štev. zoo.
o Ljubljani, g soboto, dne 31. aosusta 190].
Leto xxxv.
Velja po pošti:
za telo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13-—
za četrt leta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 2'20
V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za fetrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 170
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): 2a enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JredniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie u Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (JpravniSkeg2 telefona Stev. 188.
SMurg-GHircburs-Prosa.
-----Die Kraft,
die stets das Bose will und doeli das (Jute schaft.
Goethe. Faust 1.
18. t. m. se .ie vršil v Stra.ssburgu mednarodni shod socialne demokracije. Shod bi bil moral biti impozantna manifestacija edinosti med internacionalno socialno demokracijo, bi bil moral začrtati program bodočemu skupnemu delu, bi bil moral rešiti probleme, ki silijo v socialni demokraciji na površje, odkar je Bernsteinov revizionizem začel razjedati sestav Marksove vrednostne teorije in njegove socialnorevolucionarne taktike. — Strassburški shod ni storil ne eno ne drugo, dasi se je z obilnimi frazami izkušala po-vdar.iati internacionalna solidarnost, ki je pa v praksi ni. Nimamo povoda slikati stvari bolj črne, kakor je v resnici. Le oglejmo si resolucije, ki so se sklenile v Strassburgu. Vse so dolge, nobena ne pove, kako bi se moralo delati v prihodnje, ampak vse le po-vdar.iajo, kako se delati ne sme in v prvi vrsti — nobena resolucija ni načelna, ampak se previdno giblje med revizionističnim stališčem in skrajnim radikalizmom. »Wasch mir den Pelz und mach mich uicht nass.««
Prva je antimilitarizmu. Cel teden so se sodrugi o tem prepirali v eni komisiji in v enem pododseku. In vendar bi za socialnega demokrata moralo biti v tem oziru stališče čisto jasno. Kolikor glav, toliko mnenj je bilo glede na to vprašanje. Drugače je mislil Her-ve, drugače Bebel, drugače Jaures, drugače von Vollrnar, drugače Guesde. Konečno so se zjedinili, da napravijo resolucijo, v kateri se ne bo določilo, kako se ima v prihodnje proti militarizmu postopati, ampak naj se zgolj opiše, kaj se je dozdaj proti njemu naredilo. Tako je bila edinost dosežena, ne da bi eden ali drugi izmed socialdemokratov moral v tem oziru žrtvovati svoje posebno mnenje. Iz previdnosti niso resolucije niti spravili v plenarno sejo, ampak so jo v odseku soglasno sprejeli s protestom Hervejevim. Resolucija ie dolga celih 140 tiskanih vrst.Kar se načelnega vprašanja tiče — in zato se je šlo — ni v resoluciji povedano prav nič razun stara omlevica, da je vojska izrodek in sad kapitalističnega družabnega reda. Opisuje se potem na dolgo in široko, kaj so socialni demokratje storili, da vojske preprečijo in se nalaga proletariatu, da »z vsemi primernimi sredstvi« proti vojskam nastopi, da se ne bodo začele ali pa da se bodo vsaj hitro končale.
Potem imamo pred seboj resolucijo o strokovni organizaciji delavstva. Na eni strani se povdarja, da bodi strokovno delavsko gibanje čisto samostojno in neodvisno, kakor mora tudi biti neodvisno postopanje in taktika socialno-deinokraške stranke, na drugi strani pa se zahteva, da naj bo razmerje med strokovno in strankarsko organizacijo tesno ter naj bodo strokovna društva »od socialističnega duha navdahnjena«. Vzlic temu sle-pomišarstvu in igranju z besedami ameriški in francoski sodrugi za to resolucijo niso glasovali in so oddali posebne izjave. Američani pravijo, da so ameriške strokovne organizacije trdnjave kapitalistovskega duha, Francozi pa hočejo popolno neodvisnost strokovnega gibanja od strankarskega.
Pravi tohuvabohu je resolucija glede na izseljeniško vprašanje. Ni čuda, saj niso samo delegati iz različnih držav bili o tem vprašanju med seboj needini, ampak sodrugi ene same dežele so sc med seboj o tem prepirali, ne da bi prišli do sporazuma. Zato je tudi v tem oziru sklenjena resolucija klasična stili-zacija klasičnega ovinkarstva. Dolga je tudi svojih 130 vrst. Pravi se v njej slovesno, da je ves proletariat vsega sveta solidaren, da je torej treba zavreči mnenje, da je dopustno izključiti te ali one delavce iz tujine od naseljevanja. Na drugi strani pa kongres izjavlja, da je »gotove vrste naseljevanje« nevarno za domače delavstvo in se predlagajo nekatere splošne določbe za izselnike. O tej resoluciji so v plenumu govorili samo trije govorniki. debata se je nato zaključila, da ne bi prišlo do kakih neljubih protestov. Vzlic temu so angleški sodrugi proti takemu kratenju svobode silno nastopili in začeli razbijati ter rjoveti.
Pride kolonialno vprašanje. V dotični komisiji je bila v večini frakcija, ki odobruje kolonizacijo; to frakcijo je vodil van Kol. Nasprotna minoriteta je pod vodstvom Kaut-skyja dokazovala, da je kolonialna politika čisto v nasprotju s socializmom, ker ne priznava enakosti ljudi in zapostavlja kolonizi-rance za kolonizatorji. Kautskyju je nasprotoval zopet njegov nemški sodrug Ledebour, za katerega se je zavzel tudi Bernsteiu, ki je dejal, da med civiliziranci ni nobene enakosti tudi po socialističnem programu ne. — Bernsteina ie nato obdeloval David. Eden drugemu sta si očitala »neumnost«, »nelogičnost« in »zavijanje«. V plenumu pa je komi-sionalna večina sprejela radikalnejšo resolucijo. V njej se prežvekuje misel, da bo »zgolj socialistična država dala vsem narodom možnost, da se bodo kulturno razvili«.
Resolucija glede na žensko volivno pra-
vico je zlasti v svojem zadnjem odstavku precej neprikrita brca dr. Adlerju, ki je gibanje za splošno in enako volivno pravico v Avstriji v strahu pred »klerikalkam« zavrl.
Ta needinost in razkosanost stoji. Toda prerokovati iz tega razpad stranke, kakor nekateri meščanski listi trdijo, je pretirano in prezgodnje. Mi menimo, da bo ta kriza internacionalno socialdemokraško gibanje izpre-menila v reformna socialna gibanja posameznih frakcij po posameznih deželah. Posamezne nacionalne frakcije socialne demokracije so silne.iše kot medla internacionala. Vsaka frakcija se mora ravnati po posebnostih dežele. v kateri deluje. Tu ne veljajo več Marksove in Kautskyjeve šablone. Socialni demokrati morajo računati z dejanskimi razmerami. V obče bodo morali postati socialno-reformni, da se bodo vzdržali v tekmovanju. Kajti teorija o tem. da stoje na eni strani velekapitalistiške stranke, na drugi pa sami proletarci, je danes bajka za otroke. Že rai-son d'etre sili danes socialno demokracijo, da opusti svojo revolucionarno negativo, iz-vzemši dežele, kjer je itak vse razrovano kakor v Rusiji.
Toda to so odkriti nasprotniki. Naj kdo reče. kar hoče. življenje je v stranki in tudi smisel za potrebe proletarca. Toda je še nekaj drugih nasprotnikov med nami in ti se sredi prihodnjega meseca zbero v Pragi. Kakšen kongres bo to? To je kongres splošnega liberalstva. Politični mrtveci, kojih politične funkcije so povsodi prevzele socialistične in krščanske stranke, se snidejo v Pragi, da pogrejejo svoj kulturnobojni program, ki je edino, kar še morejo riskirati. Ali nastopijo kot organizacija? Danes je že jasno, da nastopijo v Pragi organizirani framasoni. Sedaj. ko se povsod zbirajo in združujejo stranke z odkritimi načeli in jasnimi programi, bodo liberalci zborovali pod mističnim znamenjem trikota in šestila. Zbrale se bodo po-nočne sove. O uspehu nihče ni v dvomih.
