Leto XX,, St. 86
Upravrusivo Ljubljana Knafljeva fi
—	reJefon St 3122 3123. 8124, 3125 3126.
Laseratni xideiek: Ljubljana, Selen-Ourgova ul — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gralstd trg 7.
Telefon St 2455 Podružnica Cede Kocenova aUca 2.
-	Telefon St 190
Računi on pošt ftek zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga dalo W1«> 5t 105 241
LJubljana, petek 14. aprila 1939
Cena t Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25-— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 teiefoo 3122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor. Grajski trg St 7. telefon St 2455
Celje. Strossmayerjeva ulica štev l telefon St 65
Rokopisi se oe vračajo
Hnglija in Francija jamčita pomoč
tudi Grčiji in Rumuniji
Jamstvena obveza je enaka kakor ona za Poljsko, vendar pa Grčije in Romunije ne veže na enako obvezo do Francije in Anglije — Chamberlainov govor v parlamentu
Otok Krf
London, 13. aprila. AA (Reuter) Na današnji seji spodnje zbornice, ki se je vršila v nabito polni dvorani, se je predsednik britanske vlade Chamberlain dotaknil nedavnih mednarodnih dogodkov in je rekel med drugim:
»Dogodki, zaradi katerih se je sestal britanski parlament, so zbudili na vsem svetu veliko vznemirjenje, posebno v vzhodnem delu Sredozemlja Ne da se še popolnoma točno ugotoviti, kako so se razvijali dogodki v Albaniji ker so mnoga poročila o teh dogodkih protislovna in pristranska Iz istih razlogov je tudi težko popolnoma razsvetliti ozadje teh dogodkov.
Albanska prošnja
v Londonu
Soričo raznih dogodkov, ki so skalili velikonočne praznike in ustvarili vznemirjenje v Evropi, zlasti v vzhodnem delu Sredozemlja je predsednik britanskega parlamenta pi sporazumu s člani vlade ugotovil, da državni interesi zahtevajo sklicanje parlamenta zaradi nujne proučitve teh dogodkov. Dne 8. aprila se je albanski poslanik v Londonu obrnil do britanske vlade s prošnjo, da stori vse. kar je v njeni mott, da podpre mali narod, ki se obupno bori, da obvaruje svoje ozemlje
Italijanska zasedba Albanije
Chamberlain je podrobno orisal potek dogodkov po tej demarši albanskega poslanika, in nadaljeval svoja izvajanja z besedami:
Dne 6 aprila so se ob albanskih mejah pojavile ladje italijanske vojne mornarice in. začele vkrca vati italijanske podanike Isti dan zvečer so v pristaniščih Bari in Brindisi druge italijanske ladje vkrcale italijanske čete in odplule proti Albaniji. Ves čas albanskih dogodkov so bile zveze z Anglijo zelo otežkočene, tako da britanska vlada še zmerom pričakuje podrobno poročilo od britanskega poslanika iz Dra-ča o tem, kako so se dejansko razvijali dogodki v Albaniji. Za zdaj razpolaga britanska vlada samo s poročili iz italijanskih in albanskih virov o dogodkih 7. t m
Vsekako je nova uporaba sile globoko presunila ves svet. Ko je svet še poslušal italijanska poročila, kako v Albaniji grdo ravnajo z italijanskimi državljani, se je zasedba Albanije 7. t m. zjutraj že začela Italijanskim četam se je posrečilo zavzeti ta dan štiri albanska pristanišča. Po naših informacijah so albanski kralj Zogu in člani albanske vlade zapustili Tirano v noči s 6. na 7. april in po njihovem odhodu iz albanske prestolnice so. če verjamemo poročilom iz italijanskega vira, v Tiram nastali neredi. Zdi se. da so italijanske čete vkorakale v Tirano 8. t. m., to je isti dan ko so kralj Zogu kraljica Geraldina in njun prvorojenec prispeli na grško ozemlje, kjer jim je grška vlada izkazala najlepšo gostoljubnost. (Te Chamberlainove besede so člani spodnje zbornice pozdravili z viharnim odobravanjem.) To je vse. kar vem, o dejstvih, ki so v zvezi z italijansko zasedbo albanskega ozemlja Kar se tiče ozadja te zasedbe, vam spričo tega, da so poročila protislovna, ne morem dati nobene konkretnejše in podrobnejše izjave.
Odmev po svetu
V zvezi z italijanskimi predlogi je albanski kralj Zogu imenoval odbor in mu dal nalogo, da te predloge prouči. Člani odbora pa so ugotovili, da gredo italijanski predlogi za tem, da se uvede italijanski protek-torat v Albaniji, protektorat, ki bi v resnici pokopal neodvisnost, suverenost in nedotakljivost Albanije. Kralj Zogu se je obrnil na italijansko poslaništvo v Tirani z vprašanjem, kaj more pričakovati, če Albanija ne bo sprejela italijanskih predlogov. Na to vprašanje so mu odgovorili, da bi takšno postopanje od njegove strani spravilo Albanijo v veliko nevarnost. Kralj Zogu pa je vendar zavrnil italijanske predloge ter sklenil, da se mora Albanija braniti.
Glede dogodkov, ki so se odigrali pred zasedbo Albanije, moram ponoviti, da so poročila o teh dogodkih protislovna in je za zdaj najbolje, da si o tem ne ustvarjamo nobene končne sodbe. Ni dvoma, da bomo pozneje o vsem tem dobili mnogo točne j ša obvestila, kakor pa jih moremo dobiti danes. Nikomur pa ni treba med tem časom dvomiti, da je italijanska zasedba Albanije zbudila v vsem svetu zelo težak vtis. Ta najnovejša uporaba sile je globoko pretresla javno mnenje v vseh državah. Brez ozira na svojo narodnost in veroizpoved so ljudje po vsem svetu sprejeli z nezadovoljstvom dejstvo, da je močna država z nasiljem vsilila svojo voljo mali državi, ki se ni mogla braniti.
Kaj je bilo med Italijo in Albanijo
Govoreč o razgovorih, ki so se pred zasedbo Albanije vršili med Rimom in Tiramo, je Chamberlain dejal:
Dne 4. t m. sem dobil iz Rima obvestilo da je albanski kralj Zogu predlagal italijanski vladi okrepitev pripravljajoče se zveze med Italijo in Albanijo. Dalje je omenil, da je albanski kralj baje prosil 20. marca za pomoč italijanskih čet, ki
naj bi se baje uporabile proti Jugoslaviji, a so Italijani ta predlog albanskega kralja odklonili in takoj nato sami predlagali utrditev italijansko-albanske zveze po prejšnji želji kralja Zoga. Italijani trde, da italijanski načrt ni spremenil statuta Albanije, in da tudi ni v zvezi s tem načrtom dobila albanska vlada nobenega ultimata.
Govoreč o italijanskih trditvah, da so bile v Albaniji demonstracije proti Italiji, je Chamberlain dejal, da se albansko poročilo ne ujema z italijanskim, ter je podrobno orisal potek dogodkov, kakor so ga popisale albanske oblasti. Potem je nadaljeval: »Neko pismeno poročilo, ki ga je albanski poslanik v Londonu predložil britanskemu zunanjemu ministrstvu 8. aprila, poudarja, da je italijanska vlada po brezuspešnih poskusih, da vsili albanski vladi nekatere predloge, ki niso bili v skladu z albansko neodvisnostjo In nedotakljivostjo, poskušala vsiliti svojo voljo po ultimativni poti. Albanski parlament je ta ultimat soglasno odklonil in da so se nato italijanske čete med hudim bombardi ran jem iz zraka in z morja 7. aprila zjutraj izkrcale v štirih albanskih pristaniščih. Albanski poslanik v Londonu mi je rekel, da še ni dobi. podrobnega poročila o italijanskem predlogu. Toda sodeč iz nekaterih poročil, je Italija v Svojih predlogih zahtevala upravno nadzorstvo v Albaniji in zasedbo nekaterih strateških postojank na albanskih tleh s svojimi četami.
Jamstvo za Grčijo in Rumunijo
V želji, da točno poda svoje stališče in da ne pusti nobenega dvoma glede tega stališča, je angleška vlada smatrala za potrebno naglasi ti, da pripisuje poseben pomen ohranitvi miru tn statusa quo tako na Sredozemskem morju kakor tudi na Balkanskem polotoku. Ona ne želi, da s« ta mir moti z oboroženo silo ali grožnjo. Z ozirom na to je angleška vlada sklenila, da se bo v primeru, če pride do kakršnegakoli koraka, ki M očividno ogrožal neodvisnost Grčije ali Rumunije, ali v primeru, da bi vladi teh dveh držav prišli v tak položaj, da bi morali poseči po svojih obrambnih silah, smatrala za obvezano priskočiti ramirnsld in grški vladi na pomoč z vsemi svojimi silami (Navdušeno odobravanje).
Odnosi med Anglijo in Italijo
Kljub temu, da so člani angleškega parlamenta globoko razočarani nad korakom italijanske vlade, korakom, ki je spravil v dvom prejšnje obljube te vlade, moram še dalje poudariti potrebo po dobrih odnošajih med Veliko Britanijo in Italijo, Italija pa mora od svoje strani praktično dokazati, da ima tudi ona takšne želje. Dne 7. aprila je italijanski zunanji minister grof Ciano izjavil, da bo italijanska vlada v polni meri spoštovala neodvisnost in nedotakljivost Albanije kakor tudi statusa quo na Sredozemskem morju. 9. aprila je bua Italija obveščena, da je angleška vlada tudi kljub tem italijanskim obljubam, ki jih je dobila, resno vznemirjena nad poročili o nenadnem italijanskem vdoru v Albanijo. Angleška vlada je v zvezi s tem poudarila, da ji je težko verjeti, da se po tej zasedbi Albanije status quo med Italijo in Albanijo ni spremenil. Njej je to posebno težko verjeti zaradi tega, ker je italijanski zunanji minister Ciano poudaril, daje albansko-italijanske razprtije nemogoče rešiti s pogajanji. Nam in vsemu svetu pa je še težje razumeti, kako je mogoče izkrcavanje italijanskih čet na albanski meji spraviti v sklad z nadaljno ohranitvijo albanske neodvisnosti in nedotakljivosti. V zvezi s tem smo dolžni sebi zastaviti vprašanje, v koliki meri se italijanski korak v Albaniji sklada z določbami angleško-italijanskega sporazuma od 16. aprila 1938. Prepričan sem, da ves svet smatra, da italijanski korak v Albaniji ne samo ne služi delu za ohranitev miru in varnosti, temveč še bolj poostru-je mednarodno napetost in nezadovoljstvo. Ko imam pred očmi ta dejstva, smatram za potrebno poudariti, da sta angleški veleposlanik v Rimu in angleški zunanji minister Halifax jasno naglasila, da sedanji položaj zelo lahko ln v zelo krepki obliki spravi v negotovost status quo v Sredozemskem morja, kar predstavlja zelo važen činitelj v omenjenem italijansko-an-gleškem sporazumu. Jadransko morje brez dvoma predstavlja del Sredozemskega morja in italijanska vlada ne more trditi, da nas zadnji dogodki v Albaniji ne zanimajo. Zato je naš veleposlanik pri Kviri-nalu lord Perth obvestil italijanskega zunanjega ministra, da angleška vlada smatra za potrebno dobiti najobširnejša in najiskrenejša obvestila o italijansko-alban-skem položaju. Obvestila, ki jih je dobila angleška vlada iz Rima, pa so bila takšne narave, da je njihov pravi smisel bilo zelo težko ugotoviti in se zaradi tega s temi poročili angleško javno mnenje ni moglo zadovoljiti. (Navdušeno odobravanje.) Ko je lord Perth vztrajal na tem, naj mil grof Ciano razloži bodoče namere Italije, mu je italijanski zunanji minister odgovoril, da bodo te namere odvisne od želja albanskega naroda.
Brez ozira na to, kak . se bodo dogodki dalje razvijali, pa angleška vlada ne more v nobenem primeru spraviti v sklad tega, kar se je zgodilo v Albaniji, z določbami angleško-italijanskega sporazuma Ne gre samo za bodočnost Albanije. Danes je po vsem svetu zavladala vznemirjenost, in negotovost se čuti na Sredozemskem morju in na Balkanskem polotoku O tem ne želim iznašati pred spodnjim domom vseh podrobnosti, o katerih sem bil poučen, moram pa poudariti, da je italijanski odpravnik poslov v Londona izjavil angleškemu zunanjemu ministra lorda Hall-faxu, da sta Grčija in Jugoslavija ohranili vso svojo hladnokrvnost in da v teh državah vlada popoln red in mir. Na konca tega sestanka med Halifaxom in odpravnikom poslov je angleški zunanji minister izjavil italijanskemu diplomatu, da Velika Britanija ne namerava zavzeti Krfa, toda da bo smatrala položaj za zelo resen v primera, če bi kdo drugI zavzel Krf. Angleška vlada pa je bila pozneje obveščena od strani angleškega poslanika v Atenah, da je grška vlada zvedela, da Italija namerava v bližnji bodočnosti zasesti Krf. To poročHo je potrdil tudi grški poslanik v Londona. Halifax se je takoj sestal z italijanskim odpravnikom poslov in potem, ko mu je' sporočil te informacije, je zahteval od njega potrebnih pojasnil. Italijanski odpravnik poslov je odgovoril, da so vse govorice o tem, da Italija namerava zavzeti Krf, popolnoma netočne, ter je v zvezi s tem izjavil Halifaxu na svojo osebno odgovornost, da takšni koraki ne spadajo v okvir italijanske politike. Halifax je vzel z zadovoljstvom to trditev italijanskega odpravnika poslov
življenjskega pomena, da glede Krfa ne bi bilo nobenega nesporazuma med angleško in italijansko vlado.
Italijanska obljuba
o umiku iz Španije
Chamberlain se je zatem bavil z obljubami, ki jih je dal Mussolini 4. aprila, in ki pravijo, da se bodo italijanski prostovoljci umaknili iz Španije takoj po zmagoslavni paradi čet v Madridu, ter da bodo istočasno zapustila Španijo tudi bojna letala. Angleška vlada je vzela na znanje ta najnovejša zagotovila italijanske vlade in pričakuje, da bodo te obljube v najkrajšem času izpolnjene, čeprav smo doživeli velika razočaranja, še vendar ne morem verjeti, da naša prizadevanja ne bi obrodila sadu, čeprav se nam zdi bodočnost še tako mračna.
Pripravljenost še dalje
Ce pri današnjih svojih izvajanjih nisem omenjal Rusije, to ne pomeni, da mi nismo več v najtesnejših stikih z zastopniki Rusije. Nam je bila poverjena dolžnost, da rešimo številne težke naloge. Pri reševanja teh nalog imamo pred očmi ne samo to, kar ml želimo, temveč tudi ono, kar si žele drogi narodi. Mi pa moramo tudi v bodoče trdno vztrajati pri svojem sklepa ne samo da bomo mogli sami sebe braniti, temveč da bomo sposobni postaviti se na stran tistih, ki bi utegnili biti napadeni ali ogroženi in bi se bali za svojo svobodo. Prepričan sem, da bodo vsi koraki, ld smo jih v tej smeri storili, naleteli na popolno odobravanje tega doma,
na znanje ter je ponovno naglasil, da je i te države in vsega imperija.
Daladier o odločnosti in cllpft francoske politike
Francoski ministrski predsednik je podal izjavo, slično Chamberlainovi izjavi v Londonu
Pariz, 13. aprila br Danes so bili uradno objavljeni včerajšnji sklepi francoske vlade glede nadaljnjega ojačenja narodne obrambe. To objavo, ki je bila izročena novinarjem, je predsednik Daladier pospremil z naslednjo izjavo:
V svojem govoru dne 29. marca sem točno obeležil francosko politiko. Opozoril sem na to, da se je Evropa znašla v alarmnem stanju in da se je Francija trdno odločila, častno hraniti mir in svojo svobodo ter v ta namen ojačiti svojo narodno obrambo, obenem pa tudi zavzeti se za zveze solidarnosti z drugimi narodi, ki so prav tako pripravljeni za vsako ceno ohraniti svojo svobodo in neodvisnost. Tako smo tudi ravnali, brez praznih fraz in brez provokacij, ki bi ničesar ne koristile. Da se stori kaj učinkovitega, pač niso potrebni ne govori ne grožnje.
Priznanje In zahvala francoskemu prebivalstvu
Izdali smo vrsto vojaških ukrepov, tako da so sedaj meje Francije, kakor tudi njenega kolonialnega imperija zavarovane proti vsakemu presenečenju. V imenu francoske vlade se moram zahvaliti vsem možem, ki so bili pozvani k svojim polkom, k letalskim in drugim edinicam in so to svojo dolžnost možato in odločno izpolnili ter se brez pomisleka postavili v službo domovine. Zahvaliti se moram delavstvu v tovarnah, ki producirajo za domovino in katerih delo je obrodilo dobre rezultate, kakor je mogoče iz dneva v dan stvarno ugotoviti. V imenu vlade se zahvaljujem vsemu narodu, ki je v Franciji, kakor tudi v njenem kolonialnem imperiju pokazal pogumno svojo trdno odločnost.
Cilji francoske
diplomatske akcije
Istočasno s temi ukrepi in njihovo metodično izvedbo se je nadaljevala tudi naša diplomatska akcija, ki ima nalogo utrditi solidarnost med vsemi onimi narodi, M so se odločili, da bodo branili svojo svobodo in neodvisnost. Z njimi smo v stalnem kontaktu. Predvsem pa smo nenehoma v stikih z Anglijo, Ameriko, Rusijo, Poljsko ter z vladami držav Balkanske zveze. Namen naše diplomatske akcije je, da se organizira ono sodelovanje med temi narodi, ki je nujno potrebno, da se skupne sile zastavijo tam, kjer bi bili življenjski interesi kateregakoli izmed teh narodov posredno ali neposredno ogroženi. Naš cilj — prepričan sem, da ga bomo dosegli — je ta, da organiziramo tesno in potrebno sodelovanje med vsemi narodi, ki vedo, da se je treba boriti za življenjske interese in ki ne zavračajo nobenega lojalnega proučevanja sedanjih vprašanj in ki so nazadnje pripravljeni, da se zoperstavijo vsakemu poskusa tuje nadvlade.
Jamstvena izjava za Grčijo In Rumunijo
Poudariti moram v zvezi s tem, da je naše tesno in prisrčno sodelovanje s An-
glijo danes jačje kakor kdaj prej. Zato v imenu francoske vlade tudi podam izjavo, povsem enako kakor se je danes v imenu angleške vlade podala v Londonu. Francoska vlada pripisuje največji pomen dejstvu, da je treba preprečiti vsako Spremembo status quo na Sredozemskem morju ali na Balkana, ki bi se poskusila izvršiti s silo ali grožnjo. Francoska vlada je dala romunski in grški vladi posebna za. goto vila, da bo, čim bi se pričela kakšna akcija, ki bi bila naperjna proti neodvisnosti Grčije ali Romonije ali bi jo očitno ogražala, tako da bi smatrali rumunska, odnosno grška vlada za svojo dolžnost upreti se ji z vsemi nacionalnimi silami v
obrambo »vojih življensldh Interesov, grški odnosno rumunski vladi takoj priskočila na pomoč z vsemi sredstvi in vsemi silami, ki jih ima na razpolago.
Angleška vlada je zavzela enako stališče in angleški ministrski predsednik je danes v spodnji zbornici podal prav tako izjavo v imenu angleške vlade.
Zveza s Poljsko
Francoska vlada tudi brez vsake rezerve pozdravlja poljsko-angleški sporazum o medsebojni pomoči. Ti dve državi sta si zajamčili vzajemno pomoč in neposredno podporo čim bi bila neodvisnost ene ali druge direktno ali in direktno ogrožena. Francija ima s Poljsko že tako pogodbo. Francosko- poljska aliansa je bila ob tej priliki znova potrjena. Francija in Poljska sta si zajamčili takojšnjo in direktno pomoč proti vsakemu direktnemu ali iru direktnemu napadu ali ogražanju.
Varstvo francoskega ozemlja in francoskih kolonijalnih posestev proti slehernemu posrednemu ali neposrednemu ogrožanja njegove integralnosti, nedotakljivosti ali francoskih pravic, združitev v®eh narodov za Solidarno obrambo mira, proti vsem nevarnostim, ld bi za te narode po. menila kakršnokoli ogrožanje njihove neodvisnost, to so smotri politike francoske vlade, ld se zaveda svoje odgovornosti in ima najtrdnejši namen izpolniti sleherno svojo nalogo in ne izogniti se nobeni svoji dolžnosti.
Nov angleški poslanik za Rim
London, 13. aprila. AA. (Reuter). Britanski poslanik pri Kvirinalu lord Perth bo zapustil svoje mesto in se bo čez 10 dni odpeljal iz Rima. Na njegovo mesto bo prišel bivši britanski poslanik v Turčiji in Belgiji sir Percy Loraine.
Izjave Churchilla
in Lloyd Georgea
London, 13. aprila, o. V grofiji Essex je govoril Winston Churchill, ki je poudarjal, da Anglija ne sme ostati napol pota. A_n-gleško-italijanski pakt je razpadel. Churchill je napadal ostro tudi Nemčijo ter je poudarjal potrebo, da se v Angliji takoj uvede obvezna vojaška služba.
V Wallesu je govoril Lloyd George, ki je zagovarjal zvezo Anglije in Rusije. Lloyd George je mnenja, da bi mogla ta zveza rešiti mir.
Grški odmev italijanskih zagotovil
Atene, 13. aprila. AA. Atenska agencija poroča: Grški listi komentirajo izjavo italijanske vlade grški vladi in Metaxov odgovor Mussoliniju ter poudarjajo, da nista bili Grčija in Italija, odkar sta si pridobili neodvisnost in jo zapečatili z velikimi žrtvami, nikoh v nasprotnih taborih Zato grški narod pravilno ceni Mussolini-jeva zagotovila Metaxasu. Listi nato poudarjajo, da je Metaxas v svojem govoru kategorično podčrtal zadovoljstvo Grčije in prepričanje, da se ne bo nikdar skalilo tradicionalno prijateljstvo, ki druži obe državi. List »Katimerini« izreka upanje, da bo mir, ki vlada na Balkanu, uvod v trajen mir v Sredozemlju in da se bo v tem delu Evrope razvijalo v ozračju iskrenega sodelovanja čedalje večje blagostanje.
Opozicija zahteva večjo hitrost in odločnost
Kratka debata v spodnji Zbornici po Chamberlainovi Izjavi — Zahteva po sodelovanju z Rusijo
London, 13. aprila. AA. (Reuter) Pri razpravi, ki se je v spodnjem domu začela po Chamberlainovem govoru, je prvi spregovoril poslanec Attlee, ki je med drugim dejal, da je precej razočaran nad govorom ministrskega predsednika. Poudaril je, da najnovejši dogodki pomenijo kršitev angleško-italijanskega sporazuma. Zato pravi, da se ne more strinjati s stališčem ministrskega predsednika, da bi ta sporazum še dalje ostal v veljavi. Govornik pravi, da ministrski predsednik s tem izjavlja, da želi še dalje voditi napačno politika
Chamberlain: »Tega nisem rekel«
Attlee: »Ministrski predsednik je dejal, da smatra, da je bila njegova politika pravilna in da jo bo še nadaljeval.«
Chamberlain: »Rekel sem, da sem smatral takšno politiko za pravilno v tem času, nisem pa rekel, da so jo spremembe, ki so med tem nastale, opravičile.«
V nadaljnjem svojem govoru je Attlee dejal, da se more položaj pomiriti samo, če bi se začeli pametno razgovarjati za zeleno mizo. Nato pozdravlja jamstva, M jih je vlada dala Poljski, Grčiji in Rumuniji. Želel bi — je nato nadaljeval poslanec Attlee — da vlada pri svojem bodočem dela v dejanja pokaže, da je s tem sprejela načelo kolektivne varnosti ia da tudi v bodoče namerava dosledno izvajati svojo politiko po tem načela. Obžalujem, da ministrski predsednik ni izrečno govoril o sodelovanju z Rusijo v tej smeri. To sodelovanje ne sme biti omejeno samo na evropske države, temveč mora obsegati tudi USA Vlada je pri svojem diplomatskem delu precej počasna in se zaradi tega položaj Velike Britanije slabša.
Naslednji govornik je bil poslanec Sinclair, voditelj opoziciomalnih liberalcev. On smatra ,<fe sadn£ dogodki pomenijo kiSi-
tev dveh členov angleško- italijanskega sporazuma. Pripominja, da bi moralo biti delo angleške vlade hitrejše in odločnejše. Pozdravlja tesno sodelovanje Velike Britanije in Francije in priporoča sodelovanje tudi z Rusijo. Zahteva, da se splete močna mreža medsebojnih jamstev po vsej Evropi. Misli, da je treba jamstva* ponudena posameznim držajvam, speciCc> rati in čim bolj konkretizirati.
Za njim je govoril Winston Churchill, M je rekel, da odobrava izjavo ministrskega predsednika kljub razočaranjem j£h je doživela Velika Britanija. On ne verjame^ da bi Italija želela izzvati težke zaplet* jaje. Priporoča vladi, naj sfcrbno zasleduje dogodke. Smatra, da vlada more računati na podporo velike večine tega visokega doma pri svoji politiki medsebojne pomoči. Vlada po njegovih trditvah nu« računati na pqpolno podporo vsega naroda. Priporoča vladi, naj dela hitreje to odločneje. Smatra, da je treba sodelovati v tem smislu z Rusijo. Omenja tudi sode* lovanje in prijateljstvo med balkanskimi narodi.
Odobravanje vladnih poslancev
London, 13. aprila. AA. (Reuter): Lahko se reče, da je današnja Chamberlainova izjava v glavnem naletela na veliko odobravanje v spodnjem domu. Pristaši vlade naglašajo, da Chamberlainov položaj ni bil lahek, ker je vse ono, kar je mogel, povedati, bilo odvisno od pristanka, stališča in razpoloženja pri številnih drugih vladah. Z ozirom na to, pravijo poslanci vladne večine, mu ni bilo lahko zadovoljiti ves dom s svojo izjavo. Tudi opozicionalci pa so pozdravili z navdušenim ploskanjem izjavo ministrskega predsednika glede pomoči Rumuniji in Grčiji
Po proglasitvi personalne nnije Albanije z
Ustavna izvedba v Italiji — Nova albanska vlada
Rim, 13. aprila. AA (Štefani) Sklicanje velikega fašističnega sveta ter drugih vrhovnih državnih organov je v zvezi s sklepi ustavotvorne skupščine v Tirani. Veliki fašistični svet. ki daje mnenje kot vrhovni organ režima o vseh vprašanjih ustavnega značaja, bo odobril zakonski predlog o sprejemu albanske krene s strani italijanskega kralja za sebe in zakonite potomce. Nato bo ta zakonski predlog sprejel ministrski svet, za njim pa fašistična in kor-porativna zbornica ter senat. Ko bo zakon sprejet od vseh teh institucij, bo objavljen v uradnem listu.
Tirana, 13 aprila. AA Nova albanska vlada - je sestavljena takole: predsednik vlade in minister za javna dela Šefket Berlaci, pravosodni minister Džafer Ipi, zunanji minister Dženi Dino, finančni minister Fejzi-Alikoti. minister za narodno gospodarstvo Anton Beca, prosvetni minister Ernest Kolikvi Začasni upravni odbor je predal oblast novi vladi.
Hrana, 13. aprila, o. Nova albanska vlada, ki jo je imenovala ustavotvorna skupščina. je prevzela oblast ter so njeni predstavniki pričeli uradovati v vseh državnih ustanovah, kjer je delo počivalo že teden dni Zunanji minister, dosedanji albanski poslanik v Sofiji, je bil brzojavno pozvan naj pride takoj v Tira<no in prevzame svoj resor. Kraljev dvorec bo služil odslej za bivališče zastopnika italijanskega kralja.
Rim, 13. aprila, i Italijanski tisk objavlja pod ogromnimi naslovi sklepe ustavodajne skupščine v Tiram o priključitvi Albanije italijanskemu cesarstvu ter naglasa da je to najbolj idealna rešitvev albanske ga vprašanja S tem m bil rešen samo problem Albanije, nego tud i problem Jadranskega morja, ki je na ta način prišlo pod popolno kontrolo Italije »Gior-nale d'Italia« meni. da bo ne glede na personalno unijo z Italijo nacionalna samostojnost Albanije ohranjena Italija bo Albanijo le vojaško zaščitila in jo politično zastopala napram drugim državam. Italija je dosegla srvoj cilj, naglaša list dalje, in njenih uspehov ne morejo nič več preprečiti Zapadne demokracije se bodo morale sprijazniti z nastalim položajem in priznati Italiji v Sredozemskem morju pravice ki ji gredo. Italija smatra, da se s tem status quo ni bistveno spremenil in da ni bila prekršena pogodba, kri je bila sklenjena l j Anglijo. Ko bo končno urejeno tudi špan- j
sko vprašanje, je Italija pripravljena razčistiti svoje razmerje s Francijo.
Povratek grofa Ciana v Rim
Rim. 13. aprila. AA. Cia.no se je da <es vrnil z leta om iz Tirane v Rim.
Vojaške operacije končane
Rim, 13. aprila. w. Vrho-vni poveljnik italijanskega ekspedicijskega zbora v Albaniji general Guzzoni je izjavil posebnemu poročevalcu lista »Messaggero«, kise mudi v Tirani, da niso potrebne nadaljnje vojaške operacije, ker so italijamske čete zasedle že vse albansko ozemlje.
Virginio Gayda o bodočnosti Albanije
Rim, 13. aprila. AA. (Štefana): »Sklep albanske ustavodajne skupščine končuje dolgi zgodovinski proces v življenju obeh narodov, ki živita že sitoletja na obalah Jadranskega morja.« pravi Virginio Gavda v uvodnem članku l'Sta »Giornale dMtalia«. Dalje podčrtava skupnost življenjskih interesov Italije in Albanije v Jadranskem morju in pravi, da bo Albanija ostala s personalno unijo suverena država, ki bo tudi v bodoče ohranila svojo zastavo in imela svojo vlado. Pod novo vladavino bo Albanija imela red prav;co in delo. Z mednarodnega stališča bo Albanija ostala v svojih mejah in bo nadaljevala miroljubno sodelovanje s svojimi sosedi v političnem in gospodarskem pogledu.
Zastave v Italiji
Rim, 13. aprila. AA. (Štefani). Musso-lini je odredil, da se imajo v nedeljo v vsej državi razobesiti od zore do mraka italijanske in albanske zastave v proslavo zedinjenja Italije in Albanije.
Kraljici Geraldini
gre na bolje
Atene, 13. aprila. AA (Havas): Neki grški zdravnik-specialist, ki je obiskal kna-Ijico Geraldino, je izjavil, da sta bila kraljica in novorojenček v ponedeljek ob 23. zvečer v dobrem zdravstvenem stanju. Toda včeraj so zdravnika izjavili, da se je zdravstveno stanje kraijice poslabšalo. Kraljico zdravi neki ugledni dunajski specialist. Po najnovejših poročilih pa sta kraljica in novorojenec že mnogo boljša. Kraljica je včeraj dolgo govorila s kraljem Zo-gom.
Umik italijanskih čet iz Španije zopet v ospredju
Poveljnik italijanske vojske v Španiji general Gamberra
pri Mussoliniju
Pariz, 13. aprila, br. Vprašanje umika italijanskih prostovoljcev iz Španije je spet na dnevnem redu. Angleška diplomacija je v zadnjih dneh ponovno opozorila italijansko vlado na njene obveznosti v tej zadevi in v smislu izjav, ki so jih italijanski odgovorni politiki podali ob zadnji fazi španske državljanske vojne. Vse kaže. da se je to vprašanje ▼ resnici premaknilo z mrtve točke.
Manjši kontingenti italijanskega vojaštva se že vračajo v Italijo. Tako je včeraj prispelo v Neapelj 300 italijanskih oficirjev iz Barcelone in Balearov Vesti o demo-bilizaciji italijanskih čet ▼ Španiji priha-lajo tudi iz Burgosa.
Cianovo glasilo »Teiegrafo« pravi v svojem poročilu, da je umik italijanskega vojaštva iz Španije odvisen od generala Franca Italijani se bodo umaknili, ko bo to odredil španski diktator, vse pa kaie. da je stvar v glavnem že urejena. Včeraj sta imela poveljnik itaijanske voiske v Španiji general Gambarra tn Mussolini daljši razgovor. Komunike o njem pravi, da sta govorila o roku. kdaj naj bi 6e Italijani umaknili iz Španije. Po nekaterih vesteh
ima Franco namen odpustiti Italijane pu veliki triumfalni paradi, ki jo bodo priredili v Madridu za proslavo njegove zmagi* »Deutsche allgemeine Zeitung« poroča, da bo ta parada 2. maja. Potem takem *e more računati, da se bo italijansko vojaštvo vrnilo iz Španije v Italtio v prvi polovici meseca maja. če bi se seveda medtem mednarodni politični položaj znova bistveno ne spremenil.
Nasprotno poročajo iz Bayonna in Gibraltarja. da prihajajo preko Cadiza v Španijo mnogoštevilni Italijani, ki so sicer oblečeni v civilne obleke, ki pa potujejo dalje v neznano smer. Iz Bayonna tudi poročajo o velikem premikanju španskih čet. ki se zbirajo v okolici Pamplone m drugih krajih ob Pirenejih.
Rim, 13. aprila w. Glede na vesti, da je Anglija pripravljena priznati italijansko okupacijo Albanije, če umakne Mussolini svoje čete iz Španije, izjavljajo \ Rimu, da jim o tem ni ničesar znanega in da Mussolini tudi ne bo umaknil italijanskih legijo-narjev iz Španije, ker spadajo pod oblast generala Franca, ki edino odloča o njihovi usodi.
