mi je bilo tesno« in »Temno bom tvojo slavo maščeval«, kjer so bili tempi v orkestru očividno prenagljeni.
Ko bi ne bili nič druzega slišali, kakor zborovo molitev ä capella v drugem aktu, bi bili morali priti k prepričanju, da imamo polnega, zrelega umetnika-dirigenta pred seboj, h kateri akviziciji se mora odboru čestitati. Zbor je sploh rešil svojo jako hvaležno nalogo prav zadovoljno.
Kaj novega je bil za nas corps de ballet — si parva licet componere magnis. Gospa Lierova je plese prav primerno, to je v smislu glasbe, izvajalala, njene družice so se večinoma prav dobro držale. Samo naj ne delajo tako resnih obrazov; umetniku — in tudi ples je umetnost — se ne sme nikdar videti, kako se trudi. Smehljajte se ljubeznivo in malo zaljubljeno in vtisek bo veliko boljši.
Režija je bila zadovoljiva, razun par nedostatkov, ki pa celotnega vtisa niso motile. Garderoba po mojem okusu ni bila povsod primerna. Nesrečna se mi zdi bela obleka, v kateri nastopi Reha v IV. in V. aktu.
V obče smo s to prvo operno predstavo jako zadovoljni, in se že zdaj veselimo na bodoče užitke. Vivat sequens!
— Občinski svet ljubljanski
ima v torek, 1. oktobra t. 1. ob petih po-poludne sejo. Na dnevnem redu so: Naznanila predsedstva in poročila o predlogu, da se opuste sv. Cirila in Metoda ulice; magistratovem predlogu v zadevi regulacije Cegnarjevih, Holzapflovih in Bohoričevih ulic; o prošnji surovinskega društva črevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani za podporo; o izdatkih za zdravila mestnim ubožcem leta 1900; o raznih šolskih računih; o prošnji hišnega posestnika Josipa Lokarja za odpis pristojbine za večjo porabo vode; o dejalnostni dokladi ravnatelju višje dekliške šole; o prošnji nekega učitelja za nagrado; oddaji službe knjigovodskega asistenta; o neki prošnji za bolniško podporo.
— Osušenje barja. Uradni list poroča, da pride vladni svetnik v poljedelskem ministrstvu v kratkem v Ljubljano in se tu končno določi projekt in stroškovnik za osušenje ljubljanskega barja.
— Se enkrat s reakcija in vodstvo jugoslovanskih socijal-nih demokratov. Na notico pod gornjim naslovom odgovarja nam »Rdeči Prapor«, da je ista vseskozi neresnična. Ne bi se dalje bavili z osebo g. Etbina Kristana in njegovo temno preteklostjo v socijalnodemokratični stranki, ako bi nas on s svojim zanikanjem dejstev, ki se več ne dajo preklicati in tudi ne pozabiti, k temu naravnost ne izzival. Vrja-memo, da je g. Kristanu neprijetno, ako se javno konstatira, da je bil »R. P.« ustanovljen naravnost proti lastni stranki katero sedaj zastopa. List je bil sicer socialističen a ni bil socijalno demokratičen, kar je velika razlika, g. Kristan! Tudi anarhistični listi so socialistični, a vendar so anarhisti veliki nasprotniki socijalne demokracije, kar mora g. Kristan vendar dobro vedeti. Prepiri, ki so bili takrat v stranki, niso bili prav nič podobni diferencam, ki so bile pred hainfeldskim zborom med »radikalnimi« in »zmernimi«, kakor trdi »R. P.«, kajti med tema dvema strujama se je šlo za načela, sodrugom, ki so okolo »R. P«., pa se je takrat šlo za prav prozajične osebne prepire. Fuzijo »Delavca« in »Rdečega Prapora« je bilo na dotičnem strankarskem zboru lahko izsiliti — potem, ko je bil »Delavec« že uničen in sicer vsled konkurence »Rdečega Prapora«. Stranki sta bila takrat odprta samo dva pota; ali so pokoravati Kristanovi opoziciji ali pa ustanoviti svoj lasten list. Ker stranka slednjega vsled pomankanja materialnih moči ni mogla storiti, ji ni druzega preostajalo, kakor »gute Miene zum bösen Spiel machen« in — poljubiti bič, s katerim je bila tepena. To so fakta, g. Kristan, ki se ne dajo zatajiti in ki so in ostanejo madež v zgodovini jugoslovanske socijalne demokracije! Kakor je ta stranka takrat dobila velik moraličen sunek ravno vsled časti — in maščevanja — željnosti Eibina Kristana, ravno tako se je to sedaj zgodilo pri volitvah v Idriji Ne samo oni tič, katerega »R. P.« baje pozna po perju in petju, nego že vrabci po strehah čivkajo, da je socijalistično delavstvo zelo nezadovoljno s Kristanovim absolutizmom in da se bolj in bolj sliši glas: Proč od Trsta! Mesto da se delajo dragi in popolnoma brezvspešni volilni eksperimenti ä la Idrija, naj bi se rajo bolj gledalo na gospodarsko in strokovno organizacijo, ki bi gotovo več koristila, kakor politične blamaže, katerih ima jugoslovanska socijalna demokracija menda ravno dovolj.
Socijalist.
— Nemško vojaštvo v Ljubljani. V naše poročilo o bivanju nemškega vojaštva v Ljubljani se je urinila jako neljuba pomota. Izostal je namreč cel stavek, in je vsled tega zadobil do-tični odstavek popolnoma drug smisel. Kdor le površno prebere dotično notico, zapazi v njej najlepše napake. Tako na pr. se ljubljanski divizijonar imenuje enkrat fml., kar je pravilno, drugič pa feld-maršal. Kako nastanejo take in jednake neumnosti, zamore vedeti le tisti, ki pozna mehanizem kake tiskarne. V tozadevni naši notici je bil natisnjen stavek: »Pri večerji je fml. Chavanne napil nemškemu cesarju, a je v svojem govoru obtičal in precej dolgo ni mogel nadaljevati.« Tu je
po besedi »cesarju« izostal stavek, daje •po fml. Chavannu nemški major ,pl. Förster napil avstrijskemu cesarju. Ker je ta stavek izostal, je za-dobil zgorej citirani del poročila popolnoma napačen smisel. Bere se, kakor da bi bil fml. Chavanne obtičal v svojem govoru, kar pa ni res. Fml. Chavanne je govoril popolnoma gladko in z le-pim vznosom, p a č pa seje nemškemu majorju Försterju primerila nesreča, da je v svojem govoru obtičal in ga šele po neki pavzi mogel dovršiti. Toliko v pojasnilo, da se ne bodo uredništvu podtikali nameni, katerih ni imelo.
— Volitev v Idriji. V »Arbeiter Ztg.« je vodstvo jugoslovanske socijalne demokracije priobčilo članek, v katerem skuša opravičiti postopanje socijalnih demokratov pri deželnozborskih volitvah v Idriji. V tem članku se nahajajo vsakovrstna podtikanja in zavijanja, katera bi lahko takoj zavrnili. Ker pa se nahajajo v njem tudi trditve in dolžitve, ki jih more preiskati in pojasniti samo, kdor je v Idriji, pričakujemo od somišljenikov v Idriji, da na ta članek »Arb. Zeitung« odgovore.
— Splošno slovensko žensko društvo se je pokazalo včeraj v jako simpatični luči. Videli smo, da stremi za lepimi, koristnimi cilji, da je njega naloga resno delovanje. Gospica Zofka Kveder, mlada, a  vendar   samostojno   in trezno misleča ženska, ki že pozna življenja dobre in slabe strani, je v svojem zanimivem predavanju jako umestno povdarjala, da   ne   obstoja   ženska   emancipacija v smešnem posnemanju moža, v zatiranju lastnosti svojega spola.   Žena naj bo le bitje s krepko razvito individualiteto, bistrega razuma, odprtih oči, bogatega srca in globoke duše, a tudi delavnih rok ; le tedaj bo mogla biti dobra mati in vzgojiteljica svojih otrok ter prava tovarišica in bodrilka svojemu možu. Ako se pa ne omoži, bo gotovo koristen član človeške družbe, kateremu naj se dopusti prav tako prosto dihati, kjer sam hoče ter si zaslužiti kosec hruha, kakor sam hoče, kakor možkim z istimi zmožnostimi. Nadalje je gospica predavateljica ostro zametala naivnost, otročjost, nevednost in skromnost žene,   katere   lastnosti    smatrajo zlasti možki naravnost ženstvu neobhodno potrebnimi. Zavzemala se je tudi za privatne učiteljice, ekspeditorice,  komtoaristke in prodajalničarke,   katere   njih gospodarji navadno umazano izrabljajo, ker so pre-boječe in preskromne ter se ne postavijo po robu krivičnosti svojih šefov in tovarišev.   To so glavne točke včerajšnjega predavanja, katero itak priobčimo v listku. Predavanja  se je udeležilo zlasti inteligentno občinstvo v jako velikem številu ; želeti je le, da  bi  se  začeli vsi sloji zanimati za delovanje »Splošnega slovenskega ženskega društva«.