V	18. stoletju je framasonstvo uspevalo, celo dva ali trije duhovni so bili posvečeni v njihove misterije. Uspelo je tudi na Francoskem, kjer katoličani niso organizirani. Mesto da bi delali in sc združevali, so tajnostno kazali za tem ali onim, šepetajoč: Ta je framason! Varuj se ga! In tako so čakali na svojo po-gibelj, kakor Mohatnedanec na svoj kizmet.
V	Nemčiji pa se za framasone nihče nc zmeni. Približno toliko so mar liudcm, kakor učenci večnega Buddhe v Indiji, ki se bičajo, hipnotizirajo med seboj in požirajo kače. Naš vek ni za take tajnosti.
Zato med udeleženci praškega kongresa ne beremo skoro nobenega nemškega imena.
Zbero se francoske, oziroma belgijske, italijanske iu španske lože. O teh svobodomisel-cih je vredno izpregovoriti par besed. Ne oziramo sc na različne pravljice o framaso-nih. ampak porabimo znanstveni material v najboljši državnoznanstveni enciklopediji: Staatslexicon. II. B. Str. 873—876.
Romanska framasonska organizacija se nekoliko loči od angleško-nemške. Razlike ni toliko v bistvu, kakor v dejstvu, da je proti skalnatotrdrii organizaciji nemških katoličanov »kulturni boj« nemogoč. Drugače na Francoskem in v Belgiji. Framasonsko delo je Diderotova enciklopedija, njihovo delo so vse francoske rcvolucije. njihovo delo je giljotina in umori kraljev. Njihova zločinska roka je ubila tri pariške nadškofe, njihovo delo jc znana komuna od leta 1870, ko so svobodomisleci preje poklali vse drugače misleče, potem pa drug drugega morili ter hoteli mesto izročiti v roke nemški vojski. V njihovem »Bulletin mac.« od leta 1896 ter v Bulletinu od 1882 čitamo geslo: Bog je zlo, Bog je sovražnik, Bog je infamija! Leto 1887 je na letnem zboru francoskega masonstva Chailloux pozval skupščinarje, naj »začnejo boj proti klerikalizmu in vsem kraljem« v smislu društvenih statutov. (Buli. du Grand Orient de France 1887. str. 680.) Njihovo delo jc naposled razkristjanjenje šole in zakona ter potlačitev verske svobode. Dognano je, da dela francoski Grand Orient dosledno na to, da se povsod uvede republika in poleg cerkve uniči tudi monarhija. Zastopniki te misli pridejo sredi prihodnjega meseca v Prago.
V Prago pa pohite tudi framasoni iz Italije. Kakšni svobodomiselni bratci pa so to? Oglejmo si jih po »Staatslcxiconu«. Njihova organizacija pohaja od Mazzinijeve »Mlade Italije«. V njihovih pravilih se med drugim nahaja tudi svobodomiselna določba, da smejo umoriti zavratno vse osebe, ki so občnemu blagru napoti. V Italiji pod vodstvom Hen-rica Ferrija in profesorja Ghislerija, ki tudi pride v Prago, delajo na to, da se uniči pa-peštvo in cerkev ter organizirajo vsakoletne škandale v čast Giordanu Brunu, pri katerih dosledno po svojih pravilih vsakokrat za-bodejo par policajev in menihov, ki »so občnemu blagru napoti«. Framason je bil tudi znani Obcrdank iz Vidma, ki je hotel našega cesarja ob njegovem prihodu v Trst umoriti, pa so ga pravočasno prijeli in obesili. Maz-zinianski svobodomisleci ga zato vsako leto v Vidmu slavijo in nosijo okoli njegovo podobo. Bratje framasonov so tudi anarhisti — morilci Luccheni, Malato, Acciarito in drugi. V framasonski italijanski organizaciji so or-
Pismo s Kitajskega.
(O. Veselko Kovač, apostolski misijonar.)
T s i n a n I* u , 21. mal. srpana.
Kako bujno se razvija na Kitajskem revolucionarna ideja, pokazal je zopet najnovejši dogodek v sosedni pokrajini Ngan-hui.
V glavnem mestu imenovane provincije se vzgajajo policijski častniki za velik del cesarstva. Gojenci policijske akademije so imeli javne izpite. Prisostvoval jim je tudi cesarski namestnik z obilnim spremstvom. Ko pridejo na vrsto strelne poskušnje. pomeri naenkrat nekdo z revolverjem med navzoče goste. Prvi dve kroglji zadeneta po nesreči dva policijska stražnika, tretjo pa začuti navzoči cesarski namestnik med svojimi rebri. Nekaj na-daljnih strelov je nevarno ranilo še par man-darinov. V grozni paniki se jc seveda občinstvo bliskoma razpršilo na vse strani. Podkralja so prenesli na dom, kjer je čez par ur izdihnil.
Kdo jc izvršil ta drzni napad? Vodja policijske akademije sam. Seveda jc prišel kmalu pravici v roke. Alarmirano vojaštvo je namreč takoj obkolilo policijsko akademijo. Vnel se je kratek, a vroč boj, ki se je končal s tem, da so prišli razun dveh vsi gojenci akademije pod ključ. Glavni zločinec, ravnatelj zavoda, ni sedel dolgo na zatožni klopi. Pri-bili so ga takoj na zid, živemu razparali prsi, iztrgali iz njih srce, ter še gorko darovali mrtvemu podkralju. Nato so mu odrobili glavo....
Morilec je pred smrtjo izjavil, da se ne l>oji umreti. Žrtvuje sc namreč za sveto stvar, domovini v spas. Njegovo neustrašeno dejanje bodo posnemali brezštevilni sodrugi. ki
so zapisali na svoj revolucionarni prapor: »Smrt Mandžurom!« —
S smrtjo podkralja En-min država ni izgubila bogvekaj. Z zmožnostmi, potrebnimi državniku, se ni odlikoval, z energijo tudi ne. Do visokega dostojanstva se je prerinil z mošnjo v roki. Tudi ljudstvo ne žaluje po njem. Izžemal ga je namreč do krvi. In ko so še pred par meseci v njegovi pokrajini stradali in umirali milijoni, se on ni zganil. S podporami jc polnil svojo nikdar sito mošnjo... Bil jc tudi ves čas svojega javnega delovanja zagrizen sovražnik inozemcev, zlasti misijonarjev. Za časa bokserskega ustanka jc dal on sam, takrat še okrajni glavar v Šan-si, usmrtiti sedem misijonarjev. Ko so evropske oblasti sklenile s Kitajsko mir, bilo je tudi njegovo ime na oni listini, kjer so bili zaznamovani tisti, katere je imela zadeti za storjene zločine posebna kazen. A mošnja, njegova zvesta pokroviteljica, ga je rešila zaslužene kazni. Kmalu nato je začel vztrajno plezati po strmi državni lestvi in pred dvema letoma se jc srečno |x)vzpel do visoke podkraljevske časti. A maščevalna Nemczis. kateri jc ubežal pred sedmimi leti, ga jc sedaj dohitela . . .
Ta najnovejši atentat odpira sedaj vladajoči dinastiji na kitajskem prestolu pač skrajno žalostno bodočnost. Odgojitclj bodočih policijskih načelnikov — pa tako zagrizen revolucionar! Možje, katerih glavna naloga ima biti skrb za javni red, zasledovati in zatirati revolucionarna gnezda, pa sami najhujši prevratniki!
Sedanjih gojencev, katerih je več stotin, bo težko kateri prišel več do policijske službe. Vesel mora biti vsak, ki ga ne zadene smrtna kazen, A koliko mož, policijskih načelnikov, je že prišlo iz tega zavoda! In ni dvoma, da jc večina izmed njih prešinjena z revolucionarnim duhom!