400,000 španskih beguncev v Franciji
Pariz, 13. aprila, o. Vojaški ukrepi, ki so bih sklenjeni na včerajšnji seji francoske vlade, se drže v največji tajnosti Prav tako na željo zunanjega ministra Bnnneta ne bodo objavljeni ukrepi glede tujcev, ki se mude v Franciji Za Francijo je zlasti velikega pomena vprašanje španskih beguncev, ki so pribežali preko meje po porazu španske republikanske vojske v Kataloniji. Francoska vlada je že ponovno zahtevala od vlade v Burgosu naj sprejme nazaj te begunce, vendar pa je Francova vlada
zavlačevala odgovore na francoske predloge ter sprejemala begunce v zelo omejenem številu. Ako v primeru zapletljajev general Franco ne bo pristal, da bi se smeli ti begunci vrniti v Španijo, jih bo Francija v slučaju vojne uporabila za vojaško službo. Gre za 400.000 ljudi. To je veliko število, ki bi znatno ojačilo francoske obrambne sile. Verjetno je, da se bo mnogo izmed teh beguncev prostovoljno javilo za vstop v francosko vojsko, ako pride do spopada.
Nemci niso stavili Poljski novih zahtev
Varšava, 13. aprila, br. Poljski poslanik v Berlinu Lipski je prispel včeraj v Varšavo. kjer je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Beckom. F poljskih uradnih krogih demantirajo vesti, po katerih je poslanik Lipski prinesel zunanjemu rr.ini stru Becku nove nemške predloge o uredi tv položaja v Gdansku ter o odstopu polj skega koridorja in dela Zgornje Šlezije Nemčiji. Poslanik Lipski se je snoči vrnil v Berlin Beck mu je dal podrobna navodila glede na nadaljnje diplomatske razgovo re z nemško vlado. Danes se bo vrnil v Varšavo nemški poslanik Moltke.
Zunanji minister je imel včeraj daljši razgovor z angleškim poslanikom.
Nemške vesti o preganjanjih na Poljskem
Gdansk. 13. aprila. AA. (DNB) Na polj sko-gdanski meji se je pripetilo več incidentov in je okoli 100 poljskih Nemcev pribežalo v Gdansk. Prepe'jali so jih v Fraust in jih nastanili v neki šoli. kjer so jim organi narodno socialistične organizacije izkazali prvo pomoč Begunci so izjavili. da preganja Nemce v glavnem neka poljska zveza, ki je bila zmerom srdit sovražnik Nemcev. Begunci pravijo, da se je zadnje čas« pripetilo mnogo podobnih in-c:dento7 m da so Nemcem požgali hiše.
Poročila poljskih konzulov iz Nemčije
V»ršava, 13 aprila. AA. (Havas). Poljski poslanik v Berlinu Lipski je odpotoval snoči iz Varšave nazaj v Berlin. Pred tem je bil sprejet pri Becku, ki mu je dal navodila poljske vlade glede nemško-poljskih spornih vprašanj. Jutri pričakujejo v Varšavi nemškega poslanika v. Moltkeja. Zdi se, da se je zbralo sedaj v Varšavi več poljskih diplomatov, ki delujejo v Nemčiji da poročajo poljski vladi o položaju v Nemčiji, posebno pa o postopanju s poljsko manjšino.
Vpoklici y Belgiji
Bruselj, 13 aprila. AA (DNB). Listi pišejo ,da se vojaški ukrepi, ki jih je izdala vlada, nanašajo samo na vpoklic specialistov in rezervnih oficirjev. List »XX. Siecle« pravi, da so vpoklicane pod orožje nekatere inženjerske čete in moštvo obrambnega topništva pred letalskimi napadi. List »Independance Belge« pa ugotavlja, da ni vpoklican pod orožje noben celotni letnik rezervistov. Sedanji ukrepi so mnogo manjšega obsega, kakor je bilo povečanje vojaških efektivov meseca septembra. Zato ni vzroka za vznemirjanje.
Bruselj, 13. aprila. AA. (DNB). Danes ' se je vršila izredna seja belgijske vlade, ki je bila zelo kratka. Minister za narodno obrambo je podal ekspoze o vojaških ukrepih, ki jih bo Belgija izdala. Iz poklicanih krogov se je zvedelo, da bodo poklicani pod zastavo samo rezervisti specialisti, in sicer največ štiri do pet tisoč mož.
14 smrtnik žrtev
eksplozije v rudniku
Berlin, 13. aprila bi V Sachsen-AIten burgu se je pripetila v rudniku eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 14 rudarjev, mnogo pa rajijenitu
Pred sestavo
belgijske vlade
Bruselj, 13. aprila. AA Po posvetovanjih z voditelji treh strank, je kralj zaupal Pi-erlotu sestavo nove vlade --
Picrlot je o priliki sprejema mandata dejal: Kralj • mi je zaupal mandat za sestavo vlade po sestanku s predsedniki katoliške socialistične in liberalne stranke Konferenca se je vršila pod predsedništvom kralja. Iskal bom takoj osebnosti za novo vlado. Vodil bom razgovore z večjim številom oseb. ki pripadajo raznim skupinam in ki pridejo v poštev za sodelovanje v vladi. Vsem nam je na srcu, da se nova vlada čim prej sestavi.
Obvestila
graSa Csakyja
Budimpešta, 13. aprila o. Opoldne se je sestal zunanje politični odbor parlamenta na seji. na kateri sta poročala ministrski predsednik Teleky in zunanji minister Csaky o mednarodnem položaju. Seja je bila tajna in se je izvedelo samo. da ie zunanji minister Csaky govoril o razlogih izstopa Madžarske iz Društva narodov Zunanji minister Csaky bo poročal tudi v zunanjem političnem odboru zgornje zbornice.
Popoldanski listi poročajo da ie vlada pristala na izpopolnitev zakona o Židih, kakor ga je predlagal odbor spndnie zbornice. Ta izpopolnitev Tnotr,0 oblažuje prvotni načrt zakona o Židih.
Kralf Karol ne potuje v inozemstvo
Bukarešta. 13. ap-ila š. Kralj Karol in prestolonaslednik Mihajio se že nekaj časa mudita v dvorcu Baltiku na Črnem morju. Glede na to so netočne vesti, ki so se pojavile v tujem tisku, po katerih naj bi se kralj odločil za potovanje v tuj no.
Maršal Goering o?"«totoval iz Tripolisa v Rim
Ttipolis, 13 aprila AA. Včeraj se ie vr šila v čast maršala Gonnga druga velika vojaška parada katere so se udeležile vse edinice 20 armadnega zbora kakor tudi čete, sestavljene iz domačinov Pn paradi je sodelovalo 23.000 vojakov s 150 motoriziranimi topovi 1.800 konj' ir. 300 tovornimi avtomobili. Ma šal Gonng se jutri večer pripelje v Rim, kjer ostane na uradnem obisku dva dni.
Priprave za Hitlerjevo proslavo v Berlinu
Berlin, 13. aprila. AA (DNB) V pr slavo 50. rojstnega dne Adorfa Hitlerja bodo v Berlinu posvetili novo ulico, tako imenovano »Ulico vzhcdno-zahodne osi«. Vrše se že velike priprave za okrasitev te 8 km dolge ulice, kjer se bo na Hitlerjev rojstni dan vršila parada K proslavi prideta iz Španije v Berlin general Moscardo, šef aragonske armije in polkovnik Casaco, da bosta v imenu španske vojske čestitala Hitlerju.
Nemški demantiji
Berlin, 13. aprila. AA. »VSikischer Be-obachter« ost-o napada londonski list »News Chronicle«, ki prinaša vest. da hoče Nemčija napasti Holandijo. Ta vestnima nobene osnove. Nemčija ni postavila niti enega vojaka proti Nizozemski. »Ber-liner BOrsen Zeitung« naglaša, da gre za tendenciozno borbo proti Nemčiji. »Ham-burger Fremdenblatt« piše, da si Je to vest «©islil angleški tisk,	,
Beležke
Hrvatsko vprašanje v odločilnem stadiju
Podpredsednik HSS inž. Avgust Košu--tič se je včeraj zjutraj vrnil iz Beograda v Zagreb ter je popoldne odšel v Kupinec, da obširno obvesti predsednika dr. Mačka o svojih beograjskih pogajanjih in sestankih. Kakor zatrjujejo, je poročilo inž. Ko šutiča povsem pozitivno in je že v bližnjih dneh pričakovati nadaljnih dogodkov, ki bodo morda odločilnega pomena za rešitev hrvatskega vprašanja. ~ Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« zaključuje svoje kratko poročilo o beograjskih sestankih inž. Košuti6a s sledečo značilno pripombo: »Glede na splošni politični položaj in na najnovejše dogodke v Evropi dobivajo beograjski razgovori značaj in obeležje zgodovinskih dejstev in sklepov.«
Novo vodstvo glavnega tajništva JRZ
Glavni odbor JRZ objavlja v beograjskih listih, da so bile izvršene v tajništvu glavnega odbora v Beogradu, ki ga je do svoje nedavne ostavke vodil bivši minister Djura Jankovič, nekatere spremembe. Odslej bosta vodila posle tajništva ministra dr. Miha Krek in Ljubomir Pantič. ki bosta spreiemala vsak dan pristaše stranke v tajništvu od 10 do 12. ure dopoldne
Umesten poziv policijske uprave v Osijeku
Uprava policije v Osijeku je objavila v listih in obenem dala plakatirati sledeči razglas:
»V zadnjem času raznašajo razni ljudje zlonamerno tendenciozne in lažnive vesti najbolj zmedene vsebine. S tem vznemirjajo in razburjajo prebivalstvo. Opozarjamo prebivalstvo, naj ne naseda takim razširjevalcem lažnivih vesti. V bodoče bo policija najstrožje nastopila proti vsem sličnim pojavom ter najstrožje kaznovala razširjevalce tendencioznih in izmišljenih vestL«
Za spremembo zakona
o mestnih občinah
»Zagrebački list« objavlja uvodnik, v katerem zahteva revizijo zakona o mestnih občinah Med drugim pravi:
»Revizija zakona o mestnih občinah je nujna in neodložljiva potreba. Z njo se bo tudi mnogo prispevalo k pomirjenju in konsolidaciji naših notranjih prilik. Mestnim občinam ie treba vrniti samoupravo. Treba je tudi uvesti tajne volitve s proporcem za mestne svete ter ukiniti določbo, po kateri imenuje tretjino članov mestnega sveta notranji minister.«
Resolucija sarajevskih dobrovoljcev
V Sarajevu je bila redna skupščina sre-ske organizacije vojnih dobrovoljcev za Sarajevo in okolico. Sprejeta je bila tudi resolucija v imenu okoli 600 navzočih dobrovoljcev. ki pravi med drugim:
»Dobrovoljci iz Sarajeva in okolice svečano izjavljajo v današnjih težkih časih, da bodo stali vsak trenutek na braniku edinstva, svobode in neodvisnosti kraljevine Jugoslavije. Pozivamo vse Srbe, Hrvate in Slovence, za katere smo se borili, da združijo vse svoje sile složno v obrambo naše skupne svobode in neodvisnosti. Dobrovoljci kot celota ne moremo kot taki sodelovati pri urejanju naših notranje-po-litičnih prilik. Želimo in hočemo pa. da se čuje tudi naš glas, ki se glasi: Karkoli delate in se dogovarjate, računajte z osnovnimi načeli, na katerih mora sloneti naša notranja 'ureditev. Ta načela so: edinstvo, svoboda in neodvisnost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev pod okriljem slavne dinastije Karadjordjevičev.«
Jugoslavija in Italija
Italijanski listi nisti med tako zvano albansko krizo opustili nobene prilike, da ne bi še posebej podčrtali popolne solidarnosti interesov med našo kraljevino in Italijo. Posebno pozornost pa je v mednarodnem svetu vzbudil uvodnik rimskega polslužbenega organa »Giornale d'Italia«, posvečen posledicam albanske zasedbe. List piše glede Jugoslavije dobesedno:
»Jugoslaviji niso potrebni tuji nasveti, da bi izbrala svojo pot. Nacionalni čut, zgodovina in zemljepis ji v ta namen povsem zadostujejo Jugoslavija ve, kaj pomeni zanjo lojalno prijateljstvo in sodelovanje Italije, tako danes kakor jutri. Med Italijo in Jugoslavijo se sedaj, namesto da bi se zaprla, še bolj na široko odpirajo pota solidarnosti in sodelovanja.«
P^trlstizem Jana Ki, p tire
Sloviti poljski tenorist Jan Kiepura, ki je znan tudi našemu občinstvu, je na pevski turneji po Zedinjenih državah Poljski listi poročajo, da je poslal poljskemu pre-zidentu rep' blike brzojav. v katerem mu javlja, da je nakazal 100.000 zlotov (skoro milijon din) za sklad narodne obrambe in da poklanja poljski vojski svoja dva osebja avto^obra Istrčasno se ie stavil loliski vl"di na razr^ago v Zedinjenih državah in ie iziavil. da je nripr^vljen žrtvovati za svojo domovino vse svoje ?r<*nrržpnje.
Mail fska in Nemčija
Angleški listi po&veJajo v zadnjem času veJko pozornost polcžaju Madžarske v podunavskem bazenu. Pri tem ugotavljajo, da je Madžarska odslej tesno navezana na sodelovanje z Nemčijo, katere volji se bo morala v splošnem podrediti. Vlc/ga Madžarske v primeru novih evropskih zapletljajev je že v naprej določena in bo v skladu z njenim zemljepisnim položajem. V tem pogledu ne bo mogla nobena madžaiska opozicija ničesar spremeniti. Kar je še demokiatičnih ustanov v državi, bodo postopno ukinjene.
Vtem okvru bo našla Madžarska popolno razumevanje za svoje potrebe in interese pri nemški Vladi, ki želi svoje od-tiošaje z Budimpešto poglobiti na vseh področjih, že v najkrajšem času se bodo začela posvetovanja nemške in ma 'žirske . industrije o smotrnem sedejovanju.
Sodelovanje nordijskih držav
Novo imenovani švedski poslanik v Hel jiakih na Finskem Stig SahUn je da! poročevalcu nekega finskega lista izjavo o sodelovanju nordijskih držav. Poslanik je rfikd ffied drugimi!
Ruske vojne ladje skozi Bsspor
Carigrad, 13 aprila. w. V zadnjih dneh so poročali francoski in angleški lfsti, da je plulo sk^izi Bospor več ruskih ladij namenjenih na Sredozemsko morje. Kakor zatrjujejo je sedaj vnovič preplulo Bospor ponoči osem ruskih vojnih ladij v isti smeri z zastrtimi lučmi. Doslej je zapustilo že 12 ruskih vojnih ladij, manjših križark. in rušHcev. katerih imena niso mngli ugotoviti, vojne luke na Ornem morju.
Pripravljenost ameriške vojne mornarice
London. 13. aprila t. Snoči je prispel sem najstarejši sin predsednika Zedinjenih držav James Roosevelt. Uradno poročajo. da je njegov prihod v London popolnoma zasebnega značaja, dejstvo, da ga bo sprejel Chamberlain, pa tolmačijo v političnih krogih kot dokaz, da prinaša neko posebno sporočilo predsednika Roosevelta angleškemu min. predsedniku. V zvezi s tem poudarjajo tudi, da se vojna mornarica po končanih manevrih nI vrnila vsa v svoje dr>mov:n=ke luke, nego je	'brana in je v strogi vojni
"ripravljenostL
Velika parada ameriške vojne mornarice
Washington. 13. aprila. AA. (Reuter): Dne 27. t. m. bo velika parada ameriške mornarice, ki ji bo prisostvoval v Roose-veltovem imenu mornariška minister Swan-son. Pri paradi bo sodelovalo 70 vojnih ladij. Paradi bodo prisostvoval' člani parlamenta ter vsi pomorski poveljniki. Povabljeni bodo tudi vsi vojna atašeji tujih poslaništev. To bo največja parada ameriške mornarice v toku zadnjih petih let.
Ameriške bebave Angliji in Franciji
Lo; don, 13. aprila L Kakor poročajo listi, sta Anglija in Francija naročili zadnje dni za 24 milijonov dolarjev vojnih potrebščin v Ameriki. Ameriška vlada je ta naročila odobrila in bodo posamezne dobave pospešene Gre predvsem za naročila vojnih letal in letalskih motorjev.
Obrambne vaje proti letalskim napadom v Rimu
Rim, 13 aprila. AA. Davi so se začele velike vaje za obrambo p-ed letalskimi napadi. Vaje se vrše v R mu in v drugih večjih itaijanskih mestih. Prvi alarm je bil kmalu po osmi uri. Vse prestolniško življenje ;e na mah zamrle. Vaje se bodo še nekaj dni nadaljevale, in sicer ne samo čez dan, temveč tudi ponoči.
»Nordijsko sodelovanje je eden glavnih ciljev zunanjih ministrstev vseh nordijskih držav. S posebnim zadovoljstvom lahko ugotovim, da se je to sodelovanje v zadnjih letih močno poglobilo. Misel o sodelovanju nordijskih narodov je postala splošna v najširših krogih na evropskem severu. To prihaja med drugim tudi v tem do izraza, da se sedaj o vprašanjih neposrednega praktičnega pomena za nordijske narode že pevsod javno dfekutira.«
Zahteva po razlastitvi cerkvene posesti v Nemčiji
»Volkischer Beobachter« objavlja v gospodarskem delu uvodnik, v katerem zagovarja razlastitev cerkvenih posestev. Uvodnik trdi, da spada v Nemčiji cerkev med največje veleposestnike in da bo morala država pričeti misliti na to, da malemu kmetu vrne zemljo, ki pripada danes cerkvi. Dočim so kmečka posestva malih in srednjih kmetov prezadolžena, so cerkvena posestva v ogromni večini brez dolgov. Poleg tega kaže statistika, da je v cerkvenih rokah navadno najboljša zemlja dotičnega kraja. Država bo morala temu dejstvu posvetiti svojo pažnjo in izvajati grimšCK goslfidicfi iz tega.
Uspešna kitajska ošenziva
London, 13 aprila br Po vesteh lz San-
ghaja se kitajska ofenziva v Šansiju in Honanu uspešno nadaljuje. Japonci so bili kljub hudemu odporu prisiljeni, da so se umaknili ponekod za več deset kilometrov Tudi na drugih frontah so v teku hodi boji, vendar pa podrobnosti še niso znane.
„Yankee Clipper"
se vrača v Ameriko
London. 13. aprila. AA. Letalo »Yankee Clipper« je davi ob 7.12 odletelo iz Sout-hamptona v Lizbono. V letalu je 21 oseb. Na povratku v Baltimore bo letalo pristalo samo v Lizboni in na Azorih.
Reg zlata v Ameriko
New York, 13. apnla. AA. (Reuter): Po podatkih glavne državne blagajne je znašal izvoz zlata v Ambriko v mesecu marcu 365 milijonov dolarjev, kar predstavlja največjo vsoto od češkoslovaške ki>ze v septembru lanskega leta. Iz Anglije znala uvoz zlata 250, iz Belgije 37, iz Nizozemske 27, iz Japonske 11 in iz Švice 8 milijonov dolarjev. Poštni minister je izdal odredbo, da se prepove preko pošt pošiljati več kot za 50 dolarjev zLata.
Velike poplave v Iraku
Bagdad, 13. aprila, AA. Obstoji nevarnost poplav, ker Evfrat in Tigris stalno na* raščata. Poplave so v Iraku že zdaj naplavile znatno škodo. Obstoja bojazen, da bo številnim delegacijam onemogočen prihod v Teheran na poročne svečanosti p esto.o-naslednika.
Irski atentatorji
še ne mirujejo
Lonron, 13. aprila. w. V Londonu in Birminghamu se je pripetilo snoči 11 eksplozij. Preiskovalne oblasti so ugotovile, da so bile bombe, ki so eksplodirale, napolnjene z novima kemičnimi sestavinami, ki obstojajo predvsem iz karbidnih snovi.
Naš novi poslanik v Berlinu
Berlin, 13. aprila e. V Berlin je prispel novi jugoslovenski poslanik Ivan Andrič. V imenu zunanjega ministra Ribbentro-pa ga je sprejel na postaji generalni konzul Schubert, navzoče je bilo tudi osebje jugoslovenskega poslaništva in predstavniki jugoslovenske kolonije.
Gobbels pride danes v Beograd
Beograd, 13. aprila. AA. Jutri se bo pripeljal z letalom iz Carigrada v Beograd nemški propagandni minister dr. GObbels. Vrača se z Rodosa, kjer je prebil velikonočne počitnice. Po krajšem odmoru ▼ Beogradu bo dr. Gobbels nadaljeval pot ▼ Berlin.
Državni svetnik
Todorovič umri
Beograd, 13. aprila, p. Davi je v Beogradu umrl državni svetnik Dragomir Todorovič.
Venk vlom v Beogradu
Beograd, 13. aprila, p. V pretekli nora sta dva vlomilca vdrla v prostore Prve du-navske paroplovne družbe. Z modernim vlomilskim orodjem sta vdrla v blagajno in odnesla iz nje 267 000 din. Vlomilca Jo-siipa Šmolca je policija takoj aretirala, drugi vlomilec Anton Ropotec pa je zbežaL
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Vremenska napoved
Zemunska: Jasno in lepo vreme. Toplota bo poskočila.
Dunajska: Jasno, ponekod nekoliko oblačno, zelo toplo, nekoliko vetrovno, na gob isfe Osvežujoči južno-zajjadci vefegri, ^
m
Naši kraji in ljudje
Nadučitelj v pok. Leopold Furlani f
V	sredo 12. t. m. je umrl v Ljubljani po daljšem bolehanju nadučitelj v p. g. Leopold Furlani v visoki starosti 85 let.
Rajnki je bil goriški rojak. Rodil se je V sončni Spodnji Vipavski dolini v narodno zavednem Rihenbergu 1. 1854. Po dovršenih spodnje gimnazijskih razredih je dovršil učiteljišče v Kopru 1. 1877. Najprej je služboval krajšo dobo v več krajih, potem pa je bdi nadučitelj v št. Andržu pod Gorico, dolgo vrsto let v zadovoljstvo ob-čanov. Bil je dober šolnik in izven šole vnet gospodarski in prosvetni delavec. Sodeloval je pri raznih gospodarskih in prosvetnih organizacijah in učiteljskem društvu za goriški okraj, v katerem je bil več let požrtvovalen odbornik.
V	št. Andržu ga je zalotila svetovna vojna. Ko je nastala vojna še z Italijo, je moral naglo pobrati najpotrebnejše reči in bežati z družino v zaledje. Naselil se je v Ljubljani, kjer je bil po vojni nastavljen v lastnosti učitelja ter prideljen šoli Sale-jdjancev na Rakovniku.
Tu je deloval s stanovskim tovarišem že fcodi pokojnim Likozarjem, dokler nista bila ob koncu L 1923 oba upokojena. Svoj pokoj je užival v Ljubljani, kjer so se iz-Šolah tudi njegovi trije sinovi in hčerka. Bil je narodnega in naprednega prepriča-njsL, vendar se ni podajal v politični vrtinec. Bodi ohranjen vnetemu delavcu za napredek naroda časten spomin! Njego-lara svojcem naše iskreno sožalje!
Bozena Ozvaldova
Včeraj smo priobčili nekoliko vrstic o pokojni gospe j Boženi Ozvaldovi. vrli Če-hinji i* Moravske, soprogi dolgoletnega odbornika Jugoslov. - českoslov. lige inž.
Antona Ozvalda v Ljubljani. Danes prinašamo sliko pokoj niče, ki je včeraj popoldne ob lepem pomladnem dnevu, v spremstvu številnih znank in znancev in zlasti se čeških rojakov, nastopila poslednjo pot k Sv. Križu. Bodi ji lahka slovenska zemlja, ki jo je pokojnica v toliki meri ljubila!
Smrt zglednega kmetovalca
Sromlje. 13. aprila
V	brežiški bolnišnici je podlegel danes hripi, kateri se je pridružila pljučnica, 76 letni ekonom g. Martin Sottler iz Gornje Pohance, po rodu pa iz Bajsnega. Pokojnik je užival sloves odličnega kmetovalca starejše generacije. Kot tak je bil znan in čislan po vsem Posavju in Sotelski dolini sdasti v času obnove po trtni uši uničenih vinogradov. Dolga leta je vzorno oskrboval vinograde brežiške graščine v Rucma. novem vrhu, večer svojega življenja pa je preživel na svojem posestvu, do zadnjega neumorno delaven in ves navezan predvsem ca svoj vinograd.
V	svojem življenju niti enkrat bolan, je SJ1 do svoje prve in zadnje obolelosti kljub visoki starosti izredno krepak in duševno «L Za hripo se je jedva zmenil, komplikacije s pljučnico pa so omajale in podrle teidi ta savsko-sotelski hrast. Pokojnemu zglednemu kmetovalcu blag spomin, rod-fcsni pa iskreno sožalje.
\ Orožniški kopeton [ Bervaldi \e zapustil Ptuj
Ptuj, 13. aprila
Včeraj je zapastU Ptuj eden najpopularnejših oficirjev, orožniški kapel an L kl. Josip Bervaldi. Premeščen je v Benkovac v primorski banovini. Sokol om Je s člani
Strahovit zločin v Kamanju
Dva zločinca sta poštenega obrtnika oklala, izropala In
vrgla v greznico
Oficirske čitalnice priredil odhodnteo. V imenu Oficirskega zbora se Je od njega poslovil komandant mesta major Markovič, Za Sokola pa starosta dr. Šalamun.
Kapetan Bervaldi je bil kot komandant orožniške čete poznan po vsej okolici in zaradi svoje pravičnosti priljubljen pri podrejenih. V Ptuj je prišel pred petimi leti in je v tem času mnogo pripomogel za prospeh varnostne službe v ptujskem sre-zu. Pri svojem delu je tmel mnogo težkoč in veliko odgovornost, vedno pa je našel pot da so bili narodni interesi v polni meti zaščiteni.
Kapetan Bervaldi je po rodu iz Splita in se tudi vrača v domače kraje. V Sloveniji pa bo gotovo še večkrat dobrodošel gost. Želimo mu na novem službenem mestu ipnogo zadovoljstva in častnih usgehoyl
Novo mesto, 13. aprila
Na veliki ponedeljek se je podal 36-letni čevljarski mojster Martin Nemanič iz Bo-žakovega na Vivodino po kupčijskih oprav, kih. Mož se je bavil poleg obrti z nakupovanjem surovih govejih kož, zato je imel s seboj vedno precej gotovine. Ko je opravil v Vivodini, kjer je prejel tudi nekaj denarja za naročeno blago, se je podal s svojim vajencem Francetom Kosom še v Obrež. Dobro sta opravila, nakar sta se zadovoljno vračala proti domu. Na ročnem vozičku sta peljala več govejih kož v skupni teži 80 kg. Srečno sta dospela do postaje Kamanja, kjer stoji na nasprotni strani velika zgradba Vinarske zadruge.
Bilo je v mraku, ko se je iz gostilniških prostorov zadruge razlegalo neubrano petje pijancev in hreščanje raznih instrumentov. Nekaj gostov je Nemaniča povabilo pit. Moža je poznalo vse, zaradi obrti pa tudi po dobroti. Mož, ki drugače ni pil, se je povabilu odzval zgolj iz uslužnosti. Gostov od vseh vetrov je bilo v gostilni kakih sto. Med njimi je bilo tudi precej Ljubljančanov, ki so prišli na dobro kapljico s popoldanskim vlakom. Nemaniča je obkrožila družba domačinov in je moral piti iz raznih kozarcev. Takoj mu je pijača stopila v glavo. Začel je brž še on klicati pijačo na mizo in je vsakokrat plačal s stotakom. Tako so nekateri mračni tipi videli, da ima dosti gotovine in so brž skovali zločin.
V veselem razpoloženju so dekleta povabila Nemaniča tudi k plesu. Ko je opolnoči hotel Nemanič zapustiti pivnico, ga je družba še zadrževala, vendar se je mož poslovil in odšel. Ko sta vajenec in on zunaj poprijela za voziček, sta iznenada skočila nad Nemaniča dva moška. Oba sta navalila nanj z nožema. Vajenec je brž od-skočil in opazoval, kaj se godi. Napadalca sta svojo žrtev zavlekla do železniških
pragov, ga tolkla, preiskovala ter mu odvzela gotovino. Nato sta položila glavo nesrečnega Nemaniča na železniški prag in sta mu z noži zadala več hudih ran. Razrezala sta mu tudi hrbet. Na napaden-čevo in vajenčevo vpitje sta prišli iz Vinarske zadruge samo dve ženski. Prva je zaklicala, naj puste moža v miru, da ne pride Vinarska zadruga na slab glas. Druga je pokazala več poguma in je hotela napadalcema posvetiti v obraz. Dobila je silno brco, nakar sta ji tolovaja izbila iz rok svetilko, da je odletela v velikem loku in se razbila. Obe ženski sta po tem dogodku pobegnili Isto je storil tudi vajenec Kos, ki je zdirjal z vozičkom domov, da o dogodku obvesti mojstrovo ženo. Vsa zbegana se je žena z vajencem podala na kraj napada, šele po dolgem iskanju se jima je posrečilo, da sta našla ranjenca v globoki greznici, kamor sta ga bila zavlekla zverinska zločinca gotovo prepričana, da je Nemanič mrtev. Bil pa je v globoki nezavesti in ves zalit s krvjo, žena je sklicala ljudi, da so ji pomagali dvigniti moža iz greznice. K sreči je bilo v jami le malo nesnage, sicer bi bil nesrečnik gotovo utonil. Po očiščenju in zasilnih obvezah so siromaka prepeljali na njegov dom, od tam pa s prvim jutrnjim vlakom v bolnišnico usmiljenih bratov v Novem mestu, kjer je ranjenca operiral primarij dr. Pavlič. Nemanič leži do časa našega poročila že 48 ur v breznadnem stanju in v nezavesti.
Ljudje vsega okraja so po tem ogabnem Zločinu močno razburjeni in pričakujejo, da bosta zločinca kmalu v rokah pravice. Mnogo nelaskavih besed pada po tem dogodku tudi na račun Vinarske zadruge, ld vzdržuje gostinski obrat. Ljudje sodijo, da zadruga, ki je dobila visoko državno podporo, ne bi smela na drobno prodajati pijače in vzdrževati v ta namen lastnega lokala na škodo gostilničarjev, ki morajo svoje obveznosti točno izpolnjevati.
Juri] Zabukošek zaradi roparskega umora Ivane Zakrajškove obsojen
v smrt na vešalih
Celje, 13. aprila
Pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča je bila danes razprava proti 531etnemu zidarskemu in slikarskemu pomočniku Juriju Zabukošku iz Zepine pri Ljubečni, ki je rojen v Dramljah in tudi tja pristojen. Jurij Zabukošek je bil obtožen, da je lani 31. oktobra zvečer ob Voglajni v Cretu pri Celju po zrelem preudarku usmrtil Ivanko Zakrajškovo s tem, da ji je s pletenim pasom zadrgnil in z roko stisnil vrat, kar je storil iz koristo-ljubja zato, da se je polastil njenega denarja v gotovini nad 10.000 din, njene hranilne knjižice z naložbo 4.027 din ter vse njene ženske obleke, perila in obutve. Poleg tega je bil obtožen, da je lani 20. oktobra ukradel svojemu delodajalcu, zlatarskemu mojstru Mihi Korenu v Trbovljah, 800 din vredno moško suknjo.
Zabukošek pred sodniki
Petčlanskemu senatu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič. Votanti so bili sodniki dr. Dolničar, Božič, Brečko in dr. Farkaš, javno obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Rus, Zabukoška je zagovarjal odvetnik dr. Milan Orožen.
Čeprav je bil vstop v razpravno dvorano dovoljen samo z vstopnicami, se je pred poslopjem in pred razpravno dvorano nabralo že zjutraj mnogo ljudi. Razpravno dvorano je občinstvo docela napolnilo.
Zabukošek je v zadnjih mesecih shujšal. Ne kaže znakov nervoznosti in mirno odgovarja na stavljena vprašanja. Na predsednikovo vprašanje je odgovoril, da se čuti le delno krivega, češ da Zakrajškove ni zadavil, marveč zastrupil in to samo zato, da bi jo omamil, ne pa z namenom, da bi jo usmrtil. Na predsed-
nikovo vprašanje, ali se čuti krivega tatvine moške suknje pri zlatarskem mojstru Mihi Korenu v Trbovljah, je dejal: »No, pa naj bom kriv!« Zabukošek je na kratko orisal svoje življenje od otroške dobe dalje. Doma je bilo šest otrok. Po preselitvi staršev iz Dramelj v Celje se je pet otrok izučilo zlatarstva pri tvrdki Pacchiaffo v Celju (v sedanjem Obrtnem domu). Zabukošek ima tri odrasle otroke. Po zadnji kazni v Nemčiji so ga iz Nemčije izgnali, nakar se je zopet naselil v Franciji. Zatrjuje, da ni lani nikomur pripovedoval, da ima v Franciji hišo. Pravi, da je pokojno Zakrajškovo poznal, še preden je objavil oglas, da išče ženo z doto. Nato je opisal svoj zločin in pripomnil, da je nesel tri dni po umoru sveče v mrtvašnico na teharsko pokopališče, kjer je ležala Zakrajškova.
Sledila je tajna razprava. Ob 10.15 Je bilo Zabukoškovo zasliševanje končano, nakar je bila razprava zopet proglašena za javno. Zdravnika izvedenca gg. primarij dr. Steinfelser in dr. Perko sta izjavila, da je bila Zakrajškova zastrupljena s ciankalijem in tudi zadavljena. Nato je bilo zaslišanih sedem prič, ki niso povedale ničesar bistveno novega. Ob 13.45 je bila razprava prekinjena
Pustolovsko življenje
Iz obtožnice — (včerajšnji »Slovenski Narod« jo je objavil v obširnem izvlečku) — posnemamo naslednje podrobnosti, ki so značilne za Zabukoškov značaj in zločin. Jurij Zabukošek je bival dolgo vrsto let v Nemčiji, leta 1935. pa je odpotoval v Francijo. Ker ni imel našega vizuma, se je moral lani v februarju podati v Jugoslavijo in je nastopil službo v Trbovljah. Ko je zopet odšel, je ukradel mojstru Korenu 800 din vreden moški plašč. Med-
akrM za njuna otroka, ja Zabukošek v
Jugoslaviji spet začel s pustolovstvi, kakor že prej marsikod na tujem. Na Dunaju je bil že leta 1909. obsojen zaradi zlo-činstva javnega nasilstva na 4 mesece ro-bije, pred nekaj leti pa v Pforzheimu zaradi posilstva na dve leti robije.