— Odbor   ,,Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko"
prosi one člane, ki so za to (III.) društveno leto z udnino še na dolgu, da dopošljejo isto do 15. oktobra letos. Položnice, ki jih dotičniki dobe s pošto, pa naj porabijo za odposlatev svoje članarine. — Tistim pa, ki žele društvu še pristopiti, pripomnimo, da se je obrniti na društvo z naslovom: »Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko« v Ljubljani, katero dopošlje za tem dotičniku iztis pravil in vspre-jemnico. Članarina znaša tri goldinarje ali 6 K za celo celo in se vplača naprej. Za vse stanovtke zadeve in pritožbe posreduje odbor brezplačno.
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. P. n. člani društva blagovole naj se udeležiti sigurno prijateljskega sestanka v Hafnerjevi pi-varni na Sv. Petra cesti dne 1. oktobra ob 8. uri zvečer. Razgovarjalo se bode o pomanjkanju stanovanj v Ljubljani, o olajšavah pri vračevanju potresnega posojila in o drugih za hišno posest važnih vprašanjih. Ako porabimo mejsebojno skušnje, katere je gotovo vsakdo iz med flas naredil, se lahko marsikatero vprašanje ugodno reši. Povsod se združujejo hišni posestniki na rednih prijateljskih sestankih; v Ljubljani so pa mejsebojni pogovori neobhodno potrebni; ker ni kmalo hišni posestnik tako prizadet, ko v Ljubljani.
— „Prosvjeta" je prinesla v svoji poslednji številki v lepem barvotisku G v a i-zovo sliko: »Dobre moje kokoši!« (deklico ob kupu slame s kokoši) in prevod Govekarjeve novele »Socialist«. Prevod je oskrbela gospa Juric-Zagorka.
— Naše vojaštvo pri volitvah na Ogrskem. Danes zjutraj se je odpeljala jedna kompanija domačega peš-polka št. 17. v komitat Zala na Ogrskem, da »vzdržuje red pri volitvah«, danes ponoči pa se odpeljejo tri kompanije peš-polka št. 27. Te tri kompanije pošljejo med Slovake.
— Zanimivo darilo. V »Gorenjcu« čitamo v rubriki »darila« naslednje: »Gosp. dr. Štor, odvetnik v Ljubljani, pošilja 50 K kot globo, katero se je zavezal vsled poravnave obtoženi župnik A. More iz Bukovščine pri Selcih pri glavni razpravi pred c. kr. okrajnim sodiščem v Škofji Loki dne 15. maja t. 1. plačati za dijaško kuhinjo v Kranju proti temu, da (dr. Stor) kot zastopnik zasebnega obto-žitelja odstopi od tožbe«.
— „Rokovnjaci" v Črnomlju. »Rokovnjači« nadaljujejo svoje potovanje križem domovine. Predstavljali so jih v Ljubljani, Trstu, Idriji, Dobu in prvo nedeljo v oktobru jih nameravajo uprizoriti tudi vrli Črnomaljci.
— Uboj. V Podrebru so v noči od sobote na nedelje pijančevali razni fantje. Domov grede je Jožef Kerne iz Suše zaklal 181etnega Antona Travna iz Skopač-nika. Ali je tudi tega uboja kriva »liberalna sodrga in njeno časopisje ?« To so sadovi duhovniške vzgoje ljudstva!
— Pretep v Gorjah. V soboto zvečer je nastal mej fanti v Gorjah pretep, pri katerem je bil fant Jakob Poklu-kar z nožem sunjen v trebuh. Prepeljali so ga v deželno bolnico v Ljubljano. Upanja je malo, da bi okreval.
— Redek lov. Ljubljanski ta petnik gosp. Dragotin Puc ustrelil je včeraj na svojem izletu v Begunjah pri Cerknici, krasnega planinskega orla, koji z odprtimi peruti meri 2 m. Redek slučaj, koji je mej tamošnjimi prebivalci vzbudil občno zanimanje.
— Samomor. Ustrelil se je v Črnem vrhu nad Idrije 221etni Filip Rudolf.
— Duhovska beračija in posvetna   oblast.   S Ponikve  ob južni železnici  se   nam poroča: Ko  so se morali pred leti kmatje odkupiti od nadležne bere,  so menili, da se otresejo za vedno beračenja   po  duhovnikih in drugih sne-dežih.   Računali so pri tem na posvetno oblast, ki  je včasih prav neusmiljeno iz-tirjavala odkupnino.   Pokazalo   pa se je, da   ni   bilo duhovnikom niti na kraj pameti,  opustiti  razne vrste  bere, temveč da   so   gledali le,  kako si pomnožiti neskromne svoje dohodke. Bera cvete sedaj bolj nego kdaj poprej. Z njo vred pa narašča  nezadovoljnost   ljudstva   tem bolj, kolikor   večje   postaja   nasprotsvo med ljudstvom in med duhovniki, kar je dandanes   že   skoro   splošno.   Zadnjikrat je stavil »Slov. Narod« na okr. glavarstvo v Celju vprašanje, kakšno stališče zavzema ono napram   beri in opozoril je na poni-kovškega   kaplaua.   Kaplan   Pintarič je pravi »zli duh« za Ponikvo. Odkar je on tu, izginil je prejšnji mir.   Zameril se je splošno.   Zato  so nekatori menili, da ne pojde  letos  po   beri.   A  kaplan  je šel vkljub temu po pšenični beri in nafehtal 70   mernikov   pšenice   ter za 15 g 1 d., j a j e c.   Ko je oznanil bero, je pristavil,  da  se   ne   boji nikogar, da pa pojde samo k prijateljem.   Pozneje se je bahal, da mu je  dalo  okr. glavarstvo posebno dovoljenje. Šel pa ni samo   k   prijateljem,  kterih nima niti toliko,   kolikor  prstov   na  roki, ampak tudi   k   sovražnikom,   katere   sicer prav pridno   obira.   K   nekaterim,   kjer   se je zbal levit, je poslal samo nosača, sam pa je šel potepeno mimo. Nekaj jih je izpustil, dobro  vedoč,  da  dobi brco.   Zato pa je zvohal vsakega   najemnika  in mu izsilil, kar je bilo količkaj mogoče.   Oni pa, katere  je   kaplan popolnoma izpustil ali h katerim je  poslal   le  nosača,  so sedaj dobro došli predmet obiranja s strani ter-cijalk in podrepnikov in vse kaže, da jih hoče  kaplan  na  ta  način za prihodnjo vinsko   bero   omehčati.   Nasprotstvo in sovraštvo  med   ljudstvom je  prišlo po kaplanu, ta je tudi neti neprestano, če že
noče ikof narediti konca tem škandalom, ali mora trpeti politična oblast, da izsesava kaplan ljudi? Zakaj se dela razlika med navadnimi berači in med du bovškimi V O tem bo treba še na drugem mestu govoriti, posebno če je res, da je okr. glavarstvo dalo specialno dovoljenje za to fehtarijo.
— S Ponikve se nam piše : Okrajnemu zastopu v Šmarji pri Jelšah in vsem občinskim odborom tega popolnoma slovenskega okraja bodi spominano, da pri c. kr. sodniji Šmarje še sedaj niso v rabi samo dvojezični pečati in vsakovrstne slovenske ali dvojezične tiskovine, ter da je napis pod orlom še vedno le nemški. Ali res ni mogoče od ministrstva takega ukaza dobiti, ki bi vstrezal tako opravičeni želji, kakor je dvojezičnost naše sodnije? Res žalostno bi bilo, če bi se tudi tam hotelo nam pridržavati, kar drugi davno že imajo ! Če je pa kdo drug iz narodne nestrpnosti ali bodisi katerega druzega nagiba kriv, da smo še vedno pri tem c. kr. uradu v navedenih zadevah pastorke, pa na dan ž njim! Vsak gospod ima tudi še svojega gospoda!
— Vremensko poročilo s Kredarice meseca avgusta t. I. Srednji na 0° C. raducirani zračni tlak je znašal 557*35 mm; najvišji 19. avgusta 561*5'mm, najnižji 27. avgusta 551 mm. Srednja toplina bila je +15 8° C, najnižja 29. avg. —34° C. Srednja relativna vlaga 853°/,. Prevladovali so sicer severni vetrovi, pa vendar je bilo vreme za turistiko neugodno, ker je bilo 14 deževnih dni z 228-8 mm padavine ter je lOkrat nastopila megla. Trikrat razsajal je vihar. Najlepši dnevi bili so 4., 5., 20. in 21. avgusta.