Tudi ni več bogve kaka posebna tajnost,
da je med visokimi dostojanstveniki mnogo pristašev revolucionarcev. Ti vsi so seveda pristni Kitajci. Zato pa vlada nastavlja na vplivna važna mesta zadnji čas le svoje pristaše Mandžurce. To je seveda Ic olje v ogenj!
Ni torej čuda, da se v časnikih žc oglaša bojazen pred bližnjo prekucijo. Da izbruhne huda revolucija prej ali slej, o tem dvomiti bi ne bilo pametno. Čc se vladi ne posreči s pomočjo vojaštva zatreti posamezne revolucij-ske poizkuse, bodemo imeli kmalu splošno vstajo. A čimbolj se bo odlašala, tem grozo-vitejša bo, ko izbruhne.
Lahko se reče: Kolikor mladeničev pošlje vlada na tuje, da se izobrazijo na inozemskih učiliščih, toliko revolucionarjev se vrne. Vsak izmed njih bode deloval več ali manj v revolucionarnem smislu.
Mladina, ki na vladne stroške pohaja tuja ttčilišča, bode narodu malo ali nič koristila. Kajti v dveh ali treh letih se tudi najpridnejši dijak nc more naučiti kaj prida. Poleg tega pa treba vedeti, da se mora večina izmed njih šele učiti jezika, v katerem se na dotičnem vseučilišču predava. Pravijo, da imajo Kitajci tako bistre glavice, da za to niti celega leta ne potrebujejo. A take trditve so več ko bajka!! Torej z nezadostnim znanjem jezika ik>-sluša učenec par semestrov svojega učitelja, potem pa sc vrne doniov z ošabno zavestjo, da zna vse, a je pri tem največji ignorant. In ti naj bodo potem učitelji višjih šol, višji uradniki, častniki . .
V	očigled takim žalostnim razmeram se lahko trdi. da sc bliža Kitajska težkim dnevom . . .
V	pokrajinah ob spodnjem Jang-ze-kian-gu, kjer jc šc pred kratkim grozna lakota davila in pomorila milijone prebivalcev, imajo letos izredno dobro letino. A drugače se obeta nam v Šantungu. Prva žetev je izpadla v za-
dovoljstvo prebivalstva. A druga, glavna žetev, kaže prav slabo. Sirek, proso, koruzo, bombaževec vse je že skoro pokončala suša. Več ko mesec dni pričakuje poljedelec željno vsak dan prepotrebnega dežja, a nebo je neprestano jasno ko ribje oko. Radovoljno so se pogani postili po več dni; podkralj ie prepovedal klati govejo živino; bonci so hodili v procesijah po mestu od jedne maliko-valnice do druge; prebivalstvo je obesilo nad hišnimi vrati zelene veje nekega drevesa, ki ima baje moč potegniti dež na zemljo: a vsa obilna spokorna dela in vse smešne vraže niso izdale nič.
Šc strožjo pokoro nego pogani so delali mohamedanci.1) - Iz mesta Tainanfu so šli v dolgi procesiji šest ur daleč na božjo pot. Bili so tešč in kljub neznosni vročini vode šc po-kusili niso. Šele zvečer, ko so se vrnili domov. povžili so nekaj malega. Dva romarja sta pa zato na poti od slabosti mrtva obležala. Takih spokornih procesij so mohamedanci priredili šest. Toda Allah jih ni slišal . . .
Iz Pekinga prihaja vest. da se je celo cesar postil jedcu dan. da izprosi od > nebeškega očeta« (thien-je) tako potrebnega dežja. A se zdi, da tudi »nebeški sin« ni posebno dobro zapisan pri svojem »očetu«, kajti na nebu ui opaziti šc nobene oblačice. — Sicer pa je za večino pridelkov druge setve že prepozno. A če nc dežuje, tudi z ozimino ne bode nič; in tako bode glad prihodnjo zimo bržkone stalni gost v severnih pokrajinah Kitajske.
Dal Bog, da se to ne zgodi!
') V Šantungu ic 250.000 mohamedancev. v celem kitajskem cesarstvu pa iih je približno 20 milijonov.
ganizirani vsi iridentovci, katerih geslo je: Ahasso TAustria! Morte aH'i;nperatore!
Nič boljša ni španska in južnoameriška framasonska organizacija, ki tudi pošlje svoje delegate v Prago. Ondotni framasoni so ix>-vzročili vse krvave meščanske vojske, ki do današnjega dne razjedajo ondotne države — morili so predsednike, preganjali katoličane, z bombami razgnali v zrak cerkve in javna poslopja Saj je žalostnoslovita v tem oziru Barcelona, odkoder pride tudi zastopnik v Prago.
In če zdaj obrnemo pogled na nemški katoliški shod, ki se ie ta teden vršil v Wiirz-burgu, se nam odgrne veličastna |X)doba, ka-koršne v zadnjem desetletju šc nismo zrli. Tu ni bilo nobene umetno narejene edinosti, ki bi se izražala v prepornih in zavitih resolucijah, ampak vse je bilo spontanno, neposredno in izraz resnične prekipevajoče moči Pokazala se je gospodarska organizacija katoličanov, delavsko strokovna, izobraževalna in verska. Tu ni bilo treba posebič povdarjati edinosti med posameznimi organizacijami, kajti tu ni bilo ne radikalcev ne revizionistov. Vseučiliščni profesor Spahn je pokazal, kako tudi katoličanom služi najvišja veda, ker je nasprotna liberalnemu napolzna-nju. V kulturni medsebojni tekmi so katoličani enakopraven in enakovreden faktor. Profesor Mayenberg je temeljito dokazal, da najmlajša hčerka modernega modroslovja. reli-gijska primerjalna veda, krščanstvu ne more do živega. Krščanstvo .ie in ostane konfesija in sicer odločen dogmatičen sestav. Opat Norbert in škof Henninghaus sta naslikala bujno rast katoliške cerkve med pogani ter njeno kulturno nadmoč v kolonijah, na eni strani nasproti domačinom, na drugi proti liberalni.n belim »Herrenmenschorn« Nietz-schejeve vrste. Zborovanje »Ljudskega društva« (Volksverein) je bila manifestacija, pred katero izgine Strassburg v pritlikavosti. 94 milijonov tiskovin je to društvo razposlalo po celi Nemčiji in koliko tiči v »Volksvereinu« tehničnega dela, koliko socialnega znanja, koliko gospodarske nadinoči! Koliko se je že storilo za cilj društva, ki je: pokazati s praktičnim delom s tem, da se z organizirano silo povzdigne delavnost katoliškega ljudstva na gospodarskem, političnem, znanstvenem in umetniškem polju, da je krščanstvo velikanska in odločilna kulturna sila v modernem veku! In to niso same besede, temveč vsako leto rode obilne sadove. V tej organizaciji so zbrane najlepše sile vsega nemškega naroda.
To nas veseli tembolj, ker se je ravno v Wiirzburgu dokumentirala kulturna vez, ki spaja tudi nas z največjo katoliško organizacijo na svetu. Tudi to je internacionala, toda uc intcrnacionala strassburškega terorizma, enoličnosti in nasilja. Tudi ni to praška internacionala organizirane laži, brutalnosti in surovega zatiranja vsega, kar protiversko ne misli in misliti ne more. To je univerzalizem, ki v ljubezni spaja vse, kar je enega krsta, ene vere, ene cerkve. To je katoličanstvo. ki ne dela prosiletov, ampak prave konvertite. To jc cerkev, ki jo nihče ne premaga.
II Ameriki in pri nas.
(Spisal dr. .1. Schvvegel.)
S o I u n, 9. avgusta 1907. Naš kranjski rojak dr. J. Sch\vegel, ki je bival več let v Severni Ameriki ter se mnogo trudil za slovenske izseljence in je sedaj avstro-ogrski konzul v Solunu, nam je dal na razpolago naslednji zanimivi spis:
Večkrat slišimo in beremo, kolika je razlika med razmerami v Ameriki in Evropi. Navadno pa delajo to razliko le navidezni I znaki. In spretni nasprotniki to navidezno raz- j liko izrabljajo za dokaz, da kar je mogoče v Ameriki, ni mogoče v Evropi. Ako pa v istini Amerika hitreje napreduje, treba je tudi pomisliti, da je zemlja ameriška večinoma šc neizrabljena, torej tudi rodovitnejša. Dalje ie
v Ameriki prebivalstvo mani gosto naseljeno. S časom sc zravna tudi ta razlika in v Ameriki ne bodo razmere boljše od naših.