Lansko poletje se je seznanil z ločeno posestni co Apoloni j o Sovinčevo v Zepini pri Ljubečni. Seveda je lagal, da ima v Franciji mnogo denarja in da bosta na pomlad odpotovala v Francijo, kjer se bosta civilno poročila. Obljubljal ji je denarno pomoč, dokler se ga Sovinčeva ni naveličala in odgnala od hiše. Zabukošek se je zatorej začel lansko jesen zanimati za ženske, ki imajo denar. Na mah oglas je dobil precej pisem, med drugim tudi od Ivane Zakrajškove, ki mu je sporočila, da ima precej prihrankov, saj je »501etni vdovec, elektromonter iz Francije z lastno hišo iskal pridno ženo z nekaj dote«. Z Zakrajškovo se je nato seznanil v Ljubljani in prenočil z njo v neki restavraciji v Kolodvorski ulici. Potem jo je tudi obiskal pri njeni sestri v Rajhenburgu. Domačim so se zdele njegove govorice laž-njive in so Zakrajškovo svarili, saj bi se bila lahko poročila na lepo kmetijo v Sto-lovniku. Zakrajškova pa je to odklonila, češ da je na taki kmetiji mnogo trpljenja. Dne 22. oktobra opolnoči je Zakrajškova odpotovala z Zabukoškom iz Rajhenburga proti Zidanemu mostu, češ da se peljeta v Ljubljano in nato v Francijo. Nekaj dni pozneje je prejel svak Zakrajškove, Martin Kozole v Rajhenburgu, od Zabukoška dopisnico z Brezja z besedami: »Na svidenje!« Ko so listi objavili poročila o umoru neke ženske v Celju, je bil Kozole takoj prepričan, da ni žrtev nihče drugi kakor njegova svakinja, ki je imela pri sebi morda kakih 16.000 din gotovine, saj je verjela Zabukoškovim besedam, da mora vzeti s seboj v Francijo precej denarja, ker ji bo izročil polovico svoje hiše.
Ko so orožniki aretirali Zabukoška na domu Sovinčeve, kamor je bil prinesel ženske obleke in denarja, in so mu pokazali sliko umorjene Zakrajškove, je Zabukošek ves bled na skrivaj zavžil strup, ki ga je nosil pri sebi in se onesvestil. Orožniki so mu dali vročega mleka in so moža prepeljali v celjsko bolnišnico, da so mu zdravniki izprali želodec. V preiskavi je potem Zabukošek trdil, da je res hotel odpotovati v Francijo, da pa se mu je Zakrajškova v Ljubljani zagnusila in je sklenil, da se je bo iznebiL V Celje sta prispela 31. oktobra zvečer. Podala sta se proti Voglajni. Zabukošek je v pre-
Mcavl odločno zanikal, da bi bi bil Zan krajškovo zadavil, marveč da Jo je za* strupil z arzenom, kl ga je dal piti pomešanega v pelinovec. Ko je bila mrtva, je pobral njeno ročno torbico in razen drobiž, njenih deset tisočakov pa je imel že pri sebi, ker mu jih je bila Zakrajškova baje že v Ljubljani izročila v varstva Po umoru, ko je Zakrajškovo pahnil v Vogla jna se je podal naravnost k Sovinčevi, ki mu je pomagala skriti 6817 din pod krompir v svoji kleti, ne da bi vedela, od kod mu denar. Poleg tega denarja so našli orožniki iz Štor na domu Sovinčeve še hranilno knjižico Zakrajškove z naložbo 4020. Hranilno knjižico je bil tam skril Zabukošek sam. Po umoru se je še peljal v Ljubljano, in dvignil tam shranjene tri kovčege svoje žrtve ter si je prisvojil vse njene obleke. Tik pred aretacijo se je Zabukošek še mudil s Sovinčevo na božji poti na Brezjah in je zapravil del izropanega denarja.
Domala je postala njegova žrtev tudi neka trgovka v Celju. Tudi njej je že bil natvezil, da ima premoženje v Franciji in jo je vpraševal, če ima kaj denarja Ko mu je povedala, da ima okrog 50.000 din, jo je začel vabiti v Francijo na isti način, kakor pozneje Zakrajškovo, trgovka pa ga je odločno zavrnila.
Sodba
Razprava se je ob 15. nadaljevala. Zaslišanih je bilo še 7 prič, ki so v glavnem izpovedale v smislu obtožnice. Izvedenec kemik dr. Jeloenik je izjavil, da so mu predočill strup, s katerim je bila Zakrajškova zastrupljena, in je ugotovil, da je bil to ciankalij.
Po čitanju spisov in po govorih državnega tožilca in zagovornika je dobil besedo Zabukošek, ki je zatrjeval, da ni imel namena Zakrajškove umoriti, temveč jo s strupom samo omamiti, in da je tudi ni zadaviL
Ob 19. se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo pol ure. Ob grobni tišini je pred nabito polno dvorano predsednik senata dr. Vidovič ob 19.30 razglasil sodbo. Sodišče je spoznalo Zabukoška krivega roparskega umora, izvršenega z zastrupi j en jem in zadavljenjem, in tudi krivega tatvine suknje na škodo zlatarskega mojstra Korena v Trbovljah, ter ga je obsodilo na smrt z obešenjem.
Občinstvo je sprejelo obsodbo s pritrjevanjem in celo z močnim aplavzom. Zabukošek je poslušal sodbo docela mirna Zagovornik je prijavil revizijo in pri-> ziv.
Za napredek krajev okrog Polževega
Višnja gora, 13. aprila
Vedri velikonočni prazniki so privabili na Polževo mnogo starih pa tudi precej novih prijateljev. Saj je že stara reč, da je prebujanje pomladi najbolj privlačno na Dolenjskem. Sfcaroslavna Višnja gora je dobila z domom na Polževem novih pobud in novega razmaha. Napredek pa se pozna tudi v vseh okoliških vaseh. Za dostop do Polževega so v prvi vrsti potrebne dobre cestne zvezo. Zdaj imamo sicer zadovoljivo cesto, ki vodi z državne ceste in preko Za vrtač. Pred leti pa so začeli graditi še novo cestno zvezo, ki se odcepi na Pešče-niku ob glavni državni cesti in teče nato skozi Križko vas in Novo vas. Do doma na Polževem je treba izdelati le še pičel kilometer ceste. Potem bo šele novozgrajena. cesta mimo Kriižke vasi prišla do veljar ve.
To cesto so trasiraft v dveh razdobjih. Prvi del je star že nekaj let, zadnji konec pa je posrečeno izpeljal litijski sreski tehnik g. Milan Košnik. Z nove trase je očarljiv razgled na gorenjske velikane m na dobršen del Dolenjskega. Ljudstvo pa si nujno želi, da bi se uredila tudi še nadaljnja zveza s Polževega do Krke. Navedena pot pelje mimo Zavrhov. Potem pa bi prišla tudi ta cesta res do vpoštevanja.
Oblastva so začela na pobudo domačinov skrbeti tudi za asanacijo okrog Polževega. V Križki vasi trpe občutno pomanjkanje vode. Ljudje in živima so zlasti siromaki ob suši. Zdaj, ko že daljši čas ni bilo dežja, se že občuti pomanjkanje moča Prav posebno obupno pa je za Križko vas sreda poletja. Takrat usahnejo vsi domači studenci in ljudje morajo do najbližjega izvirka k Preglju uro daleč. Tam podstavijo
sode, te presoSene zemlje pa le počasi kaplja. Včasih morajo čakati s posodami po več ur, da se nabere v njej dragocena tekočina: voda, ki je imajo drugod kolikor le hočejo. Ob pomanjkanju vode so ljudje pa tudi živina veliki siromaki. Zato žele prebivalci, da bi se kmalu izvedel njihov načrt in bi dobila Križka vas pre potrebni rezervoar. Na koncu vasi je majhen studenček, ki pa se izgublja v zemljo. Ta vir bo treba strokovnjaško zajeti. Zdaj si je že posebna komisija pod vodstvom litijskega sreskega podnačekiika g. Bogomir-ja Deva in ob navzočnosti zastopnika zdravstvenih ob last ev g. inž. Guzelja in ob prisostvovan ju domačega župana in številnih mož ogledala kraj in pripravila vse potrebno za gradnjo rezervoarja. Betonirana posoda bo držala okrog 60.000 litrov. Oblastva so obljubila podposa, pomagali pa bodo seveda tudi domačini z vožnjami in kulukom. Po ogledu komisije je ljudem vzklila iskrica nade, da bomo kmalu prišK do prepotrebnega vodnega hrama, ki nas bo varoval ob suši.
Pobudo za napredek PoBevega In ostaHi krajev okrog Polževega daje zlasti SK Poli. Ljudstvo hvaležno opazuje prizadevanj« svojih vrlih prijateljev. Zdaj, ko smo prepričani, da bo dobila Križka vas svoj rezervoar, prrčafcujemo, da se bodo našli t» di krediti za izgraditev zadnjega dela cesto prod Polževim in bodo našli tudi tisti znesek, da se bo lahko dogotovik in prepustila v uporabo cesta a Polževega do Krka
čitajte ln širite »J U T R 0«!
V zavodu prave mere
Od plombe v zobu do oceanskega parnika naj bi si bili vsi izdelki na svetu podobni med seboj po meri In ^m^Mm kakovosti £ . N
:tM
Med mnogim! novimi pojmi, M jih Je ustvaril današnji čas, igra zelo pomembno vlogo tudi »standardiziranje«. Zmerom je govora o primernem življenjskem standardu, ki ga nimamo in vsaka stvar, ki gre skozi človeške roke se skuša standardizirat, da bi bil z njo lažji posel in manj stroškov. Namen standardiziranja je stvari ustaliti v tistih njihovih svojstvih, ki se nam zde najprimernejša, najsi gre za njih mere — to je za obliko — ali pa za kakovost Ta reč s standardiziranjem je danes že zelo daleč napredovala in jo srečavamo od najmanjšega vijačka v žepni uri preko plombe v gnilem zobu do največjega oceanskega parnika. Mojstri v standardizi-ranju so kajpada Američani in šele od njih se je tega, zlasti v industriji velike olajšave prinašajočega posla lotila tudi Evropa.
Američani so bili k standardiziran ju nujno prisiljeni, če so hoteli neznansko zmedene prilike ob nastanku svoje države napraviti vsaj za silo pregledne. V tako-zvani kolonialni eri, ko so se oblikovale Zedinjene države, je vladala n. pr. v merah in utežih, po katerih se je prodajalo, taka zmešnjava, da se niti sodišča kmalu ne bi več spoznala, kaj velja v enem, kaj v drugem kraju. Američani spočetka ni so mogli doseči, da bi se v novih državah enotno porabljale angleške mere, čeprav je bilo angleških priseljencev največ. Priseljencem iz vseh dežel so puščali trgovati po njihovih merah. Šele 1866. sta bili kot glavni enotni meri zakonito ustanovljeni funt in čevelj. Hkrati je bil v Washingto-nu ustanovljen »Zavod prave mere« ta&o
imenovani National Standard BurSau, katerega naloga je bila čuvati nespremenljivost novih mer.
Še večja zmeda kakor v merah je tiste čase vladala v formatih. 1850. je bilo ▼ Zedinjenih državah 266 različnih formatov opeke, 300 različnih velikosti papirja, vijakov pa toliko, da jih nihče ni mogel prešteti. Tu je pričel »Zavod prave mere« energično čistko in je kmalu vse preveč individualne izdelke spravil na enotno kopito. Kasneje, v dobi industrijskega pro-cvita so se začele na zavod obračati univerze, vsakovrstni tehnični instituti, laboratoriji in industrijska podjetja, da bi se tu, s centralnega mesta enkrat za vselej diktirale enotne mere za izdelke industrijske proizvodnje. Ustanoviti je bilo treba posamezna svojstva, od katerih zavisi kakovost tega ali onega tvoriva. Ameriška vlada je željam industrije in zavodov ustregla in izpopolnila standardni urad v znanstveni laboratorij, ki nima para na svetu. Kratek obhod po tem laboratoriju nam nudi vpoglede v tehniška čuda, ki si jih laik niti zamišljati ne more.
Tu stoji n. pr. tako natančna tehtnica, da pokaže težo pike na »i« in aparat za merjenje toplote, ki pokaže, koliko greje pla-menček sveče na razdaljo 300 km.
Med poglavitne naloge zavoda spada določevanje enotnih mer po katerih se presoja kakovost tega ali onega predmeta. V ta namen postavijo n. pr. celo opečno steno v velikansko peč, kjer se nekaj dni žge v ognju, da vidijo, kako bo stena prenesla požar. Tu stoje vsakovrstne stenske slikarije, ki jih izmenoma oj>rfeavaio g vo-
do in izpostavljajo žaru obločnic, da se pokaže, kako vzdrže barve vremenske vplive Dva tedna traja poskus in v tem času pretrpe slikarije toliko, kakor bi sicer v celem letu aprilskega vremena. Neki stroj neprestano zvija in odvija preprogo, ki se med tem čisti s sesalcem za prah. To je potrebno, da se dožene trpežnost preproge, ki bo imela morda smolo, da pridejo v stanovanje snažne gospodinje, ki se z njo ne bo samo postavljala pred obiskovalci, ampak jo bo tudi čistila po vseh načelih higiene. Na neki drugi pripravi se avtomobilska kolesa noč in dan kotalijo po nekakšnih mlinskih kamnih iz bolj ali manj grobega materiala. Trikrat se avtomobilska pnevmatika prekotali po tej umetni cesti, pa se toliko obrabi, kakor da bi napravila 2000 km dolgo pot
V neki dvorani stoji velikanska hidravlična stiskalnica, ki zmore pritisk 5 milijonov kg. Ženim samim zamahom zdrobi celo lokomotivo, deluje pa lahko tudi narahlo, da se pod njo lahko jajce mehko i otare. Cela vrsta strojev trga tu jeklene I palice, žice, traverze, plošče itd. Trdnost blaga za obleko se preizkuša na ta način, da se posamezne niti upno v kovinske ročice, ki jih tako dolgo prepogibajo, da se prelomijo; čim kasneje, tem boljše je blago. Te vrste poskusov, ki jih na veliko izvršuje zavod prave — ali če hočete tudi »poštene« mere, so seveda velikanske važnosti za državo samo. Država je največji kupec v »državah« in mora paziti, da se državljani pri kupčijah ne ogoljufajo. Ce kupuje n. pr. odeje za vojašnice ali pa rjuhe za svoje bolnišnice, potlej zmerom pošlje najprvo nekaj vzorcev zavodu poštene mere na preskušnja
Vse preizkušnje tvoriv izvršuje zavod brezplačno in rezultati so občinstvu zmerom na vpogled, tako da se lahko vsakdo na lastne oči prepriča o kakovosti tisoč in tisoč izdelkov za vsakdanjo rabo. Tvrdke, katerih roba je bila preizkušena, so imenoma navedene ia ku£gc se zmerom
lahko orientira, kdo Izdeluje najboljše čevlje, perilo, orodje itd. Prodajanje slabd robe za drag denar je v Ameriki na ta način skoraj onemogočeno.
Nekatera v Ameriki preizkušala in ustanovljena tvoriva veljajo tudi po vsem ostalem svetu za »standardno« blago. To velja n. pr. tudi za amalgam, ki se rabi pri zobnih popravilih in ki so ga v Ameriki preizkusili v sto in sto izvedbah, preden so se odločili za današnjo sestava kl jo uporabljajo zdravniki in zobotehniki vsega sveta. Tudi mnogo drugega materiala, ki se rabi v zobarstvu: cementi, poiv celani in zlate zlitine se uporabljajo danes tako, kakor jih je sestavil ameriški standardni urad.
Poseben izum zavoda prave mere Je film iz acetatne celuloze, ki naj služi kot nadomestilo zelo vnetljivega in mehanično nič kaj trdnega filma iz celuloida. Varnostni film, kakor se imenuje novi slikovni trak, bo gotovo zelo zmanjšal požarno nevarnost ki je kino gledišča nikoli niso bila popolnoma varna navzlic vsej paz-» ljivostL
Tisoče ln tisoče poskusov mora zavod
posvetiti vsako leto novim prometnim sredstvom, avtomobilom, železnici, letalstvu itd. Ti poskusi spadajo med najdražje, saj je včasi treba poslati cele kolona tovornih in osebnih voz na najbolj nemo-v goča pota širom Zedinjenih držav in včasi traja celo leto, preden odkrijejo na novih konstrukcijah šibka mesta, ki jih je treba odpraviti.
Vsi poskusi zavoda prave mere stremel — kakor rečeno — edino le za tem, da sej enkrat za vselej ustalijo mere, teže in kakovosti predmetov za vsakdanjo rabo. Naj se določuje točnost uteži iz neke nove kovine, izdatnost nekega novega mila, ali pa morda trajnost vodovodnih cevi, v vsakem primeru vodi tehnike načelo skrajne natančnosti — Neki šaljivec je dejal, da s<3 čista pravica in resnica ne da doseči na sodniji, ampak samo v zavodu prave mere, proti katgrgga razsodbi ni griziva, ^
Gospodarstvo
»La Dalmatienne«
Obrate družbe »La Dalmatienne« bo kupila država za 230 milijonov din
Poročali smo že, da je v začetku aprila prišlo do sporazuma med predstavniki družbe »La Dalmatienne* ln predstavniki naše države glede odkupa družbinib obratov. Po doseženem sporazumu bo naša država odkupila vse družbene naprave v Dalmaciji za 14.15 milijona dolarjev (280 milijonov dinarjev), kupnino pa bo plačala v 11 letnih obrokih.
Družba »La Dalmatienne« je bila ustanovljena leta 1929, da prevzame naprave italijanske družbe »Sufid« (Societš Ano-nima per 1'utiliziazione delle Forze idrau-liche della Dalmazia) v Dalmaciji na podlagi že prej odobrenih koncesij. Med našo državo in ustanoviteljico družbe »La Dalmatienne« francosko društvo Socičtč des Phosphates Tunisiens je bila 14. IV. 1929 sklenjena pogodba glede koncesij, ki jih je imela že družba »Sufid«. Po tej pogodbi ima družba »La Dalmatienne« za 50 let izključno pravico izkoriščanja vodnih sil na celotnem toku reke Krke in reke Ce-tine. Družba »La Dalmatienne« pa se je morala zavezati, da bo razširila industrijske obrate za izkoriščanje električnega toka. Tako je družba prevzela obveznost razširiti električno centralo v Kraljevcu ob Cetini na letno produkcijo 380 milijonov kilovatnih ur, povečati produkcijo kalcijevega karbida in cianamida, razširiti produkcijo raznih kemičnih, metal ur gič-nih in elektrometalurgičnih predmetov tn zgraditi tvornico dušiKove kisline. Teh pogodbenih obveznosti pa družba »La Dalmatienne« ni izvršila, čeprav je oproščena davkov in doklad.
Tehnični obrati družbe »La Dalmatienne« r Dalmaciji, ki naj jih prevzame država, so naslednji:
1)	Hidrocentrala v Kraljevoo, ki Izkorišča slape reke Cetine na Gubavici, je hidravlično zgrajena za 100.000 konjskih sil, električno pa le za 36.000 konjskih sil (zaradi primerjave navajamo, da ima elektrarna Fala 50.000 konjskih sil).
2)	Hidrocentrala v Manojlovcn, ki izkorišča slape reke Krke, ima 24.000 konjskih sil. Pretežni del električnega toka obeh hid ročentral izkorišča družba sama v svojih industrijskih obratih, poleg tega pa
oddaja drugim potrošnikom na leto okrog 20 kilovatnih ur (leta 1931/32 je oddala 26 milijonov kilovatnih ur).
S) Hidrocentrala v Kraljevcu oskrbuje predvsem družbino tvornico za karbid In cianamid »Dugirat« pri Omišu, ki je oddaljena 25 km od centrale. Hidrocentrala v Manojlovcu pa oskrbuje preko 35 km dolgega daljnovoda drugo družbino tvornico za karbid in cianamid »Cenilca« pri ši-beniku. Obe tvornici imata letno kapaciteto 120.000 ton dušikovih spojin.
Družba »La Dalmatienne« ima delniško glavnico 156 milijonov francoskih frankov in vrhu tega za 49 milijonov frankov neamortiziranih 6 odstotnih obligacij. V letih krize je zabeležila navzlic delnim davčnim ugodnostnim precejšnjo izgubo, ki je bila leta 1932/33 izkazana ▼ višini 8.5 milijona frankov. V naslednjih letih je družbi uspelo to izgubo le nebistveno zmanjšati, šele po bilanci za 30. Junij 1936 je bila izguba iz prejšnjih let zmanjšana v večjem obsegu na 7.2 milijona frankov. Leta 1935/36 je namreč družba zabeležila prvikrat pomembnejši dobiček v višini 1.18 milijona frankov, ki pa je še vedno malenkosten v primeri z višino glavnice. Družba zaradi neugodnega poslovanja ni izplačevala dividende, pač pa je marala plačevati obresti na obligacijsko glavnico. Toda tudi teh obresti ni mogla v celoti plačati in so imetniki obligacij leta 1934 pristali na znižanje obresti od 6 na 3% za dobo 5 let, to je do 15. L 1939.
Neugodno poslovanje je bilo v zvezi z okolnostjo, da je bila produkcija v tvorni-cah dušikovih spojin v letih krize zelo ome. jena. Tvoraica pri šibeniku sploh ni obratovala od leta 1931 do leta 1938, ko je pričela zopet obratovati. V tej tvornici je družba uredila naprave za produkcijo fe-romangana, in znaša sedaj dnevna produkcija 10 ton. Tvorni ca »Dugirat« pa je leta 1937 Izdelala 54.000 ton kalcijevega karbida in cianamida.
Za presojo kupnine v višini okrog 230 milijonov din je treba omeniti, da znašajo industrijske investicije po bilanci 164 milijonov frankov celotna aktiva pa 260 milijonov frankov.
Pomen bencina in pogonskega olja za narodno obrambo
V današnjih napetih odnošajlh polagajo vse države največjo pozornost vprašanju oskrbe z bencinom in pogonskim oljem za primer vojne, kajti moderna vojna tehnika zahteva za pogon letal, tankov in motornih vozil ogromne količine tekočega goriva.
Na tem področju Je v zadnjih letih napravila velike napore zlasti Nemčija, to pa zaradi tega, ker sama nima v večjem obsegu izvorov nafte. Nemčija je zgradila ogromne obrate za proizvajanje bencina iz premoga Lani je izdelala okrog 1.2 milijona ton sintetičnega bencina iz črnega in rjavega premoga Do skrajnosti ie tudi izkoristila obstoječe možnosti za pridobivanje naravnega mineralnega olja in je Lani dvignila produkcijo na 600 000 ton, vendar krije s to produkcijo le dve tretjini letne porabe surovega olja Z umetnim bencinom pa krije sedaj Nemčija slabo polovico svoje letne porabe bencina ki se ceni na 3 milijone ton. Zato je morala Nemčija lani uvoziti iz inozemstva 1.3 milijona ton bencina, razliko pa je krila z nadomestnimi pogonskimi gorivi (200.000 ton špirita in 540.000 ton bencola) Navzlic doseženim uspehom je seveda Nemčija še nadalje navezana na znaten uvoz mineralnega olja in bencina
Tudi Italija posveča vprašanju pogonskega goriva veliko pozornost. Italija se seveda ne more v enaki meri kakor Nemčija posluževati možnosti produkcije bencina iz premoga, ker mora premog sama uvažati. Zato si je v zadnjih letih z uspehom prizadevala, da čim bolj poveča produkcijo mineralnega olja v Albaniji, kjer je navrtala številne vrelce. Za predelavo albanskega mineralnega olja pa je zgra-
dila moderne rafinerije. Tako se je italijanska domača produkcija bencina in petroleja v zadnjih letih potrojila, produkcija'- pogonskega špirita pa podvojila. Poleg tega pa je Italija zgradila tudi še naprave za predelavo domačega rjavega premoga v bencin in za pridobivanje mineralnega olja iz domačih naftnih škri-ljevcev.
V lanskem letu je na področju domače oskrbe s pogonskim gorivom tudi Francija napravila važne korake Prvotno so v Franciji nameravali zgraditi tri velike tvornice za izdelovanje bencina iz premoga, potem pa so se odločili, da najprej zgradijo naprave za predelavo težkih olj v lahki bencin, ki se že gradijo. Tudi Anglija je zgradila že več tvornic za predelavo premoga v bencin Vsi ti obrati bi bili zaradi cene sintetičnemu bencinu nemogoči, če ne bi države dajale tvornicam velike ugodnosti, zlasti v pogledu trošarine na bencin.
Glede na mednarodni politični položaj smo v zadnjih mesecih opažali tekmovanje med raznimi državami, da si zasigu-rajo rumunsko nafto, kajti na evropski celini je Rumunija edina država, ki lahko v večjem obsegu izvaža mineralna olja. Tako je prišlo do nemško-rumunske pogodbe, ki daje Nemčiji možnost, da izvozi iz Rumunije poleg dosedanjih količin vso nafto iz vrelcev, ki jih bo odkrila mešana nemško-rumunska družba Francija pa si je s pogodbo zasigurala letno količino 700.000 ton. Poleg Rumunije pa je v Evropi le še Poljska, ki lahko z lastno produkcijo naravnih mineralnih olj krije vso svojo potrebo.
Državni in samoupravni nameni sad
in upokojenci
Finančno ministrstvo je izdalo tudi letos obsežno statistiko o državnih in banovinskih uslužbencih in upokojencih ter o banovinskih in mestnih proračunih. Iz te publikacije povzemamo naslednje zanimive podatke,
Državni uslužbenci
Statistika navaja, da je bilo po proračunu za leto 1938/39 vsega 199.066 državnih uslužbencev to je za 9686 manj nego po proračunu za prejšnje leto. To zmanjšanje pa je le navidezno, kajti pripomba k obsežni tabeli nam pove, da v statistiki niso več upoštevani delavci iz resora prometnega ministrstva in ministrstva za gozdove in rudnike (ki jih je 17.217), tako da se je številčno stan je v resnici povečalo za 7531 uslužbencev. Zaradi izločitve omenjenih delavcev se je zmanjšalo le število uslužbencev iz skupine kontraktualnih in honorarnih uslužbencev in delavcev (od 37.081 na 21.274).
Gibanje števila uradnikov, uradniških pripravnikov, zvaničnikov in služi teljev Je brilo zadnja leta naslednje:
1935/36 1937/38 1938/39 mudnflcl	57.762 65.763 70.506
m. pripravniki 16.042 13.539 12.067 zvaničnild	34.896 36.261 36.964
Služitelji	10.848 10.526 10.919
Naraslo je v zadn£h treh letih predvsem Število uradnikov, namreč za 12.744 (za 22%); temu nasproti pa se je število uradniških pripravnikov zmanjšalo le za 3975. Število zvaničnikov Je naraslo za 2068, število služiteljev pa je ostalo skoro nespremenjeno.
Po proračunu smo ImeH 1.1938/39 nadalje 11.920 oficirjev in vojaških uradnikov nasproti 11.581 v prejšnjem proračunskem letu in 10.536 v letu 1935/36. Podoficirjev in žandarjev pa je bilo v pret. proračunskem letu 32.723 nasproti 31.503 v prejšnjem letu; od tega števila je bilo 18500 žandarjev nasproti 17.490 v prejšnjem letu.
Banovinski uslužbenci Banovinskih uslužbencev je bilo po proračunih za preteklo proračunsko leto 23.48? to je za 1208 več nego v prejšnjem letu. Leta 1935/36 je bilo samo 11.800 banovinskih uslužbncev in se je od tedaj njih število več nego podvojilo. Povečanje števila banovinskih uslužbencev je nastopilo zlasti leta 1937/38, ko so banovine prevzele stroške za vzdrževanje ljudskih šol in s tem tudi 9009 uslužbencev na šolah (v dravski banovini 814), ki so bili prenešene z občinskih proračunov na banovinske. Ce izločimo prevzem teh uslužbencev tedaj se je od leta 1935/36 povečalo število banovinskih uslužbencev za 2019; od tega pa odpade 474 na dravsko banovino. Skupaj s prevzetimi uslužbenci na ljudskih šolah smo imeli v pret. proračunskem letu v dravski banovini 3237 banovinskih uslužbencev in se je njih število samo v primeri s prejšnjim letom povečalo za 274.
Državnih uslužbencev pri banskih upravah je bilo v preteklem proračunskem letu 50.163, od tega 6595 pri banski upravi dravske banovine.
Upokojenci Po stanju s dne 1. Julija 1938. je bilo v naši državi 41.090 upokojencev, ki so prejemali 809 milijona din pokojnine in dodatkov; vrhu tega smo imeli 17.607 oseb, ki so prejemale 200 milijonov din rodbinske pokojnine, in 1209 oseb, ki so prejemale 4.5 milijona din vzdrževalnin, pomoči in pokojnin v obliki narodnega priznanja. Skupaj je prejemalo 59.906 oseb 1017 milijonov din pokojnin (prejšnje leto 67.214 oseb 1113 milijonov). Preko finančne direkcije v Ljubljani je 9327 oseb (pr. leto 10.496) prejemalo 155.7 milijona din pokojnin (pa-, leto 171.7).
Invalidi
Invalidnine (osebne in rodbinske) je 1. julija 1938. prejemalo 71.737 oseb (prejšnje leto 68.003 osebe); njihovi prejemki pa bo
10T.T mfltjooa din (pr. teto 10SL8). število oseb, ki prejemajo invalidnine se je torej povečalo za 3734, njihovi prejemki pa za 3J milijona din. V dravski banovini je prejemalo 5158 oseb 9 milijonov din invalidnin.
Ureditev industrijske produkcije po normah
Na podlagi čl. 100 finančnega zakona je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra izdal uredibo o normalizaciji, ki je objavljena v Službenih novinah. Uredba določa med drugim, da trgovinski minister predpiše statut jugoslovanskega nacionalnega odbora za normalizacijo. Trgovinski minister Tomič je predpisal ta statut, ki je tudi že objavljen v Službenih novinah. Ker sta uredba in statut že gotova in sta stopila v veljavo, bo trgovinski minister prav v kratkem organiziral narodni odbor za normalizacijo. V njem bodo sodelovali vsi prizadeti resori tn državne ustanove, vse gospodarske, znanstvene tn tehnične organizacije v državi in posamič vsak gospcdairstvemik, ki se ga stvar tiče. To široko sodelovanje določata uredba in statut z udeležbo vseh prizadetih preko odborov, komisij in podkomisij, kjer bodo sestavili norme.
Normalizacija ima namen izenačiti produkcijo. Norme predpisujejo v mnogih državah in je očitno, da je načrtna norma/-lizadja zelo važna tudi za naše gospodarstvo. Gre pred vsem za normalizacijo produkcije v gradbeni stroki, v prometu, v industriji, v državni obrambi, v elektrotehniki, v kmetijstvu itd. Normalizacija je v naši državi že delno izvedena v gradbenem materialu in do neke meje v industriji z uvedbo tehniških pogojev, ki jih nekatere državne ustanove predpisujejo. Toda ti pogorji za nabavo se spreminjajo in se pogosto razlikujejo v raznih ustanovah ,tako da naša industrija nima stalnih norm in delovnih metod. Zato se pogosto zgodi, da se nabavlja blago za milijone in milijone v tujini, in sicer tudi tisto blago, ki bi se lahko v zadostni količini produ-ciralo pri nas, samo če bi industrija imela jamstvo glede enotnih norm. da lahko dela za skladišče. Brez zalog pa industrija pogosto ne more o pravem času nabaviti večjih količin naročenega blaga. Z normiranjem produkcije in delovnih metod, se mnogo prihrani tako pri instalacijah, kakor pri izdelavi blaga. Normiranje je tudi važen faktor za konkurenčne sposobnosti domačih proizvodov nasproti tujemu blagu.
'.-V '4 -. ; v
- v V7; - :
Novo!





<
za obleke, kostume in plašče v veliki Izbiri barv in desinov.
J E R S E T JE KVALITETA, KI SI OSVAJA MODO ZA VSE PRILIKE!
MANUFAKTURA
SOUVA
MESTNI TRG 24.
Gospodarske vesti
= Turistični dinar. Kakor smo že poročali, je Narodna banka stavila finančnemu ministrstvu predlog o uporabi »internih« dinarjev inozemcev iz neklirinških držav za pospeševanje turizma in izvoza v ne-klirinške države. Ta predlog je finančni minister odobril in je sedaj Narodna banka izdala cirkular, ki pravi, da si inozemske banke (turistični uradi) iz neklirinških držav lahko ustvarijo »turistične« dinarje pri naših denarnih zavodih ali pri »Putrnku« pod naslednjimi pogoji: 50% »turističnih« dinarjev si lahko ustvarijo z nakupom »internih« dinarjev upnikov iz neklirinških držav pri naših zavodih, 50% turističnih dinarjev pa si morajo istočasno ustvariti z vnosom svobodnih deviz v našo državo in prodajo Narodni banki po tečaju v svobodnem prometu.
= Vpragonje povišanja dohodkov državnega cestnega fonda. Iz Beograda nam poročajo, da proučujejo v gradbenem ministrstvu predlog glavne uprave Jugoslo-venskega društva za ceste za spremembo in dopolnitev uredbe o cestnih fondih. Uprava Društva za ceste je namreč na svoji seji dne 19. februarja ugotovila, da dohodki državnega cestnega fonda ne bodo zadostni za amortizacijo predvidenega posojila 1.5 milijarde din za gradnjo novih cest po šestletnem načrtu. Zato predlaga Društvo za ceste, da se dodelijo državnemu cestnemu fondu nadaljnji že obstoječi državni dohodki. Predvsem predlaga druStvo, da se dodeli fondu polovica carine od uvoza motornih vozil, pnevmatik, bencina, nafte in olja. Na seji je bilo ugotovljeno, da so znašali v drugem polletju lanskega leta dohodki cestnega fonda od taks, ki jih pobirajo železnice, 7.07 milijona din, dohodki od ostalih davščin cestnega fonda pa 8.97 milijona din. K temu je treba dodati še polovico dohodkov državnega fonda za javna dela. Celotni dohodki* državnega cestnega fcinda so znašali lani v drugem polletju 36-5 milijona din, kar predstavlja na leto 70 do 80 milijonov.