— Posredovanje dela, služeb in stanovanj. V zadnjem tednu je bilo pri možkih delojemalcih največ vprašanj za službe trgovskih slug, sploh za lahkim delom. Nasprotno pa je bilo pri ženskih delojemalkah največ zglašenih za hišna opravila, v prvi vrsti deklic za vsako delo. Zglasilo se je pa tudi mnogo drugih, oso-bito natakaric in trgovskih prodajalk-za-četnic. Poslov za gospodarska, zlasti za kmetijska dela vedno primanjkuje. Ker je bilo v papirnici v Vevčah mnogo delavskega osobja odpuščenega, so se odpuščenci prav pogo-stoma v mestni posredovalnici oglašali, toda bilo je le nekaterim mogoče dela nakazati. Služeb je bilo ponudonih največ za hišne posle, manj za druga dela. Tako je prišlo vprašanje za izurjene trgovske prodajalke in trgovske pomočnike, za črevljarje in natakarice. Jako mnogo je povpraševanj za stanovanja, osobito za srednja, letna stanovanja, toda teh vrst stanovanj čisto primanjkuje ter jih stranke, ako jih tudi same iščejo po mestu, ne morejo dobiti. Od možkih uslužbencev so bili oddani za trgovske sluge, hišne posle in tovarniške delavce, od ženskih pa le za hišne posle in natakarice. Največ je bilo oddanih deklic za vsako delo.
— Pobegli dečki. Začetkom meseca septembra so bili dečki Karol Linin-ger, Rudolf Sturm in Ernst Jenko pobegnili z doma in se podali na Dunaj nekega strica obiskat, kateri jim je dal nekaj drobiža in jih zapodil domov. Dečki so drobiž na potu domov kmalu porabili in v Dunajskem novem mestu so se morali neprostovoljno ustaviti. Policija jih je prijela na kolodvoru, kjer so iskali v čakalnici prenočišča. Sedaj se vrnejo kmalu domov, kjer bodejo primerno sprejeti.
— Konj ustrašil se je v soboto na Dolenjski cesti pred Češnovarjevo gostilno električnega voza in je zdirjal. Mej dirom je podrl na tla zasebnika Primoža Jane-žiča iz Hradeckega vasi, kateri se je pri padcu na desni roki nekoliko poškodoval. Konj je bil posestnika Matije Kosaka iz Dol.
— Povozil je včeraj popoludne Auerjev hlapec Anton Štefančič na križ-potu Konjušnih ulic in Trnovskega pristana 10 let staro Ivano Brandstaetterjevo, hčerko kovinskega delavca, stanujočo v Konjušnih ulicah št. 2. Deklica je dobila na glavi in na rokah jako težke in celo nevarne poškodbe. Hlapec je vozil naglo in neprevidno.
* Ubijanje ptičkov na Laškem.
Kakor v preteklih letih, vedejo se sirovi Lahi tudi letos prav po divjaško do ptič-
kov selcev pri njih potovanju v toplejše kraje. Zaman se potegujejo razna inozemska društva za usmiljenje do teh okrilje-nih pevcev. V »Meraner Z.« ravno čitamo : Trije »lovci« vlovili so v mreže v soteski pri Montegradu, kjer leti navadno največ ptičev v toplejše kraje, v enem dnevu 300 lastovic. Potem so jih potolkli ter odnesli v Jenovo na semenj, kjer se baje dobro plača ta »slaščica«. In laška vlada ne stori ničesar zoper to divjaštvo, da, ona celo za 20 frankov dovoli slehernemu in povsod loviti te koristonosne ptičke pevce. Zato se tudi lastovic in drugih ptic vrača vedno manj in manj v staro domovino. Ali bi se res ne dalo dognati, da ostanejo Lahi le pri svoji polenti?
' Društvo debeluhov. V Peter-burgu so ustanovili nedavno uradniki »društvo debeluhov«, v katerega je sprejet le oni, ki tehta najmanj 7 pudov 34 funtov; ruski pud ima 16 83 kg. Kdor tehta manj, sme prihajati v društvo le kot gost. Ravnatelj društva mora imeti najmanj 9 pudov.
* Nenavadna mnemotehnika.
»Modem Society« poroča, da je k nekemu irskemu duhovniku prihajal vedno jeden njegovih župljanov k spovedi in začel naštevanje svojih grehov z besedami: Pretepel sem svojo ženo. Končno je duhovnik jedenkrat tega gorečega vernika vprašal, zakaj vendar ženo toliko pretepava. Mož je odgovoril: »Glejte, gospod, jaz imam slab spomin in se bojim, da bi utegnil pri spovedi dosti grehov pozabiti, zato pa, predno grem k spovedi, pretepem svojo ženo in ta mi potem očita vse, tudi najmanjše grehe, kar sem jih storil. Pač nenavadna mnemotehnika in originalno nadomestilo za izpraševanje vesti.
Književnost.
— ,,Planinski Vestnik".   Št. 9.
ima sledečo vsebino: črez Štilfski prel az. Odlomek s počitniškega potovanja. Spisal Avg. Šabec. — Slivnica pri Cerknici (1115 m). OpiBal Strninski. — češki kolesarji na Slovenskem. — Društvene vesti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 30. septembra. Tukajšnji listi prijavljajo obširna poročila o nastopu ogrskega ministrskega predsednika Szella zoper nemški carinski tarif. Cela stvar diši po reklami. Jedro teh poročil je, da je Szell odklonil vsako pogajanje na tej podlagi, kakor je to storil tudi Körber.
Praga 30. septembra Tako sta-ročeški kakor mladočeški shod sta odobrila sklenjeni kompromis, a ne brez ugovorov. Na staročeškem shodu je bivši praški župan dr. Šole nastopil proti kompromisu, češ, da dobe Staro-Čehi premalo mandatov. Na mladoče-škem shodu je pobijal kompromis bivši praški župan dr. Podlipny, zagovarjala pa sta kompromis dr. Herold in dr. Kramar.
Budimpešta 30. septembra. Vlada je z vseh stranij zbrala cele armade vojaštva, da „ohrani red" pri volitvah. V celi Ogrski je tako gibanje, kakor v predvečer kake revolucije. Da se bo pri teh volitvah streljalo kakor v vojni, to je že sedaj gotovo. Zlasti zoper Slovake nastopa vlada z nečuvenim terorizmom. Poklicano je doslej mnogo vojaštva iz Prage, iz Brna in iz Gradca, a tudi iz drugih krajev.
Rim 30. septembra. Papež je po kardinalu Rampolli zaukazal avstrijskim škofom, da morajo narediti konec bojem mej starokonservativci in krščanskimi socialisti. Ta klasični ukaz je izšel vsled nasprotstva mej konservativci in krščanskimi socialisti na Tirolskem.
Sofija 30. septembra. Bivši predsednik macedonskega odbora Sarafov je zopet v Bolgarski in organizira somišljenike. Policija ga zasleduje, a ga ne more vjeti.
London 30. septembra. Konflikt mej Angleško in Turčijo je postal resen. Angleška vojna ladja je šiloma preprečila izkrcanje turških vojakov v Kovaitu v perzijskem zalivu. Zdaj so došle že tri angleške vojne ladje tja, štiri pa so na potu. V Bassori je zbrana turška armada 30.000 mož.
temeljitem razgovoru z dotičnimi gospodarji. Na ta način bi se polagoma uvedla uzorna gospodarstva. Vzgledi bodo največ vplivali na kmetovalca, če se tudi trdi, da je kmet silno konservativen. Jaz ga ne smatram takim, kajti če se mu le pokaže, da more na ta ali oni način uspehe doseči, vzemimo n. pr. umetna gnojila, po katerih danes že tako pridno segajo, takoj se bo kmet sprijaznil z mislijo. Samo teoretičnih predavanj se pa kmet no bo oprijel; v tem oziru je silno konservativen in tukaj mu dam tudi prav, da je.
Jaz ne stavim nikakega predloga, toda s predlogom združenih odsekov se ne morem strinjati, ker se bojim, da dobimo na Gorenjskem drugi Grm, če tudi v milejši obliki. Vem tudi, da bi danes za svoj predlog ne dobil zadostnega števila glasov, zato sem hotel samo v tej obliki izraziti svoje misli, kako bi se dalo povzdigniti kmetijstvo na Gorenjskem.
V LJubljani, 30. septembra. Oportunizem in radikalizem.