Razlika med Ameriko in Evropo je pač ta, da je pri nas doma brez koristi vezana energija, neizrabljena vztrajnost. Talenti naših izseljencev se razvijajo šele v Ameriki. In to je drugi vzrok za veliki kulturni napredek Združenih držav.
Razliko med Ameriko in Evropo dela v prvi vrsti različna razlaga ravnopravnosti. Belo pleme v Ameriki uživa popolno ravno-pravnost v političnem in socialnem cziru, dočim .io pozna Evropa lc v teoriji. Ravnoprav-nost pa se v Ameriki končuje tam, kjer se v Evropi pričenja, in sicer na gospodarskem polju. V tem oziru more v Ameriki svoboden človek iz nagiba osebne koristi napeti vse svoje sile ter pričeti inicijativo, kar ga usposobi za izredna dela tudi na korist splošnosti. Kakor je znano, so v Severni Ameriki železnice ono sredstvo, ki je v najvišji meri po-vspešilo gospodar, razvoj v razsežnih pokrajinah. To pa bi se ne bilo zgodilo, ko bi se državna oblast, kakor v Evropi, vtikala v vsako zasebno podjetje ter je ovirala. Pri nas državna oblast takoj v pričetku večkrat ovira novo podjetje s premočnim davčnim vijakom ter le prehitro zamori veselje do nadaljnih korakov. Koliko železnic bi se bilo zgradilo v Ameriki, ko bi država takoj odredila, da ti pijonirji napredka ne smejo dobivati od vloženega kapitala več nego 5, 6 ali 7 odstotkov? Ako se množi v železnicah investovani kapital, raste razmerno tudi brez rizika vrednost ob železnici ležečega obširnega sveta. koristi imajo od železnic vsi drugi poklici, in tako se širi napredek in blagostanje prebivalstva. Nedavno sem čital, da jc v Severni Dakoti leta 1898. bila prodana četrt sekcije zemlje za 220 funtov stri. Sedaj, ko je zgrajena železnica, je bilo isto zemljišče prodano za 4.500 funtov, torej z dobičkom 2.000 odstotkov.
Razlika med Ameriko in Evropo glede na vrednost osebne svobode in inicijative se kaže pri podržavljenju občekoristnih podjetij. Evpropski socialni politiki se tako navdušujejo za podržavljenje takih podjetij, da bode kmalu nad polovica prebivalstva samih državnih uradnikov. In v tem tiči nevarnost, da okameni vsa podjetnost. Pri nas vlada teorija, v Ameriki praksa. Nedavno ie država Novi York sklenila »Public Utilities bili«, zakon o javnih napravah. Ta zakon dovoljuje vladi najstrožje nadzorstvo vseh polujavnih družb in korporacij, ne da bi jim jemala zasebni značaj. Bivši ameriški poslanik v Londonu mr. Choate, ki je sedaj zastopnik največjih korporacij, se je izrekel, da je ta zakon naravnost prekucijski.
Po tem zakonu je država Ne\v York razdeljena v dva okraja, mesto Ne\v York z okolico in ostali del države. Oba okraja dobita vsak svojo komisijo peterih članov z ne-čuvenimi pravicami. Komisiji imenuje guverner. Komisija dobi oblast nadzorovati železnice in druga prometna sredstva, zaukazovati nove naprave, izpremembe, štatute za uslužbence in vse varnostne naprave. Komisija more zahtevati od družb knjige in listine ter jih natančno pregledati. Brez dovoljenja teh komisij ne more nobena družba dobiti nove koncesije, izdati novih delnic ali prioritet, sklepati pogodb itd. Namen tega zakona je, da prepreči škodo za javnost. Velika podjetja namreč skušajo dobiti v svoje roke vsa enaka druga podjetja. S tem pa omeje ali onemogočijo vsako konkurenco. Imenovani komisiji nadzorujeta vozne rede ter določata vozne cene za ljudi in blago, za plin in elektriko. Ako ima železnica premalo voz in strojev, zaukaže komisija, da železnica nabavi nove stroje in vozove ter položi potrebne nove tire. Komisija tudi pazi, da je železnična uprava nepristranska. Nedavno ie ta komisija naložila petrolejnemu trustu (Standard oil coni-pagny) 29 milijonov dolarjev denarne globe. Tako hoče in more komisija preprečiti zniža-
ne tarife na železnicah za posamezne večje družbe, ki hočejo zadušiti manjše konkurente in jih prisiliti k trustu. Komisija tudi skrbi, da se tovorne pošiljatve z določenimi tarifi ne dele med potjo, ampak kot celota prihajajo v določeni kraj.
Komisija pa se nikjer ne vtika v obrat, ako tega ne zahteva javna korist. Komisija le strogo nadzoruje, v obratu samem pa prepušča popolno svobodo zasebnim družbam, od katerih sposobnosti je odvisno vse podjetje. Komisija le pazi, da se brezvestni se-bičneži ne poslužujejo nedovoljenih sredstev v škodo občinstva in javnih koristi.
Komisija uraduje od 9. ure zjutraj do U. ure ponoči, da more vsak čas zaslišati pritožbe občinstva. V kavarno pač ti uradniki opoludne ne morejo zahajati. Sicer pa v Ameriki ne poznajo teh zaduhlih prostorov, kjer se trati dragi čas. Vse od komisije proti javnim družbam naperjene tožbe imajo prednost pred vsemi drugimi civilnimi tožbami, iz-vzemši volitvene tožbe. Vsak prestopek zakona ali komisijske naredbe se kaznuje pri železnicah z globo do 5.000 dolarjev, pri plinarnah in elektrarnah do 1.000 dolarjev. Vsak nadaljni dan je nov prestopek. Tako more pri železnici narasti globa v enem mesecu na 150.000 dolarjev.
Novijorški župan, Mac Clellan, je rekel o novem zakonu: »Prvič v naši zgodovini smo dobili dve komisiji s pravicami, ki jih je preje imel zakon, da določata pristojbine raznih železnic, plinarn in elektrarn, ki tvorijo vrednost 3,322.537,916 dolarjev, imajo na leto do 553 milijonov dolarjev ter nad 300.000 uslužbencev !!
Guverner pa sam imenuje to komisijo in, čc hoče, iz ene same* stranke. V tem tiči morda nevarnost, da člani komisije s časom postanejo politični strankarji, katere bi mogla nadzorovana družba podkupiti z večjimi svo-tami za strankarski sklad. Toda v Ameriki ne poznajo pesimizma, tudi korupcija ni še splošna bolezen, zato pravi Amerikanec: Čr-nogledov ne trpim!
Dolžnost je demokraškega naroda, da ima odprte oči in pazi na svoje uradnike. Ljudstvu, ki si izvoli slabega guvernerja, tudi boljše postave ne bi pomagale. Ljudstvo ima vlado, kakor jo zasluži. Novi zakon prepoveduje to, ker je bilo preje dovoljeno; zasebne družbe ne bodo mogle vreči na javni trg svojih vrednostnih papirjev, ki jih more komisija vsak čas uničiti. New York, največja in najbolj obljudena Zedinjenih držav, ima zakon, ki prepreči vsako goljufijo z delnicami, poku-pavanje in izkoriščanje javnosti, nezgode vsled nezadostnih prometnih sredstev, refakcije in protekcije itd. Kar je v človeških močeh, brani ta zakon javne koristi. Zakon ne pozna podržavljenja, pa tudi ne krivičnega izkoriščanja ljudstva.