Borze
13. aprila
Na jugoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki nespremenjeno (13.80), pravtako angleški funti (specialni tečaj 238, svobodni tečaj 258). Grški boni so se nudili v Zagrebu po 30, v Beogradu pa je bil promet po 31.32.
Na zagrebškem efektnem tržišču so državni papirji nadalje nekoliko popustili. Vojna škoda se je trgovala po 450 — 455 in se je ob sklepu borznega sestanka nudil denar po 451 (v Beogradu je bil promet po 454 — 456). Zaključki so bili še v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 88 (v Beogradu po 87.50), v 7% stabilizacijskem posojilu po 98, v 7% Seligmanno-vem posojilu po 98 (v Beogtadu po 99.50
—	99.75), tn ▼ 8*/» Bteitoran ponojDn po
98	( ▼ Beogradu po 100).
DEVIZE
Curih. Beograd. 10, Pariz 11.8075, Lon-lon 20.8725, New York 446, Bruselj 75.0250, Milan 23.46, Amsterdam 236.70, Berlin 178.80, Stockholm 107.62, Oslo 104.90, K6-benhavn 93.20, Praga 5.40, Varšava 84, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Ljubljana. Amsterdam 2347.50 — 2385.50, Berlin 1779.12 — 17 6.88, Bruselj 744.25
—	756.25, London 207.12 — 210.32, New Vork 4408 — 4468, Pariz 116.95 — 119.25, Trst 233.05 — 236.15.
EFKKTI
Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 451 — 453, 6n/o dalm. agrarne 86 — 87.50, 7% stabiliz. 97.50 — 99, 7% invest.
99	den., 7%> Seligman 98 — 99, 7% Blair 91 bi., 8% Blair 97 — 98.50; delnice: Gut-man 35 — 40, šečerana Osijek 85 den-, Lsis 25 den.
Beograd. Vojna Skoda 454 — 455 (454
—	456), 4% agrarne 60 den., (60), 4«/» severne agrarne 60 — 61 6% begluške 88 — 88.25 (88 — 88.25), 6% dalm agrarne 87.25 — 87.50 (87.50), 7% stabiliz. 97.50 den., T/, invest. 99 — 100 (99.50), 7% Se-
Bgman — (99.80 — 99.75), T% Blair 90
— 90.50 (90 — 91), 8®/. Blair — (100), Narodna banka 7500 bL, PAB — (218).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chleag®. Začetni tečaji: pdCildiCft! za
maj 68.875, za julij 68.375, za septemb. 68.875; koruza: za julij 49.50.
-f- Novosadska blagovna borza (12. t. m.). Tendenca nedzprem. Pšenica: baška, slavonska in banatska 153 — 155, srem-ska 152 — 154. Rž: baška 142.50 — 145. Ječmen: baški ln sremski 64/65 kg 160 — 162.50 jari 68 kg 180 — 185. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 152.50. Koruza: baSka pariteta Indjija in Vršac 97 — 98. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 240 — 250; »2« 220 — 230; »5« 200 - 210 >6« 180 — 190; »7« 150 — 160; »8« 112.50 — 115. Fižol: baški ln sremski beli brez vreč 272.50 — 275. Otrobi; baški 110 — 112, sremski 104 — 106, banatski 101 — 103.
-f- BudlmpeštanSfea teaiulii^ka borza (13. t. 1.). Tendenca nestalna. Koruza: za maj 17.77 — 17.79, za julij 18.15 — 18.16.
Boji ob zasedbi Albanije
Iz poročila posebnega poročevalca »Politike"
Beograjska »Politika« objavlja poročilo svojega urednika Paunoviča o poteku bojev ob zasedbi Albanije po italijanskih četah. Paunovič piše med drugim:
»Prvi dan bojev je bil veliki petek. Ob 4. zjutraj so se pojavile pred albanskimi lukami v Valoni, Draču, Sv. Ivanu Me-duanskem in Santi Quaranti italijanske bojne ladje. Izkrcavanje italijanskih čet se je pričelo ob 5. zjutraj. Prve oddelke italijanske vojske so tvorili bersaljeri in libijski askari.
Albanci so imeli zbranih v vseh štirih pristaniščih kakih 4000 mož aktivne vojske in do 10 000 četnikov. Glavni spopadi so se odigrali v Draču in Valoni. Drač je branilo kakih 1500 Albancev pod poveljstvom rezervnega majorja Cana. Imeli so puške, nekaj strojnic in štiri stare topove. Zaradi neugodnega položaja Albanci niso branili italijanskim četam izkrcanja v luki, temveč so jih počakali pri vhodu v mesto. Ko so se italijanski vojaki približali prvim hišam v Draču, so pričeli Albanci naglo streljati iz pušk in strojnic. Italijani so imeli razmeroma velike izgube ter so bili vidno presenečeni vendar so se takoj znašli in si poiskali kritja. V odgovor na albansko obrambo so pričeli streljati Italijani na Drač z vojnih ladij. Po enoumem obstreljevanju s topovi so italijanske čete začele vnovič prodirati in so potisnile Albance v notranjost mesta. Sredi Drača so se Albanci še enkrat uprli ter ustavili italijansko prodiranje. Zopet so se oglasili topovi z ladij in obsuli središče Drača, kjer so bili albanski branilci, s točo gra-
nat. Zato so se pričeli Albanci umikati iz
mesta. Boji za Drač so trajali od 5. do 9. z;'utraj. V borbo so posegli tudi italijanski bombarderji, ki so že takoj od početka zasuli z bombami štiri albanske topove ter jih onesposobili za borbo, tako da so oddali vsega skupaj komaj par strelov.
Albanci so izgubili pri obrambi Drača okoli 500 ljudi. Tudi italijanske izgube so bile znatne, vendar pa manjše, kakor so to trdili Albanci.
Valono je branil albanski polkovnik AH Riza z bataljonom redne vojske in nekaj stotinami dobro vol j cev. Italijanske čete so se izkrcale na več krajih in prodirale proti Valoni pod okriljem ognja ladijskih topov. Artiljerijski ogenj je prizadel Albancem velike izgube. Njihov odpor je bil zlomljen v dveh urah in ob 7. zjutraj so bili Italijani gospodarji Valone.
Sv. Ivan Meduanski je branilo okoli 100 Albancev z eno samo strojnico Umikali so se v redu proti Lešu, kjer so s pomočjo prostovoljcev zadržavali prodiranje italijanskih čet do opoldne.
Skoraj brez odpora je padlo pristanišče Santa Quaranta, kjer se je branilo samo nekaj albanskih orožnikov in carinikov.
Italijanski okupacijski zbor so tvorile motorizirane čete tankov in oklopnih avtomobilov, katerim so sledili bersaljeri na kolesih, motorjih in kamionih. Zelo aktivno je posegalo v borbo italijansko letalstvo, proti kateremu so bili Albanci brez obrambe, saj ni imela albanska vojska niti ene protiletalske strojnice in niti enega protiletalskega topa.«
Samozavest švicarskega ljudstva
Ako smemo danes kateri narod v Evropi občudovati po zrelosti, ki jo kaže v razumevanju za skupne dižavne potrebe in po izredni državni zavesti, velja to ne-drvomno za švicarsko ljudstvo, ki ga sestavljajo pripadniki treh različnih narodov, ki se pa v državni skupnosti čutijo eno To zrelost nam te dni razodevajo dolge kolone pisem, ki jih kot glasove svojih čitate 1 jev objavljajo švicarski listi. Podajamo tu v izvlečku nekaj primerov takih pisem, ki jih objavlja »Neue Ziircher Zeitung« z dne 11. t. m.
Neki D. H. piše o ob:ambni pripravljenosti švicarskega ljudstva tn zaključuje: .»Naj danes vsakdo tudi na zunaj pokaže, da ni n-.ša notranja in zunanja pripravljenost na žrtve skrita samo v naših srcih. Ako kdaj, velja za nas španski pregovor: Ni dovolj, da smo dobri, dobre se moramo tudi na zunaj pokazati!« — Dru- ,
gi čitatelj vprašuje, kaj se sme danes
javno govoriti, nato pa pripominja: Ni dovolj, ako kažemo odpor proti slabemu samo v svoji notranjosti, pokazati ga moramo tudi na zunaj, kajti samo tako lahko preprečimo velika zla. — Tretji poroča o akciji »Švica Švicarjem!« in objavlja besedilo resolucije, ki so jo pred dnevi sprejeli v nekem kraju in ki se končuje z besedami: »Raje smrt kakor suž-nost«. — Četrti govori novim švicarskim rekrutom o napačni dosedanji vzgoji v miru in proslavlja odločnost in požrtvovalnost, ki jo simbolizira švicarski vojak,
_ še bolj konkreten je peti, ki postavlja
zanimiva vprašanja o švicarski pripravljenosti (»Kaj bi se zgodilo, če...) in na^ nje odgovarja z izredno treznostjo ln sar mozavestjo, končuje pa takole: V odločilnem trenutku bo sleherni Švicar samo dober bojevnik in nič drugega.
Vis*k nemški oficir o bodočih vojnah
Polkovnik Fortsch član nemškega generalnega štaba, znam vojaški publicist in šef tiskovnega oddelka v nemškem vojnem ministrstvu, je izdal te dni knjigo »Umetnost vojevanja včeraj in danes«. Knjiga je zbudila veliko pozornost, saj se po službenem položaju pisca lahko smatra za poluradno izdajo nemškega vrhovnega poveljstva.
Polkovnik Fortsch smatra vojno za usodnost in zakon narave, ki se mu ni mogoče izogniti. Heraklitov rek, da je vojna mati vseh stvari«, velja po njegovem mnenju danes še v posebni meri. Tudi Hitler in njegova ideja sta otroka vojne. Toda vojska kot organizacija ne odloča v usodnih preokretih, saj se mora celo v vojni vojak podrediti volji politika in državnika. Vojna je samo nadaljevanje politike z drugačnimi sredstvi. Iz tega sledi, da mora o vojni »odločati državnik, ne pa vojak«, kajti po Fortschu »politika vodi vojno; ona ji mora določiti tudi cilj; ona določa tudi vse odločitve o vodstvu vojne«.
Kakšen je cilj vojne? Trajne uspehe morejo zagotoviti samo taki cilji, ki odgovarjajo potrebam narodnega življenja. Kdo odloča o teh potrebah? V Nemčiji samo Hitler, veliki vodja nemškega naroda, ki je v tem nezmotljiv sodnik. Res je, da nastanejo vojne tudi iz notranjepolitičnih razlogov, proti obstoječim režimom, toda
po FSrtschu bodo bodoče vojne »samo vojne med narodi, ki se jih bo narod udeležil z vsemi svojimi moralnimi in materialnimi silami«. Bodoče vojne bodo, če ne že splošne, (svetovne), pa vsaj koalicijske (zvezne) vojne. Vojn iz presenečenj, ki bi nastale zaradi nespretnosti ali po golem naključju, ne bo več. Spomin na poslednjo vojno izključuje take možnosti Narodi se bodo borili samo za velike ideje in le če bo v nevarnosti njih obstoj, vojne pa bodo dolge. Strah pred novim orožjem ni povsem utemeljen, kajti novo napadalno orožje je ustvarilo tudi novo obrambno orožje. Nagle vojne, ako naj bodo uspešne, so že zato izključene, ker bi zahtevale koncentracijo ogromnil sil, ki ne morejo ostati neopažene.
Fortsch končno izpodbija pretirane ocene o pomenu letalstva v bodoči vojni, enako pa tudi one o vrednosti aktivne vojske. Odločilnega pomena v bodoči vojni bo po njem samo zasedanje ozemlja, ki ga z letali ni mogoče tako lahko izvesti, dočim se samo prodiranje vojske izpostavlja nevarnosti pomanjkanja zalaganja iz rezerve. Posamezne zasedbe bo treba prilagoditi ne bodo mnogo razlikovale --ošzseovovk lokanim prilikam. Bodoče vojne se torej v bistvu ne bodo mnogo razlikovale od poslednje svetovne vojne.
Obrambni ukrepi na Nizozemskem
Kakor smo že poročati, se je nfzozemsika vlada odločila, da -zavaruje vse svoje meje proti morebitnemu nenadnemu napadu z vpoklicem tako zvanih obmejnih bataljonov. Po pisanju nizozemskih listov mobilizacija obmejnih bataljonov trenutno zadošča za varnost holandskih mej, dokler se v primeru potrebe ne bi izvedla splošna mobilizacija.
Nizozemska predstavlja vojaško precej pomemben činite!j v zapadni Evropi. Že kaki dve leti so odgovorna činitelji izvajali postopno reorganizacijo nizozemske vojske. Prvi konak na tej poti je bilo podaljšanje vojaške službe na dve leti, izredno pa sie je med tem izboljšala tudi oprema nizozemskih vojakov. Nizozemsko orožje velja za vseskozi moderno, ker je bilo v glavnem izdelano v zadnjih dveh letih, »la-
sti v pospešenem tempu pa po lanski septembrski krizi. Orožje je doslej prihajalo večinoma iz inozemstva, v zadnjem času pa se je izkazala tudi domača vojna industrija, ki krije precejšen del dobave pušk in strojnic, pa trida manjših topov. Ladjedelnice delajo že nekaj mesecev s polno paro, zelo moderna pa je tudi nizozemska letalska industrija, ki je prav tako močno zaposlena. Nizozemska pehota, topništvo in konjenica razpolagajo po zanesljivih podatkih z velikimi količinami modernega orožja. Številčno se nizozemska vojska ceni na okoli pol milijona mož v vojnem primeru. Poleg tega je Nizozemska ▼ zadnjem času temeljito poskrbela tudi za zgraditev svojih obmejnih utrdb, za katere je žrtvovala velike zneske.
Tam, kjer bridka arnika
dehti • • •
Spomini na življenje in smrt Jurija Vodovnika
Zdaj na pomlad se od ene j o pohorske frate v cvetje. Rdeče vresje pregrinja prostrane planjave, ob porobkih strme v nebo beli cveti teloha. Sonce siplje s sinjega neba na spočito zemljo kali novega življenja V gozdu hrešči in pada drevje, na vegastih njivah orjejo. Plug reže globoke brazde, orna zemlja se sveti v soncu in nanjo kaplja Pohorčev znoj. Kaplja za kapljo... Lep je pohorski svet Srce, ki je kdaj utripalo zanj, ga ne pozabi več. Vedno znova bi še rado prisluhnilo skrivnostni pesmi gozdov in oči bi tako rade zrle vegasti pohorski svet.
Pohorska duša je zlata. Nosijo jo v sebi trdi, okorni ljudje, ki so zrastli z zemljo in gozdovi v eno. Gruntarji oferji, drvarji in ogljarji, pa še oni pohorski rod, ld se je porazgubil po svetu, je zaljubljen do smrti v ta svet. Ljubezen se kaj nerada po vraču je, pa so zemlji najbolj predani nrav oni, ki jo krčijo še iz roda v rod, ki jo namakajo z znojem, — vsakdanji kruh pa je vedno bolj črn. Častitljiva patriarhalnost in težka sedanjost se križata z velikimi koraki, skoraj v pozabo gredo časi. ko je bilo Pohorje svet zase. Novi časi so porušili nekdaj tako slovite pohorske »glažute«, utišali so pesem sta-tev, po grapah ob potokih razpadajo žage.
V tej lepi pomladi se plazijo od nekod čudne sence, ujede, izvaljene v tujih gnezdih, kljujejo našo vero v sebe. Res, prav zdaj, ko diha pohorski svet opojno pomlad in ko je ljubezen zanj najvažnejša in polna nad, sikajo in prišepetavajo, skušajo pribajati roj na našo zemljo, — samo hoteti da je treba... Pa je dvajset let skoraj premalo za pozabo. Bič, ki je sekal stoletja krvave brazde še ni pozabljen, nitjo še pozabljeni časi, ko so polzeli preko naših lic mastni pljunki. Po najzakot-nejših grapah se je takrat usajala tuja svoja t ter nas »učila« ljubiti in negovati gada na prsih... Nikoli več!
Ze davno prej so Pohorci peli: »Kar mati in oča so me učili... tak ostanem ..« in pohorski rod od tega ni ln ne bo odstopil. K vztrajnosti so ga vodili njegovi najboljši sinovi, med njimi je brez dvoma najznačilnejša podoba ljudskega pevca Jurija Vodovnika
Na južni strani Pohorja sameva med prostranimi gozdovi vas Skomarje. najvišja župnija lavantinske škofije (944 m). Cerkev je bila sezidana že 1157. leta, nato so jo povečali celjski grofi, leta 1834. pa je bila ponovno razširjena Tik nad cerkvijo je Tomažičeva koča, kjer je pred poldrugim stoletjem tesaril in kolaril stari Tomažič, ki se je pisal za Vodovnika. V tej koči je bil 22. aprila 1791. leta rojen Jurij Vodovnik Vodovnikov biograf kaplan Alojz Kramaršič je zapisal, da je bil Jurij živahen deček, pri tem pa zelo ukaže 1 j en. Oče ga je sam naučil brati in pisati, hodil pa je tudi v zasilno šolo pri domačem župniku. V devetnajstem letu se je šel učit tkalstva.
Spočet in rojen v revščini, je Jurij imel že vnaprej začrtano trnjevo življenjsko pot, zakaj sreča posvetnega bogastva se mu ni nasmehnila nikoli. Pač pa so mu rojenice položile v zibel dvoje: ljubezen do redne grude in spretno pevsko žilico, čemur se ni izneveril vse življenje. Mimo revščine, ki ga je trla vse življenje, ni bil nikoli pri pravem zdravju, a je kljub temu prenašal vse križe z redko vedrostjo in potrpljenjem. Ko je še mogel, je prodajal širom Pohorja doma tkano platno, videl je mnogo sveta in je že takrat v veseli družbi ob kozarcu vina rad »stresel iz rokava« marsikatero okroglo. Imel je izboren spomin, zapomnil si je vsako pridigo. Poznal je domačo zgodovino, posebno rad pa je hodil na bedenja, kjer je z velikim užitkom pripovedoval o turških vojskah. Bil je tudi neke vrste pa-dar, poznal je zdravilnost rastlin ter iz njih pripravljal domača zdravila.
Ko ni mogel več z oprtanim košem po svetu, ga je vzel skomerski župnik za or-ganlsta in mežnarja To so bili njegovi najlepši časi. Pravijo, da je rad mnogo pil in pel, v tem času je nastalo največ njegovih popevk. Jurij ni bil mož posebne izobrazbe, zato ni koval pesmi po načrtih Dobra volja, pa tudi obup in žalost sta mu stisnila pero v roko. Posebno znan in čislan oa je bil kot priložnostni pesnik. Pohorci so se čutili kaj počaščene, če jih je Vodovnik prikazal v verzih, niso mu zamerili, če je bila pesem včasih polna posmeha in bodic. Seveda Vodovnik ni nikoli prezrl honorarja. Njegova priložnostna pesem ali popevka je bila vselej vredna polič dobrega vina. Ob domačih slavnostih so ga vabili k sebi tudi grun-etarji, da jim je skoval primerno pesem Pri teh honorar ni bil nikoli manjši od goldinarja Sicer pa je imel Vodovnik vedno pri sebi debel sveženj na roko spi-
sanih pesmi, ki so bile naprodaj. Cena se je ravnala po kupčevem žepu. Njegove pesmi so radi kupovali kaj žar j i ko gruntarji.	e
Za Vodovnika je zvedel tudi takratni buditelj štajerskih Slovencev Anton Martin Slomšek, ki je bil takrat še župnik v Vuzenici. Zanimal se je za njegove pesmi. Povabil je pevca k sebi in ga skušal pregovoriti za nabožno pesništvo. Verjetno je tudi grajal nekatere Vodovnikove pre-razposajene popevke. Vodovnik je sicer Slomšku pozneje še večkrat poslal kako pesem, v splošnem pa ni odstopil od načina pesnikovanja. Ni se vezal ne na vsebino in obliko pesmi, bil je pač pevec srca in razpoloženja ter zaradi — honorarja.
Posebno pri srcu so mu bili Skomer-jani, katerim je posvetil največ pesmi Nekatere med njim za farane niso bile nič kaj laskave, le poslušajmo:
Blagor ti skomerska fara! Tam je že navada stara, tam je znani cokelpurk, kam'r ne pride nikdar Turk. Tam je dosti pintermanov, cimermanov in coklarjev. Vsaki kmet je tam coklar, vsaki purgar je kolar.
Ko se fant na svet uleže, mu že cokle gor priveže, ga zažene ovce past — kak bi mogel s'rota rast'? Zatoraj 'maj o sloke noge, š'roke pleče, debele glave, vsaki skoraj krofast vrat: kak bo tak bedak soldat?
Bolezen, ki ga je odvrnila od statev, se mu ni zboljšala. Nazadnje je moral pustiti še organistovsko in mežnarsko službo. Odslej si je služil kruh s pletenjem no-
gavic. Poln krfžev in že prtMm m )b
oženi L Najbrž sta ga k temu prisilila bolezen in starost, zaželel si je nege ln mirnega kotička. Za družico si je izbral priletno vdovo, po revščini enako njemu. V zakon mu je privedla le kopico lačnih otrok. Njegovo trpi jem je se je s tem £e povečalo, vendar ni nikoli tožit Vedno si je želel, da bi preživel ženo, kaj bi revica brez njega, se je baL
Vodovnikove prilike v katerih je živel, je na pretresljiv način osvetlila smrt njegove žene, ki mu je umrla 14. decembra 1858. leta. Niti toliko ni imel, da bi kupil krsto. Pri dobrih ljudeh je naprosil deske, iz katerih je sam zbil preprosto ra-kev. Smrt žene ga je strahovito potrla, a tudi v žalosti in obupu je šegavo zapel:
»Mi žena je umrla, v nebesa je šla,
je cokle pozaT>la, nazaj bo prišla...«
Potem ga je bolezen položila v posteljo. Smrtno bolnega je skrbelo: »Kdo bo za mene, ubogega, zbil krsto?« Komaj tri dni po ženini smrti, bilo Je 17. decembra 1858. leta, je zatisnil tudi on za vselej oči...
Sele pogreb je pokazal, kako priljubljen in cenjen je bil Vodovnik širom Pohorja. Ob grobu se je zgrnila množica pogreb-cev. Prišli niso samo drvarji, glažarji, revni ofarji, tudi gruntarji so se prišli poslovit Ljudje so jokali in tarnali... Revežu, ki je pred smrtjo bil v strahu za krsto, so postavili iz belega pohorskega kamna izklesan nagrobnik. V cerkveno steno pa so vzidali marmornato spominsko ploščo. Napis na njej govori o nekdanjem skomerskem mežnarju in priljubljenem pohorskem pevcu.
Tako je bila zunanja podoba Vodovni-kovega Jurija. Nič rož mu ni bilo posutih na življenjsko pot, pa je prav iz trpljenja, — pri poetih je že od nekdaj tako, — vzklilo najlepše cvetje. Njegov grob prav zdaj znova prerašča divje pomladno cvetje, on pa je še vedno doma širom Pohorja. Marsikatera hiša še zdaj hrani na častnem mestu rokopise njegovih pesmi in popevk, najlepše in najpriljubljenejše pa so žive: izročajo se ustno iz roda v rod. Kakor pred več ko sto leti, tudi danes budijo Vodovnikove pesmi v Pohorcih toplo in skrito ljubezen do pohorske grude in življenja na njej.	Drago Bajt
Obisk v tovarni čokolade
Od kakavovega zrnja pod vročim soncem do slastne čokolade iz Lesc na Gorenjskem
Prekooceansklm tovornim ladjam se , morju, kakor pe dopustimo, da padejo mudi V vrečah, ki jih nosijo v svojem t cene!... Morje Je veliko; pravijo, da ni-
drobovju, so velika črna zrna, podobna dateljnovim. To je kakao.
Na južnoafriške in severnoameriške plantaže sije vroče sonce. Sije na kolibe črnih, rdečih in belih • ljudi, ki poznajo samo eno opravilo: sajenje, gojenje in obiranje kakava. Redilnost kakava se naglaša po vseh petih kontinentih. Kakavova zrna so grenka. To ve vsak delavec na plantažah. Malokateri izmed njih pa ve, da vsebuje vsako zrno 75°/o tolšče, albu-min, theobromin, škrob, celulozne in mineralne snovi, vodo in drugo.
Po vseh petih kontinentih brnijo mlini, ki meljejo kakavova zrna in jih v strojih izpreminjajo v čokolado. Ladje, vlaki, avtomobili in aeroplani razvažajo po vseh peterih kontinentih čokolado in čokoladne bonbone.
Domačini na razsežnih plantažah ne slišijo teh strojev. Sklanjajo se pod 12 metrov visokimi drevesi, s katerih vise plodovi in vsak plod ima po 40 do 48 semen.
Samo toliko? Svet je velik, milijoni prebivalcev hočejo piti kakao, jesti čokolado!
V velikih, zračnih in oblazinjenih sobanah, v borzah, trgovskih lokalih, zbornicah, se živahno pogovarjajo magnati. Njihovi možgani delujejo — včasih se jim okoli ust prikaže grenka poteza, kakor bi žvečili surova kakaova zrna, včasih se jim raztegnejo usta v prijeten nasmeh, kakor da so pravkar izpili okusno pripravljeno čokolado.
Ves svet potrebuje kakao. Računajte, gospoda! Bolje, da potopimo nekaj ton v
ma dna, ali pa ga ima nekje globoko, globoka Milijoni in milijoni ton kakavo-vih zrn ga ne bi mogli zasuti... Kaj je nekaj ton v morje!...
Včasih je to antilski, včasih afriški kakao. Mnogo ljudi je potilo krvavi pot preden je bilo zrnje v vrečah — skelele so roke, hrapave črne dlani, ukrivili so se hrbti od kopanja, ali kaj ima to opraviti z računi magnatov! Svet hoče kakao, svet naj plača, kajti magnati potrebujejo denarja ...
Od prastarih časov Je zemlja v Afriki
in Ameriki rodila kakao. Domačini so prejemali darove zemlje — mleli so kakavova zrna, Mehikanci so jih pekli v lončenih posodah, odstranili so z njih luskine, drobili jedrca med dvema kame-noma ter jih topili s toplo vodo. Raztopini so dodajali še koruzne moke in medu. Dobili so jed, ki so jo imenovali »quacha hualt«.
»Quacha hualt« si je počasi utirala pot v Evropo. Prvi, ki so jo pokušali, so bili Spanci. Pred štirimi stoletji so bili Spanci tisti, ki so prvi v Evropi začeli izdelovati čokolado — in čokolada je postala španska narodna jed.
Danes tisoči in tisoči pražilnih strojev po svetu pražijo kakavova zrna — svetlo— rjava, temnorjava, rdeča ali črna, brez števila variacij je! Nekatera imajo več tolšče, druga boljši aroma, tretja lepšo barvo, boljši okus... Vsi, ki pečejo kakao, vedo, da ni vseeno, v kakšnem razmerju so pomešane vse te različne vrste med seboj. Pražena zrna požirajo luščilni
in drobilni stroji. Ventilatorji teh strujer se z besno naglico vrte in kakor velika usta odpihujejo luskine, medtem ko očiščena in zdrobljena zrna teko v zaboje. ★
Skozi Lesce teče lepa, asfaltirana cesta.
V ozadju se dvigajo Karavanke, pokrite s snegom Tu, v tem kotu Slovenije, od-pevajo tisočerim strojem po svetu stroji g. Zavrtanika. Njegovi stroji drobe južnoafriški kakao. Trije kamni velikega mlina drobe zrna in spodaj teče iz stroja tenak, rjav curek, kakavovo testo. Testo je grenko, zato mu sosednji stroj primeša določeno količino sladkorja. Testo, ki nastane iz sladkorja in kakava, je grobo, sladkor še ni raztopljen, zato mora skozi novi stroj, ki ga s silnim pritiskom izpre-minja v droban, suh prah. Mlin, ki opravlja to delo, je najmodernejši te vrste pri nas. Suh prah gre v nov stroj, ki ga ume-si s kakavovim maslom Šele zdaj je testo pripravljeno za modeliranje. Z zaglušu-jočim ropotom steče tresilna mizi,, na ka-
teri so postavljeni modeli s testom. Modeli se tresejo in testo se uravnava. Polne posode morajo odležati nekaj časa v hladilnici, kjer se čokolada strdi
Pred dobrimi dvanajstimi leti so SU lz Lesc prvi zaboji čokolade, ki so ji bOi primešani lešniki.
»Lešniki?« — Ljudje so zmajevali z glavami in skeptično sledili prvi odpo-šiljatvi. Gospodu Zavrtaniku pa so se svetile oči — vedel je, da si bo njegova leš-nikova čokolada kmalu utrla pot Ni se zmotil. Kmalu so prišli k njemu zastopniki največjih čokoladnih podjetij pri nas in ga prosili za recepte. Začeli so ga posnemati, dosegli ga niso.
Sonce sije na Karavanke, pokrite s snegom. Kakor bel trak teče mimo tovarne asfaltirana cesta. Cesto križa železniška proga in po njej prinaša vlak nove vreče južnoafriškega kakava. Trije kamni velikega mlina meljejo. Grenka kakavova zrna pa se izpreminjajo v rjavo, mlečno ali lešnikovo čokolado. Katarina Spur
KONSERVATORISTI
VAS VABIJO NA SVOJ
TRADICIONALNI PLES
ki bo V SOBOTO 15. APRILA t. L ob pol 9. nri
v prostorih KAZINE. — Pridite, ne bo Vam žal!
Statistični pregled šolstva in prosvete
v Sloveniji
Lani je prosvetni oddelek banske uprave prvič izdal statistični pregled šolstva in prosvete v Sloveniji Kazalo je, da bo moral ta pregled zadostovati vsaj za nekaj let. Vendar smo dobili letos, za dvajsetletnico naše lastne države, novega. Tiskan je na lepem papirju. Vsebuje 105 tabel in obsega seznam vseh ljudskih, meščanskih, srednjih strokovnih in visokih šot Letos so tudi pri strokovnih šolah uvedene rubrike, ki kažejo učence in učenke po uspehu, vedenju, narodnosti veri in poklicih staršev. Za vsako šolo izveš, koliko ima razredov in oddelkov, učencev, učiteljev, učilnic, kabinetov, stanovanj in vrtov. Vidiš tudi kje imajo otroški vrtec, zavetišče in šolsko kuhinjo. V oddelku o prosveti so podatki o gledališčih in ljudskih odrih, kinematografih, društvih, muzejih, knjižnicah, kulturnih prireditvah, literarnih deliih in listih; nova je tabela o ljudskih univerzah.
S statističnimi pregledi je približno tako kakor z zemljevidi. Kdor ne zna zemljevida pravilno brati, kaj malo spozna iz njega. Kdor pa zemljevid razume, razbere z njega neštete zanimivosti. Knjiga, polna številk, se zdi marsikomu nezanimiva in suhoparna, če se pa kdo poglobi vanjo, mu zadihata iz nje živa resničnost in prava stvarnost. Tako na pr. bereš, da je bilo ob koncu šolskega leta 1937./38. po naših ljudskih šolah 176.186 učencev. Torej je vsak sedmi Slovenec pri nas še ljudskošolska učenec, če pa prištejemo še gojence meščanskih, srednjih, strokovnih in visokih šol, narase število šolarjev nad 200.000, tako da skoro vsak peti Slovenec v banovini obiskuje to ali ono šolo. Zanimivi so podatki o učilnicah, ki jih je premalo, o zaposlenosti učiteljev (v okraju Slovenjem Gradcu odpade na vsakega učitelja 57 učencev, v radovljiškem okrasju, kjer je v tem oziru najboljše, pa 39), o šolskem obisku (od 80.2«/o v slovenje-graškem do 9S.9°/o v logaškem okraju) in v drugem. V procentih bi morala biti izražena tudi učni uspeh in vedenje, da bi se dali primerjati posamezni predeli banovine med seboj.
Jako poučna je tabela o absolventih meščanskih šol, ki nam pove, kam te šole usmerjajo mladino. Velik del nadaljuje študij na strokovnih šolah, največ na trgovskih. Mnogo jih stopi v poklicno delo, v trgovino in obrt ali domače gospodarstvo in gospodinjstvo. Med drugimi podatki o srednjih šolah in učiteljiščih zanimajo pretgledovalca številke o poklicu staršev. Največ je namreč uradniških otrok. Na gimnazijah je uradniških sinov in hčera štirikrat toliko, na učiteljiščih celo šestkrat toliko kakor kmečkih.
Silno zanimivo sliko nam odkriva oddelek o ljudski prosveti Tu bereš o odrih in predstavah, o ogromnem številu prodanih vstopnic za kino, o izposojenih knjigah iz javnih knjižnic itd. Preseneti te visoko število društev, listov in kulturnih prireditev. Saj je Slovenija že kar preplavljena z društvi in listi! Kako velik je torej naš prostovoljni davek za kulturo! Banovina je pa v enem samem letu žrtvovala za prosveto 1 in 3/4 milijona dinarjev, skoro 700.000 din več kakor prejšnje leto. Pa izdatki za šole v tej vsoti niso nič upoštevani, v tabeli banovinskih podpor najdeš nekatere čisto nove postavke.
Statistični pregled seveda nI knjiga, M bi jo prebral in odložil. Treba jo je imeti pri roki iin. jo pregledovati, kadar potreba nanese. Zato si bo pregled gotovo nabavil vsak, ki se kakorkoli peča ali zanima za slovensko šolstvo in prosveto. Prav pa bo prišla vsej naši kulturni javnosti, ki spremlja razvoj našega šolstva z velikim zanimanjem, kakor kažejo mnogi članki in razne ankete v časopisju. Naši javnosti bo podal resnično sliko šolstva in prosvete pri nas, da bo opremljena z dobrim poznanjem stvarnega položaja laže pravilno presojala dejstva in iskala primernih načinov, kako bi se dalo v prihodnje bo» lje odpomoči raznim pomanjkljivostim. Knjiga, M jo je založila banovinska zaloga šolskih knjig ki učil, stane 80 dinar-...... ..... _ i____ __
Gostilna-klet »ZVEZDA"
Ima vsak
četrtek in petek razne morske ribe
ter prvovrstna druga jedila. Kuhinja je pod nadzorstvom g. Jana Fiala. — Vsak dan
na ražnju pečena jagnjetina ali odojek«
Za obilen obisk se priporoča MARIJAN ŠILO VIČ, poslov.