»Pester Lloydu« se poroča z Dunaja, da je že danes gotovo, da se cehom posreči v deželnem zboru združiti vse češke stranke v enoten klub, v katerem bodo Mladočehi po svojem številu in parlamentarnem izkustvu, a tudi po svojem ugledu dominirali. To je s splošnega političnega stališča le pozdravljati. Važnosti Mlado-čehov deželnozborske volitve ne bodo zmanjšale. Vsled kompromisov in pogodeb z raznimi strankami bodo hodili Mladočehi še nadalje po oni poti, katero so nastopili marca meseca t. L Vzlic ugovorom nekaterih čeških strank je oportunizem tudi danes še praktično koristen. Obžalovati je, da na nemški strani na zjedinjenje strank ni upati. Odkar je izšel volilni oklic nemške narodne stranke, ki je v deželi najmočnejša, je nesloga med Nemci postala akutna, nepomirljiva. V Radkers-burgu se bo vršil te dni shod, ki ima namen zjediniti nemške radikalce in nacio-nalce. Bržčas pa se to ne posreči. Vsekakor je politika Čehov danes mnogo pametnejša od politike Nemcev, ki so se zaleteli tako daleč, da nazaj ne morejo več. Kralj Aleksander dementuje.
Iz Belegagrada se poroča, da o pre-stolonasledništvu Lunjevice še ni bilo govora in ga tudi v bodoče ne bo še tako kmalu. Kralj Aleksander je šele 25 let star, docela zdrav in življenja vesel, torej še nima povoda, skrbeti že sedaj za svojega naslednika. Tudi ni izključeno, da rodi Draga vendarle še prestolonaslednika. Ako pa se to ne zgodi, je gotovo, da se prestolonaslednik ne določi brez sporazuma s skupščino, nego tako, kakor se je določil v Rumuniji.
Od vojne utrujeni Kitchener.
Londonski listi poročajo, da se je Kitchener vojne z Buri naveličal ter da je zavladalo med njim in vojnim ministrom Brodrickom nesporazumljenje; zato hoče Kitchener odstopiti ter prepustiti nadpoveljništvo   drugemu generalu. Ofi-
vlog in v splošno idejo celega dela. Vsled tega njegova igra vedno zanima; občinstvo čuti vse nuance notranjega življenja, ker je igralec sam čuti in je zna izraziti z vsemi sredstvi, ki so igralcu na razpolago: v maski, v mimiki, v nastopanju, v kre-tanjih itd. Naravnost pretresljiva je bila njegova igra. V prizoru z Leopoldom in Reho v II. aktu, v solo-prizoru na koncu IV. akta in v V. aktu. Pa tudi v muzikal-nem oziru nas je g. Olszewski popolnoma zadovolil. Krasno je pel arijo v ensemblu iinala I. akta, molitev ob začetku II. akta in posebno arijo na koncu IV. akta: »Reha, ko dal nekoč te Bog mi je za hčerko«.
G. No 11 i je svojo sicer nehvaležno vlogo vendar preveč bagateliziral. Ali menda ni bil dobro razpoložen? Distoni-ranje pri prvem nastopu nas je zelo motilo. Tudi v igri bi si želeli več fanatizma, ako bi ne vedeli, da je urednik »Slovenskemu Narodu«, od katerega se pač ne more zahtevati velikega navdušenja do Brognijeve stranke.
Kardinala Brognija pel je naš basist g. Vašiček muzikalno sigurno. V obče pa se naj spomni, da je kardinal kavalir. G. Vašiček slika s predebelimi, predrastič-nimi barvami, to glede maske, obleke (kardinalova barva je distingirani škrlat,
ciozno se ta vest prereka, a vendar ni
utemeljena. Da odstopi Kitchener, se je enkrat že poročalo. Gotovo je, da Kitchener jedva čaka prilike, ko se mu bo možno umakniti. Posnemal bi rad Ro-bertsa, ki je odšel z bojišča pravočasno. Angleška javnost je sprejela povrnivšega se Robertsa navdušeno, saj je dosegel vsaj nekaj uspehov ter zasedel vsaj glavna mesta. S Kitchenerjem pa je angleški narod vsak dan manje zadovoljen. Dosegel ni ničesar, nego pomnožil angleške blamaže za veliko število. S svojimi krutostmi in s požiganjem burskih farm je Bure le še k hujšemu odporu podžgal, jih pritiral do obupnosti, razvnel ustajo v Kaplandiji ter se s svojim pozivom na Bure, da se morajo do 15. sept. udati vsi, samo strahovito blamiral. Kitchener je porabil že vsa svoja sredstva, ki so se mu v Nubiji, v boju s poldivjimi in slabooboroženimi nasprotniki pač obnesli, ki pa v boju z Buri dosezajo baš nasprotno, še večji odpor. Kitchener vidi sam, da je s svojo učenostjo pri kraju, in da je njegova bojna slava v največji nevarnosti, ako se ne umakne čim najhitrejše. Ali umakne se težko, kajti Angležem vendar ne gre toli očitno kazati svoje sramotne blamaže s tem, da menjajo svoje nadpoveljništvo že tretjič. Zato je gotovo, da ostane Kitchener pač le še nekaj časa, potem šele se umakne. Angleži lahko najdejo generala z isto surovostjo in nesposobnostjo, s kakoršno se odlikuje Kitchener. Buri so vedno manjši po številu, a vedno večji po junaštvu in vojni spretnosti. Dewet, Botha, Delarey, Kruitzinger in Smuts imajo še vedno dovolj svojih mož, da se ustavljajo Angležem; sedaj pa se jim je pridružilo še 20.000 holandskih ustašev, tako da je število burskih boriteljev^pač precej neizpreme-njeno. Vojna se vrši sedaj na angleških tleh ter je danes tam, kjer je bila pred I1/« letom.
Dopisi.
Iz kamniškega okraja, 27. septembra. O volitvah v našem okraju bi bilo opomniti, da se je farovška dresura izvrstno obnesla. Gotovo 90 odstotkov vo-lilcev ni vedelo, zakaj so jih prignali na volišče. O svobodni volitvi niti govora ne more biti. Duhovniki in njih podrepniki so popisali glasovnice ne vprašaje, je li dotičnik zadovoljen ali ne. »Gospod« so tako rekli, in kmet mora tako storiti, saj so »gospod« največji dobrotnik ljudstva in če mora tudi zadnji vinar iz kmetovega žepa v duhovsko bisago. Evo malega dokaza. V našem okraju se dela polju velika škoda vsled neprestanega deževja. Tudi iz tega se da dobiček napraviti za »gospode«, ki imajo kmeta-trpina tako pri srcu. Hajdi, kmet, če hočeš lepo vreme, daj za mašo. In romal je župan kakor kak farovški eksekutor z vrečico od hiše do hiše ter s pravo klerikalno zgovornostjo izžemal denar iz ubogega kmeta, da bo drugi dan maša za lepo vreme.   Sicer   ne vem,  ali je bil to
ne svitlo rudečj posebno pa glede glasu. Pianissima od njega celi večer nismo slišali. Nemuzikalna in diletantovska je njegova navada, da vleče pri kadencah s fermato zaznamovani ton skoz celo hromatično lestvico dol do zadnjega tona iz tonike.
Celoten vtisek prve operne predstave je bil jako ugoden, kar je občinstvo z navdušenim ploskanjem priznalo.
V tem oziru gre naše srčno priznanje v prvi vrsti novo angaževanemu kapelniku g. Tomašu, kije vodja celega ensembla v pravem smislu. Zbor in orkester ležita v njegovih rokah, njegova volja dominira tu in tam. In ta volja je dobra. To se vidi v skupnem igranju sviračev, v lepih cre-scendih in diminuendih, v izvrstnih sfor-cetih, v skupnem soglašanju vseh instrumentov in v — temperamentu, s katerim dirigira. Ta temperament se prenaša na pevce in na orkester — povsod pojejo, svi-rajo, piskajo in trobijo z istim temperamentom. Trobentači menda še niso vajeni, na dirigenta gledati — vsaj v prvem prizoru I. akta in v romanci Rehe niso vstopili ob pravem času. No, tega se bodo v kratkem navadili, kajti gosp. Tomaš drži energično disciplino, katera je pri našem ensemblu tudi jako potrebna. Vendar ne sme orkerster pevca tiranizirati, kakor se
jedini namen, hudomušneži pravijo, da prvi namen — bilo je ravno dan pred volitvijo — je bila agitacija; vendar žalostno dejstvo je, da se je nabrala precejšna svota od reveža kmeta za mašo za lepo vreme. Vi, gospodje v farovžih in kaplanijah, ki imate vedno ljubezen do kmeta na jeziku, zakaj ne darujete jedne male mašice zastonj, saj vas kmet, posebno gorenjski, itak premastno plačuje. Toda vzlic dobro plačani maši nas Bog ni pogledal z lepim očesom. To nabiranje se je vršilo po Mengšu.
Ponekod v našem okraju so duhovniki tudi na tak čas pobirali bero, da so ob jednem popisovali glasovnice. Potem se pač ni čuditi, če se je volitev tako iztekla in kapeljski župan pač ne more biti preveč ponosen na zavednost svojih volilcev.