Ta zakon je dober vzgled, ki ga bodo hitro posnemale druge Zvezne države. Je pa tudi dokaz, da se velika gospodarska vprašanja ne morejo tako dobro in tako hitro reševati v velikih centralnih parlamentih, kakor pa v manjših zborih, koder sc izjednačijo javne koristi iu so ljudje bolj dovzetni za splošni blagor.
Tedenski pregled-
Jeseniška slavnost združena z letno skup-skupščino S. K- S. Z. se je obnesla z vsestranskim uspehom. Minolo nedeljo so se prepričali prijatelji in neprijatelji, kako krepko napreduje med nami krščansko-socialna ideja. Iz vseh krajev Slovenije so prihiteli zastopniki naših organizacij, da proslave praznik desetletnice jeseniškega »Katoliškega delavskega društva«, združenega sedaj v lastnem krasnem »Domu«. Z ljubljanskim posebnim vlakom jc došlo 500 udeležencev. Številni so bili gostje iz Idrije in iz Goriške. Veselje je vzbujal pogled na velikanski sprevod, v katerem je korakalo okrog 2000 gostov, vmes pa je bilo razvrščenih 25 zastav. Med
udeleženci so bili tudi poslanci dr. Krek, Jaklič, Demšar, Pogačnik in Gostinčar. Po sv. maši je domači gospod župnik in svetnik Zabukovec blagoslovil novo poslopje in prostrano dvorano ter je pri tej priliki na navzoče imel krasen, navduševalen govor. Nato se je v natlačeno polni dvorani vršilo živahno zborovanje »Krščansko-socialne zveze« pod izbornim predsedstvom dr. Der;na-stia iz Gorice. Poročila zastopnikov iz vseli pokrajin je občinstvo poslušalo z vidnim zanimanjem. Na zborovanju se je sprejelo več važnih določb in nasvetov. Dr. Krek je pojasnjeval, kako naj »Zveza« v prihodnje deluje. Dr. Lampe je govoril o izobrazbi, o knjižnicah, o govorniških vajah itd. — Umesten je bi! tudi sklep, naj »Zveza« oskrbi založbo lastnega narodnega kolka in narodnih žveplenk na korist izobraževalnim društvom v obmejnih krajih.
Da je tudi telovadba in veselica dobro izpadla, ni treba omenjati. Bog daj, da bi navdušenje, ki je vladalo pri tej skupščini, rastlo od dne do dne, da bodo vsi dobromisleči Slovenci prejkoprej združeni pod zastavo kr-ščansko-socialno.
Shod nemških katoličanov. Letošnji katoliški shod v Wiirzburgu je že 54. te vrste. Katoliški Nemci, ki so tako lepo organizirani, so se udeležili tega shoda v tolikem številu, da je bilo samo delavcev pri slavnostnem obhodu čez 10.000, ter so imeli 250 zastav. Vse mesto je okrašeno. Zupan je prepustil krasno slavnostno dvorano, ki je 102 metra dolga in 32 metrov široka, brezplačno na razpolago za zborovanje. Vse meščanstvo brez razlike konfesije je okrasilo hiše. (Kako pa v Ljubljani?) Shoda se je udeležil tudi ljubljanski škof dr. Jeglič. Na prvem generalnem zborovanju je bil z navdušenjem sprejet tudi predlog, naj sc sv. očetu o priliki njegove zlate maše pošlje velika svota. Sivolasi škof wiirzburški označi za nameri shoda, razne-titi, gojiti in povečati ljubezen, tako med seboj kakor tudi do drugih. »Borimo se proti zmotam, ne proti zmotenim. Shod naj vnovič poživi ljubezen do cerkve, rodbine in države.«
Tudi ogrski katoličani se gibljejo, to spri-čuje sedmi katoliški shod v Pečuhu, ki je bila z njim združena tudi veličastna evharistična slavnost. Sprevoda, v katerem je korakalo 20.000 vernikov, se je udeležil tudi minister na cesarskem dvoru grof Zichy in mnogo poslancev Ljudske Stranke. Mimogrede omenjamo, da se je ta stranka poživila in prelevila v krščansko-socialno; poteguje se v prvi vrsti za splošno volivno pravico.
Slovenci v Trstu. O priliki razvitja zastave pevskega društva »Ilirija« je v popoldanskem sprevodu korakalo 8000 Slovencev. Ko je došlo zastopstvo pevskega društva »Slavec« iz Ljubljane, je napadla neka banda takozvanih Mazzinijevcev združene Slovence. toda skupili so, kar so iskali; nekaj jih ie pobralo pete, drugi so bili aretirani. Zid »Piccolo« kliče sedaj na pomoč ne le kraljestvo, ampak kar vso trozvezo; peče ga. ker je videl na tisoče Slovencev. Ker se ne more drugače maščevati, dosegel je ta uspeh, da je ravnateljstvo prepovedalo slovesen obhod slovenskih društev o priliki petindvajsetlet-nice, ki io praznuje jutri »Delavsko podporno društvo« v Trstu. Vsa društva, ki so napovedala udeležbo, naj bi šla z razvitimi zastavami popoldne na veselični prostor v okolico k Sv. Ivanu. A prišla je prepoved na veselje vsega židovstva. Italijanska zastava se sme povsod pokazati, a slovenska se zabranjuje!
Tittoni na Severniku in v Ischlu. Obisku italijanskega vnaujega ministra pripisuje av-stro-ogrsko časopisje velik pomen. Zveza z Italijo je postala v Avstriji popularna, nezaupanje se je umaknilo zaupanju, trozveza stoji pomlajena in trdna (?).
Maroški dogodki. Iz Tangerja se poroča, da ie novi sultan Muley Hafid že imenoval svoje ministre ter da je naročil, naj domačini pred njegovim prihodom Francozov
Pismo MUm Pepeta-
Gespud redehter!
Ta narveč svobodomi-slnost gle-štaja na i-blanskem rotuže, kar je že tku pu cel Iblan znan. Gespud žepan Hribarje za-puveduusm sojin pe-jomtarjm gor ud Zancka, pa dol du gespuda viteza, de žiher iu tud more mi si t usak, kar sc mu lub, gu-
vort, sevede guvort pa Buh na przaden dr-gač. koker ukažeja gespud žepan. Kedr se gespude žepane kašna punasreč iu dc ja pu-kidaja, tekat morja nate sko tišat, kokr de b mel zapečatene; keder se pa iz kašna rečjo auscajhnaja — tu sc sevede malkerkat zgudi — tekat morja pa usi na noge, uzet lampjone u roka in letat iz nim pu mest in na use kriple upit: »Ziuja Hribar!« Preduvič more kubilca zajahat, Bolču Pepc soja kure ta u p reč, dohtar Kokal frak ublečt in tku naprej, dc ie ta reč lil ofrtna. Tu je svobodamislnast, de s na morja leuš mislt.
Pr usak prložnast pa člouk tud ua sme zaupit: »Ziuja Hribar!«, če ne jh dubi pu grb, de ie vs plou.
Unkat. ke jc tle špilu cirkus Horvat in sa Idje no konc spila zapuščal cirkus in pršli u ale, jc blu n zimi tku tema, de sa ld.ie kar iz glavam skp butal, ke se nisa vidi. Nahter hu-damušneži sa se čez tu gor držal in reki, de b blu bi pametn, čc b gespud žepan u soj Katici i na rotuže eneh d-.iset lučk mn pržgau in Jh raj pud Tibuli, kedr je zvečer kašna taka kumendja, de pu Iblane notr dere, prvošu. Ke sa se ldie tku pučas prbutal kc du tiste šrange, iz kera šine zaperaja, prletu je eden naraunast iz glava u tist brun, tku, de je znak nazaj na tla telebnu in ceu faklcuk vidu. U soj naudu-šenast, kot svobodamislec in prstaš gespuda žepana je_ sevede nainest: »Ježeš, Marija!« zaupou »Ziuja Hribar!« Ldje pa tega špasa nisa zastupil, ampak sa mislel, de se če sru-mak iz preuzvišenega gespuda žepana zavle razsvetlave norca delat in začel sa udrihat po nem in ga brcat, dc je na pu hin lezu dam in šc zdej premešluje žalastn iz bulam na hrbte svobodamislnast iblanskeh lcberalcu.