A. Potočan:
Skozi deželico ret in rešet
Dne 4. »obrila«, kakor so včasih rekli po Krasu, sem se zarana ozrl po nebesnem svodu: čez in čez zastrto! Ali naj nesemo svojo kožo pod milo nebo na majski izlet v malem travnu? ščip je danes: to se pravi ugodno vreme. Toda kakšen činitelj predstavlja mesec? »Menda X«, je dejal sinoči šegavi moj špan, misleč nemara na latinsko oznako: luna mendax. Ali Italijani pravijo: Chinon risica, non rosica = kdor ne vaga, nima blaga; kdor ne tvega, nima tega (pri tempomencaš desni palec ob kazalec). Kdor obupuje, ne zmaguje. Torej na pot! A kako se obleči? »En avril ne t« dčcouvre pas d'un fil«, svetuje francoski pregovor, češ da v tej dobi ne smemo sneti s sebe »niti niti«. Galski duh pa rad kljubuje, zato bom še jaz in pustim težko suknjo doma. Kdo bi jo pestoval, če pritisne Oko stvarstva v pleča? Tem bolj, ker sem si obul »gojzdarce«, da poberem izraz svojega sosluživca drja P. š.
Železni konj vleče moje maturante fu-rlante čez Gruberjev prekop. »Svar ruk!« sem po sanskrtsko vzdihnil pri sebi, ko se Je prikazalo jarko sonce. Abiturient Lapa nekaj govori o »migalomaniji«, tovariš mu jo popravi v megalomanijo. češ da grško rnčgas-megšJe pomeni: velik, in je pra-sorodno z lat. magnus, nem. Mihel ln ind-aklm maha, na pr. maha-radža = magnus inex, veleknez. »Maha-tma!« se oglasi ša-
ljive«, ko nas hlapon potegne v predor in nas objame debela temš.
Po dveh urah vožnje se izkrcamo v Peklu, uradno rečeno Ortneku, kamor sem prvič iz rodne vasi pripešačil 1899, namenjen v Novo mesto. Tedaj sem spričo domače izreke »rtnč«, mislil na sličnoglas-nico, ki pomeni: brca, čebljaj, cebada, vrit-nik ali vrtilnjak. Pozneje se mi je vsiljeval pojem skalne osti: rt, rtič, rtinjak, a danes se mi ponuja ime Ortenburžanov, ki so v 13. stol. ustanovili grad na hribu Ž6r-novcu (757 m). Hiteč navzgor skozi krasno smrečje in hojevje, smo v dobre pol ure navalili na razvaline dveh gradov, od katerih so enega 1515. vstaški kmetje naska-kovali, nezadovoljni z Jožefom Lambergom. Malo kasneje so ga Polumesečniki dvakrat skušali zavzeti, toda »Turki so se zbali Matečega klančiča in Orteneškega gradiča«. nam je kmalu nato poročal prepotnik domačin. Oglejski patrijarh Della Torre je 1425. izročil Celjanu Hermanu II. Ort-neški grad v fevd ali zajem (pridigam gluhim ušesom okoli sebe), a 1456. so ga grabežljivi Skobci ali Skopci — tako pravim rodu, krščenemu po ujedi Habicht — pograbil zase ter ga dajali - zakup. L. 1823. ga je kupila družina Kosler, nazvana po Kostelu, a 1884. je opustila to stavko, ki jo je oglodal časa zob. Najbolj pa me je na tej planoti mikalo najti nekdanje ležišče
kamenov, kakršni naj bi se po sv. pismu privezovali pohujšljivcem za vrat. O takem lomu mi je prerokoval prijatelj dr. J. Rus in takoj mi je zažarela razlaga: žernovec kaže na ročni mlin ali žme (žrmljo). Toda če boš iskal na tem vrhuncu kedaj kak brus. se boš moral zadovoljiti s suhim krav jekom! Mogoče bi se na vzhodnem pobočju našla snov za žrnik.
Ko smo si nabili topiče — tako bi dejal Hugojev drzni paglavec Gavroš — smo se po gamsovo spustili niz grič in hajdi po rahli vzpetini mimo hišic, obloženih s celimi skladanicami obodov. Letna proizvodnja v okolici Ribnice, Sodražice in po Slemenih znaša do 80.000 obodnih kolačev, poroča J. T(rošt) v članku »Pri zdomarjih« (knjiga Dolenjska, 1938).
»Oho, prišli smo na Hudi konec!« se na videz oplaši eden izletnikov.
»To ni pač nič, jaz pridem danes Se na Huje!« se odreže drugi, doma z Gorenjskega.
»Ce pridemo na Hudi konec, nas bodo deli v lonec«, modruje ljudska rečenica, vendar to je samo za male, M še platno prodajajo ali prste sesajo.
Ker se je bližalo poldne, se nismo več utegnili ustaviti pri Oblakovih — Sv. Gregor — in smo se malo pomudili samo pri rojstni hiši dr. J. Kreka. Njegov spomin ovekoveča Kraljeva plošča. Sam pa sem se domislil Finca Suolahtija, ki v debeli knjigi razpravlja o evropskih tičjih imenih in navaja za luksemburščino Krek = sra-
ka. Predniki našega organizatorja so se priselili pred več sto leti od severa.
Doslej smo govorili: svet gre gor, a poslej treba spremeniti: svet gre dol. Zemlja je močno razsekana po Slemenih. Ni čuda, če se eno selo imenuje: Grdi dol. Toda za športnike bi bila pokrajina privlačna, enako za letoviščarje. Pred vojno sem hodil tod, ko še ni bilo v tem zaselku napisa: Oplenca. Če bi bila Oplenca poročena, bi bil nje soprog lahko srbski Oplčnac. Dohiteli smo moža, pristojnega v nasproti nam ležečo naselbino Goro. Dobro se vidi bela cerkev Marije Snežnice, sezidana po ljudski legendi zato, ker je na hribcu — in sicer le na tem hribcu — meseca avgusta zapadel sneg. V zakristiji je nekdaj izviral studen-ček. Ker pa so ga »bogunapotniki« one-častili, zlasti s plenicami, se je vodna žila preselila drugam. O Gornikih smo nekdaj -atovali, da imajo naši sosedi pamet v kadi namočeno. Proslavila pa je ta kraj zamaknjenka Lenčka z Gore, najdete jo v Trdinovih spisih. Mojemu sobe-sedniku se je vidoma polaskalo, ko je čul, da Lenka Gornikova še ni pozabljena.
Pred poli eno smo se na mostu čez Bistrico poslovili od kmeta, ki mi je govoril, žal, že kar časnikarsko slovenščino, in krenili k Fajdigi, misleč po belokranjsko: »Došli so gosti, da oglodajo kosti«. A ker se nismo prej napovedali tolikšna četa ni mogla dobiti toplega obeda, razen jajčnih jedi. Nade sem bil ipopred obudil med predjužnikom nad Peklom, ko sem poudaril, da se v listinah Sodražica — tačas še
Stojdražica, nazvana po lastniku Stojdragu — omenja 1082, bela prestolnica šele 1144 kot Laybach in 1146 kot Lubingana. V letu, ko je Kolumb odkril Ameriko, je kronist nekaj zabeležil o sodraški in ribniški suhi robi
študentje so v radiu lovili glasbo, the food of love (hrano ljubezni), kot jo je nazval veliki špeksir ali kakor se že piše. Lovili so rajši vesele zvoke nego žalostne, nasprotno naziranju, ki ga zastopa Am&n-dria v Gil Vicentejevi igri »Dom Duar-dos«:
La muslca debe ser la madre de la tristeza. . « Jaz pa sem pričujočega inž. Finka vprašal, kaj bi kazalo v trgu dijakom ogledati Tako smo krenili k Ivančevim, kjer so nam ljubeznivo odprli vse prostore in predale z lesenimi izdelki, pa tudi tkalnice žičnih mrež. Največ je morda tega, po čemer poizveda Vodnikova uganka: Vse odprto, vse prebito, lačno, predrto, zmerom pa sfto. Tukaj se kopičijo proizvodi vse okolice. Odnekod dobavljajo podnarji (za »dnarje« bi jih težko krstil) danca, dna ali po idrijsko dnesa, podna. Žličarji odlagajo tu žlice in šprudeljne, ki jih Potočani imenujejo kobovčke (Pleteršnikov kobulček), druge naše krajine pa: raztrepalnica, rog-lja, žvrklja, vretence, dideldajek ali didel-dajček. Večina slovarnikov se je odločila za: motič. Koren je motiču močan: mesti pometati, motati litavsko mentitre (QuirlX. letonsko mieturil (Sprudler), poljsko
Domače vesli
•	200.000 Izvodov knjige »Jugoslavija«
bo razdeljeno obiskovalcem svetovne razstave v New Yorku. Ta knjiga, ki jo je uredil pisatelj Niko Bartulovič, je bila za obiskovalce svetovne razstave v Ameriki prevedena v angleščino. Američanom, ki se od leta do leta v večji meri zanimajo za prirodne krasote naše države, bo knjiga dobrodošla.
•	Spomenik <$r. Svetozarja Miletiča bo ▼ Novem Sadu odkrit meseca septembra. Pod predsedništvom dr. Aleksandra Moča, predsednika Matice Srbske, se je v Novem Sadu sestal odbor za postavitev spomenika dr. Svetozarju Miletiču, voditelju in buditelju Srbov v Vojvodini. Seja je ugotovila, da je kipar Ivan Meštrovič, kateremu je bila poverjena izdelava spomenika, svoje delo popolnoma dovršil in da bo spomenik lahko že do meseca avgusta pre-nešen v Novi Sad. Odbor je sklenil, da bo slovesno odkritje spomenika v drugi polovici septembra.
•	Odmevi »Jutro vih« člankov. Sarajevski »Jugoslovenski list« je v velikonočni številki priobčil v obsežnem izvlečku anketo »Jutrovega« urednika v Pragi in Bratislavi o vprašanju, zakaj so se razšli Cehi in Slovaki.
Vsaka očala po mero
zato dobrosedečo in iasen pogled pri
LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
• Službe zdravnikov. Kr. banska uprava ▼ Ljubljani razpisuje v banovinskih bolnišnicah v Mariboru, Slovenjem Gradcu in Novem mestu po eno mesto zdravnika -uradniškega pripravnika za VIII. pol. skupino. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu § 3 zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi v Ljubljani do 25 aprila 1939.
— Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefo-vo vodo.
Re« po mm. soc. tx>l. in B. idr. S-br. IV48? 25 V «
•	Novi grobovi. V četrtek je umrl pri
Sv. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu v 74. letu starosti znani posestnik in lastnik mlina g. Alojz Kupec. Pokojnik je bil odločno napreden, značajen in neumorno delaven mož ter vzoren gospodar. Dolgo, vrsto let je bil načelnik Posojilnice in hranilnice v Št. Pavlu pri Preboldu in član občinskega odbora. Gasilska četa pri Sv. Lovrencu ga je pred leti izvolila za svojega častnega člana. Med prebivalstvom je bil splošno priljubljen. Pogreb bo v nedeljo ob pol 10. dopoldne iz hiše žalosti k župni cerkvi pri Sv. Pavlu, od tam pa po maši na pokopališče. — Istega dne kakor Kupec je umrla v Št. Rupertu pri Go-milskem tudi njegova svakinja ga. Helena Turkova v starosti 81 let. Pokojna je bila ugledna narodna žena, izredno skrbna gospodinja ter srčno dobra mati. Pokopali jo bodo v nedeljo ob 10. dopoldne na pokopališče v Šent Rupertu. Pokojnikoma lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
•	Tragična smrt znanega sokolskega telovadca. V Zagrebu je umrl član Sokola Beograd V, znani telovadec Božidar Abad-žija. Pri zaključku telovadnega tekmovanja v soboto v Zagrebu se je po tragičnem naključju hudo poškodoval in vsa zdravniška vnema mu ni mogla rešiti življenja. Tragična smrt odličnega telovadca nam vzbuja v spomin tragedijo enega naših najboljših sokolskih telovadcev, Antona Maleja, ki je zgubil svoje mlado življenje prav tako po nesrečnem naključju pri tekmovanju za svetovno prvenstvo leta 1930. v Luxemburgu. Kakor Malej, tako je bil tudi Abadžija ponos našega sokol-stva. Ohranjen bo v častnem spominu.
•	Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani bo za Ptuj, ptujsko okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek 20. t. m. v Narodnem domu v Ptuju.
Abbazia
PENSION SCHLOSSER
Vsak komfort. Park. Garaža. 1 min. k obrežnemu kopališču. Dunajska kuhinja. Zmerne cene. Zahtevajte prospekte.
*	Najstarejši gaPilec v Evropi je umrl. V Sremski Mitrovid je umrl 891etni Gjoka živanovič, ki je bil najstarejši gasilec v naši državi in po dobi svojega aktivnega udejstvovanja v gasilskih organizacijah tudi nestor gasilcev v vsej Evropi, živanovič je bil še pred petimi leti aktivni občinski uslužbenec, a še lana. se je aktivno udejstvoval v gasilski organizaciji Mitrovice. Pred dvema letoma je dobil od estonske republike odlikovanje kot najstarejši aktivni gasilec v EvropL Doma je bil iz Golubincev v rumskem okraju in kot potomec stare vojaške graničarske rodbine je bil namenjen vojaškemu poklicu. Ko je dovršil avstroogrsko oficirsko šolo, se je kot kadet udeležil leta 1866. vojne med Avstrijo in Prusijo. Po nekaj letih pa je vojaško službo zapustil ter služboval kot občinski uradnik v raznih krajih Srema in Vojvodine. V občinsko službo Sremske Mitrovice je bil prevzet že leta 1884. Vodil je razne občinske odseke, v zadnjih letih svojega službovanja pa je bil referent za vojaške zadeve, živanovič je bil ustanovitelj prostovoljne gasilske organizacije v Mitrovici in pol stoletja njen načelnik. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi mnogih gasilskih organizacij v Hrvatski in Slavoniji in ni bilo večje gasilske prireditve brez njegove požrtvovalne udeležbe. V dolgem svojem življenju ni bil nikdar bolan, pred nekaj tedni pa je izgubil svoj tek ih je to smatral stoično za napoved svojega konca. Svojega zaslužnega starosto in prvaka so pokopali sremski gasilci z velikimi častmi.
*	Zgodovinske zasluge narodnih učiteljev bo poznim rodovom klical v spomin spomenik, ki ga bodo v nedeljo odkrili v dvorani učiteljske šole v Aleksincu. Iz te šole je izšlo tudi 88 učiteljev-junakov, ki so žrtvovali svoje življenje na bojiščih svetovne vojne. Odbor, ki je priredil lepo proslavo spomina zaslužnih učiteljev, je v svojem proglasu opozoril na velike zgodovinske zasluge narodnega učiteljstva za svobodo države in za pravice naroda. Opozarjal je, da v politični in prosvetni zgodovini Srbije ni važnejšega pokreta in dogodka brez zelo aktivnega udejstvovanja učiteljstva. Vsi pokreti za pravice naroda so imeli v učiteljskih vrstah najpožrtvo-valnejše delavce. V zaječarskem uporu proti absolutizmu leta 1883. je bil učitelj Vladimir Zebič ustreljen, njegova tovariša Tihomir Marinkovič in Mihajlo Stupa-revič pa sta bila kot obsojenca na smrt pozneje pomiloščena. Ideologa pokreta za državljansko svobodo Svetozar Markovič in Adam Bogosavljevič sta imela med učiteljstvom najboljše sotrudnike.
*	Dva napada na orožnike. Ko se je sprehajal orožniški kaplar Adam Tomič iz Cir-kovc po vasi, v kateri službuje, ga je napadla skupina pijanih fantov in ga obdelala z noži in pestmi. Prav posebno je bil v tej borbi živahen Ivan Marčič, posestnikov sin iz Sta- ašine. Orožnika so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Prav tako so napadli fantje orožnika Milcša Pajdiča v 2etalah in mu prizadejali tako hude rane, da je ves čas v smrtni nevarnosti.
» Olepšanje kopališča Paliča pri Subo-tici. Subotiška mestna občina je odredila s 1. majem začetek letošnje sezone v velikem in lepem kopališču Paliču. Uprava kopališča se že vneto pripravlja na sezono. Preuredili bodo obalo in žensko kopališče. Za olepšanje kopališča in za razne naprave je na razpolago 400.000 din.
*	Ogenj v samoborskih gozdovih. Že med velikonočnimi prazniki so zagrebški izletniki, ki so obiskali samoborske planine okrog starega grada Lipovca, opazili oblake gostega dima. Nekateri so mislili, da je ta dim od običajnega požiganja dračja, drugi, ki so šli do Oštrčkega grebena, pa so ugotovili, da pustoši gozdove nevaren ogenj. Izletniki sami niso mogli brez vseh priprav misliti na gašenje, od turistov in pastirjev alarmirani prebivalci Malega Lipovca in drugih vasi, pa so se takoj, oboroženi z motikami in krampi, požrtvovalno lotili dela. Cele gozdne komplekse so že prekopali in obdali z jarki ter tako požar zajezili. Brez požrtvovalnosti okoliških kmetov bi bila pomoč gasilcev prepozna. Ponekod še zdaj gori, a ker so nameščene straže, bo vendarle preprečena ogromna škoda. Kakor vse kaže. so ogenj zanetili neprevidni izletniki ali pa pastirji, ki so zažigali suho listje in dračje iz gole objestnosti in se potem niso brigali za pogasitev ognja.
*	š^ofjeločani in okoličani, ne pozabite, da bo v nedeljo 16. t. m. ob pol 9. zvečer v dvorani Sokolskega doma v škofji Loki koncert Glasbene Matice ljubljanske. Na koncertu bo sodelovala tudi naša mlada koncertna pevka gdč. Ljudmila Polajinar-jeva, ki je v škofji Loki dobro znana. Vstopnice se dobe pri vratarju Sokolskega doma.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Iz Ljubljane
u— Ljubljana brez luči. Sinoči ob pol 18., torej v času, ko ob času padajočega mraku poraba električnega toka v Ljubljani najbolj naraste, so iznenada po mestu ugasnile električne luči in so se ustavili električni stroji. Tudi na električni železnici je bil promet na vseh progah prekinjen. Nameščencem mestne elektrarne se je posrečilo vzdržati v obratu agregat za istosmerni tok, tako da vsaj središče mesta ni bilo brez elektrike. Po informacijah iz mestne elektrarne je nekje pregorel visokonapetostni kabel, ki veže posamezne transformatorske postaje, iz katerih se razen mestnega središča vsi ostali mestni okraji napajajo z električnim tokom.
u— Uprava gasilske čete na Barju razrešena. Poročajo nam: Gasilska župa v Ljubljani je po naročilu mestne občine razrešila 12. t m celotno upravo gasilske čete Ljubljana-Barje. Prebivalstvo na Barju se vprašuje, zakaj je prišlo do razpusta. Revizija, ki je bila na brzo roko izvršena, je morala ugotoviti, da je delovanje gasilske čete bilo v redu. Vkljub temu so bili razrešeni svoje funkcije: v prvi vrsti predsednik gasilske čete Vrbinc Ivan starejši, poveljnik Vrbinc Ivan mlajši, podpoveljnik Škraba Janez in tajnik Klemenčič Leon. Zupna uprava je takoj imenovala novo upravo in so na mesta označenih štirih prišli Jemc Franc, Štrumbelj Jože, Javornik Jože, Okorn Franc, Javornik Anton in Kastelic Slavko. Za predsednika je sedaj imenovan Jemc, ki je pred nekaj meseci izstopil iz gasilske čete. Bivši predsednik Vrbinc je vodil gasilsko četo na Barju polnih 17 let, to je od ustanovitve, v vsestransko zadovoljstvo. Pri neštetih požarih se je gasilska četa odlično udejstvovala pod njegovim vodstvom in to v razmerah, ko je morala četa skrbeti sama za vse izdatke in ni dobivala zadnji čas podpore niti od mestne občine niti od kod drugod. Gasilska četa Barje do danes še nima telefonske naprave, ker je mestna občina vkljub neštetim prošnjam ni dala. Tudi bencina ni mogla gasilska četa od mestne občine dobiti in je morala, kakor že omenjeno, vse take izdatke sama kriti. Želimo, da bi sedanja uprava dosegla pri mestni občini vse, česar prejšnja ni mogla, ker smatramo, da je pomoč bližnjemu v nesreči ne glede na njegovo politično pripadnost prvo, kar mora gasilstvo upošte-
Va„L Večer komorne glasbe. Nekaj pripomb k posameznim skladbam, ki bodo na sporedu koncerta drevi ob 20. v veliki filharmonični dvorani: Fran Schubert, večni pevec, katerega pomen kot vsestranskega muzika je odkrila in pravilno ocenila šele doba velikih novoromantikov, je komponiral dva klavirska tria op. 99 in 100. Na nocojšnjem sporedu je trio op. 99, ki se odlikuje s preprosto in neproblematično glasbo. Prvi, tretji in zadnji stavek označuje lahkotni ritem, srednjega pa izrazita pevna linija obeh godal. Beethoven je zastopan s »Tremi škotskimi pesmimi«, katere je mojster komponiral obenem z angleškimi, irskimi in valeškimL Vseh teh pesmi je 7 zvezkov. Prva, ki se bo izvajala drevi, je pisana v lahkotnem slogu, druga je otožna in počasna, tretja pa vesela, prožno ritmizirana. Dalje je na sporedu Dvorak s svojim znamenitim triom »Dumki«, ki je pravo zrcalo nemirne slovanske duševnosti, povezane z zemljo, z vsem njenim veseljem in bolečinami. Sona-tina za violino in klavir, ki je tudi na sporedu, pa je v I. stavku otroško prisrčna, H. stavek pa je rahel prizvok mirne zasa-njanosti. Na koncertu so zastopani še trije veliki mojstri vsak z eno arijo in sicer Torelli, Handel in Mozart Izvajalci tega sporeda so: Ksenija Kušejeva (koloratur-ni sopran), Albert Dermelj (violina), Bogomir Leskovic (čelo) in Marijan Lipov-šek (klavir). Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u— Stanovalci Fugnerjeve ulice nam pišejo: Fugnerjeva ulica je precej prometna. Mnogo avtomobilov drvi vsak dan po njej. Tlakovana ni, zato je silno prašna, ako se nas stanovalcev ob njej ne usmili nebo z dežjem. Oken v pritličjih ne kaže odpirati, četudi je zračenje sob še tako potrebno, kajti vsak avto požene cele oblake prahu v sobe, ti, gospodinja pa briši in požiraj! — Ali bi se ne dalo ukreniti tako, da bi mestni škropilni avto vsaj dvakrat dnevno našel tudi Fiignerjevo ulico in jo temeljito poškropil? Pravimo, vsaj dvakrat ,ker pomladni vetrovi sproti poSuše ceste in dvigajo prah do hišnih slemen. Priporočamo se torej mestnemu poglavarstvu za potrebno vlago.
u— Zanimivo predavanje Pedagoškega društva. V ponedeljek 17. t m. bo v okviru predavanj Pedagoškega društva predaval naš priznani strokovnjak v psihoteh-niki in organizator banovinske poklicne svetovalnice g. dr. Vladimir Schmidt o temi: Sodelovanje šole in poklicne svetovalnice. Predavanje bo ob 6. zvečer v dvorani mineraloškega instituta na univerzi Vse, ki se zanimajo za aktualni problem, vljudno vabimo. Vstopnine nt
DANES ob 1&, 19. tn 2L uri — Prekrasen film o velikem glasbenem geniju
BENJAMIN GIGU
poje arije iz oper Traviata, Rigoletto, Don Carlos, Aida itd.
KINO UNION — TeL 22-21
Verdi
Danes nepreklicno zadnjikrat! NE ZAMUDITE!
VEST ČLOVEŠTVA SESEVZS*.
Pretresljiva življenjska drama o borbi in končnem trlumfu slavnega francoskega pisatelja EMILA Z O L E, smelega in edinega borca za pravico v znanem Dreyfusovem procesu. PAUL MUNI, v svoji najboljši vlogi!
ti— TJ dru žen je jugoslovanskih inženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana opozarja in vaba na 20. redni letni občni zbor, ki bo v soboto 15. t m. v društvenih prostorih na Kongresnem trgu l-II (poslopje Kazine) z običajnim dnevnim redom.
u— šentjakobsko gledališče ponovi na splošno željo v soboto zvečer Haškovega »Dobrega vojaka švejka«. Vse dosedanje predstave so bile deležne rekordnega po-seta, kakršnega nI zabeležilo nobeno drugo delo. V primeru slabega vremena se igra ponovi tudi v nedeljo zvečer. Opozarjamo občinstvo, da bosta to nepreklicno zadnji uprizoritvi.
u— Opereto »Mežnarjeva UbdKac, M Je Zbudila že pri premieri Vsestransko pohvalo in priznanje, bodo viški igralci in igralke ponovili v nedeljo 16- t. m. ob 20.15 v Sokolskem domu na Viču. Prepričani smo, da bo tudi nedeljska uprizoritev nudila vsem posetnikom obilo zabave, zato naj nihče ne zamudi prilike in naj poseti predstavo, Sodeluje priznani orkester pod vodstvom br. Grdine. Kdor se hoče nad tri ure imenitno zaba/vati in nasmejati do solz, naj pride v nedeljo zvečer v sokolski dom na Vič. (—)
u— Običaj je, da se dela za programe
na ljubljanskih plesnih prireditvah ogromna reklama, da priobčujejo prireditelji v časopisih slike in »dolge« notice. Vsak Ljubljančan ve za program najmanj teden dni pred prireditvijo. Konservatoristi, ki so vedno pripravljeni, da iznenadijo občinstvo na svojih tradicionalnih prireditvah do skrajnosti, pa so letos sklenili, da bodo program, ki ne bo niti vsakdanji, niti dolgočasen, seveda pa originalen, držali do zadnjega v strogi tajnosti. Za program boste izvedeli šele na prireditvi, na doslej nepoznan način. Po tem programu, ki Vas bo spravil gotovo v najboljšo voljo, boste imeli priliko narajati se do jutra. Vsa ta »tragedija« se bo vršila v soboto dne 15. aprila v Kazini. Pričetek bo ob pol devetih zvečer. Ples bo vodil plesni mojster Jenko, igral pa bo Adamičev plesni orkester.
u— Društvo »Soča«-matica v Ljubljani zaključi v soboto 15. t. m. XIX. predavateljsko sezono s predavanjem našega rojaka in odličnega predavatelja g. dr. Branka Vrčona. Tema se glasi: >Elemen-ti mednarodnega razvoja«. Predavatelj bo v pregledu sodobne mednarodne politike prikazal stvarne osnove in gibala mednarodnega razvoja z vidika interesov v poštev prihajajočih glavnih činiteljev tega razvoja. Predavanje bo zajeto z globjih vidikov. Predavatelj bo opozoril zlasti na stalnice v mednarodni politiki, ki so neodvisne od trenutnih valovanj te politike. Na ta zadnji družabni večer te sezone vabimo vse naše člane in prijatelje, da pridejo polnoštevilno ob pol 9. zivečer v salon k »Levu«. Vsem je prost vstop. (—)
u— U druženje železniških uradnikov priredi danes ob 20. skioptično predavanje Bruna Parme o lanskem potovanju železniških uradnikov po Italiji. Predavanje bo v prostorih žel. direkcije.
u—Obstrelil ga je. Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali 17-letnega Vekoela-va Ruparja, sina magistratnega uslužbeo, ca iz šmarske ulice. Na cesti ga je nekdo z revolverjem ustrelil v kolk.
Iz Celja
e— Trojčki v celjski bolnišnici Včeraj zjutraj je žena čevljarskega mojstra Viktorja Vebra, iz Gaberja pri Celju v celjski porodnišnici porodila trojčke in sicer dečka in dve deklici. Trojčki so krepko razviti. Mati in otroci se počutijo prav dobra
e— Amalija LaonlKova Je podlegla poškodbam. Kakor smo porcfčali, se je na veliko soboto okrog 18. težko ponesrečila 36-letna posestnica Amalija Laznikova v Stranicah pri Konjicah. Ko je šla v klet, se je nenadno zrušil strop in pokopal Laz-nikovo pod seboj. Laznikovi je zlomilo in zmečkalo levo nogo, dobila pa je tudi poškodbe na desni nogi in hude notranje po>-škodbe. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer pa je v sredo popoldne podlegla poškodbam.
e— Ljubljanska drama bo uprizorila danes ob 20. v celjskem gledališču Pi-randellovo dramo »Kaj je resnica?« Predstava je za abonma.
tew. Dr. Pretnar bo lahko v franc. slovar pod moulinet postavil: motič, namesto vrtača, obrtalo.
Medtem ko moji Papenhajmovd izbirajo v mežnariji, hočem reči menažeriji gorniških barvitih igrač, mi pomoli dobrodošlico nov znanec, takisto obrtnik: »Vi ste, gospod Obermlad?« »Oberstar, Obe rs tar saj vidite: v rokah aesm že krumpestar!«
Stojim na cesti, zgrajeni 1894 proti Loškemu potoku kot nekako nadomestilo za promet, ki ga je Sodražici požrla 1893 kočevska železnica, ter opominjam dijake:
»Mislite ob Bistrici korenine pognati? Dve uri hoda imamo do Ribniškega maj-sta in dež se ponuja. Naprej zastava Slave!«
Moji junčki, to je mladeniči, skačejo po mlaki proti Zamostecu, kjer sta uzrla luč ali noč tega sveta kipar Fran Gorše in dr. Ivan Lovrenčič, marljiv v pisarni, pa tudi v psarni. Da ni bilo ondan njega, bi bili kmetje vzeli dva medvediča četveronogi materi izpred nosa. En del vasi. Grdi dol, ni tako nepogleden, da ne bi bil navdušil ljudskega barda za srčkane štirivrstičnice, ki se pričenjajo:
O ljubomili Grdi dol, ti skrita dika naša, k tebi moja srčna bol se še dandanes povrača. . . Kdor hoče prebrati celo pesem, naj seže po hektografiranem glasilu »Iz naše doline«, ki ga izdaja podmladek Rdečega križa v Sodražici. Tu najdeš med celo foklorističnih prispevkov, kakršne bi
prav toplo priporočal zbirati tudi po drugih krajih naše domovine, jadovanko »Kmetski blagor«, kjer toži nepodpisan Zamoščan:
..Enkrat suša, enkrat moča, enkrat slana, enkrat toča, engat mu je prazna fajfa, enkrat ta in druga žajfa, enkrat vlada v hlevu kuga, enkrat mu kaj druz'ga žuga. . .
Prenaglo smo prečkali potok, tako nam je ostala na desni znamenita božja pot in razglednik Nova Štifta, znana iz Jakličeve povesti »Poslednja na grmadi«. Ne bodo videli kupole, ki jo je poslikal o. Far-čnik, niti kapele s podobami napresnicami, tudi po sv. stopnicah se ne bodo klečeplazili. Sicer pa nemara ta ali oni misli kakor Gil Vicente (Floresta de Enganos), češ molitev je cvetje, dobra dela pa sad: El rezar es como flores
Y	flores las oraciones;
Y	el fruto, dicen Doctores, Las obras son los amores
Y	no las buenas razones. . .
V ostalem pa imamo v bližnji Lipovšici gospoda, ki bo te dni za nas novo mašo bral.
Po vinaškem klancu, ki je HI do 1840. radi pripreg molzna kravica Vinaščanom, dospemo na grič, kier stoji rodna hiša pokojnega dr. Ivana Prijatelja.
»No. Mica, kako kaj gre?«
»Noga mim' nogč!«
»So Prijatelji doma? Mi bi malo pogledali, kje bo stal spomenik rajnemu profesorju,«
»Fantina sta v Avstriji, stari so na njivi,«
Ker smo trohico opeharjeni, povem našim romarjem zgodbo o čiričku, ki so ga za povzdigo kislogrozdnih Vinic iskali tukajšnji domačini v Beli krajini, da bi skakal po jagodah in jih mečil: trapasti poslanec pa je prinesel otekline v nedrih, ker so ga opikale ose, kupljene kot murni.
Mahnemo jo kar po poljski poti, koder ne more za nami morebiten »pan Prašil«, da bi nam kadil slavo pod nos. »Sušje pa ni suho«, potrese eden Ljubljančanov tatr-man, t. j. zgornji konec vodnjaške cevi. A tudi prosvetnih delavcev je dalo več, na pr. dva Lesarja, katerih eden je bil prvi katehet ljubljanske realke, in dr. F. Trdana. Kajpada, tolikšne žeje po naobraz-bi ne razodeva kot Goriča vas, ki šteje 59 dimov in ima živih 18 izobražencev s srednješolsko maturo poleg 10 zastopnikov visokošolske omike (Krajevni leksikon 1937).
Mimo Belega mftlina »gremo na Breže, kjer se povanca reže«. Povančica iz narodne popevke, povalnica ali povitica (potica). gibanica, beganica, to je znamenje imovitosti. Tu premorejo tri učenjake, eden njih je L.Bevka, moj tovariš na I. r. gimnaziji v Ljubljani. Ta mi je rekel, da po Rešetarski dolini vsako selo drugače govori. Na tako bežnem pohodu tega ne zanaziš. Ob naši desnei stoji Jurjevica, krščena po nekdanjem davku, ki se je plačeval o sv. Juriju, pred njo pa cel niz kapelic križevega pota iz leta 1759. y pomenku s Segavimi poljedelci sem iz-
taknil dekle iz Ravnega dola, ki mi je povedala, da se je ondi zatrl rod pravnika A. Luschina (t 1879). Posetiti nismo mogli raznih jam, lukenj ali rup, po katerih so imenovani rupniki (svoje dni se je tako reklo rudarjem, doseljenim iz Slovenije). Na vdrtino ali dno cika dalje naziv za kraj Dane, kjer je bil baje Kristus doma (K. je bil izdan). Z levico kažem proti Bregu: podrtine lamberškega grada, kjer je sejal novi nauk P.Trubar, izključen iz ribniške cerkve.