Z Notranjskega, 28. septembra. (Kako bode nas kmete Mramor rešil?) Ob času volitev za deželni zbor je v fari Bloke prav marljivo agitiral kapelan J. Prijatelj za dra. Kreka in Drobnica p. d. Mramorja. Predstavljal je Mra-morja kot vzornega kmeta. Tako je delal po vaseh Ravne, Topolj, Metle, Studenec itd.; kapelan je hodil od hiše do hiše naprej — Drobnič pa za njim, kakor da bi kapelan medveda na vrvi vlekel. Seveda so jima kmetje povsod pritrjevali, da bodo tako volili, kakor rečejo »ga-spud«. Prišedši v Novovas, pa se jima ni dobro izteklo. Ko sta prišla do največjega in obče spoštovanega kmeta, sicer klerikalca, navil je kapelan Prijatelj zopet svojo struno, a kmet ga je zavrnil, češ, tebe in g. Kreka ne bomo volili, ker ti si preneveden Mramor. Saj nisi za nikamor, saj še govoriti ne znaš. če bi ti bil res za poslanca izvoljen, se bodo vsi v Ljubljani iz tebe norca delali. Ljudje bodo res mislili, da smo si najpametnejšega na Notranjskem izbrali. Kaj bodo potem šele o nas mislili? Na to ga zavrne kapelan: »Saj ni potreba, da biDrobnič kaj govoril! Bodo že drugi gospodje za njega govorili, samo da imamo kmeta v svoji sredi, on bode pri glasovanju le vstal in z glavo pokimal in rekel: Jaz tudi tako rečem, kakor gaspüdje.« Na to zavrne kapelana kmet (ime je na razpolaganje): »No, g. kapelan, če pa hočete imeti kmeta med vami, da bo le pokimal, potem Vam ni potreba Drobnica, naredite si moža iz lesa ali iz cunj, notri denite pero, ki se navije, in Vam bode celi dan kimal, pa bode en petak za deželo vsaki dan prihranjen. Sedaj, o predragi slovenski kmetje, smo prepričani, kdo bode zastopal nas revne kmete, pipa pipa pop! Gaspüd, ne pa kmet! 12. t. m. volili so kmetje iz vasij Batičerji, Latovčarji, Ža-berji in iz Ciganske vasi enoglasno vsi.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. septembra. — Odlični gostje. Te dni sta obiskala Ljubljano   ruski   državni svetnik g. Aleksej Nikolajevič llaruzin in ruski svetnik Lehman.
je to zgodilo pri arijah Eleazarja: »V srci mi je bilo tesno« in »Temno bom tvojo slavo maščeval«, kjer so bili tempi v orkestru očividno prenagljeni.
Ko bi ne bili nič druzega slišali, kakor zborovo molitev ä capella v drugem aktu, bi bili morali priti k prepričanju, da imamo polnega, zrelega umetnika-dirigenta pred seboj, h kateri akviziciji se mora odboru čestitati. Zbor je sploh rešil svojo jako hvaležno nalogo prav zadovoljno.
Kaj novega je bil za nas corps de ballet — si parva licet componere magnis. Gospa Lierova je plese prav primerno, to je v smislu glasbe, izvajalala, njene družice so se večinoma prav dobro držale. Samo naj ne delajo tako resnih obrazov; umetniku — in tudi ples je umetnost — se ne sme nikdar videti, kako se trudi. Smehljajte se ljubeznivo in malo zaljubljeno in vtisek bo veliko boljši.
Režija je bila zadovoljiva, razun par nedostatkov, ki pa celotnega vtisa niso motile. Garderoba po mojem okusu ni bila povsod primerna. Nesrečna se mi zdi bela obleka, v kateri nastopi Reha v IV. in V. aktu.
V obče smo s to prvo operno predstavo jako zadovoljni, in se že zdaj veselimo na bodoče užitke. Vivat sequens!
— Občinski svet ljubljanski
ima v torek, 1. oktobra t. 1. ob petih po-poludne sejo. Na dnevnem redu so: Naznanila predsedstva in poročila o predlogu, da se opuste sv. Cirila in Metoda ulice; magistratovem predlogu v zadevi regulacije Cegnarjevih, Holzapflovih in Bohoričevih ulic; o prošnji surovinskega društva črevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani za podporo; o izdatkih za zdravila mestnim ubožcem leta 1900; o raznih šolskih računih; o prošnji hišnega posestnika Josipa Lokarja za odpis pristojbine za večjo porabo vode; o dejalnostni dokladi ravnatelju višje dekliške šole; o prošnji nekega učitelja za nagrado; oddaji službe knjigovodskega asistenta; o neki prošnji za bolniško podporo.
— Osušenje barja. Uradni list poroča, da pride vladni svetnik v poljedelskem ministrstvu v kratkem v Ljubljano in se tu končno določi projekt in stroškovnik za osušenje ljubljanskega barja.
— Se enkrat a reakcija in vodstvo jugoslovanskih socijal-nih demokratov. Na notico pod gornjim naslovom odgovarja nam »Rdeči Prapor«, da je ista vseskozi neresnična. Ne bi se dalje bavili z osebo g. Etbina Kristana in njegovo temno preteklostjo v socijalnodemokratični stranki, ako bi nas on s svojim zanikanjem dejstev, ki se več ne dajo preklicati in tudi ne pozabiti, k temu naravnost ne izzival. Vrja-memo, da je g. Kristanu neprijetno, ako se javno konstatira, da je bil »R. P.« ustanovljen naravnost proti lastni stranki katero sedaj zastopa. List je bil sicer socialističen a ni bil socijalno demokratičen, kar je velika razlika, g. Kristan! Tudi anarhistični listi so socialistični, a vendar so anarhisti veliki nasprotniki socijalne demokracije, kar mora g. Kristan vendar dobro vedeti. Prepiri, ki so bili takrat v stranki, niso bili prav nič podobni diferencam, ki so bile pred hainfeldskim zborom med »radikalnimi« in »zmernimia, kakor trdi »R. P.«, kajti med tema dvema strujama se je šlo za načela, sodrugom, ki so okolo »R. P«., pa se je takrat šlo za prav prozajične osebne prepire. Fuzijo »Delavca« in »Rdečega Prapora« je bilo na dotičnem strankarskem zboru lahko izsiliti — potem, ko je bil »Delavec« že uničen in sicer vsled konkurence »Rdečega Prapor a«. Stranki sta bila takrat odprta samo dva pota; ali se pokoravati Kristanovi opoziciji ali pa ustanoviti svoj lasten list. Ker stranka slednjega vsled pomankanja materialnih moči ni mogla storiti, ji ni druzega preostajalo, kakor »gute Miene zum bösen Spiel machen« in — poljubiti bič, s katerim je bila tepena. To so fakta, g. Kristan, ki se ne dajo zatajiti in ki so in ostanejo madež v zgodovini jugoslovanske socijalne demokracije! Kakor je ta stranka takrat dobila velik moraličen sunek ravno vsled časti — in maščevanja — željnosti Etbina Kristana, ravno tako se je to sedaj zgodilo pri volitvah v Idriji Ne samo oni tič, katerega »R. P.« baje pozna po perju in petju, nego že vrabci po strehah čivkajo, da je socijalistično delavstvo zelo nezadovoljno s Kristanovim absolutizmom in da se bolj in bolj sliši glas: Proč od Trsta! Mesto da se delajo dragi in popolnoma brezvspešni volilni eksperimenti ä la Idrija, naj bi se raje bolj gledalo na gospodarsko in strokovno organizacijo, ki bi gotovo več koristila, kakor politične blamaže, katerih ima jugoslovanska socijalna demokracija menda ravno dovolj.
S o c i j a 1 i s t.
— Nemško vojaštvo v Ljubljani. V naše poročilo o bivanju nemškega vojaštva v Ljubljani se je urinila jako neljuba pomota. Izostal je namreč cel stavek, in je vsled tega zadobil do-tični odstavek popolnoma drug smisel. Kdor le površno prebere dotično notico, zapazi v njej najlepše napake. Tako na pr. se ljubljanski divizijonar imenuje enkrat fml., kar je pravilno, drugič pa feld-maršal. Kako nastanejo take in jednake neumnosti, zamore vedeti le tisti, ki pozna mehanizem kake tiskarne. V tozadevni naši notici je bil natisnjen stavek: »Pri večerji je fml. Chavanne napil nemškemu cesarju, a je v svojem govoru obtičal in precej dolgo ni mogel nadaljevati.« Tu je
-jo besedi »cesarju« izostal stavek, daje -po fml. Chavannu nemški major pl. Förster napil avstrijskemu cesarju. Ker je ta stavek izostal, je za-dobil zgorej citirani del poročila popolnoma napačen smisel. Bere se, kakor da bi bil fml. Chavanne obtičal v svojem govoru, kar pa ni res. Fml. Chavanne je govoril popolnoma gladko in z lepim vznosom, pač pa seje nemškemu majorju Försterju primerila nesreča, da je v svojem govoru obtičal in ga šele po neki pavzi mogel dovršiti. Toliko v pojasnilo, da se ne bodo uredništvu podtikali nameni, katerih ni imelo.