Unkat b se enmo tud lmial slab gudil, kc je u špase prašu enga rotuškega praktekanta, kdaj u soj pedesctletn jubileum ubhaju udkar jc rotušk praktekant ratu. Ce b ja hitr preč na pulakiru, b jh fasu, dc b jih mou za en lep cajt zadost .
Iz usega tega sc vid, de se res u Iblan glešta svobodamislnast. dc usak žihr misl kar čc. sam gofla more zravn držat, dc ker na zve, kua misl.
Men sc ta svobodamislnast scer mal čudna zdi. ampak zn pumagat ni tle prou nč. Leberalci s liolt misija ta svoboda glih tku, ket tatovi soj kšeft, ke pranja, de krade usak
žihr in de mu nubedn nč na more, sam merkat more zravn, de ga na pugruntaja. Teh misl je tud sam gespud žepan, zatu pa tudi nuben-ga več na štrafa, če pu sojem misl, dc le gofla drži, pa ga ma rad in čc je zravn še ud žlahte žiahtnk, pa ga more bt ud sameh dubrot hmal konc. Pa ne sam guvort, tud delat na sme nubedn pu soj glau in vol, pa če b še tku prou delu. Tu se vid pr iblanskeh ta noveh hišah. Gespud žepan s .ie naprej uzeu, da se iz tem bi dehounm pršmajhla, de na sme nubedn več u Iblan take hiše zidat, de b na mela kašnga turnčka in bla tku mal bi kapele pu-dobna in gespuda žepana bi u katolška luč pustaula. Ud tistga cajta pustaulaja na use hiše turnčke, drgač pa zidat na snieja. Ta nar leuš med tem turnčkastm hišam je pa na usaka viža dekliška šula na Blajvajsu cest. Ta hiša jc čist pu moj gust. .lest. ke sni biu še inejčkn, sni tud znieri delu glih take hiše iz pupirja, de sni muhe notr zapiru. Sam tu je škoda, de ja nisa pustavl preči zravn tiste jahalnce na Blajvajsu cest. Tam b še desetkat bi pasala. zatu ke je glih na tak furm zidana, kokr jahalnca. Tu sa falil, use ta druh je pa čist pn moj gust.
Tku pubožn jc pa ratu iblansk žepan gespud Hribar šele zdej, udker je biu zvolen za državnga puslanca in sedi u klcrekalnem klube na Dani. Preh je biu vs drgačn; preh ni pugervu, dc b mogl na hiše turnčke delat in ga še sam na soja hiša ni ton nardet. Tu se vid, knlk drušna nardi in dc jc tist pregovar, ke pran, dc pu slab druŠn rada glava buli, čist resničn. Preh, kc jc šc gespud Hribar u ta slaba drušna iblanskeh lcberalcu zahaju, je biu čist sferderban, udker se jc pa začeti na Dimi iz klerckalcm pajdašt, sc jc pa tku pre-brnu, dc ic začeu u Iblan same kapelce iz tnrnčkm zidat, za trnouska prccesja bender
nost, srumake pudperat, kokr sin jm una sobota puvedu, in druge take dela usmilejna skazvat. Jest sni tega prebrnejna prou vescu, ke mam nad enem prebrnencam več dupada-jejne, kokr nad devetndevedeset pravičnim sam tega se bujim, de b ga zdej, ke je pršou iz Dunija u Iblana na ukance in sc začeu spet sm pa ke iz leberalcm shajat, na pufrderbal in ga spet tku deleč prpelal, de b spet u ta stare pregrehe na padu. Tu mc še mal tulaž, de ma za sojga prjatla, svetuvauca in spoudnika za božja čast unctga, ud farmami ukul Medvod tku spuštvanga fajmeštra gespuda Bcrceta, de ga rihta in na ta prau pot drži. Ce b tega na mou, b se že zdauni spet sputeknou in nazaj u grabn pregreh zvalu. In tu b na blu nč či;dnga, zatu kc gespud žepan Hribar je člouk, mehek ket puhla repa in sc ga usaka reč prime. Ja, če b biu on tku štantek, ket je dohtar Trilllar, pol b blu kej druzga; pol b se na blu za bat, de u spet iz tiča niš ratu. Dohtar Trilllar jc druh tč; nega nubena reč tega sveta na premakne iz ubčinskega zastopa. Dohtar Trilllar je fant ud fare, ke se na ustraš usacga Icrma in na vrže flinte prec u kuruza, ampak stuji ket skala, če se mu prou pud migam vs pulitičn svet maje. Kedr je glih zavle negave pulitke preveč ruputajna, sc pač usede hitr na ajznpon in se udpele kani h muri; tam se usede na kašna mrzla skala, uc mu mal jeza vn putegne, pa se prfura spet nazaj in nau nekol dotili, kc sc u tist pregovar: »Pošl osla križem svet, nazaj t pride tak ket pred«, spremenil tku, dc se u reki: »Brci Trilllarja zad al spred, nstou u le u ubčinskem svet!«
ne napadejo. Vsi tujci so Tanger zapustili. Ko sc je razglasilo, da je nastopil nov sultan so nastali med strankami v Tangerju silni boji; mesto je jelo na več krajih goreti. Tudi v Fezu je izbruhnila revolucija, rodovi plenijo po mestu.
Iz pisma ozdravljene Marije Finžgar na Brezjah, ki ga je sama sestavila in je bilo pncbčeno v »Slovencu« od srede, posnemamo, da jc bila ozdravljenka bolna tri leta. V bolnišnici jc vrgla vsako jed nazaj ter ni vžila zadnje tri dni nič drugega kot led. Ker ni bila bolna samo na želodcu in črevesu, marveč tudi na srcu, zato se je niso upali operirati, ampak so jo poslali domu kot neozdravljivo. Zadnjih šest pred Vnebovzetjem Marijinem ni nič vživala, bila je povečem nezavestna. Leva noga je bila nerabna, ker se je v njej sušil mozeg in kite; trda je bila kot kamen, mrzla in zatekla. V Marijo pa je vedno zaupala. Dne 15. avgusta, ko so jo pripeljali v Marijino svetišče, je bila do darovanja onesveščena, pri povzdigovanju pa se je hipoma očvrstila. Sama piše: »Takrat sem hitro še precej lahko klečala, pri zadnjem evangeliju sem vstala. Po sveti maši sem šla trikrat brez pomoči po golili kolenih okrog al-tarja. Po spovedi in svetem obhajilu sem šla sama na voz. — Oteklina je v cerkvi izginila . . .
Državno zavarovanje proti uimani. V
sredo smo brali v »Slovencu« oklic, ki poživlja vse kmetovalce in posestnike, naj zahtevajo, da se vsi državnozborski zastopniki potegujejo za državno zavarovanje proti toči in drugim nesrečam, ki zadenejo vsako leto mnogo pokrajin. Ker sc je ustanovila v avstrijski državni zbornici velika agrarna stranka. smemo upati, da se kmalu ustreže našim željam.
Čedna reklama. »Slovenec« je naštel celo vrsto framasonskih zastopnikov, ki so se priglasili za shod svobodomiselcev v Pragi, med njimi tudi take, ki si prizadevajo razrušiti in zapoditi Habsburžane. Delegata pošljejo tudi možje, ki sede kot puntarji in atentatorji v venezuelskih in nicaraških ječah. Znanstvenika na shod ne bo nobenega, pač pa večina belgijskih framasonov brez vsakega poklica. Za take ljudi dela »Slov. Narod« reklamo!