Naslednja postojanka, Gorenja vas, kjer je prikukal in priukal na svet pesnik, pisatelj, prevajalec, publicist, propovednik ali pridigar in dušni pastir Pucelj, se že čisto drži Ribniškega mejsta. Ribnica napravi kaj ugoden vtis na človeka ob prvem srečanju. To sem sprevidel na svojih »list-marnekih«. še lepša bi bila, da je niso Alahovi verniki 11 krat oplenili. na pr. 1469, 1559, itd. Njih ekskurzije, bolje: inkurzije, so naznanjali kresovi, tako pri Sv. Ani na Mali gori (939 m). Ker smo že v misel vzeli mohamedance, naj dodam, da se je Trubar 1567 tu e»»«tal z uletim ho^žo in •i dogovarjal z njim o prevajanju sv. pisma na moslemščino.
Medtem ko smo pri Podboju prebirali zlato knjigo, ki nam jo je prinesel na posredovanje lekarnarja Ančika ravnatelj meščanske šole, slikar in lutkar, s'n mladinskega psatelja Trošta. smo ugotovili, da so prihajali od daleč zajemat učenost v deželico kuhalnic, mešalk, zajemalk, po-lentarjev, lesenih žlic, žehtarjev in velnic. Med temi domačini in daljinarji je bil tudi
e— Obdukcija trupla nmOrjene Nefce
StuKovnikove, ki je bila izvršena v Žalcu, je pokazala, da je imela pokojna v želodcu živo srebro, ki je prejedlo črevesje tn se razlilo. Pokojna je bolehala za poap-njenjem žal, kar je pil zastrupljen ju očitno še pospešilo smrt
e— Umrl je v sredo na Pohilah pri Celju v starosti 53 let upokojeni vodja zemljiške knjige g. Mirko Trankulov. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnemu bodi otoa-njen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Sl®vansKa pesem. Pod tem ge^kmr. bo priredil Celjski oktet ▼ ponedeljek 17. t m. ob 20. koncert v mali dvorani Celjskega doma. Spored je zelo pester in obsega, 20 vokalnih skladb slovanskih narodov. Kot solistka bo sodelovala sopraoist> ka ga. Marjanca Kalanova. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge.
e— Glavno cepljenje proti «B©pnicajBL Redno javno cepljenje malih otrok (prvo-cepljencev) iz mesta Celja bo letos v ponedeljek 1. in torek 2. maja od 15. do 18. v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu Pregledovanje cepljencev in pri cepljenju izostalih otrok bo v torek 9. maja od 15. do 18. Cepljenju in pregledu obvezni so vsi otroci, ki so se rodili od 1, januarja do 31. decembra 1938, in vsi mah otroci, ki so pri lanski cepitvi ali pri prejšnjih cepitvah iz katerega koli vzroka izostali.
Iz Maribora
a— Otvoritev II. umetnostnega tedna * Mariboru bo v nedeljo 16. t m. ob 11., ko bo v veliki dvorani Sokolskega doma svečana otvoritev slikarske razstave, ki bo odprta do 26. t m. Druga prireditev letošnjega umetnostnega tedna bo koncert v ponedeljek 17. t ra. v Narodnem gledališču, tretja v sredo 19. t m. (literarni večer v Ljudski univerzi), četrta pa v soboto 22. t. m. ob 20. z uprizoritvijo S. Canjkarjeve-ga »Potopljenega srveta« v Narodnem gledališču. Drugi umetnostni teden ima namen pokazati javnosti obseg in moč umetniškega ustvarjanja v severni pokrajini Slovenije^
a— Zveza kulturnih društev ima ▼ nedeljo 16. t m. s pričetkom ob 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma svoj letošnji redna občni zbor. Včlanjena društva so vabljena, da se »tega v čim večjem številu udeležijo.
e.— OJNS. V Herlanovi gostilni v Selnici ofc Dravi bo v nedeljo 16. t tn. sestanek OJNS. Pričetek ob 8. dopoldne,
a— Mariborski Sokoli na meji. V nede-ljo 16. t m. bo pomladanski izlet mariborskih Sokolov na mejo. Prijave še danes v Putnikovi pisarni. Za člane Sokola je vožnja polovična. Število sedežev je omejeno.
a— Policijska odredba za časa vpoklica nabornikov. V svrho preprečenja pijančevanja ter izgredov po vojaških nabornikih dne 17. t m. razglaša pred stoj mštvo mostne policije: V času. ko traja vpoklic, je prepovedano imetnikom gostilniških in k*. varniŠkih obratov vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati ali pa nosili- Nabornikom ia spremljevalcem na dovoljeno nositi a seboj alkoholnih pijač. Prestopki te narod-be se bodo kaznovali z globo 10 do 500 drrv oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1 do 10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ka bi jih nosili & seboj rekruti ali njdh spremljevalci. N&redba stopi v veljavo 17. t m. in velja ves dan.
a— Nova trinadstropna stanovanjska hiša. V Dvorakovi ulici gradi zobozdravnik dr. Sedej trinadstropno stanovanjsko hišo. Gradbeni stroški se računajo na 1,500.000 diin.
a— Jutri premiera. Znana češka veseto« igra »Upniki na plan« doživi jutri na mariborskem odru svojo premšero. V glavni vlogi nastopa v g. M. Košič. Znamenito delo češkega komediografa Pistora Karla jc želo prodoren uspeh ob priliki krstne predstave v Pragi, pa fcudd v Ljubljani
bodoči umetnik Sonetnega venca, prvo leto drug, drugo leto prvi po uspehu.
V siihorobarski prestolnici se ok. 1400 omenja 7-razredna lat. šola, Vrhovec ugib-lje, ali ni stala tu najstarejša gimnazija na Kranjskem. Cerkveno občino je Karel Veliki podredil Ogleju, »apostol Slovencev« Pavlin n. jo je prepešačil, patriarhov namestnik je 1363. prejel naslov Erzprie-ster, respreštar.
Premalo časa Je bflo, da bi bffl stopili v rojstno vas jezikoslovca g. S. škrabca, Id je s pridom škrabal rjo s slovenščine, namreč v Hrvačo, nazvano prejkone po zar četniku Hrovatu, kakor je poimenovana po ustanovniku Goriča vas, po ljudski raa-lagi zdaj »goreča«! Goreča ne more biti, saj ima toliko, da si je ta v krasu izdolbla 7 požiralnikov, še dosti manj pa za zlet k okamenelim Potočanom, t zv. Ribniškim svatom, ki smo jih leposlovno obdelovali že različni perosuki, na zadnje učitelj Trdan iz, Zadolja.
Ako te ked.ij, nfiadi bralec, noga zanese preko Slaniko luže in te ondi nagovori črnuh po ribniško, nikar preveč osupniti, kakor je po svojem koncertu v Clevelandu pevec šubelj, ko sta ga nagovorila K škrabčevem narečju dva šobasta zamorca. Saj »krepki in koristni kvas neobrtne dolenjske krajine« se spušča po vsem svetu. Da ni F. Drek (= racak) pri tresel krompirja iz čilega Peruja, bi bil to storil kak krošnjar iz reto-rešetarske doline. Po Do-ljenskem so ga pred 150 leti zatrosili ribniški lončarji
v ~	90 n^artM največje tn najboljše	Mm	ja	Hrabra dela In berojstva
POLJAKI SLOVANSKO K II X m poljskega naroda
• w	*	filmsko delo	^^ AJ A m	v tako svojevrstni izvedbi
Hrabra dela In berojstva ^ režiji, da bo ta film zasenčil
dosedanje slovanske moj-
strovine. Film bo na sporedu
od
▼ KINU MATICI
a— Veliko zborovanje tekstilnih delavcev bo ▼ nedeljo 16. t m. s pričetkom ob pol 10. dopoldne pri Gambrinu.
a— Dva ali eden? Sedaj je v teku preiskava, ki naj dotžene morebitno čudno naključje. ki je v zvezi z najdbo utopljenca viničarja Alojzija Plohla, ki so ga tak pred državnim mostom, kakor smo včeraj poročali, potegnili iz Drave. Okoli pol 11. dopoldne je namreč opazil delavec BogomiT Lešer iz Koroške ceste 34, ki je bil zaposlen v bližini dravske brvii, kako stopa nemirno in nervozno po brvi okoli 50 let star moški v rjavkasti obleki s predpasnikom. Neznancev o obnašanje se mu je zdelo sumljivo. Stopil je k njemu in ga vprašal, če se nemara hoče vreči v Dravo. Neznanec mu je odvrnil, da bi bilo res najbolje, če bi to storil, saj živi doma v neznosnih rodbinskih prilikah. Leser pa ni polagal važnosti ne-zn&nčevim besedam. K mahi zatem pa je videl, kako se je neznanec vzpel preko brvi, se pognal ▼ Dravo in izginil v dravskih va-krvih. Nekateri izražajo dvom, da bi se moji o utopljenčevo truplo ▼ razmeroma kratkem presledku od dravske brvi do mostu tako napihniti. Radi tega je sedaj uvedena preiskava, ki bo skušala dognati, ali je Alojzij Piohl identičen z dotičnim moškim, ki se je pognal z dravske brvi, ali pa gre za čudno naključje dveh primerov. Nadaljnje poizvedbe bodo skušale tudi razčistiti vprašanje, če je utopljenec, ki so ga potegnili na suho pod Taborsko ulico, zares identičen z viničarjem Alojzijem Plohlom iz Trnovcev pri Sv. Tomažu pr: Ormožu, na čigar ime se je glasil ubožm list, ki so ga našli v utopljenčevem žepu.
a— Tihotapstvo cvete. Pri posest niči Ani Arnejšek v Vrholah so odkrila orožniki med hišno preiskavo precejšnjo zalogo tihotapskega blaga, ki so ga zaplenili. Našli so okoli 60 omotičev saharina, potem več kresilnikov, kresilnih kamenčkov ter igralnih kart
a— Spet strašijo vlomilci. V Loški ulici so se pojavili v noči na petek v krojaški delavnici krojaškega mojstra Verdnika še neazsledeni vlomilci, ka so se polastili treh oblek in izginili. Verdnik je oškodovan za 2000 din. — Izložbeno okno trgovca Vladimir ja Vlašiča v Jurčičevi ulici 8 je nekdo razbil ter odnesel fotografska aparata in sicer aparat znamke Leyka L. Mar 3/5 s torbico in stojalom. Aparat je vreden 3600 din. Drugi aparat pa je znamke »Agfa Iso-reta 6/6 in je vreden 850 din. Policija si prizadeva, da bi zajela drzne vlomilce. — Pocestnici Katarini Šventner s Pobrežja pa so odnesli neznani zlnkovei perilo, obleke in druge predmete, vredne okoli 1500 din.
a— Ljubezniv zet. Pn Sv. Rupertu v Slovenskih goricah je nastal prepir med 54-letnim preužitkarjem Janez Krovovoglom in njegovim zetom, ki se je tako razburil, da je zamahnil z motiko po tastovi glavi Kazen tega mu je naiomil več reber. Kron-vogla so prepeljali v bolnišnico. Ljubeznivi zet se bo moral zagovarjati pred sodniki.
a— Udruženje četniKov, pododbor v Ljubljani, poziva vse mariborske člane, ki so včlanjeni v pododboru, da se zanesljivo udeleže članskega sestanka, ki bo v nedeljo 16- t. m. ob 14. v Narodnem domu v L nadstropju. Vabljeni so tudi prijatelji čet-nikov.
Nevaren gozdni požar
Slovenji Gradec, 13. aprila Včeraj dopoldne ob pol 11. se je nenadno vnel velik gozdni kompleks nad železniškim mostom v Slovenjem Gradcu, ki je last g. Kollnerja. Požar so zakrivili železniški delavci, ki so zažigali suho travo ob železniškem nasipu, pa je ogenj po nesreči zajel gozd. Na kraj požara sta prispeli trobeljska in slovenjegraška gasilska četa ter pričeli omejevati vedno bolj se razširjajoči ogenj. Hkratu so prispeli na pomoč tudi vsi delavci iz Kollnerjeve tvornice. S skupnimi napori je bil proti poldnevu požar že lokaliziran. škoda je precejšnja in jo bo bržkone morala poravnati železnica.
131/2 št. 10.450/39.
Robert Kollmannove »stanove.
RAZPIS
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje za leto 1939 36 ustanovnih mest »Robert Kollmannove ustanove« za slepce po 2.400 din na leto in 18 ustanovnih mest »Robert Kollmannove ustanove za podpiranje ubož-nih ljubljanskih trgovskih uslužbencev« po 4.800.— din na leto.
Pravico do »ustanove za ubožne slepce« imajo ubožni slepci, ki imajo domovinsko pravico na ozemlju, ki pripada dravski banovini.
Pravico do »ustanove za podpiranje ubož-nih ljubljanskih trgovskih uslužbencev« imajo ubožni trgovski uslužbenci, ki so služili pri kakem ljubljanskem trgovskem podjetju, in ki svojega uboštva niso sami zakrivili.
Pravico do podpor obeh ustanov imajo brez ozira na spol po splošnih predpisih, ki veljajo za ustanove, med drugimi prosilci:
a)	predvsem sorodniki ustanovnika;
b)	v drugi vrsti uslužbenci ustanovnika, ki so bili na dan njegove smrti še v njegovi službi.
Podpore se bodo izplačeval* polletno.
Prošnje je treba vloiiti dr- 1. maja 1939 pri socialnem političnem u *adu mestnega poglavarstva v Ljubljani. Psošnjam je priložiti:	-?
1)	rojstni in krstni list,
2)	domovinski list,
3)	dokazilo uboštva.
Prosilci za podporo »ustanove za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgovskih uslužbencev« morajo poleg tega priložiti dokazilo, da so služili pri kakem ljubljanskem trgovskem podjetju.
Prosilci, ki so vložili prošnje pred tem razglasom, naj prošnje obnove v smislu pogojev tega razpisa.
Ljubljana, 30. marca 1939.
Predsednik: dr. <1. AdlešiČ
SPORI
Zadnja ligaska tekma v Ljubljani
V nedeljo bo gostoval Bask lz Beograda
Tretji prestolniški klub bo v nedeljo gost naše Ljubljane. Beograjski BASK spada med najelitnejše naše klube. Je to moštvo, če ga cenimo po kvaliteti igralcev, ki so v njem zbrani mnogi iz vrst našega vrhunskega nogometa.
BASK vzbuja, kjerkoli igra, veliko zanimanje med športno publiko. V Beogradu samem mu priznajo, da igra lepši nogomet kakor sam prvak BSK. V moštvu ima izvrstne tehničarje, dobre strelce in
ostro obrambo, kjer de vedno briljira stari nad internacionalec dr. Ivkovič. BASK bo nastopil iz prestižnih razlogov v Ljubljani kompleten. V moštvu igra tudi Ljubljančan Lah, ki je prav uporabna sila v tem klubu.
Obenem bo % nedeljskim nastopom
BASKa v Ljubljani zaključena serija li-gaških borb spomladanske sezone na ljubljanskem igrišču.
n. kolo finalov LNP
Hermes—Maribor
V	nedeljo se nadaljuje borba za naslov podsaveznega prvaka, V Ljubljani se spo-primeta Hermes ln Maribor. Moštvo Maribora je dosedaj odigralo vse tekme z velikim uspehom in je resen kandidat za prvaka LNP.
Hermes se bo moral zelo potruditi če bo hotel dokazati premoč in tako popraviti poraz (0:2), ki ga je doživel v Mariboru.
Tekma bo na igrišču Jadrana v Koleziji s pričetkom ob 10.30. Predtekmo bodo igrali juniorji Hermesa tn juniorji Jadrana s pričetkom ob 9.15.
Celje—čakovečki SK
V	nedeljo popoldne se bosta srečala v Celju na Glaziji za prvenstvo LNP v drugi kvalifikacijski tekmi omenjena dva kluba. Kakor znano, so Celjani v čakovcu nesrečno izgubili s tremi goli razlike ter bodo v nedeljo to razliko težko nadoknadili. če pa upoštevamo, da je moštvo Celja v zadnjih tekmah, posebno proti Ljubljani, dobro zaigralo, niso izključene možnosti zmage, čeprav je nasprotnik močan. Vsekako se obeta Celjanom v nedeljo lepa tekma, M naj je nihče ne zamudi Pred glavno tekmo bo tekma mladinskega moštva s še nedoločenim nasprotnikom. Glavna tekma se bo pričela ob 16.
Triglavski dan
bo v nedeljo 16. t. m. na tradicionalni progi s sedla nad Staničevo kočo
Tradicionalna tekma v smuku s' sedla iznad Staničeve koče med Rjavino in Ržjo, ki jo JZSS že dolgo vrsto let prireja za zaključek smučarske sezone, kot veliko mednarodno prireditev, bo letos v nedeljo 16. t. m.
Idealno solnčno vreme zadnjih dni je sicer pobralo veliko snega, vendar ga je v Triglavskem pogorju ostalo še vedno toliko, da bo tekmo v celoti možno izvesti in če ostane vreme kakršno je sedaj, bo nedeljski Triglavski dan prireditev v idealnih vremenskih razmerah. JZSS je letos povabil na to prireditev najboljše nemške in italijanske smučarje, povabljeni so tudi Bolgari in prvič bo na letošnjem Triglavskem dnevu v Jugoslaviji na startu tudi rumunska ekipa. Oficielnih prijav pa JZSS še nima...
Majhna senzacija bosta tudi dva sarajevska tekmovalca kot prva bosanska smučarja, ld se bosta pomerila z najboljšimi iz tu— in inozemstva na triglavskih smučiščih.
Začetek prireditve bo določen tako, da bo gledalcem, ki bodo uporabili jutranji izletniški vlak, še možno priti pravočasno na cilj v Krmo. Objava rezultatov in razdelitev daril pa bo v zgodnjih popoldanskih urah v Mojstrani — točna ura in kraj bosta objavljena na tekmovalnem prostoru.
JZSS opozarja smučarje turiste na Izredno priliko prisostvovati mednarodnemu smuku s Triglava ter da je za to tekmo običajni izletniški vlak.
Nekaj o olimpijskem mestu
Na majhnem gričku, obdanem z morskimi zalivi in mnogimi grebeni, se dvigajo Helsinki olimpijsko mesto prihodnjega leta.
Letos januarja so sešteli, da ima prestolnica Finske 310.000 prebivalcev, kar pomeni, da se je od začetka tekočega stoletja število prebivalstva natačno podvojilo. Mesto napreduje z velikansko naglico, vsako leto nastaja jo novi mestni deli, ki se širijo v okoliške gozdove in livade. Obiskovalcu se Helsinki pokažejo z značilnostmi vsakega modernega mesta, široke ulice se križajo v pravem kotu, ob obali in tudi v notranjosti so lepi parki, vmes pa nahajamo velike trge s tihim, a vendar živahnim prometom. (V finskih mestih je že davno prepovedano vsako hupanje avtomobilov, vpitje prodajalcev časopisov in sploh vsak hrup po javnih ulicah). Mesto ima mnogo lepih spomenikov, sredi vrtov najlepšega cvetja, arhitektura je strogo monumentalna.
Luka, kjer pristajajo potniški parniki, je prav sredi mesta. Lični domovi jadralnih klubov in stara morska trdnjava, zgrajena na sedmih otokih, stražijo vhod v pristanišče. Levo in desno so sami otoki, to je finski arhipelag, v katerem je več kakor 30.000 otokov, otočkov in grebenov, gozdnatih in golih, posutih vzdolž vse zelo razčlenjene obale. V luki je več znamenitih zgradb, med njimi palača predsed-ništva. mestne posvetovalnice, raznih uradov, nad vsemi pa se beli katedrala ar. Nikolaja s petimi kupolami
Ko stopite v mesto po ulicah, kjer so banke in kjer se sklepajo poslovni dogovori, tja do veličastne granitne zgradbe novega parlamenta. se vam za ostrim ovinkom za Narodno banko pokaže na modrem nebu vitki in visoki stolp olimpijskega stadiona.
Hiše so vse svetle barve, največ lz betona, opeke In granita. Sem in tja najdete še majhno hišico, stisnjeno med visoke moderne stavbe, ki Se spominjajo na nedavne čase, ko so bili Helsinki Be do zadnje hiše zgrajeni iz lesa. Toda delo tudi zdaj še ne počiva; povsod gradijo na no-
vo, nikjer ni brezpostenosti, finska prestolnica se lepša iz dneva v dan.
Na severovzhodu je delavski in industrijski del mesta, velik kakor vse ostalo mesto skupaj. Razumljivo, ker so Helsinki največje Industrijsko mesto in obenem tudi največja luka Finske. V tem mestu pa kljub temu ni mogoče najti, niti ▼ najbolj skritem delu, nezdravih stanovanj ali zgradb, ki bi ne bile primerne za človeška bivališča.
Vsa stanovanja so svetla, zdrava in moderna. Mnogo je dol, nič manj vežba-lišč. Kjerkoli bi stanovali v Helsinkih, povsod bi imeli v neposredni bližini tekališče s prostori za skakanje in metanje. Značilno je tudi, da imajo tamkaj na vsakem oglu mlekarno. Finci popijejo namreč ogromne množine te koristne pijače ln tudi kruh jedo zelo redko brez surovega masla.
Higiena gospodari povsod; nikjer na svetu ne boste našli tako čistih ulic in tako pometenih in opranih pločnikov kakor v Helsinkih, številna kopališča so pred mestom samim, od morja pa veje stalno svež in dober zrak. Finska prestolnica kaže na vsak korak, da je Finska država, v kateri je socialna zaščita najbolj razvita. Velike bolnišnice so bogato opremljene, tvornice so čiste, velike in zračne, povsod so namenjeni posebni prostori za odmor delavstva Vse je umerjeno, celo na lepakih nI kričečih barv kakor jih vidimo drugod. Finci ne marajo kričavosti in prezirajo vsako pretirano poveličevanje. V Helsinkih je vse jasno, vse priča le o napredku ln blaginji
Helsinki niso čudež in tudi ne žele biti ono, kar niso. To Je mirno in svetlo mesto, ki bo kakor nalašč služilo plemeniti ideji in bo najbolj primerna pozornlca za najlepšo manifestacijo vseh narodov za olimpijske igre.
V nekaj vrstah
Uspeli smučarski tečaj na šar-planinl
Potujoči propagandni smučarski tečaj na šar-planinl, ki ga Je priredila Zveza planinskih društev skupaj z ministrstvom za telesno vzgojo je bil med velikonočnimi prazniki. Udeležilo se ga je 18 naših najboljših planincev iz raznih planinskih društev. Tehniško vodstvo je bilo v rokah inž. Franca Avčina iz Ljubljane. Po končani ekspediciji, ki je imela nalogo ogledati si še neznane smučarske terene na šar-planinl in na Korabu, so člani odprave poslali Zvezi planinskih društev in ministrstvu za telesno vzgojo poročilo. V njem pravijo, da so navedeni smučarski tereni med najlepšimi ne samo v naši državi temveč v vsej Evropi in so zato zelo primerni za razvoj smučarstva v teh krajih. Manjkajo jim samo prometne zveze in pla ninske koče. Vsekako bodo pa zdaj poskrbeli, da se te pomanjkljivosti odpravijo, tako da bodo ljubitelji zimskega športa lahko s pridom izrabili te smučarske te-me,
Veleslalom na Okrešlju
Smučarski klub Celje je priredil na velikonočni ponedeljek svojo prvo tekmo v veleslalomu s Savinjskega sedla na Okre-šelj. Snežne razmere so bile zadovoljive, vendar pa je bil sneg zaradi solnčne toplote precej mehak, kar je oviralo tekmovalce, da niso dosegli boljših časov. Najboljša mesta so dosegli: 1. Franc Herle (SPD Celje) 6.13; 2. Fric Jelen (Sm. ki. Celje) 6.16; 3. Drago Zadravee (SK Laško) 6.42; 4. Friderik Dvoršak (SPD Celje) 6.45. Ostali tekmovalci so prispeli v kratkih presledkih na cilj. Prvi plasirani so prejeli po tekmi praktična darila in spominske diplome.
Nedeljsko ligaško tekmo med LJubljano in Baskom bo sodil sarajevski sodnik Hadži-Rakič, torej isti, ki je vodil tekmo pretekle nedelje. Za namestnika je določen g. Dukič.
šest najboljših igralcev zagrebškega Gradjanskega bo moralo te dni oditi k vojakom. W51fl, Pleše, Jazbinšek, Cimer-mančič, Brozovič In Djanlč se morajo 16. t. m. zglasiti pri vojaških poveljstvih in vse kaže, da bo moral Gradjanski zadnje tekme v ligi odigrati brez njih, če mu ne bo uspelo izposlovati pri vojnem ministrstvu, da bi ta šestorica služila v Zagrebu ali njegovi bližini
Spor med Gradjansklm In sarajevsko Slavijo se po vseh znakih sodeč bliža po-mirjenju. Med gostovanjem Sarajevčanov v ZagTebu so preteklo soboto imeli predstavniki obeh klubov sestanek, na katerem so Izmenjali misli glede načina sprave. Pogajanja so na dobri poti in verietno je celo, da bo zdaj odigrana tudi semifinal-na tekma za zimski pokal med obema moštvoma.
Kolesarska dirka. Klub Slovenskih kolesarjev v Celju bo priredil v nedeljo 16. L m. otvoritveno klubsko dirko na progi Celje—Velenje—Šoštanj (35 km). Start ob 14. pred Glazijo ▼ Celju, cflj v Šoštanju v drevoredu. Prijavnina 5 din. Tekmovanje bo po pravilniku KSKJ. Prijave sprejema trgovec g. šumer, Celje, Prešernova ulica.
STK Moste. V nedeljo naj bodo juniorji ob 9.30 na igrišču Reke; L moštvo ter ostali aktivni člani nogometne sekcije pa ob 10. na igrišču Mladike. Igralci naj prinesejo a seboj opremo. Zadržani opravičilo.
SK Svoboda. Drevi ob 19. sestanek Ju-niorskega moštva, nato seja pododbora. Zaradi nedeljske prvenstvene tekme morajo biti juniorji točno ob 8.30 na igrišču . Ilirije (Korent sigurno).
SK Sfatvija. Drevi ob 19.30 sestanek vseh igralcev. Ob 20.30 redna seja glavnega odbora.
2SK Hermes (nogometna sekcija). Strogo obvezni sestanek vseh skupin bo drevi ob 20. pri Beliču (Kržič). — Načelnik.
Iz življenja na deželi
Iz Trbovelj
t— Občinske zadeve. Na zadnjih občinskih sejah se je med ostalim razpravljalo tudi o oddaji del pri zgradbi novega Občinskega doma ter so se kot najugodnejšemu ponudniku oddala težaška, železobetonska zidarska, tesarska in krovska dela gradbenemu podjetju TOnniee iz Ljubljane. Kleparska, mizarska in ključavničarska dela in strelovodne naprave so se oddale trboveljskim obrtnikom, parketarska dela pa Josipu Reodelliju iz Karlovca. Licitacija o steklarskih, stukatersldh tapetniških delih in električni instalaciji kot centralni kurjavi za novi občinski dom ni uspela zavoljo nezadostnega števila ponudnikov ter se bo o tem sklepalo na prvi prihodnji seji občinskega odbora. Poleg pripravljalnih del za zgradbo občinskega doma je bilo najvažnejše vprašanje razparcelacije občinskih zemljiških parcel, ki naj služijo za zgradbo zasebnih enodružinskih hiš. Občina je a tem ukrepom vsaj deloma zadostila nujni stanovanjski potrebi v Trbovljah. Po občinskem sklepu se je razparceliralo le zemljišče, ki občini ne donaša skoro nobenih dohodkov. Občina bo s prodajo parcel dvignila privatno gradbeno iniciativo ter se izognila potrebi da sama gradi stanovanjske hiše v večjem obsegu, na drugi strani pa se bo povečal donos občinskih davkov. Občina je razparcelirala zemljišča nad Ličarjem. Cestnikom, za Knafličevim mlinom in na bivšem Parašu. hovem posestvu, in sicer v skupnem obsegu do 11.000 m* v vrednosti približno 50.000 din. Parcele Je kupilo do sedaj 23 občanov z obveznostjo, da bodo zemljišče uporabili le v svrho zgraditve stanovanjskih hiš, ld jih morajo postaviti v roku treh let. Občinski odbor je med drugim postavil za občinskega socialnopolitičnega referenta Kerna Otona, za občinskega knjigovodjo pa Je izmed sedmih prosilcev bdi imenovan Uranič Josip, ki je bil po splošnem mnenju najbolje kvalificiran za to mesto, želeti bi bilo, da se spričo velikih policijskoupravnih nalog naše velike občine začne razmišljati tudi na povečanje občinske policijske službe. Predvsem je potrebno, da se nastavijo vsaj še trije stražniki
Iz Gornje Radgone
gr— Požarna nesreča slovenskega posestnika onstran meje. Na veliki petek je okrog poldneva nastal požar v gospodarskem poslopju Alojza Gomboca v Dor-navi pri nemški Radgoni. Gomboc, ki je po rodu Slovenec, doma iz Prekmurja, trpi veliko škodo. Požar mu je uničil vso zgradbo, in v njej precejšnjo zalogo sena, žito, en kmetijski stroj in precej gospodarskega orodja. Požar se je po zgradbi razširil s tako naglico, da so komaj rešili živino. Razen gasilcev iz nemških obmejnih krajev Obrajne, Radgone in Dornave so pohiteli tudi gornjerad gonski gasilci, ki so se tokrat s svojo izredno sposobnostjo odlikovali, saj so stopili prvi v akcijo, čeravno so zaradi oddaljenosti prispeli na kraj požara zadnji
POLJE. Mladinsko akademijo priredi naše sokoisko društvo jutri, 15. t. m. zvečer v Sokolskem donru. Ves spored so nar študirali z naraščajem vaditelji in vadi-teljice sami Posebno zanimivi bodo nekateri izvirni novi mladinski nastop. Opozarjamo vse prijatelje sokolske mladine, zlasti pa starše naraščaja na to prireditev in jih vabimo, da se je sebi in otrokom v veselje polnoštevilno udeleže. Prihodnjo nedeljo 23. t. m. zvečer pa bo igralska skupina ponovila igro »Vesela božja pot«, ld je ob prvi vprizoritvi na moč uspela in je bila sicer velika dvorana Sokolskega doma žal premajhna, da bi mogla dati prostora vsem, ki so hoteli videti to tako posrečeno in res zabavno predstavo. Sodimo, da bo premajhna Še tudi pri prihodnji predstajvi, zakaj glas da so marljivi igralci tokrat odlično kreirali svoje vloge, je najbolj učinkovita reklama za prihodnjo predstavo. (—)
RADEČE. Glasbeno društvo Savski val priredi v nedeljo 16. t. m. promenadni koncert ob 11. dopoldne pod vodstvom kapelnika g. Franca Volariča, popoldne ob 16. pa igro »Dva para se ženita« v prostorih Narodnega doma. Pridite! Nadalje sporoča društvo, da priredi veliko vrtno veselico s srečolovom 6. avgusta v mestnem parku. Društvo prosi sosedna društva, da uvažujejo ta dan Cisti dobiček se bo uporabil za nabavo nove obleke in novih instrumentov.
ŽUŽEMBERK, V nedeljo 26. t. m. Je Žužemberk doživel L glasbeni mladinski festival, ki je bil prvi te vrste. Bil je velika materinska proslava. Ves Žužemberk se je odel v praznično razpoloženje, ko so se pripeljali mladi pevski Zbori: te Am-brusa (Studen Nuša) 36 pevcev; Ajdovca (Sič Štefan) 30; Hinja (Puschl Roza) 30; šmihela (Leder Mirko) 36; Zagradca (Ljubič Mirko) 45 in končno domači žu-žemberSd zbor (Jalen Frane) 50 pevcev. Skupni nastop Zborov (Aanbrus, Korinj, Zagradec, žužiemberit), ld ga je vodil idealni organizator festivala Ljubič Mirkov je štel 150 pevcev. Zapeli ao S pelsmi in drž. himno. Zborovodje posameznih 2foo-rov so programe neStudirali zelo sksibno in ni čuda, da je bil uspeh moralno in gmotno odličen. Poslušalci so bili zeflo na-vdušeni hi ao vzklikali kulturnim delavcem. Posebno ao bile vesele matere ki so doživele manifestacijo ljubezni svojih otrok. Spričo tega uspeha ao ee zborovodje opogumili in bodo tudi prihodnje leto priredili talko veliko mladinsko slavje t takem ali pa Sa v večjem obsegu. Na sporedu so bOe večinoma narodne pesmi Umetne pesmi ao bile od Adamiča (4), Grfoca (4), Kogoja (2), Koaija (1), Pre-mala (1)- Uvodno besedo materam je govoril šolski upravitelj Mervar Ji Žužemberka.
INSERIRA JTE V »JUTRU"! prvoroje^1
SOKOL
Sokoisko društvo Rajhenburg priredi Jutri, v soboto 15. t. m. ob 20. uri v svojem domu predavanje »Od Sušaka do Bojane« spremljano s slikami Predaval bo predavatelj ZKD g. Viktor Pirnat.
Načelništvo Sokolske župe Celje sklicuje sejo moškega strokovnega odbora in okrožnih načelnikov za nedeljo 16. t. m. ob 8. zjutraj v posvetovalnico Sokola ms>-tice (mestna narodna šola) v Celju. Po seji bo predelaiva prostih vaj za člane in moški naraščaj, zato naj prinesejo bratje s seboj telovadno obleko po navodilih, sporočenih v vabilih. Isti dan bo v telovadnici v realni gimnaziji v Celju ob 8.30 Zjutraj seja ženskega strokovnega odbora in sester okrožnih nečelnic. Tudi ta seja bo spojena z delovnim sestankom po razpisu, ki so ga prejele sestre.