— Volitev v Idriji. V »Arbeiter Ztg.« je vodstvo jugoslovanske socijalne demokracije priobčilo članek, v katerem skuša opravičiti postopanje socijalnih demokratov pri deželnozborskih volitvah v Idriji. V tem članku se nahajajo vsakovrstna podtikanja in zavijanja, katera bi lahko takoj zavrnili. Ker pa se nahajajo v njem tudi trditve in dolžitve, ki jih more preiskati in pojasniti samo, kdor je v Idriji, pričakujemo od somišljenikov v Idriji, da na ta članek »Arb. Zeitung« odgovore.
— Splošno slovensko žensko društvo se je pokazalo včeraj v jako simpatični luči. Videli smo, da stremi za lepimi, koristnimi cilji, da je njega naloga resno delovanje. Gospica Zofka Kveder, mlada, a vendar samostojno in trezno misleča ženska, ki že pozna življenja dobre in slabe strani, je v svojem zanimivem predavanju jako umestno povdarjala, da ne obstoja ženska emancipacija v smešnem posnemanju moža, v zatiranju lastnosti svojega spola. Žena naj bo le bitje s krepko razvito individualiteto, bistrega razuma, odprtih oči, bogatega srca in globoke duše, a tudi delavnih rok ; le tedaj bo mogla biti dobra mati in vzgojiteljica svojih otrok ter prava tovarišica in bodrilka svojemu možu. Ako se pa ne omoži, bo gotovo koristen član človeške družbe, kateremu naj se dopusti prav tako prosto dihati, kjer sam hoče ter si zaslužiti kosec hruha, kakor sam hoče, kakor možkim z istimi zmožnostimi. Nadalje je gospica predavateljica ostro zametala naivnost, otročjost, nevednost in skromnost žene, katere lastnosti smatrajo zlasti možki naravnost ženstvu neobhodno potrebnimi. Zavzemala se je tudi za privatne učiteljice, ekspeditorice, komtoaristke in prodajalničarke, katere njih gospodarji navadno umazano izrabljajo, ker so pre-fooječe in preskromne ter se ne postavijo po robu krivičnosti svojih šefov in tovarišev. To so glavne točke včerajšnjega predavanja, katero itak priobčimo v listku. Predavanja se je udeležilo zlasti inteligentno občinstvo v jako velikem številu ; želeti je le, da bi se začeli vsi sloji zanimati za delovanje »Splošnega slovenskega ženskega društva«.
— Odbor   j, Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko"
prosi one člane, ki so za to (III.) društveno leto z udnino še na dolgu, da dopošljejo isto do 15. oktobra letos. Položnice, ki jih dotičniki dobe s pošto, pa naj porabijo za odposlatev svoje članarine. — Tistim pa, ki žele društvu še pristopiti, pripomnimo, da se je obrniti na društvo z naslovom: »Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko« v Ljubljani, katero dopošlje za tem dotičniku iztis pravil in vspre-jemnico. Članarina znaša tri goldinarje ali 6 K za celo celo in se vplača naprej. Za vse stanovske zadeve in pritožbe posreduje odbor brezplačno.
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. P. n. člani društva blagovole naj se udeležiti sigurno prijateljskega sestanka v Hafnerjevi pi-varni na Sv. Petra cesti dne 1. oktobra ob 8. uri zvečer. Razgovarjalo se bode o pomanjkanju stanovanj v Ljubljani, o olajšavah pri vračevanju potresnega posojila in o drugih za hišno posest važnih vprašanjih. Ako porabimo mejsebojno skušnje, katere je gotovo vsakdo iz med nas naredil, se lahko marsikatero vprašanje ugodno reši. Povsod se združujejo hišni posestniki na rednih prijateljskih sestankih; v Ljubljani so pa mejsebojni pogovori neobhodno potrebni; ker ni kmalo hišni posestnik tako prizadet, ko v Ljubljani.
— „Prosvjeta" je prinesla v svoji poslednji številki v lepem barvotisku G v a i-zovo sliko: »Dobre moje kokoši!« (deklico ob kupu slame s kokoši) in prevod Govekarjeve novele »Socialist«. Prevod je oskrbela gospa Juric-Zagorka.
— Maše vojaštvo pri volitvah na Ogrskem. Danes zjutraj se je odpeljala jedna kompanija domačega peš-polka št. 17. v komitat Zala na Ogrskem, da »vzdržuje red pri volitvah«, danes ponoči pa se odpeljejo tri kompanije peš-polka št. 27. Te tri kompanije pošljejo med Slovake.
— Zanimivo darilo. V »Gorenjcu« čitamo v rubriki »darila« naslednje: »Gosp. dr. Štor, odvetnik v Ljubljani, pošilja 50 K kot globo, katero se je zavezal vsled poravnave obtoženi župnik A. More iz Bukovščine pri Selcih pri glavni razpravi pred c. kr. okrajnim sodiščem v Škofji Loki dne 15. maja t. 1. plačati za dijaško kuhinjo v Kranju proti temu, da (dr. Štor) kot zastopnik zasebnega obto-žitelja odstopi od tožbe«.
— ,,Rokovnja£i" v Črnomlju. »Rokovnjači« nadaljujejo svoje potovanje križem domovine. Predstavljali so jih v Ljubljani, Trstu, Idriji, Dobu in prvo nedeljo v oktobru jih nameravajo uprizoriti tudi vrli črnomaljci.
— Uboj. V Podrebru so v noči od sobote na nedelje pijančevali razni fantje. Domov grede je Jožef Kerne iz Suše zaklal 181etnega Antona Travna iz Skopač-nika. Ali je tudi tega uboja kriva »liberalna sodrga in njeno časopisje ?« To so sadovi duhovniške vzgoje ljudstva!
— Pretep v Gorjah. V soboto zvečer je nastal mej fanti v Gorjah pretep, pri katerem je bil fant Jakob Poklu-kar z nožem sunjen v trebuh. Prepeljali so ga v deželno bolnico v Ljubljano. Upanja je malo, da bi okreval.
— Redek lov. Ljubljanski ta petnik gosp. Dragotin Puc ustrelil je včeraj na svojem izletu v Begunjah pri Cerknici, krasnega planinskega orla, koji z odprtimi peruti meri 2 m. Redek slučaj, koji je mej tamošnjimi prebivalci vzbudil občno zanimanje.
— Samomor. Ustrelil se je v Črnem vrhu nad Idrije 221etni Filip Rudolf.
— Duhovska beračija in posvetna  oblast.  S Ponikve ob južni železnici  se  nam poroča: Ko so se morali pred leti kmatje odkupiti od nadležne bere,   so menili, da se otresejo za vedno beračenja   po  duhovnikih in drugih sne-dežih.   Računali  so pri tem na posvetno oblast, ki  je včasih prav neusmiljeno iz-tirjavala odkupnino.   Pokazalo   pa se je, da   ni  bilo duhovnikom niti na kraj pameti,   opustiti  razne vrste   bere, temveč da  so   gledali le,  kako si pomnožiti neskromne svoje dohodke. Bera cvete sedaj bolj nego kdaj poprej. Ž njo vred pa narašča  nezadovoljnost  ljudstva   tem bolj, kolikor   večje   postaja   nasprotsvo med ljudstvom in med duhovniki, kar je dandanes   že   skoro   splošno.   Zadnjikrat je stavil »Slov. Narod« na okr. glavarstvo v Celju vprašanje, kakšno stališče zavzema ono napram   beri in opozoril je na poni-kovškega   kaplana.   Kaplan   Pintarič je pravi »zli duh« za Ponikvo. Odkar je on tu, izginil je prejšnji mir.   Zameril se je splošno.   Zato  so nekateri menili, da ne pojde  letos  po   beri.   A  kaplan  je šel vkljub temu po pšenični beri in nafehtal 70   mernikov   pšenice   ter za 15 g 1 d., jajec.  Ko je oznanil bero, je pristavil,  da   se   ne  boji nikogar, da pa pojde samo k prijateljem.   Pozneje se je bahal, da mu je   dalo   okr. glavarstvo posebno dovoljenje. Šel pa ni samo   k   prijateljem,  kterih nima niti toliko,   kolikor  prstov   na  roki, ampak tudi  k   sovražnikom,   katere  sicer prav pridno  obira.   K  nekaterim,  kjer  se je zbal levit, je poslal samo nosača, sam pa je šel potepeno mimo. Nekaj jih je izpustil, dobro  vedoč,  da  dobi brco.   Zato pa je zvohal vsakega  najemnika in mu izsilil, kar je bilo količkaj mogoče.   Oni pa, katere je  kaplan popolnoma izpustil ali h katerim je  poslal  le  nosača,  so sedaj dobro došli predmet obiranja s strani ter-cijalk in podrepnikov in vse kaže, da jih hoče  kaplan  na  ta  način za prihodnjo vinsko   bero  omehčati.   Nasprotstvo in sovraštvo  med   ljudstvom  je  prišlo po kaplanu, ta je tudi neti neprestano, če že
uoče škof narediti k ob ca tem škandalom, ali mora trpeti politična oblast, da izsesava kaplan ljudi? Zakaj se dela razlika med navadnimi berači in med duhov-skimi? O tem bo treba še na drugem mestu govoriti, posebno če je res, da je okr. glavarstvo dalo specialno dovoljenje za to fehtarijo.