Raznoterosti. V Idriji je utonil hlapec J. Gnjezda iz Voiskega. — Duhovnih vaj v ljubljanskem Alojzijevišču sc je udeleževalo 106 duhovnikov. — Dne 27. avgusta so se pričele velike italijanske vojaške vaje v simplon-ski okolici med Lesio in Tessmoni. Skupno se vadi 62.000 mož. Avstrijo zastopa major Metzl. — V Šangaju na Kitajskem razsaja kolera; umrlo je žc tudi več Evropejcev. Nevarnost se ie pojavila tudi že po drugih obmorskih mestih. — Navdušenje pri shodu »Slovenske kmečke zveze« v Št. Juriju na Štajerskem jc bilo velikansko. Liberalci so skušali motiti, a so pogoreli. — Saksonski kralj je bil v Bohinjski Bistrici in na Triglavu. — Na II. državni gimnaziji se prične šolsko leto šele s 1. oktobrom, ker se je mizarsko delo zakasnilo radi štrajka. — Avstrijski ministrski predsednik je prišel v Benetke ter je bil ondi pozdravljen od italijanske oblasti in avstrijske kolonije. — Iz Ru-siie sc je izselilo lani 180.000 Židov; pobrali so jo v Ameriko. — Pivovarne na Štajerskem. Dol. Avstrijskem, Kranjskem, Koroškem in v Trstu so sklenile kartel, ki im^jo značaj organizacije delodajalcev. — Cesar se pripelje v Celovec k vojaškim vajam dne 4. septembra ob štirih popoldne; spremljal ga bo tudi prestolonaslednik. — Bivši jurist Iv. Kukla, ki je slepomišil dalje časa okrog in osleparil več častnikov za večje in manjše svote, je bil obsojen pred ljubljansko poroto na dve in pol leta težko ječo. — Tifus so dobili tudi v Maribor. — Po vsej Rusiji se je začelo uporno kmečko gibanje.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja (angeljska), 1. septembra: Egid. Venera; ponedeljek, 2.: Antonin. Štefan; torek, 3.: Evfemiia, Tekla, Erazma, Doroteja; sreda, 4.: Rozalija, Ida; četrtek, 5.: Beata, Viktorin, Lavrencij Just; petek, 6.: Pelagij, Hermogen; soboto, 7.: Regina, Bronislava. Anastazij.
V	pevsko šolo »Ljubljane".
Pevsko društvo »Ljubljana« priredilo je v torek zvečer, dne 27. t. m. v društvenih prostorih hotela »Union« predavanje o petju.
V	pozdravnem nagovoru omenjal je predsednik g. R. Šturm, da z nocojšnjim večerom polaga društvo temelj pevski šoli, da ugodi želji članov, izraženi na izvanrcdnein občnem zboru, in da s tem nudi ukaželjnim članom in pevskemu naraščaju potrebno izobrazbo v notah.
V	nadi, da bode ta šola vzgojila dobre pevske moči, ki bodo delovale v čast društva »Ljubljane«, in v procvit slov. pesmi, pozdravlja vse udeležnike kar najiskrenejše.
Nato jc društvenik g. SI. Ravnikar zelo temeljito in obširno predaval o petju in o glasbi sploh.
Na podlagi dokazov, v kolikor nam jih zgodovina o tem predmetu nudi, orisal je razvoj petja in godbe od starih kulturnih do današnjih narodov, v koliko jc posamezen narod na glasbenem polju napredoval, in katerih godal se jc v spremljevanje petja posluževal. Nasprotniki cerkvc radi očitajo, da ona vsak napredek ovira, toda ravno v cerkvenem petju in glasbi imamo dokaz, da so vsi veliki skladatelji komponirali cerkvene skladbe, ker so te višek muzikalne umetnosti. Trajni temelj je dal današnji glasbi slavni Palcstrini, ki je prvi v sikstinski kapeli proizvajal petje, združeno z instrumentacijo.
Po natančno očrtanem razvoju današnje moderne glasbe prešel je predavatelj na zanimivo polje naše narodne slovanske pesmi.
Navedel je imenoma vse starejše in današnje skladatelje slovenske.
Povdarja nato pomen dotičnih skladb, ki so vzete iz motivov naše narodne pesmi in ki imajo isto trajno vrednost, dočim moderne skladbe, katere se z umetniškega stališča visoko cenijo, ne postanejo nikdar last naroda, ker se melodija ne strinja z dušo in čutom našega naroda.
Povdarja pomen pevske šole in konča z besedami: »Kakor ie treba vsako kovino očistiti surovih primesi, da se pokaže čisto blago, tako je treba tudi pevcu, da se marljivo vežba, kajti v marsikateremu človeku leži pevski zaklad, ki ga je treba izkopati in iz-čistiti.«
Burni aplavz, kateri je sledil predavatelju, je porok, da so besede padle na rodovitna tla.
Društveni tajnik g. Potnik nato naznani, da bo društvo skrbelo za potrebne učne moči. preskrbelo vse potrebne učne potrebščine in da se prvi poduk prične v soboto, dnč 31. t. m.
J*" Pouk se bo vršil vsako soboto večer od 8 ure zvečer dalje!
Prosimo vse ljubljanske somišljenike vseh slojev, da opozore znane jim mlade moči, ki imajo veselje do petja, na pevsko šolo »Ljubljane«!
Jeseniške nouice.
j Glasovi po slavnostih dne 25. t. m.
vjemajo se vsi v tem, da kaj takega nihče ni pričakoval. Nasprotniki so pred tednom v »Narodu« prerokovali, da bo cela slavnost »komedija«, da bodejo »klerikalci« obhajali pustni torek, udeležnike slavnosti so zmerjali s katoliškimi kužki. Na dan slavnosti pa, ko je prihajala z vsakim vlakom nova četa, iu je bil širni prostor pred kolodvorom kmalu premajhen, ob pogledu na nešteto množico gostov iz cele domovine, in na 29 vihrajočih krasnih zastav, zaprlo je nasprotnikom sapo. Nekaj »Sokolov« je stalo pred svojo telovadnico in gledalo mimo korakajoče množice. Onemeli so, tudi oni kaj takega niso pričakovali. Samo nekaj grgrajočih, porogljivemu krohotu podobnih glasov, je bilo slišati iz njih srede, — drugega nič. Nihče sc ni zmenil zanje. Zupan, ki ni župan, storil je čisto prav, da ni pozdravil gostov v imenu občine, zakaj v imenu občine nima on čisto nič govoriti. Da bi le konsekventno tudi drugod in pri drugih prilikah ne nastopal kot župan, če ni župan. Zastav na Jesenicah ob cesti, koder je šel sprevod niso imeli samo: Ratečan (J. Mesar), pek Hauptmann, hotel Triglav, hiša, v kateri je mesar Herman, Jakob Ferjan in Schrey ter Lovro Baloh.
j Jeseniško-savsko delavstvo je ponosno na to. da ima toliko prijateljev po domovini. Sedaj, ko vidi, da ni osamljeno, da jih je veliko, veliko, ki čutijo ž njimi, dobilo je novega poguma. Še pogumnejše kot dosedaj hoče se v prihodnjosti boriti za resnico in pravico v krščansko-socialnem taboru.
j Kje je izobrazba, napredek doma, prepričali smo se ob nedeljski slavnosti na Jesenicah. Tolika množica, pa kako mirno dostojno in veličastveno je korakala! Cel čas nikjer p.obenega izgreda! Pri govorih, koliko zanimanje! Poleg telovadbe občudovali smo krasno petje. Pevski zbor »Ljubljane« pod vodstvom g. Bajuka, pevski zbor ljubljanskih delavk pod vodstvom g. Hybaška, idrijski, domači in drugi pevski zbori so pokazali, da se pridno goji v našem taboru lepa slovenska pesem. In govorniški nastopi priprostih mla-deničev iz delavstva, omenjam zlasti mladeniče iz Miengša in Št. Vida nad Ljubljano, ali ne pričajo, da se mladina pri nas res izobražuje in vnema za pravi napredek? Pa jih je »Narod« prejšnji teden pomiloval. da se le zabitosti učijo v »klerikalnih« društvih. Zelena nevoščljivost!