Sokoiska župa Celje, župni socialni odsek je imel ponovno sejo 1. aprila, ki so se je udeležili razen dveh opravičenih vsi zunanji odborniki. Na seji se je poročalo o uspehu nabiralne akcije, o izdatkih, o posredovanju za službo nezaposlenih bratov in sester in razpravljalo se je tudi o podpiranju v bedi se nahajajočih pripadnikov. Da bi se mogli doseči čim večji uspe hi v pogledu socialnega skrbstva za sokoisko članstvo, namerava odsek povabiti na skupno posvetovanje vse predsednike žup-nih socialnih odsekov dravske banovine. Za izvrševanje blagodejnih nalog, ki si jih je odsek začrtal, bo treba skrbeti tudi za stalne dohodke. V zvezi s tem je odsek stopil v stik s sokolskim gledališčem v Trbovljah, ki bo maja gostovalo v Celju z igro »ženitev«. Trboveljski sokolski igralci so na prav dobrem glasu pa bi jih radi videli tudi v Celju. Naše občinstvo bo gotovo polnoštevilno obiskalo predstavo. V jeseni 30. septembra priredi župni socialni odsek s sodelovanjem širšega odbora v Celju slovanski večer z bogatim in izbranim sporedom. Bratje in sestre, ki so se zavezali da prevzamejo priprave in vodstvo večera, jamčijo, da bo prireditev na višini, kakršne v Celju že dolgo ni bilo.
Glavna skupščina Saveza Sokola je sklicana za 22. im 23. aprila v Beograd. Prvi dan bo delovni del skupščine, v nedeljo (drugi dan) pa manifestacijski del. Letos bodo izvedene tudi volitve nove savezne uprave, načelništva in nadzornega odbora, ki bodo nato vodili naše sokolstvo nadalj-na tri leta in bodo morali pripraviti v vseh podrobnostih n. jugoslovenski vse-sokolski zlet v Beogradu leta 1941. Pred glavno skupščino bodo zborovali poedini savezni organi; zbor prosvetarjev in celotna savezna uprava, ki bodo predelali razne predloge za skupščino. Zbor župnih načelnikov in načelnic je že bil ter je med ostalim sklenil, da bo skupščini predlagal za načelnika Saveza br. dr. Pihlerja. za njegove namestnike brate Vojincviča, Kovača in Pajiča ter za načelnico s. Elzo Skalarjevo.
Sedanje stanje našega sokolstva je nastopno: vseh eainic je 2231, ki so razdeljene na 25 žup. Od teh je 843 društev in 1388 čet, ki imajo skupno 291.941 pripadnikov in sicer 127.235 članov, 45.583 članic ter 128.124 naraščaja in dece. Mladinski oddelki štejejo 26-390 naraščaja in 90432 dece. V dravskem sokolskem zboru ima sokolstvo okroglo 43.000 pripadnikov, okrog 280 društev in čet, ki so razdeljene na šest žup: Celje, Kranj, Karlovac, Ljubljana, Maribor in Novo mesto. Društvo Dobova pa je dodeljeno župi Zagreb.
Pohod SoKoistva na Kosovo leta 1939. Sokolske župe, ki meje na Kosovo, so sklenile, da prirede letos sokolski pohod na to zgodovinsko polje ob priliki 5501et-nice bitke na Kosovem. Polno udeležbo sta prijavili že župi Cetinje in Skoplje, toda tudi udeležba ostalih žup okrog Kosova; Užice, Niš in Kragujevac je zagotovljena. Gotovo je, da bodo na to veliko manifestacijo poslale vse jugoslovenske sokolske župe svoja odposlanstva. Slavnost bo trajala en sam dan. Sokolstvo bi prisostvovalo spominski službi božji, prikazu kosovske bitke in bi se potem poklonilo pred spomenikom padlim junakom. Opozarjamo na ta pohod vse naše članstvo in bomo od časa do časa priobčili vse podrobnosti v ravnanje.
Film X. vsesokolSKega zleta v Pr^giM je imel sredi februarja svojo krstno pred,-stavo v Pragi, prikazujejo po vsej Češki. Skoraj gotovo je, da bo kmalu prispel tudi v Jugoslavijo in bomo imeli priliko, da tudi mi še enkrat obudimo spomine na nepozabne praške dneve lanskega leta. Oni pa, ki niso utegnili na zlet, bodo videli na platnu vso veličino zleta m si bodo lahko ustvarili svojo sodbo o ogromnosti te prireditve.
Zveza češKosl°vašKega sokolova deluje nemoteno dalje. Prej ko slej prejemamo od osrednjega vodstva dnevna poročila, iz katerih pobnemamo, da bo v maju glavna skupščina zveze ČOS, ki bo izvolila za nadaljna tri leta vodstvo češkoslovaškega sokolstva. Društva delujejo vsa, mogoče je, da Je nekaj telovadnic zasedenih po nemškem vojaštvu, ker drugje ni prostora za nje. Tudi v Tjrrševem domu, kakor poročajo, stanuje 50 vojakov.
SoKois®« župa N»vi Sad spada med najboljše v našem Sokolstvu. Ne samo po številu pripadnikov, tudi po svojem delu. šteje sedaj 57 društev m 33 čet ter ima preko 2300 pripadnikov. Za starosto je bdi na zadnji skupščini, ki se je vršila 19 marca ponovno izvoljen br. dr. Ignjat Pavlas, za načelnika br. Milan Teodorovič, za prosvetarjl Svetislav Mairič.
V	okviru soRolsRe Petrove petletnice so društva in čete v župi Split zasadile preko 1600 žlahtna sadnih dreves, orehov, Crešenj, hrušk in marelic. Polagcma, toda vedno bolj se kažejo sadovi smotrnega izvajanja tega važnega in velikega sokolskega Kje so drugi da bi nam sledili in pokazali v plemeniti tekmi tudi svoje uspehe? Vse, kar storimo v prid domovini, bo rodilo stoteren sadi
Rodbina prvorojencev učiteljev
V	Wlndheimu v Nemčiji je družina Hil-ker slavila svojevrsten jubilej, že sto let postaja najstarejši sin v tej družini učitelj in ta poklic podeduje potem njegov
SRT
^^^VOUOOSUAVtE O*""" %"čLrOJRE = fl^Ki^	S* oSofta	—--
, <	rrHEB
i------» ^jfST*'
Liro?
I.dc Crete"
'obrovk
fj&vtit Jo polil nemira • •
Švica je pripravljena na vse
Operativna naloga švicarske vojske je v obrambi držav
nih meja
Tako Je dejal v svojem velikonočnem govoru papež Pij XII., ki mu je prav gotovo pri
srcu skrb za usodo človeštva
»G. doktor, prosim podvizajte se; moj sinko je pogoltnil novec za dvajset dinarjev!«
»Dragi prijatelj, danes sploh ne utegnem priti, ker sem zadržan.«
j-Tedaj mi vsaj do jutri posodite dvajset dinarjev!«
Admiralska križarka „Warspite44
Je po nalogu vrhovnega poveljstva angleške mornarice zapustila San Remo tn odphda
neznano smer
Zaklonišče
v Vatikana
Ni še znano, da-li se bodo vaje za zašči to zoper zračne napade v Rimu raztegnile tudi na Vatikansko mesto, a tudi Vatikan se bavi z vprašanjem, kako naj bi za papeža in dostojanstvenike svete sto-lice zgradili primerno zaklonišče. Prav za prav ga ni treba šele zgraditi, kajti palača ima tako zvano »utrdbo Nikolaja V.«, ki so njeni zidavi najmanj tri metre, na nekaterih krajih pa celo pet metrov debeli.
V veliki dvorani te utrdbe je prostora za nekoliko sto oseb. Ta čas hranijo v njej del cerkvenega zaklada. Tehniki menijo, da bi se dal ta prostor samo z majhnimi spremembami zavarovati zoper zračne napade. Zadostovalo bi preurediti dohode in poskrbeti za ventilacijo.
Uradna korespondenca švicarske vlade, ki posveča zadnje čase svoja poročila v veliki meri oboroževalnim in obrambnim vprašanjem švicarske dežele, objavlja izvleček obsežnega članka divizionarja Jo-hanuesa von Muralta, ki ocenjuje kritično aosedanje priprave za obrambo te dežele in daje navodila, kako naj bi se stvar v bodoče vodila.
Von Muralt poudarja v začetku svojega članka, da je naloga švicarske vojske v primeru vojne nevarnosti ta, da se razni esti na mejah in poskusi z naslonitvijo na obmejne utrdbe preprečiti sovražniku vsak poskus dost .pa na švicarsko ozemlje. Ce bo hotel sovražnik vdreti, bo uporabil na določenem odseku velike sile in bo napadel z mogočno premočjo. Računati je s tem, da mu bo ta vdor mogoče uspel, saj je Švica majhna dežela, ki se ne more pomeriti z velikanskim številom baterij vseh kalibrov ok;opnih vozil in letal, švicarska vojska bo morala tedaj stremeti za tem, da obdrži svoje položaje na nena-padenih delih meje in da z rezervami ustavi sovražnika ter ga s protivnim napadom vrže nazaj, če sile za to ne bodo za dostovale, ga bo treba ustaviti vsaj pred položaji zadaj. Operativna naloga švicarske vojiske je torej vedno v obrambi, čim bolj bo ta aktivna, tem večje bo upanje za uspeh.
Von Muralt razpravlja potem podrobneje o značaju švicarskih mej, ki potekajo povsod ob mogočnih vodnih tokih, gorskih verigah in jezerih, tako da se dado že po naravi dobro braniti. Najvažnejša naloga švicarske obrambe je po tem takem ta, da onemogoči sovražniku prehod čez mejne vodne toke, da obdrži višine srednje dežele in da v visokem gorovju zapre vse prehode.
Nato kritizira znani vojaški strokovnjak način, kako so v Švici doslej vodili manevre. Glavno težišče je bilo pri teh manevrih na odkritem srečanju s sovražnikom, bitk za položaje niso nikoli temeljito vežbali. Napade pa so vadili vedno z nezadostnimi pripomočki. Dogajalo se je to, da so maneverska vodstva pri bitkah za prehod čeiz kakšno reko že v naprej skrbela za to, da je moral prehod uspeti.
Takšen način bojevanja pa je za Švico nesmiseln, kajti v pravi vojni ga ne bo mogla nikoli prakticirati. Tudi manevri bi se morali voditi v smislu operativne obrambe, in sicer tako, da dobe (vodile in čete ter po njih tudi ljudstvo zaupanje v moč te obrambe. Napadalne akcije, ki bi se morale v vojni končati z uničenjem napada jočih čet, se ne smejo propagirati. To ne uničuje ofenzivnega duha, temveč odliva samo napačne predstave, ki bi v vojni lahko postale usodne. Podjetnost je treba krepiti z aktivno obrambo in s pod-
žiganjem volje, da bi se položaji obdržali do skrajnosti, sovražnik, ki bi morda vdal v deželo pa vrgel nazaj Operacije naj bi se vodile ne v prehitrem tempu, temveč premišljeno, s skrbnim sodelovanjem vseh vrst orožja in z vestnim izrabljanjem terenskih razmer. Končno daje von Muralt še podrobne nasvete, kako naj bi reformirali sistem manevrov.
Izvajanja priznanega švicarskega vojaškega strokovnjaka so zanimiva, ker kažejo tudi s te strani švicarskega demokratičnega duha. Mala Švica si ne more in si noče dovoljevati osvajalniih poz, v kolikor se mora po sili razmer baviti a oboroževalnimi in sličnimi zadevami, se bavi z njimi le z defenzivnega stališča, to pa temeljito, če bi vsi militarizmi na svetu imeli samo ta značaj, če bi šlo povsod res samo za obrambo lastne dežele, tedaj bi bilo vojne more kmalu konec ali pa bi celo postala nemogoča.
Kameniti plaz zasul
otroško okrevališče
Strašna nesreča na velikonočni ponedeljek v Švici
Angleški min. predsednik Chamberlain se je na velikonočni ponedeljek moral predčasno vrniti iz Škotske v London zaradi poslabšanja mednarodnega položaja
Tako sta postala mož in žena
Srečna posledica avtomobilske nesreče
Na kakšen neobičajen način se včasih sklepajo zakonske zveze, nam kaže groteskni primer, ki se je zgodil pred nekaj časa v Londonu.
Miss Louise Biokleyeva je bila odšla v neko javno telefonsko celico, da bi se pogovorila s svojim zaročencem. Baš tedaj, ko si je z njim izmenjavala nežne besede, je izgubil mister Coomibe, mlad poslovni človek, oblast nad svojim avtomobilom in je treščil z veliko silo v to telefonsko celica Ni zrušil samo telesonske celice, temveč je vrgel tudi gdč. Louise iz sedmih nebes na tla.
Na srečo jo je le lahko poškodoval in tudi sam je vstal kolikor toliko ohranjen izpod razbitin svojega voza. Spravili 90 ju v najbližjo bolnišnico, kjer sta si kmalu opomogla. Potem je md&ter Coombe gospodično Bickleyevo obiskal, da bi se ji oprostil za nerodnost in nesrečo. In tedaj se je
Na svidenje v jeseni, če . •.
Na velikonočni ponedeljek se je prezident ameriških Zedinjenih držav Roosevelt poslovil od prebivalcev Warmspring-sa z besedami: »Na svidenje v jeseni, če ne bo vojne...« Odmev prezidentovih besed širom Amerike je izredno velik.
Nadškof iz Canteburyja
Nadškof iz Canteburyja, najvplivnejši cerkveni dostojanstvenik Anglije, je v četrtek prispel v Carigrad, kjer ostane nekaj dni.
Nova angleška matična ladja
izkazalo, da je bil zvezo, ki jo je imela tistega dne s svojim zaročencem, temeljito prekinil. Na bolniški postelji je bila miss Bičkleveva spoznala, da je bila napačna, zveza in ko jo je mister Coombe z utripajočim srcem vprašal, ali bi hotela postati njegova, je odgovorila s presrečnim »da«.
Praga — milijonsko mesto
Zlata Praga je danes že milijonsko mesto ali pa bo to postala v nekoliko dneh. Po neki cenitvi je v februarju živelo v njej 985.000 ljudi. Ker je bilo v zadnjih mesecih opažati veliko priseljevanje ljudi, je to število skoraj gotovo naraslo že preko milijona, kar bodo mogli ugotoviti z novim štetjem po hišah, ld ga ta čas opravljajo.
Samo v oktobru se je v Prago priselilo skoraj 35.000 ljudi, v novembru nad 24.000, v decembru skoraj 15.000. V januarju in februarju je priseljevanje popustilo, v marcu in v začetku aprila pa je začelo spet naraščati,
če še ne veš, zdaj izveš:
da je albanščina mešanica slovanskih, latinskih, grških in italijanskih elementov in da znašajo čisti elementi albanskega jezika komaj 10 odstotkov albanskega jezikovnega zaklada;
da je prezident Francije sprejel v posebni avdijenci šefa francoskega generalnega štaba, generala Gamelina;
da je Belgije, odredila obrambne ukrepe tudi v Belgijskem Kongu;
da je bila Albanija že od vsega začetka križišče raznih narodnosti in plemen in da je srbski kralj Dušan imel mogočen vpliv v albanski deželi;
da pomenja boj Skanderbega proti Turkom začetek albanske neodvisnosti, toda nesrečna bitka na Kosov em polju je tudi Albance oropala njih narodne svobode;
da je osvobodila Albanijo prav za prav šele bankanska vojna, kmalu potem pa je prišel v deželo nemški knez Wied, ki je moral Albanijo prav kmalu zapustiti zaradi notranjih zmed in nasprotij. Princ Wied je pobegnil iz Albanije v začetku svetovne vojne, dne 6. septembra 1914.
Pod jasnim velikonočnim nebom se je v ponedeljek zgodila pri Fidazu v Švici strahovita nesreča Bilo je okrog pol 12., ko se je ob južnem pobočju gore Flimser-stein sprožil silen skalni in snežni plaz in zgrmel s silovitim bobnenjem v globino, naravnost na otroško okrevališče »Sun-nehiisli« (Sončni dom), ki sta ga upravljala zakonca Gesslerjeva. V trenutku je bila lesena zgradba na zidanih temeljih uničena, divji kaos skal, grušča, zemlje in snega se je nudil očem.
V času nesreče je bilo v hiši 17 otrok in nekateri so čakali na kosilo pred zgradbo. Ob grmenju plazu so nekateri v prvem strahu zbežali v dom, kjer so oble-
žali ubiti. Drugi so zbežali čez travnike in so se utegnih rešiti. Rešilo se je samo osem otrok, ostalih devet je uničila katastrofa. Smrt je zajela tudi nekoliko otrok iz nekega zavoda ki so jih za nekoliko dni spravili v »Sunnehiisli«, dalje lastnico Gesslerjevo in neko Holandko, ki je bila za praznike obiskala svoje otroke, med tem ko so moža spravili težko ranjenega v bolnišnico.
šele popoldne je prispela lz Chura četa vojakov, ki za praznike niso imeli službe, ter začela z reševalnim delom. Toda reševati ni bilo kaj. Nekoliko ur po nesreči so izpod razvalin izkopali prvo otroško truplo. V vsej Švici je vest o tej nesreči zbudila veliko žalost.
Italijanski tanki v Tirani
Obenem z Izkrcanjem italijanske vojske v Albaniji so odložili z italijanskih ladij tudi tanke, ki so takoj zdrdrali po ulicah Tirane
Kam pojde kralj Zogu z Geraldino ?
Iz Budimpešte poročajo, da bo v kratkem odpotoval na Grško član grofovske obitelji Appony, in sicer zaradi (zaščite pravic soproge bivšega albanskega kralja. Neki član rodbine Appony je izjaivil, da bo odpotoval Zogu s soprogo v Egipt, po neki drugi verziji pa kani pregnani kralj oditi v London.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Sredozemsko morje
ANEKDOTA
Felix Weingartner rad pripoveduje zgodbice iz svojega dirigentskega življenja. Med drugimi je povedal tudi to:
Od neki priliki sem ravnatelju mestnega gledališča v Gdansku predlagal, da bi uprizorili »Fidelija«.
»Fidelija?« je dejal »Ali je to spet eden izmed tistih šundov, za katere je treba pla čevati tantieme?«
»Ne, pri Fideliju ni tantiem,« sem odgovoril in sem se pripravil, da odidem Ravnatelj je dejal za mano: »Kdaj je umri skladatelj Fidelija?«
»1827.«
»Nu, potem pa le dajmo Fidelija,« je odgovoril izvrstni ravnatelj.
VSAK DAN ENA
V Lancashlren so te dni splovfll novo angleško matično ladjo ca letala »niustrious«.
Ladja Ima m krovu prostora m 10 letal
Povratek v London
glede katerega povdarja Italija vedno nanovo svoje interese
«
iiuliurni pregled
Naša umetnostna razstava v Milanu
Milano, aprila
Medtem ko je bilo gostovanje slavne Pampaninijeve in orkestra turinskega radia po Jugoslaviji pravkar deležno nadvse navdušenega priznanja, je treba z zadoščenjem zabeležiti uspeh slovenskih likovnih umetnikov, ki sc prv t zastopali svojo domovino v Milanu. Čeprav so razstavo priredili umetniki na lastno pest, brez vsakih državnih podpor, in le na in.ciativo neumorne ge. Teje Abbat:sti-Hreščak, ki je sama slikarica in učenka slavnega mojstra italijanskega neoklasicizma, Maruss.g-a, čigar obširna razstava bo na iniciativo ju-goslovenske vlade v kratkem v beograjskem paviljonu Cvijete Zuzorič, ni prej omenjena razstava vzbudila nič manjšega zanimanja v vseh milanskih krogih, kakor da bi jo bila uradno priredila sama jugoslovanska država. To je najboljši dokaz novega. in vedno prisrčnejšega psihološkega razpoloženja, ki vlada med obema državama. Z istim zadoščenjem, simpatijami in polnim priznanjem, kakor sprejema ju-goslovenska publika vedno pogostejša gostovanja italijan. umetnikov, sprejema tudi Italija jugoslovenske umetnike, v katerih vidi svoje vrste pobornike za narodno samobitnost in neodvisnost
O razstavi so dosedaj poročali vsi glavni italijanski dnevniki. Milanski (II Popolo d* Italia Corriere della Sera, L' Ambrosia-no, La Sera. L' Italia. D Sole) celo po večkrat. Nekateri so prinesli tudi pomembne strokovne ocene izpod peresa nepristranskih strokovnjakov. Vsi brez izjeme vidijo bodisi v plodovitnem in raznovrstnem Ma-lešu bodisi v uravnovešenem, samostojnem in doslednem Goršetu vredne zastopnike razgibanega mladega naroda.
Umetnostni kritik Dino Bonardi pravi med drugim v daljšem članku v »La Sera« :
»Razstava, ki jo je v izbranem govoru
otvoril jugoslovenski gen. konzul g. Stan-kovič v prisotnosti savojskega princa, Vojvode Bergamskega in v ozračju najlepše prisrčnosti, je vredna vse pozornosti. Duša naroda izžareva v vsej originalnosti in kon-struktivnosti osobito v kiparstvu Goršeta. Korpulentnost temperamenta njegovih del učinkuje s toplo in razločevalno poudarjeno obiinostjo človečanskega ljubeznivega čuta. nežne stilistike in jakega dinamizma, s krepko in voluminozno skladno strukturo. iz katere je videti, da je Gorše avtentičen kipar, modernega realnega ravnotež ja, ki prekaša polemiko in se bliža zdravim in vibrantnim oblikam naturalizma.«
O Malešu pravi: Prav originalen je Ma-leš kot slikar in lesorezec. Njegova dela predstavljajo bolj prihod kakor polemičen prehod. Njegov karakteristični, sanjarski in neredni surrealizem popušča skupno z že minulim antikonstruktivizmom. Zato je Maleš bolj uveljavlja s svojo originalnostjo f konstruktivnih in konkretnih oblikah iz-ea zadnjega časa; iz njih izžarevajo izvirni liki Madon ki se nanašajo na staroslo-ransko tradicijo z nje poudarjenim in jas-eim narodnim značajem. Ta dela izražajo originalno osebnost umetnika samega v vsel stvarni zamišljenosti toplih impulzov oblike. ▼ obilnem sijaju ln žaru barv, ld predstavljajo prav markanten slikarski značaj.
Umetniške osebnosti kažejo po svoj;h delih tudi ostali lesorezci, ki pa so mnogo boli skromno zastopani. Jakac ustvarja svoja dela z razločno izrazitostjo Kralj z debelo-ločenimi krepkimi figuracijami. Kos pa opeva tihe in jasne vizije narave ter pokrajine plemenite sestavine, vse to z izredno tehniko. Sedej odkriva svet, poglobljen v bolest in krčevitost, z estetsko odločnostjo in prvimi znaki samostojnosti.« Pisec zaključuje da je skupno ozračje razstave na višku, čeprav so opazni odmevi razrrh poiskusov moderne umetnosti.
V L' A m b r o s i a n i«, obravnava razstavo v daljšem članku umetnostni kritik prof. Leonardo Borgese. List je priobčil tudi reprodukcijo Goršetove Eve. Med drugim pravi:
»že na svetovni razstav! v R'mu. leta 1911, v srbskem paviljonu kjer je glavni steber predstavljal Meštrovič, smo opazili nes^rnost in iskanje stila med narodnimi motivi in moderno stilizacijo. kakor je prihajala iz Nemčije in sedaj še modernejša prihaja iz Francije. Toda dati ljudski tradiciji višji umetniški obraz, to bi ne bilo povsem neutemelieno. Maleš in vsi ostali se v tem pogledu mnogo ne razlikujejo, samo želja po izražanju s krepkejšim in toplejšim poudarkom zavisi od vpliva ekspresionizma ki se ga pa v zadnjem času otresaio. Naga telesa Maleša, v katerih čutimo vpliv Matissa in Deraina, so najboljša medtem ko so njegovi lesorezi zaostali za poznejšim nemškim impresionizmom. ki ga v Italiji nismo mogli nikdar prav prebaviti. Pri Malešu, kakor opažamo tudi pri vseh umetnikih južnovzhodne Evrope, je škoda da ni temeljito predelal evropske moderne, kakor jo tvorita impresionizem in konstruktivizem, preden se je vrgel v ekstremno avantgardo. Sicer je še mlad in ima velike in širokopotezne zmožnosti ki bi se dale pomembno uveljaviti, če bi se temeljiteje in naravneje posvetil študiju francoske in italijanske umetnostne tradicije.«
»Gorše ne samo da nadkriljuje Maleša, marveč je tudi pomemben, ker se je znal otresti raznih tragičnih orientalnih znakov Meštroviča. Zdi se. da sc nanj imele večji vpliv zaokrožene plastike Despiana in Maillola. Enotno krepkost, umerjenost in pravilno razdelitev raznih delov lahko posebno občudujemo v voluminoznem mišičevju njegove »Eeve«.
Takisto pohvano se izraža v »Corriere della Sera« kritik dr. Guido Pio-vene. O Goršetu pravi, da je v svojih inspiracijah kljub normalnejšemu in narav-nejšemu načinu ustvarjanja ohranil nekaj, kar sponvnja na Meštroviča. S svojo tehniko je pa znal odpraviti pretirano žensko korpulentnost in jo prilagoditi ženski nežnosti in naravnosti. Njegov najboljši kip je »Eva«. Raznovrstni Maleš je zelo določen v nekaterih pomembnih lesorezih; medtem ko bo kot slikar šele pokazal svoje prave zmožnosti.
K zaključku bodi Se povedano: Čeprav ni bil materialni uspeh v skladu z moralnim, pomeni prva jugoslovenska umetnostna razstava v MIlanu veliko propagandno delo za Jugoslavijo in važen korak naprej tudi za same umetnike.
K tako lepemu uspehu je mnogo pripomogel in za take prireditve pokazal mnoga
smisla jugoslovenski generalni konzul v Milanu g. Milan Stankovič, ki je skupaj s svojo ljubeznjivo gospo dr. Jeleno priredil umetnikom na čast uspelo umetniško čajanko. Pristotne so bile odlične milanske civilne in vojaške osebnosti in predstojniki, zastopniki tiska, kulturnih in drugih organizacij ter mnogi šefi milanskega konzularnega zbora. Čajanki so še prisostvovali mnogi člani jugoslovenske kolonije v Milanu, med njimi jugoslovenski glasbeni umetniki, ki izpopolnjujejo svoje študije v Milanu. Nekateri so podali tudi nekaj točk. Aleksander Marinkovič, bivši tenorist beograjske opere, je zapel »Grivno« Staše Biničkega in arijo iz Aide; Mariborčanka Sonja Skapin Krstičevo »Nimfo«, medtem ko je mladi in mnogo obetajoči violinist Uroš Prevoršek odlično izvajal Sarasatovo »Serenata Andalusa«. Bivša simpatična članica ljubljanskega gledališča. gdč. Olga Oljdekop, je izpričala svoje še vedno sveže in izredno grlo v Hrističevi »Elegiji« in v »Molitvi« iz Puccinijeve opere Tosca. Teodor Dinjaški je odlično zapel arijo iz Gotovčeve opere »Morane« in Ha-tzejevo »Serenato«. Kratki program je zaključila bivša članica Narodnega gledališča v Zagrebu gospa Ida Juranič z bosansko pesmijo »Aman, djevojko« od Konjo-viča. ki je bila kar izredno podana in z arijo »Na Nilu« iz Verdijeve Aide. Vsi sodelujoči so bili deležni obilnega priznanja in so vzbudili mnogo zanimanja, osobito za jugoslovenske narodne melodije, ki bi po mojem morale biti vedno na programu sličnih. četudi improviziranih prireditev. To je nemara tudi dokaz, da bi se turneje odličnih jugoslovenskih pevskih zborov po Italiji lahko izredno obnesle in vzbudile mnogo zanimanja in priznanja. Tu pridejo v poštev vsi bolji pevski zbori, med njimi tudi »Trboveljski Slavček«. Ne more si misliti nobeden boljše propagande za kulturno in splošno tesnejše zbližanje, kakor so take prireditve, ki naj bi jih obe državi podpirali in pospeševali.	S. Košuta
Zapiski
KAJ Č1TAJO V BOLGARIJI?
V	čitalnici sofijske Narodne biblioteke je 20.454 čitateljev prečitalo 1615 knjig, doma pa je prečitalo 900 čitateljev 1620 knjig. V knjižnici plovdivske Narodne biblioteke je prečitalo 44.359 čitateljev 39.201 knjig, izposodilo na dom pa si je 3549 čitateljev 6.158 knjig. Plovdiv ima sto tisoč prebivalcev. V vseh poslujočih knjižnicah, ki jih jt 2376, se nahaja 1 milijon 800.102 knjig, od katerih je 819.209 leposlovnih.
Najbolj so v prometu Hristo Botev, Ivan Vazov, Javorov, Strašimirov, Debe-ljanov, od sodobnih pa Smirnenski, Jov-kov, Elin-Pelin, Minkov, Orlin Vasilev in drugi.
Razen velikega Števila originalnih del ima bolgarska književnost tudi mnogo prevodov, zlasti iz ruščine. Prevedeni so skoraj vsi ruski pisatelji, najbolj seveda Puškin. Tolstoj, Dostojevski, Gorki, Glad-kov, šolohov I. dr. Za ruskimi prevodi so najbolje zastopam francoski, nemški in skandinavski, šele v zadnjem času so se Široko odprla vrata tudi jugoslovanski knjigi Prevedena so številna Nušičeva dela, pripovedke Ivo Andriča ia dr.
V	tesni zvezi z bolgarsko knjigo so Številne založbe, ki omogočajo njen izid. Največje so založbe »Hemus«, Cipev, Hr. G. Danov, St. Atanasov, Kojundžiev in »Rozova dolina«, ki Imajo poleg trgovskih ciljev tudi znatno kulturno vlogo.
Teden bolgarske knjige imamo vsako leto. Je to lepa manifestacija stvarjalnega genija našega naroda in njegovega zanimanja za knjigo, znak njegove kulturne zavesti. Saj veljajo besede Nemirova:
»Prečitana knjiga je resnica, ki je toliko svetlejša, kolikor bogatejši je nravstveni lik onega, ki jo je spisal. Prečitana knjiga je čista kakor molitev, svetla ko sonce — ona šele napravi iz človeka človeka.« — Takih knjig imamo Bolgari, hvala Bogu, dovolj.	St. Atanasov
Beograjska revija »Matica Rada« pri-občuje v pravkar izišli 3—4. številki več zanimivih prispevkov. V nepodpisanem uvodniku je beseda o mišljenju dveh slovenskih avtorjev glede načrtnega gospodarstva: tehnika dr. Milana Vidmarja (»Med Evropo in Ameriko«) in sociologa dr. Andreja Gosarja (»O načrtnem gospodarstvu«). Med poročili o občnem zboru »Matice Rada« je najpomembnejši načelni govor predsednika te organizacije dr. B. Vošnjaka. Slovenski rojak, v Pragi živeči sociolog in narodno gospodarski pisec dr. Ivan ž mavec je prispeval članek »Naučna organizacija rada i narodno blagostanje«, ki v njem opozarja zlasti na program in delo Masarykove akademije dela v Pragi, na to pa naznačuje nekatere svoje misli o bistvu jugoslovanske duše, zaustavljajoč se zlasti pri pojavu Nikole Tesle. Končuje se članek Ceha dr. Stanislava Spačka »Naučna organizacija rada i zemaljska odbrana«, dr. Fedor Aranicki pa razpravlja o značaju in vlogi kmetstva in vasi v narodnem gospodarstvu. Izmed ostalih člankov opozarjamo posebej na prispevek dr. Bogomila Vošnjaka »Knjiga jednog starog engleskog prijatelja Jugoslavije«. Je to Robert Fitzgibbon Young, ld je med svetovno vojno sodeloval z dr. Vošnjakom. »On je bio taj«, piše avtor, »koji me je izvestio, da je moja spomenica o Slovencima izazvala u Foreign-of-ficeu g. 1915 upravo senzaciju i da su iz nje saznali mnoge stvari, o kojima pre nisu imali pojma.« Pisec navaja Youngovo poročilo o ureditvi srednješolskega študija v Angliji, ki je v marsičem tudi za nas zanimivo in podnetno. — Dr. Vošnjak je prispeval tudi nekrolog dr. Dinku Trinaj-stiču, prežet s toplimi osebnimi spomini in spomini na slavna leta v emigraciji. Med književnimi poročili piše Pannonicus (dr. Vošnjak?) obširneje o Prepeluhovih »Pripombah k naši prevratni dobi«. Tu čitamo tale značilen odstavek: »Nije isti-na, da su članovi Jugoslovenskog odbora u Londonu kušali po svojim silama da slede u antantinim zemljama Tomi Ma-saryku: Eduardu Benešu (str. 272). Isti-na je baš obratna Toma Masaryk je bio u stalnom sporu sa slovenačkim članovima Jugoslovenskog odbora. Čuvamo i geo-grafsku kartu, na koloj je Masaryk vla-stitom rukom ucrtao, da treba Slovenci da pripadaju Cefikoj!!! Takvi su bili pravi odnosi.« Odgovornost za ta, doslej še ne-
znani podatek Je treba prepustiti ptocu;
želeti bi bilo, da bi ob priliki zaradi zgodovinske jasnosti izčrpne je obdelal tu na-značene odnose.
Egmont Colerns. Pred dnevi je umrl nemški pisatelj Egmont Colerua, ki je imel svoje čitatelje tudi pri nas. Med drugim je spisal biografski roman »Pytha-goras«, obdelal življenje znamenitega srednjeveškega popotnika Marca Pola v romanu »Zwei VVelten« in zajel v obsežno življenjepisno-pripovedno delo osebnost ln delo filozofa Leibnitza. V zadnjih letih se je Colerus mnogo bavil z matematiko ln je spisal dva dobra, močno priljubljena uvoda vanjo in sicer »Vom Einmalelns zum Integral« in » Vom Punkt zur vier-ten Dimension«.
O češkem pisatelju Josefn Holečku in o njegovem odnosu do slovanskega juga, zlasti do Črne gore, je priobčil v Nikšiču izhajajoči tednik »Slobodna Misao« v številki z dne 8. aprila članek B. Borka.