— S Ponikve se nam piše : Okrajnemu z as topu v Šmarji pri Jelšah in vsem občinskim odborom tega popolnoma slovenskega okraja bodi spominano, da pri c. kr. sodniji Šmarje še sedaj niso v rabi samo dvojezični pečati in vsakovrstne slovenske ali dvojezične tiskovine, ter da je napis pod orlom še vedno le nemški. Ali res ni mogoče od ministrstva takega ukaza dobiti, ki bi vstrezal tako opravičeni želji, kakor je dvojezičnost naše sodnije? Res žalostno bi bilo, če bi se tudi tam hotelo nam pridržavati, kar drugi davno že imajo! Če je pa kdo drug iz narodne nestrpnosti ali bodisi katerega druzega nagiba kriv, da smo še vedno pri tem c. kr. uradu v navedenih zadevah pastorke, pa na dan ž njim! Vsak gospod ima tudi še svojega gospoda!
— Vremensko poročilo s Kredarice meseca avgusta t. I. Srednji na 0° C. raducirani zračni tlak je znašal 557*35 mm; najvišji 19. avgusta 561*5 mm, najnižji 27. avgusta 551 mm. Srednja toplina bila je +158° C, najnižja 29. avg. —34° C. Srednja relativna vlaga 853°/#- Prevladovali so sicer severni vetrovi, pa vendar je bilo vreme za turistiko neugodno, ker je bilo 14 deževnih dni z 228*8 mm padavine ter je lGkrat nastopila megla. Trikrat razsajal je vihar. Najlepši dnevi bili so 4., 5., 20. in 21. avgusta.
— Posredovanje dela, služeb in stanovanj. V zadnjem tednu je bilo pri možkih delojemalcih največ vprašanj za službe trgovskih slug, sploh za lahkim delom. Nasprotno pa je bilo pri ženskih delojemalkah največ zglašenih za hišna opravila, v prvi vrsti deklic za vsako delo. Zglasilo se je pa tudi mnogo drugih, oso-bito natakaric in trgovskih prodajalk-za-četnic. Poslov za gospodarska, zlasti za kmetijska dela vedno primanjkuje. Ker je bilo v papirnici v Vevčah mnogo delavskega osobja odpuščenega, so se odpuščenci prav pogo-stoma v mestni posredovalnici oglašali, toda bilo je le nekaterim mogoče dela nakazati. Služeb je bilo ponudenih največ za hišne posle, manj za druga dela. Tako je prišlo vprašanje za izurjene trgovske prodajalke in trgovske pomočnike, za črevljarje in natakarice. Jako mnogo je povpraševanj za stanovanja, osobito za srednja, letna stanovanja, toda teh vrst stanovanj čisto primanjkuje ter jih stranke, ako jih tudi same iščejo po mestu, ne morejo dobiti. Od možkih uslužbencev so bili oddani za trgovske sluge, hišne posle in tovarniške delavce, od ženskih pa le za hišne posle in natakarice. Največ je bilo oddanih deklic za vsako delo.
— Pobegli dečki. Začetkom meseca septembra so bili dečki Karol Linin-ger, Rudolf Sturm in Ernst Jenko pobegnili z doma in se podali na Dunaj nekega strica obiskat, kateri jim je dal nekaj drobiža in jih zapodil domov. Dečki so drobiž na potu domov kmalu porabili in v Dunajskem novem mestu so se morali neprostovoljno ustaviti. Policija jih je prijela na kolodvoru, kjer so iskali v čakalnici prenočišča. Sedaj se vrnejo kmalu domov, kjer bodejo primerno sprejeti.
— Konj ustrašil se je v soboto na Dolenjski cesti pred Češnovarjevo gostilno električnega voza in je zdirjal. Mej dirom je podrl na tla zasebnika Primoža Jane-žiča iz Hradeckega vasi, kateri se je pri padcu na desni roki nekoliko poškodoval. Konj je bil posestnika Matije Košaka iz Dol.
— Povozil je včeraj popoludne Auerjev hlapec Anton Štefančič na križ-potu Konjušnih ulic in Trnovskega pristana 10 let staro Ivano Brandstaetterjevo, hčerko kovinskega delavca, stanujočo v Konjušnih ulicah št. 2. Deklica je dobila na glavi in na rokah jako težke in celo nevarne poškodbe. Hlapec je vozil naglo in neprevidno.
' Ubijanje ptičkov na Laškem.
Kakor v preteklih letih, vedejo se sirovi Lahi tudi letos prav po divjaško do ptič-
kov selcev pri njih potovanju v toplejše kraje. Zaman se potegujejo razna inozemska društva za usmiljenje do teh okrilje-nih pevcev. V »Meraner Z.« ravno čitamo : Trije »lovci« vlovili so v mreže v soteski pri Montegradu, kjer leti navadno največ ptičev v toplejše kraje, v enem dnevu 300 lastovic. Potem so jih potolkli ter odnesli v Jenovo na semenj, kjer se baje dobro plača ta »slaščica«. In laška vlada ne stori ničesar zoper to divjaštvo, da, ona celo za 20 frankov dovoli slehernemu in povsod loviti te koristonosne ptičke pevce. Zato se tudi lastovic in drugih ptic vrača vedno manj in manj v staro domovino. Ali bi se res ne dalo dognati, da ostanejo Lahi le pri svoji polenti?
* Društvo debeluhov. V Peter-burgu so ustanovili nedavno uradniki »društvo debeluhov«, v katerega je sprejet le oni, ki tehta najmanj 7 pudov 34 funtov; ruski pud ima 16 83 kg. Kdor tehta manj, sme prihajati v društvo le kot gost. Ravnatelj društva mora imeti najmanj 9 pudov.
* Nenavadna mnemotehnika.
»Modern Society« poroča, da je k nekemu irskemu duhovniku prihajal vedno jeden njegovih župljanov k spovedi in začel naštevanje svojih grehov z besedami: Pretepel sem svojo ženo. Končno je duhovnik jedenkrat tega gorečega vernika vprašal, zakaj vendar ženo toliko pretepava. Mož je odgovoril: »Glejte, gospod, jaz imam slab spomin in se bojim, da bi utegnil pri spovedi dosti grehov pozabiti, zato pa, predno grem k spovedi, pretepom svojo ženo in ta mi potem očita vse, tudi najmanjše grehe, kar sem jih storil. Pač nenavadna mnemotehnika in originalno nadomestilo za izpraševanje vesti.
Književnost
— »Planinski Vestnik".  Št. 9.
ima sledečo vsebino: črez Štilfski prelaz. Odlomek s počitniškega potovanja. Spisal Avg. Šabec. — Slivnica pri Cerknici (1115 m). Opisal Strninski. — češki kolesarji na Slovenskem. — Društvene vesti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 30. septembra. Tukajšnji listi prijavljajo obširna poročila o nastopu ogrskega ministrskega predsednika Szella zoper nemški carinski tarif. Cela stvar diši po reklami. Jedro teh poročil je, da je Szell odklonil vsako pogajanje na tej podlagi, kakor je to storil tudi Körber.
Praga 30. septembra Tako sta-ročeški kakor mladočeški shod sta odobrila sklenjeni kompromis, a ne brez ugovorov. Na staročeškem shodu je bivši praški župan dr. Šole nastopil proti kompromisu, češ, da dobe Staro-Čehi premalo mandatov. Na mladoče-škem shodu je pobijal kompromis bivši praški župan dr. Podlipny, zagovarjala pa sta kompromis dr. Herold in dr. Kramar.
Budimpešta 30. septembra. Vlada je z vseh stranij zbrala cele armade vojaštva, da „ohrani red" pri volitvah. V celi Ogrski je tako gibanje, kakor v predvečer kake revolucije. Da se bo pri teh volitvah streljalo kakor v vojni, to je že sedaj gotovo. Zlasti zoper Slovake nastopa vlada z nečuvenim terorizmom. Poklicano je doslej mnogo vojaštva iz Prage, iz Brna in iz Gradca, a tudi iz drugih krajev.
Rim 30. septembra. Papež je po kardinalu Rampolli zaukazal avstrijskim škofom, da morajo narediti konec bojem mej starokonservativci in krščanskimi socialisti. Ta klasični ukaz je izšel vsled nasprotstva mej konservativci in krščanskimi socialisti na Tirolskem.
Sofija 30. septembra. Bivši predsednik macedonskega odbora Sarafov je zopet v Bolgarski in organizira somišljenike. Policija ga zasleduje, a ga ne more vjeti.
London 30. septembra. Konflikt mej Angleško in Turčijo je postal resen. Angleška vojna ladja je šiloma preprečila izkrcanje turških vojakov v Kovaitu v perzijskem zalivu. Zdaj so došle že tri angleške vojne ladje tja, štiri pa so na potu. V Bassori je zbrana turška armada 30.000 mož.
naznanjava najuljudneje svojim p. n. odjemalcem, da imava
w «mb mm jpj_       p« p«     p«   mm n««ii«ii]a»a iiajMijuuiiojo »tujimi p. n. wujvniaiuoin, ua imava
GRICAR & MEJAC asfÄÄS
Ljubljana, Prešernove ulice 9
lekciji za dame najnovejše modele
v veliki izberi v zalogi in prosiva, da naju v prav mnogem številu počaste, zagotavljajo najcenejo in najsolidnejo postrežbo.
Ilustrovani ceniki na zahtevo  zastonj in poštnine prosto.
■a
Dež. gledališče v Ljubljani.
ÖUv. 4. Dr. pr. 1113.
V torek, I. oktobra 1901.
*©v» «per»! So»» «per»!
Drugikrat:
Židinja.
Velika opera t p«tih dejanjih. Spisal E Scribe. Uglasbil Jaques Hale>y. Kapelnik Bogomil Tomas.
Režiser Josip Nolli._
BlmjRT« w **fn «k 7. mi. — UM*l »k "/i*- m. —       tk 1#. iri.
PH predstavi sedeluje irkejtir al. 6. in kr. pek. polka Lispeid II. it. li.
Prihodnja predstava bode v petek, 4. oktobra : velika opera: .Židinja*.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 25. septembra: Rudolf Zanoakar, kolar-jev sin, 13 mes., Rimska cesta 5t. 5, pljučnic«. — Fran Sark, krojaSki mojster, 64 let, Breg ät. 14, rak.
Dne 26. septembra: Stanko Brandstetter, mizarjev sin, 4 mes., StreliSke ulice St. 15. črevesni katar. — Leopolda Brajar, sobnega slikarja hči, 5 mes.. Ulice na Grad §t. 13, akutni želodčni in črevesni katar.
Dne 27. septembra: Ana KoBak, gostija, 58 let, Gradaške ulice St. 20, vodenica. — Pavlina Černič, sprevodnikova hči, leta, Ravnikarjeve ulice St. 12, vnetje črev. — Terezija Ravnihar, učiteljeva vdova, 84 let, Poljanska cesta St. 23. kap. — Anton Magerl. delavec, 35 let, Kolodvorske ulice St. 39, se je obesil.
Domače priznanje!
Velesfavna tvrdka Znideršič čc Valencia
v Ilir. Bistrici.
Jaz podpisani vdobival sem testenine iz raznih tovarn. Šele pred nedavnim časom jel sem si nabavljati proizvode zaslužne Vaše tvrdke. Sprevidel sem, da so Vaše testenine najboljše, kar jih dosedaj poznam, a tudi občinstvo se jih poslužuje z največjim zadovoljstvom.
Tem potom dolžan sem izrekati slavni Vaši tvrdki najiskrenejšo zahvalo za mi pošiljano blago.
Obenem jih pa vsakemu najtoplejše priporočam.,
Poživljam tudi vse naše rodoljubne trgovce: Podpirajte našo „Prvo slovensko tovarno testenin":
Ljubljana, 3 mal. srpana 1901.
Andrej Kranjec
(1727—8) trgovec.
Metaorologicno poročilo.
*■% m. ***4ajt mtal tf»k TM • mtm.
o.	čas opa-Kovanja	Stanje barometra v mm.	TT s e	Vetrovi	Nabo	[1 ar
16.	9. avečer	744 1	12 9	si. sever pol. oblač.		
19 ■	7. ajutraj 12 popol.	745 f 744 7	91 si. sever pol oblač. 306 si. avahodjskoro jas.			o o
a	9. avečer	7451	132	si. szahod	jasno j	1
30	7. zjutraj 2. popol.	744 5 745 2	7-7 200	al. sever si. sever	megla 1 jasno i	o
Srednja temperatura sobote in nedelje 14 0 in 14 3°, normale: 13 1* in 13 0°.
Dunajska borza
dne 30. septembra 1900.
Skupni državni dolg v notah   ... 98"40
Skupni državni dolg v »rebrn   .... 98 20
Avstrijska zlata renta....... 11885
Avstrijska kronska renta 4°/»  .... 96*50
Ogrska zlata renta 4»/........ 118 35
Ogrska kronska renta 4"...... 92 30
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1627 —
Kreditne delnice......... 610 —
London viata.......... 239121/,
NemSki državni bankovci za 100 mark. 117'20
20 mark............ 2343
10 frankov.......,   .  .  . 1901
Italijanski bankovci........ 9190
C. kr. cekini                                  ... 1131
Dr. Friderika Lengiel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozäve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-SO. (112—18)
Dr. rriderika Lengiel-a
NajmilejSe. in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Hann, Dunaj, X.
Spretnega krojaškega pomočnika
za žakete in salonske suknje, kakor tudi
(2121-2)
iz boljše rodbine sprejme tatUoJ v Ljubljani, na Kongresnem trgu stev. 5.
Ces. kr, avstrijski      irtmt železnica.
Izvod iz voznega reda
valjar«« »d dae 1. janija 1901. leta.
QdJi«d. Is LOubijajte yH. kol. Prora 6ea Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfest», Inomost, Moaakovo, Ljubno; oes Selzthal v Ausnee, Solnograd, Cm Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten ca Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. ari po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfeste, Inomost, Mona-koro. — Proga v Novomeato in v Kooevje, Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjatraj v Novomesto» Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 m zvsčer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v X*jab5Jano j ž. kol. Prora Ix Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Fran-zensfeate, Solnograda, Linea, Steyr a, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. 'ari 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnogradd, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Cariha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastama, Ljnbaa, Celovca, Št. Mohorja, Pon tabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne '.sobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthaia, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Frauzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 3b m zvečer iz Podnarta- Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Duuaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linea, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla.; Prora ls Novega, mesta is Kočevja, Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. — O die d iz 10 ub-Ijane drž. koi. v JK&smlif. Mešani vlaki: Od 7, uri 28 m zjatraj, ob 2. uri 5 m popoluduö, ob 6. uri hO m in ob 10 uri 25 tn zvečer, poslednji vlak le cb nedeljah in praznikih — Prihod v Lda» blj&so drž. kol. Is Kam&i&a. Mešani vlaki: Oh 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri IG m in ob 9. ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in prainikih. (1393)
V najem se da
210O2
hiša z gostilno in prodajalnico, s kovačnico in z zemljiščem
(6 oralov) na več let po dobrih pogojih. Kje? pove upravniitvo »Slov. Nar.«.
Svarilo!
Naznanjamo, da gospod Hugo Böhm ni opravičen za nas sklepati kupčij, in proglašamo pooblastilo, katero je v njegovih rokah, za neveljavno. . ...
(2127-D      »van Jax in sin.
' **** doillt
laniki   iz   baltiškega morja, Znojemske kumare, kavijar Pfeffe roni  (španski poper), malinski hren, mareličen sok, sok iz brusnic.
Dalje se vsak dan prodaja od zdravnikov priporočano (2092—3>
pasterizovano čajevo maslo.
Eham & Murni k
trgovina s špecerijskim in delikatesnirr blagom in vinarna.
(cimpermani)
se sprejmö proti dobremu plačilu pri (2128-1
Josipu Lehner-ju
tesarskemu mojstru v Ljubljani.
Maina trgovina za \m
Edmund Kavčič
7 Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti posti:
priporoča
knvo SanloM dobrega ukusa po gld. 1'— kile „     ZVeilnjlierry aromatično-
krepkega okusa.....„   140 „
,,    Plraldv najfinejega okusa   „   160 „ PoStne poslatve po 6 kil franko. Vsakovrstno špecerijsko blago v najboljS kakovosti. (12-185. Glavna zaloga J. Klauer-jevega ,,Trlßjl»vi»".
Blago za damske obleke
od najcenejše do najfinejše kvalitete
(ÖT p>o g\Lot>o3s:© znižaja-ili. cenah.
v veliki izberi.
Dalje: Zagrinjala, preproge, namizne garniture, platneno blago, svila za bluze, blago za gospode, barhanti, oksfordi, dežniki in solnčniki, kravate, bluze, srajce, belo blago in šlingerije
°/o
pod normalno ceno ima
m
■>^a
(2113-2)
Xonrad Schumis tiubliana
M M
ešernove ulice št. 1.
m m i@i©i
Ix4a|at«lj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tiak »Narodne tiskarne«.