Jos. Zd. Raušar, S ima M. Lo zanič. Češka akademija znanosti in umetnosti je pravkar izdala v brošuri na 28 straneh nekrolog ing. Joe. Zd. Raušarja o znamenitem beograjskem kemiku Simi M. Lo-zaniču. Češki pisec, ki je živel dolga leta v Srbiji in si pridobil zlasti s svojimi spisi zaslug za češko-jugoslov. kulturno zbliževanje, je sam kemik po stroki in je imel že od L 1885 z Lozaničem osebne stike. V prvem delu brošurice prikazuje in ocenjuje inž. Raušar Lozaničev pomen za kemično vede in posebej še sa nje razvoj v STbiji, na to pa pripoveduje osebne spomine na tega utemeljitelja kemijskega študija v predvojni Srbiji. Posebno tehten je seznam Lozaničevih znanstvenih spisov od L 1871—1922, ki ga navaja pisec ob koncu svoje pietetne brošure o velikem srbskem znanstveniku. Pisec ing. Jos. Zd. Raušar živi v Pardubicah na Češkem, kjer je objavil že več knjig in brošur s spomini na svoje stike s slovanskim jugom, zlasti s Srbijo.
Med novimi najbolj čltanlmi knjigami v Italiji navaja »Meridiano di Roma« z dne 9. t. m. A. Consiglievo »Biografia deli4 Europa nuova«, nov zvezek Ojettije-vih »Cose vis te« V. Gayde knjigo »Italia e Francia« in drugi zvezek Orsijeve »Sto-ria mondiale«.
Iz češke literature. Zveza čeških igralcev je izdala za veliko noč oklic, ki v njem poudarja, koliko pomeni za bodoči razvoj češkega naroda kultura in duhovno življe. nje. Zato naj Cehi nikjer in v nobenem pogledu ne opus Le češke knjige, glasbe, gledališča, marveč naj še podvoje zanimanje za nje in poglabljajo ljubezen do teh najznačilnejših izrazov narodnega duha. Samo v tem najdejo dovolj moči in vere v bodočnost češkega naroda. — Za letošnjo dveletnico smrti alovečega češke, ga kritika in esejista F. X. Salde izda založba Melantrich nov zvezek njegovih zbranih spisov z glosami o novi češki literaturi in v posebnem zvezku korespondenco med Saldo in velikim pesnikom Otokarjem Bfezina. — Vzlic vsem časovnim nevšečnostim procvita lirika. Izmed cele vrste novih pesniških zbirk zadnjih tednov je treba omeniti drobno, a pesniško pomembno knjigo Františka Halasa »Tor-so nadčje«, novo zbirko ruralista Jana Carka »Svatozšf« in pesniške zbirke najmlajših, o katerih je objavil »Ljubljanski zvon« v lanski decembrski številki obsežno študijo Kamila Bednafa. So to predvsem Vaclava Renča »Vinny lis«, Lad. Stehlika »Kofeny«, Kamila Bednifa »Mi-lenka modf«. V teh novih zbirkah češke lirike so tudi otožni odmevi septembrske krize. — Znani publicist Ferdinand Pe-routka je izdal novo zbirko svojih literarnih esejev in člankov z naslovom »Osobnost, chaos a zlozvyky«. V nji obravnava v svojem značilnem slogu razne literarne pojave in probleme, na pr. romantiko v sodobni književnosti, primerjavo angleškega, nemškega in ruskega duha v literaturi, vprašanje realizma, poezijo V. Nezvala, prozo V. Vančure, F. X. Saldo io L F. Cčlina. — Med najzanimivejše prozne novote, ki so izšle malo pred 15. marcem, sodijo Karla Novega roman »Tfeti vetev«, Karla Capka poslednji spis »život a djlo skladatele Foltyna« im Vaclava ftezača roman »Slepi uiička«.
Cesko-jihoslovanska revue« (Praga) Je s pravkar izišlim 1.—2. zvezkom nastopila deveti letnik in tako pokazala trdno voljo, da izvršuje tudi v novih razmerah tradicionalno poslanstvo duhovnega zbliževanja med Cehi in Jugosloveni. V tej številki so objavljeni člank! M. Dragutinoviča (Pakt o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo), V. Nezbede (o Josefu Holečku), R. Lužika (Mati v dramah J. Voj-noviča), J. Pavlička (Neznani junak na Avali), L. žitnega (Jugoslovanska trgovinska pristanišča) in H. Kamenikove (Jugoslovanska Planica). V kulturni kroniki poroča dr. Oton Berkopec o šestde-setletnici skladatelja Antona Lajovca, o Ložarjevi monografiji, »Kipar France Gorše«, o prvi številki »Zbornika 39«. o prvi knjigi Izbranih spisov Zofke Kvedrove in o nekaterih drugih naših pojavih. A St. Magr piše o Breyerjevi študiji o Kurelcu, doc. dr. Heidenreich o Paulovi razpravi »P. J. šafarik in B. Kopitar«, dr. V. Mčr-ka o Almanahu Društva hrvatskih knji-ževnica L t. d. V številki je tudi Župančičeva pesem »Barka« v prevodu Dušana Ludvika. Obilne so kratke vesti in informacije. Posebej omenjamo poročilo Sige Taučerjeve o jubilejnem zvezku revije »Misel in delo«. Številka ima tudi obširno gospodarsko in turistično kroniko s številnimi zanimivimi informacijami in prilogo »Naš Jadran« (urednik Adolf Vese-tf).
H A
Petek 14. aprila
Ljubljana 12: Po naših logih in gajih (plošče). — 12.45: Poročila. -- 13: Napovedi — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: 2en9ka ura: Pesniška zbirka Vide Tauferjeve (ga. prof. Silva i Trdina). — 18.20: Komorna glasba s plošč. — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben), — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ivan Franjo Bjondovič s Hvara. — 19.50: Zanimivosti o izseljencih (g. Jože Pre-mrov). — 20: Samospevi gdč. Marije Raj-hove, harmoniko igra g. R. Pilih. — 21: Koncert slovenskih skladateljev (Radijski orkester). — 22. Napovedi, poročila. — 22 30: Angleške plošče.
Beograd 17: Petje in orkester. — 20" Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Lahka eodba. — 20: Klavirsko skladb«. — 31 30: Lahka B^dba — 22.20 Ples. — Praga 19.50: MeSan program. — Varšava 20.15: Moderna muzika. — 2120 Lahka godba. — 22,20: Plošče. — Sofja
17.30: Vojaška godba. — 18.15: Narodni napevi. — 19.30: Prenos Verdijeve opere »Rigoletto«. — Dunaj 12: Lahka glasba
—	16: Graški mestni orkester. — 18.45: Mali koncert — 20.10: Romunski večer.
—	22.30: Komorna glasba. — 23: Orkester.
—	Berlin 20.10: Lahka glasba. — 21: Zvočna igra. — 22.30: Lahka in plesna muzika — Mfinchen 19: Vesela muzika. — 20.10: Klavir, orgle in orkester. — 22.35: Vesela muzika. — Pari« 20 30: Plošče. — 21.30: Simf. koncert — 23.45: Plesna muzika s plošč.
Naše eledttlišče
D B A M A
Petek 14. zaprto. (Kaj je resnica? Gostovanje v Celju). Sobota 15. živi mrtvec. Red B. Nedelja, 16. ob 20.: Hlapci. Izven. Znižane cene.
Abonenti reda B bodo imeli jutri, v soboto, za svoj abonma Tolstega dramo »živi mrtvec« v premierskl zasedbi. Delo je postavil na oder prof. Osip Sest ln je imelo pri vseh dosedanjih vprizoritvah Jako lep uspeh.
V nedeljo 16. t m. bo v drami samo večerna predstava. Vprizorili bodo Cankarjeve »Hlapce« v režiji Cirila Debevca. Cene so znižane.
Proti koncu me8eca pride v dramski repertoar Shakespeare jeva drama »0'hel-k>«.
O P E B A
Petek 14. zaprto.
Sobota 15. Vse za šalo. Premierski abonma.
Nedelja, 16. ob 20.: Vse za Salo. Izven. Znižane cene Gostuje Danilo Gorinšek. »Vse za Saloo je opereta, ki je tudi na našem odru v vsakem pogledu izvrstno uspela. Zabavno dejanje, polno veselih do-mislekov in lahka prikupna glasba, vse to odlikuje delo, ki sta ga napisala Danilo Gorinšek in kapelnik Jiranek. V soboto bodo vprizorili opereto za premierski abonma, v nedeljo zvečer pa bo gostoval v glavni moški vlogi trgovca Jurija Revna avtor sam, g. Danilo Gorinšek. ki igra to vlogo tudi v Mariboru z največjim uspehom. Nedeljska predstava bo po znižanih cenah.
»Falstaf« ja poleg cAfcfe« največ* ta
najpomembnejše operno delo nesmrtnega skladatelja Verdija. Tekst za to lirično komedijo mu je napisal njegov libretu* Arrigo po Shakespeare je vi drami »Vesele žene Wmdsorske«. Nekatera mosta pa je povzel tudi iz »Henrika IV«. Premiera »Falstafa« je bila 9. februarja 1893 v Milanu. V Ljubljani bo prva vprizoritev te opere v soboto 22. t m. pod taktirko in v režiji ravnatelja Podiča.
Ga. Zinka K une-Milanov bo gostovala v Verdijevi operi »Aida« v sredo 19. L m. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Na gostovanje svetovno znane umetnice, ki je imela tudi v Ameriki izredne uspehe, opozarjamo.
MARIBORSKO GLEDALIŠČ* Petek, 14.: Zaprto.
Sobota, 15. ob 20.: Upniki, na plan. Premiera. Red D. Nedelja, 16. ob 15.: Dijak prosjak. Ob 20.; Upniki, na plan.
Iz Novega mesta
n— Kino »dodk v SoKolsKem domu bo predvajal danes v petek in jutri v soboto, obakrat ob 20-15 ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočni velefilm »Na elizejskih poljanah«. Predigra; Paramoimtov zvočni tednik. (—)
Iz Slovenjega Gradca
sg— Marenberžani v Slovenjem Gradca.
V nedeljo zvečer bo gostoval v Sokolskem domu v Slovenjem Gradcu dramski odsek marenberškega Sokola. Uprizorili bodo Spicarjevo spevoigro »Svojeglavček«, ki je povsod, kjer so jo dajali, dosegla lep uspeh. Upamo, da bo naše prebivalstvo v velikem številu obiskalo spevoigro in tako oddalo zasluženo priznanje našim vrlim Marenberžanom, ki v najhujših dnevih ne klonejo.
Molčečnost Miha: »Ali ni čudno, da pišejo kriminalne romane samo moški, nikdar pa ženske?«
Luka: »Jaz se temu ne čudim! Kater* žena bi pa bila v stanju, da do zadnje strani knjige zamolči, kdo je zločinec!«
ZAHVALA
Vsem. Id ste z nami sočustvovali ob bridki Izgubi naSe nepozabne
ELZE
jo tolažili v njenih poslednjih urah življenja, obsuli s cvetjem in venci, častiti duhovščini, čast. usmiljenkam, pevcem in vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter za lepe poslovilne besede — iskrena hvala.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 17. t m. ob 7. uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Žalujoča rodbina HROVATOVA
ZAHVALA
Ob prebridki Izgubi našega predragega sina in brata
ANDREJA
se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, društvom, govornikom in pevcem, ki so darovali cvetje ln vence in ga spremili v tako lepem številu na zadnji poti. številni izrazi sočustvovanja so nam bili v uteho ob naši nesrečL
Mala vas pri Ježici, dne 13. aprila 1939.
Rodbina JAKOPIČ
ZAHVALA
Globoko ganjeni po prisrčnosti in ljubezni, katero so Izkazali sorodniki, prijatelji, stanovski tovariši ln znanci spominu našega nepozabnega soproga in očeta
VILJEMA ROHRMANA
se najiskreneje zahvaljujemo. Za požrtvovalno zdravljenje se zahvaljujemo zdravstvenemu svetniku dr. Franti Misu, za tolažilne obiske v bolezni patru dr. Guido Rantu, za asistenco čč. duhovščini. Posebno ln toplo zahvalo smo dolžni odposlanstvu Kmetijske šole na Grmu z ravnateljem inž. Absecem za častno spremstvo, deputaclji Kmetijske družbe z ravnateljem Frlincem, načelstvu ln članom Sadjarskega vrtnarskega društva s predsednikom Hume-kom in tajnikom škuljem, Društvu jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov s predsednikom Gosakom, načelniku kmetijskega oddelka kralj, banske uprave inž. Podgorniku, uradništvu kmetijskega oddelka kr. banske uprave, ravnatelju ljubljanskega velesejma, konzulu dr. Milanu Dularju, predsedniku Združenja jugosl. agronomov, sekcija Ljubljana. Nadalje se za tople, v srce segajoče besede ob odprtem grobu zahvaljujemo gg. načelniku Ivo Sancinu, ravnatelju inž. Absecu ln kmetijskemu referentu prof. Malasku. Iskrena hvala vsem številnim darovalcem krasnih vencev in vsem posameznikom, ki so v tako častnem Številu spremili našega najdražjega k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto 15. t m. ob 7. uri zjutraj pri glavnem oltarju Marijinega Oznanjenja.
LJUBLJANA, dne 14. aprila 1939.
RODBINA ROHRMAN
Zapustila nas je na5a predobra mama in stara mama, gospa
Helena Turkova
roj. ZAGOŽEN
Pogreb bo v nedeljo, dne 16. t m. ob 10. uri na pokopališče v Sv. Rupertu.
Sv. maša za blago rajni co bo v ponedeljek, dne 17. aprila ob 7. uri v župni cerkvi na Gomilskem.
Sv. Rupert, 13. aprila 1939.
Žalujoča družina TURKOVA
.u: . .'J

ainftai'i»jifiiiniiii"iiif>fi.iir;-
L. WINDEK:
44
CjosHkJ£nopišk
Roman o Franca Ferdinanda
(Avtorlzlran prevod)
»Zdrav se hočem vrniti, ozdraveti hočem,« si je prisegal pri vsakem izgredu. Tudi lov mu je bil napor, razburjenje lova, sla moritve na debelo. Zdravniki so mu prigovarjali, naj miruje, naj mirno leži, mirno potuje. Miru pa ni prenašal; kadar je miroval, so ga trpinčile mučne misli, mo-rilne misli, ki so utegnile pognati človeka v blaznost ali v samomor. Največ pol ure je mogel počivati, ne da bi ga napadle misli, ti šakali možganov; lovile so ga, neutrudne, večno prežeče lovke, vztrajnejše in neusmiljene j še od njega.
V Jokohami, ko se je poslavljal od »Cesarice Elizabete«, se je dal prvič, kar je bil na poti, preiskati zdravnikom. Ugotovili so lahno zboljšanje, ne pa ozdravljenja. Obrnil se je proč, da bi skril razočaranje. Na tihem je bil upal, da se bo mogel vrniti s »Cesarico Elizabeto« kot zdrav človek, na tihem je pričakoval, da se izkaže: bolezen vobče ni bila bolezen. Sit je bil tujega sveta, želel si je nazaj v Avstrijo, na Dunaj, v Konopište, tožilo se mu je po razledu na park in na sosednje vasi, ki ga je imel v Konopištu s svojega okna. Tudi domo-tožje je bilo bolezen, ki jo je zatajeval, in zdaj je burno udarilo na dan. Burno je silil v zdravnike: »Kaj mi pa je? Saj se ne čutim bolnega! Ali hočete morda trditi, da imam j etiko?« V zadregi so mu odgovarjali, da nima jetike, toda med jetiko in popolnim zdravjem so vmesne postaje, ki jih ni moči preskočiti.
Na angleškem parniku je odrinil čez Tihi ocean v Severno Ameriko. Od dolge vožnje po morju so se zdravniki nadejali najboljšega učinka. Na tej vožnji se je odpočil. Le kdaj pa kdaj je s počivalnika skozi okno kajute pomeril na kako ptico in zadovoljno priprl oči, ko je zadeta žival strmoglavila v morje. Ohramljajoča trudnost se ga je bila polastila, neskončno daljno se mu je zdelo vse, po čemer je nekdaj stremel, skoraj prav tako nezaželeno kakor neskončno daljno: prihod na oblast, sanje o bodoči veličini, življenjski načrt in jasnost. Ladja je orala morje, neizmerni sinji zvon neba se je zlival z brezkrajno sinjino Tihega oceana, časih si je ležeči mož kar domišljal, da bo konec te vožnje konec njegovih dni.
Amerika ga je zdramila. Od prvega koraka, ki ga je storil na tleh Združenih držav, ga je vznemirjal hrup, naglica, treznost in brezobzirnost dežele kakor budilka, ki se ne da ustaviti in neudrž-no zvoni in bobni. »Kakšna odurna dežela, kakšni odurni ljudje,« je rekel sam pri sebi in se namenil, da ostane v Ameriki le malo časa in se s prvim parnikom vrne v Evropo. Potem ga je pa premagal ritem ameriškega življenja, premagal ga je tudi posebni značaj ljudi, njih smotrna odločnost, njih nepremotljivo zaupanje vase, njihova premoč v zmagovanju vseh vprašanj delavnega življenja. Niagarski slapovi, lepota Yellowstonskega parka, divjost Skalnih gora, velikanske mere te narave — vse to ga je navdajalo z manjšo zavzetostjo kakor ljudje, ki so se mu zdeli hkrati zoprni in občudovanja vredni. Amerika je bila mlada. Tu je bila prihodnost človeštva. Stara Evropa, stari častitljivi rodovi, stara slava habsburške hiše — kar je Franc Ferdinand zmerom verno častil kot najvišje, je bilo tu vse zavito v kopreno neresničnosti. To spoznanje ga je kar tesnilo. Mislil si je: »Prihodnost je tistega, kar je novo, kar je mlado, kar burno sili naprej.« V tem spoznanju je bilo nekaj osvobodilnega.
Tu, v New Yorku, je prešinila Franca Ferdinanda misel, ki ga je navdala z novim upanjem, z novim življenjem. Spoznaval je ustroj in ustavo Združenih držav ter primerjal Združene države s svojo domovino. Mislil je na nezadovoljnost narodov v Avstrooogrski, na nerešljiva vprašanja sožitja mnogih narodov v stari, netrdni, venomer hudim pretresljajem izpostavljeni državi, ki so ji slabo vladali. Tedaj ga je izpreletela misel: »Ali ne bi bilo moči izpremeniti avstroogrsko monarhijo v zvezo držav? Morda bi bilo to rešitev vseh vprašanj države: Združene države Avstroogrske. Vsak narod bi bil država v državi, vsak bi se mogel svobodno razvijati, vsak bi odgovarjal zase, drug ne bi mogel zatirati drugega, drug ne preganjati drugega z ljubosumjem in zavistjo — in vsi skupaj bi bili ena srečna država, ena velika država s srečnim cesarjem na čelu.«
Ta misel je Franca Ferdinanda kar upijanila. Zdaj je imel mahoma načrt, mogočno drzen, nov načrt, ki je mogel rešiti staro državo pogina. V omami te misli je pozabil, da je bil bolan in slab. Čutil je le, da je bil mlad in da je imela njegova mladost pravico do prihodnosti. Hitro je prekinil svoje bivanje v Ameriki. Amerika mu je bila dala več kakor Egipet in Indija in Japonska. Amerika mu je bila vrnila življenjski pogum. »Kdo ve,« je ugibal, »morda poreko, da je moja nova misel prismojena; toda boril se bom zanjo in ji pripomogel do zmage. Cesar bi me dal zapreti v blaznico, če bi zvedel moj načrt. A cesar je star, jaz sem pa mlad.« Na vožnji čez morje je mislil vračajoči se nadvojvoda vse dni in vse noči: »Cesar je star, jaz sem pa mlad.«
Franc Ferdinand ni čutil nobene vročice več. Zeljno je sopel krepki morski zrak, pripravljen za boj se je vozil domov. »Boj med mladimi in starimi mora biti,« je mislil, »to je večen zakon. In jaz sem mlad, stvar mladosti zastopam, pomladil
bom staro državo.« Brez trpkobe se je spominjal, da ni bil nikoli mlad. 2e deček se je čutil starega ob strani prešernega brata. V Ennsu kot mlečno-zob nadporočnik se je čutil starega poleg babjeka Wurmbranda, ki je bil znatno starejši od njega. V Pragi, pri šrameljnih, sredi vriskanja življenjske radosti, se je čutil starega. Zdaj je vendar že videl, da leži še vse življenje pred njim. Namenil se je, da ga izkoristi, da ga do roba napolni z dejanji.
Takoj po vrnitvi se je hotel lotiti dela za svojo novo misel, povabiti k sebi učitelje državnega prava in z njimi izdelati bodočo ustavo avstroogrske monarhije, pridobiti vse vplivne politike. Nemce, Madžare in posebno tudi male narode, zatirane manjšine. Upal je, da ga bodo pozdravili kakor Mesijo in z navdušenjem sprejeli njegov načrt. Da ga bodo Nemci podpirali, se mu je zdelo samoumevno; ker hoče brezpogojno braniti nemški državni jezik, morajo Nemci izprevideti, da jim je prijatelj. Na Ogrskem bo boj hud; v tem boju hoče zastaviti vso svojo moč. Res se je bati, da bodo z Madžari vred tudi drugi narodi odbijali nemški državni jezik kot prikrajšanje svojih pravic; toda obilica pravic, ki jim jih misli dati, jih bo gotovo storila poslušne. Treba jim je razložiti, da ni enotni državni jezik nič drugega kakor potreben simbol. Avstroogrska mora spet postati velika država, kakor je bila. Narodom je treba dopovedati, da bi bile mnoge državice, v katere bi Avstroogrska razpadla, izpostavljene samovolji lakomnih velesil. Vse to je bilo treba povedati politikom, zastopnikom ljudstva in narodom: vsi naj spoznajo, da jim more le mogočna habsburška država zagotoviti srečo in prihodnost. Izprevidijo naj, da je njih dolžnost, z bodočim cesarjem skupno delati za to srečno prihodnost. In potrpeti morajo, kakor mora on potrpeti; z njim vred morajo potrpežljivo čakati velikega dne, ki ga povzdigne na prestol in jih stori svobodne, narodno polnopravne državljane.
MALI OGLASI
Službo dobi
Izurjeno pletiljo
(a levi stroj (links-links) Iprejmem, — Ponudbe pod »»Levi stroj« na ogl. odd. fotra.	7556-1
Bamostojna
kuharica
V opravlja tudi vsa hišna lela, dobi službo. Ponudbe 5U ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«.
7553-1
Ifujno potrebujemo dekleta
ii samostojno kuhajo, vzgo-Jteljice, z znanjem nemškega ali francoskega jezika, mlajše natakarice in ves ho-Jelski, gostilniški in privatni personal Mesta so v Zagrebu in zunaj z odličnimi plačami, a nastopiti se more takoj in po dogovoru. — Obrnite se takoj Institucijo edovica i samostalnih go-»podja, Zagreb, Ilica 29-1., telefon 73-71. Pismen od-govof 3 din.
7502-1
Natakarica
plačilna in servirka, izvež' bana, čedna in živahna, z dobrimi spričevali, kavcije »nožna, dobi takoj službo T kavarni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
696 5-1
Čuvaja za kolesa
2a ob nedeljah potrebujemo. Prednost ima oni, ki pre »krbi stojala. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7550-1
Postrežnico
iščem, mlado, ,nažno in pošteno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7547-1
Postrežnico
pridno in pošteno, ki zna dobro kuhati, sprejmem. Naslov pove hišnica: Dvo-rakova 3.
7544-1
Brivskega
pomočnika
hitrega in dobrega delavca in FRIZERKO sprejmem takoj. Koman Niko. Poljanska 13.	7574-1
Brivski pomočnik
dobi stalno mecto Nastop takoj. Naslov v vseh poslo-ralnicah Jutra.
7571-1
Mlado dekle
pridno in pošteno, sprejmem takoj v slaščičarno. Naslov W vseh poslovalnicah Jutra.
7560-1
Frizerko ali frizerja
prvovrstno moč, išče salon Ernješ, Sušak.
7571-1
Inteligentno in pridno pomočnico
ter VAJENKO za prvovrstno damsko krojaštvo sprejmem za takoj P. Rasch, damski modni atelje, Celje, Gosposka ulica 19-1.
7568-1
Brivski pomočnik
dobi takoj službo. Matija Bukovčan, Celje, Gosposka ulica št. 18.
7567-1
Krojaškega
pomočnika
dobrega, za damsko delo, sprejmem takoj. — Puhon, Sv. Petra c. 27.
7563-1
Frizersko vajenko
sprejmem. Predstavi naj se v salonu Vaši Ciril, Borštnikov trg 4, Ljubljana.
7561-1
Gospodinjo
ki zna dobro kuhati in mora opravljati tudi vsa druga hišna dela, sprejmem. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jvtra pod »Služba stalna — plača dobra«.
7466-1
Službe išče
Diplomiran maser
pride na dom. Vrši vse vrste masaže po metodi znamenite berlinske šole. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Maser«.
6967-2
Službo hišnika
sluge ali skladiščnika, — iščem.Kavcije zmožen, din 2C.000, onemu, ki mi da ga ranči j o. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra,
5738-2
Trgovska pomočnica
vestna, želi premeniti službo, najraje v Ljubljani. Po nudbe na ogl. odd. latra pod »Izurjena«.
7546-2
Gospodična
želi mesta k otrokom. Tudi poldnevno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Otroko-liubna«.
7542-2
Pisarniška moč
s perfektnim znaniem nemščine, slovenske ter nemške stenografije in strojepisja išče mesta v -•^trni. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Vestna pisarniška moč«.
7541-2
S Pegazom — okrog sveta
Tako je prišel »Pegaz« v živahnejšo okolico z njenimi kopalnimi stoli. Tu je sedel gospod Trepetlikar in bral, med tem ko je njegova hčerka spala. Ničesar nista slišala, ničesar videla.
Bimtmnirii:;'
Vajenci (ke)
.ii!lliilllllli;ill!iliil|!l!!ll!lllllillimilliliUII!!lllllli!
Vajenko
za trg. - blagajno z dovršeno šolsko izobrazbo, sprejmem. Oskrba v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra računarica 44«.
7536-44
Smrekove in
borove plohe
in deske, suhe ugodno prodam. Kočar Ludvik, Rova, Radomlje.
7562-15
Trgovski lokal
oddam v novi hiši v Fiigner-jevi ulici. Informacije Slo-grad, Vrtača 9. 7555-19
Prodani
Vrtne zemlje
uresejane, prodam več voz. Kircher, Aleševčeva 10.
7558-6
Salonski klavir
dobro ohranjen, naprodaj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7570-6
Otroški voziček
globok, dobro ohrar:en, — zelo poceni prodam. Go-sposvetska c. 13, vrata 115.
7499-6
Kupim
Otroški voziček
športen ali globok, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«.
7557-7
Radi opustitve
trgovine
še nekai moških in damskih koles poceni naprodaj. Rožna ulica 19, dvorišče.
7525-11
Kolesa
raznih prvovrstnih znamk, z večletno garancijo, dobit« zelo ugodno, kakor tudi na mesečne obroke pri: Nova trgovina, Tyrševa 36. Pozoi (nasproti Gospodarske zve ze).	6810-11
Moško I 'lo
šport, štrapac. Torpedo, po kromano, skoraj novo. radi preselitve naprodaj. Kotni-ova 13, ID
7490-11
Preden kupite kolo
si ogle|te zalogo prvovrst nih tovarniških znamk. — Viktor BOHINEC, Ljub ljana. TvV?—- c. -2. dvo rišče.	125-11
Stroji
Elektromotor
v dobrem stanju, od 30 do 40 KS kupim. — Pinoža Albert, opekarna, Sevnica.
7532-29
Denarni zavod
malega človeka
Je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana, Dvorakova ul. 5 Posojila, ugodni pogoji. Hranilne vloge. —
Visoke obresti.
178-16
Lokali
Trgovino
manufakture
kratke ln pletene robe. dobro idoče na najpro metnejši točki v Zagrebu, v bližini glavnega kc lodvora, prodamo takoj zaradi Izselitve v ino zemstvo z celokupnim inventarom in blagom, z zasigurano najemno po. godbo, za 35.000 din. Iz vrstna prilika za agtlne-ga trgovca. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, niča 144.	7245-19
Frizerski in
brivski salon
dobro idoč moderno urejen v Ljubljani naprodaj pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prodaja«.
7575-19
Stanovanja
Solnčno stanovanje
dvo do trisobno, z vsemi pritiklinami, iščem za mesec avgust ▼ okraju od sodišča do železn. prelaza na Tyrševi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sončno stanovanje«.
7551-21a
Sobo odd a
Gospodični
oddam v novi hiši prazno sobo s souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	7559-23
Sobo
sc-lrčno in zračno, s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	7468-23
r/jj
Akademik
išče instrukcije, če mog;oče realnih predmetov, Sodisi za stanovanje, bodisi proti plači. Uspeh zasiguran. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6969-23a
Solnčno sobo
preprosto, čisto, z malo kuhinjo, ne predaleč od sredine, išče zelo poštena, mirna. dslužena kuharica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soba za kuharico«.	7498-23a
Izgubila sem
srebrno zapestno uro na poti od Slamiča do Evrope. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v trafiki Dornik, Igriška 3.
7552-28
Aktovka
v kateri se je nahajala medicinska knjiga »Beller: Knochenbruch behandlung«, se je izgubila ▼ tramvaju. Pošten najditelj naj jo odda proti visoki nagradi ▼ ogl. odd. Jutra.
7549-78
Dvignite v oglasnem oddelka dospele oonadbe!
Absolutno zanesljiv, Am-bicijozen, Absolutno zanesljiv, Bodočnost zasigurana, Bežigrad 7%, Dobro vpeljana, Diskretno, Dobra moč. Davščine prosta, Dober zaslužek, Denar takoj, Dobra družica, Dalmatinec, Dobro idoča, Denar, Gotovina 100.000, Gre tudi na sezono, Gotovina, Hotelska kuharica, Hitra, Izurjenost, Kompanjonica, Karakter, L. S. V. Ljubljana center. Logarska dolina, Ljubljana, Ljubezniva in pridna, Na deželi, Nujno, Nedelja, Odrasli, Obratna pisarna, Proti gotovini, Pomlad, Prilika 77, Priden, Poštena in skromna, Pošten hišnik, Penzion, Poštena gospodinja, Redka priložnost. Resen kupec, Rabljena, Soudeležba, Samostojen mehanik. Spreten in zanesljiv. Sokol. Sijajno obrestovanje, Samostojna in agilna, Takojšnje plačilo do 300.000 din, Točilnica, Ugodno 878. Ugodni pogoji, Upokojenka na deželi, Vedno sam, V Ljubljani, Zanesljiv knjigovodja, Zanesljiv 1000, Zanesljiv krojač, Značajnost, 333, 22. 5.
Izolacije
proti vlagi in vročini, ploščice za oblaganje sten, mavec Samot in ves ostali
GRADBENI MATERIAL
dobite pri
Material
LJUBLJANA — TTRŠEVA C. 36 Telefon 27-16 — Brzojavi: Material
dka prilika!
Naprodaj je iz proste roke 50 let obstoječ in najbolj vpeljan obrat stavbenega materijala, drv za kurjavo in premoga ter zemeljskih plodov v velikem sreskem mestu Dravske banovine obenem s stanovanjskim poslopjem, velikimi skladišči in nakladališčem na glavni progi. Kupcu eksistenca popolnoma zasigurana. — Resni reflektanti naj javijo svoj naslov na Propaganda d. d., Zagreb, poštni predal 473, pod »4103«.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše ljubljene soproge, sestre, tete in svakinje, gospe
ANE ROSINOVE
UČITELJICE ROČNIH DEL V POK., ODLIKOVANE S ČASTNO SVETINJO ZA 40-LETNO ZVESTO SLUŽBOVANJE,
se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni domačemu pevskemu zboru za v srce segajoče petje pri hiši žalosti in ob grobu, ter Ormoški mestni godbi za ganljive žalostinke, Sokolu, Učiteljskemu društvu, meščanski in ljudski šoli za časten nastop, govornikoma ob odprtem grobu: predsedniku Učiteljskega društva Lj. Belšaku. in šolskemu upravitelju v pok. J. Rajšpu, ki sta orisala življenje in delovanje umrle članice, vzgledne vzgojiteljice in žene, ter s tem orosila marsikatero oko. Nadalje se zahvaljujemo za darovane vence in cvetje, ter vsem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti.
V ORMOŽU, dne 12. aprila 1939.
Žalujoči ostali

V'",,
NOV
z mkom mmmi^^osr
PUDER ZA LICE

I
1

1
ravnost iz Pariza, ki so primerne za vsako dnevno dobo. Vidite jih lahko skozi okence na bobniču škatlje.
Finejši in lažji kakor kdaj prej. Z »zrakom je prevetren«.
Edinstven nov vonj. Občuti se kakor živo, prešano cvetje z juga Francoske.
Obdrži se na licu ves dan. ker je pomešan s »kremsko peno« (postopek je patenti ran>.
Popolnoma }e »mat«. Ne daje bleska ne na dežju in vetru, in tudj d** pri potenju.
Krasno novo pakiranje — velika škatlja — najpopolnejša vrednost, ki ste jo kedaj dobili za svoj denar.
Nov puder Tokalon v škatli ah do Din 12.— in 20.—.
2
3
4
5
6
Predrto kupite lahko VIDITE PRAVO BARVO
SKOZI OKENCE NA BOBNlCO SKATLJE
Od Vas Je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
-atnlea — Svetlolikalnica
INSERIRAJ V „JUTRU"!
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili mojo ženo
Vlasto Mihelič
roj. JUVANEC
na njeni zadnji poti, ji darovali vence in mi izrazili sožalje najlepša hvala.
Ljubljana, v aprilu 1939.
FRANCE MIHELIČ
V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da nas je danes ob pol 10. dopoldne zapustil naš najboljši soprog, oče, brat, stric, stari oče in tast, gospod
ALO JZ KUPEC
posestnik, lastnik mlina itd«
v 74. letu starosti po neumornem delu po kratki in težki bolezni po prejetih tolažilih sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 16. aprila ob pol 10. dopoldne iz hiše žalosti k župni cerkvi pri Sv. Pavlu, od tam pa po sv. maši na pokopališče.
Prosimo vse, da ohranijo našega pokojnika v lepem spominu.
Sv. Lovrenc, Sv. Pavel pri Preboldu, 13. aprila 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
'ikcjujc Davorjn Rfivljfn, — fr^aja knnsnrrij »Jntm« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno (L d. kot uskarnarja Fran Jeran. — ga inseratni del Je odgovoren Alojs Novak. — yak Z Ljubljani,