j Idrijčane moramo še posebej pohvaliti, prišlo jih je iz take daljave 70 z močnim pevskim zborom. Res občudovanja vreden zgled navdušenosti za dobro stvar. Ko bi bili okoličani tako navdušeni, bile bi v nedeljo Jesenice desetkrat premajhne, da bi bile mogle sprejeti vse goste.
i Prva dramatična predstava v »Delavskem domu« bo v nedeljo na Mali Šmaren zvečer. Igra je lepa. Natančnejše prihodnjo soboto.
j Nedeljski obhod zelo bode v oči liberalce. Svojo onemoglo jezo so v »Narodu« za enkrat izlili na jeseniške ognjegasce, ki so korakali na čelu sprevoda. Niti brk g. načelnika Krivca ne morejo pustiti pri miru. Najbrž sc jim še iz nosa cedi — znamenje otro-čajev. No, in shramba gasilnega orodja jim ni povšeči! Vprašamo te golobrade »gasivce, ki so bili slučajno v nedeljo na Jesenicah«, ali morda ne vedo, da je občina postavila gasilni dom, in da je torej tudi njena dolžnost, da ga vzdržuje? In kdo jc v prejšnji dobi gospodaril na Jesenicah, kdo ovira zdaj redno občinsko gospodarstvo? Otročaji, jezik za zobmi!
j Uro z verižico je izgubil nekdo v nedeljo. Na privesku ie vdolbljeno ime Franc Vitovšck. Dobi io v župnišču.
j Javna telovadba v nedeljo jc takoj prvo uro privabila 10 novih članov v telovadnico. Lc pogumno naprej!
Brzojavni pozdravi skupščini »Slov. kršč. socialne zveze« na Jesenicah. Dopis. W ii r z b u r g. Srčen pozdrav vsem zbo-rovalcem »Krščansko socialne zveze« — Jeglič, škof.
C i v i d a I e. Mogočni četi, zbrani pod krščansko zastavo pozdrav beneške Slovenije! — Trinko, dr. Gruden, dr. Capuder.
Maribor. Krščanska izobrazba bo storila naše ljudstvo nepremagljivo proti vsem sovražnikom! — Uredništvo »Slovenski Gospodar«.
Maribor. Iskreno pozdravljamo svoje sobojevnike in somišljenike. — Izobraževalno društvo v Studencu.
Maribor. V izobrazbi je moč, zato želi uspeha Vašemu delu — »Slovenska kmečka zveza« za Štajersko.
Maribor. Pozdravljamo Vas, osobito vrlo katoliško narodno mladino, — Uredništvo »Naš Dom«.
Maribor. V delu za ljudstvo izobraženi krepko naprej! Dr. Korošec, dr. Ver-stovšek, Leskovar.
Št. Pavel. Iskreno pozdravlja — »Izobraževalno društvo«.
Gorenja Sv. K u n i g u n d a. Živela slavna »Kršč. socialna zveza« na svojem zborovanju! Bralno društvo pri sv. Križu nad Mariborom.
G o r i c a. Zadržan prisostvovati delavskemu slavlju, pozdravljam zborovalce z željo, da bodi prihodnja skupščina v Gorici. — Dr. Brecelj.
Miren. V duhu združeni z Vami kličemo: Naprej na delo krščansko! — Roječ, župnik.
M a 1 n i c e. Vsem tovarišem somišljenikom, posebno pa abstinentom najiskrenejši pozdrav! Fr. Šumar, mladenič.
Ljubljana. Obžalujem, da se radi nujnih opravil ne morem udeležiti. Pozdravljam udeležnike. Naprej za ljudsko omiko. — Rašica.
Ljubljana. Pozdrav slavnim zboro-valcem. Odbor trgovskih uslužbencev v Ljubljani.
Ilirska Bistrica. V duhu z vami kličemo s skalnatega Krasa naprej krepko za verne, narodne in delavske pravice. — Izobraževalno društvo »Trnovo«.
Idrija. Nevstrašeno na sveto delo! — Uredništvo »Zore«.
Litija. Čast delu, slava in pozdrav zborovalcem. — Za »Izobraževalno društvo« Franc Rojina, Bric Oroslav.
Selce. Izpod kremenitega Ratitovca kličejo vsem vrlim zborovalcem: Bog in krščanska organizacija naj vodita do sijajne zmage nevstrašeno. Rant, ameriški župnik; Rožnik, župnik; Šmid, župnik.
Št. Vid pri Vipavi. Bog blagoslovi novi dom! Zbrani sobratje pozdravljeni! — Izobraževalno društvo Poddraga.
Metlika. Vsem zbranim bratski: Na zdar! Telovadni odbor »Metlika«.
Železniki. Naprej na delo krščansko za slovensko ljudstvo proti svobodomiselj-cem! — Klopčič, župan; Demšar, Vebar, Grošelj, Trojar, Kosem, Klopčič. odborniki; Smo-lej. kaplan; Dvorni Tine, Lotrič Ignac, Mar-keli. Stale.
Zrn a. Na delo nebeški rosi blagoslov in zarod v Slovencih poraja sc nov. — Katol. izobraževalno društvo.
S krasnimi pismi so zborovanje pozdravili: Slov. kršč. društvo »Domovina« v Gradcu in vrli mladeniči bralnega društva pri Sv. Križu na Murskem polju.
Idrijske nouice.
i Društvene shode napravi katoliško politično društvo za idrijski sodni okraj v soboto, oziroma nedeljo v Idriji, Ledinah in na Gori. Poročal bo državni poslanec Josip Gostinčar. S tem bo jako ustregel svojim volivcem, ki so vedno želeli za poslanca moža, ki bi večkrat prihajal k njim. Prihodnje nedelje bo govoril še na več krajih našega sodnega okraja.
i Na Jesenice je bilo pohitelo k otvoritvi »Delavskega doma« nad 70 članov in prijateljev naše katoliške delavske družbe. Povrnila je družba s tem poset, ki so ga ji napravili Jeseničani ob blagoslovlienju zastave, ki je po blagoslovljenju prvikrat sedaj javno zavihrala na Jesenicah. Vsi izletniki hranijo najlepše spomine na jeseniško slavnost, ki se je tako lepo izvršila. Čast tudi nasprotnikom, ki se znajo drugače vesti nego idrijski liberalci in liberalni socialni demokratje. Na Jesenicah pač Julčeta nimajo, Anteta, so pa svoj čas pognali.
i Gozdni delavci so se razveselili, ko so čuli, da sc namerava zboljšati njih stanje, ker so bili leta in leta popolnoma pozabljeni. Poslanci, zlasti dr. Krek in dr. Žitnik, so že pred leti mnogo storili, da bi sc primerno zavarovali naši gozdni delavci. A ni šlo, ker sč ie vedno odgovarjalo, da sc ne potrebuje stalnega delavstva. Prišlo ic tako daleč, da jc sedaj samo šc 15 stalnih gozdnih delavcev, ki so zavarovani tudi za starost, ker so pri bratov-ski skladnici idrijskega rudnika. Svoj čas pa jih je bilo do 100, zlasti, dokler je bilo pod rudniško direkcijo tudi gozdarstvo. Tedaj so bili gozdni delavci kakor rudarji v bratovski skladnici ter so imeli iste ugodnosti, n. pr. zdravnika tudi za družino, žito, drva. Ko pa so ločili upravo gozdov od uprave rudnika, so mislili na vse, pozabili so edino gozdne delavcc. Kmalu niso vedeli, kam ž njimi. Da-si so jih morali imeti, ako so hoteli izvrševati pogodbe, kakor rudnik oskrbovati z drvami, trdili so, da ne potrebujejo stalno nastavljenega delavstva, češ, da ni dela. Drugi so zopet rekli: Saj je vendar boljše, ako delavcc ni stalno nameščen, ker si potem lažje prebira, ako mu kje ni všeč. Zadnji čas sc ie jela zopet razvijati zadeva. Kakor pa čujemo sedaj, vse skupaj ne bo mnogo vredno, ako se tako izvede, kakor se govori. Sedaj je 15 stalnih delavcev, ki so pri bratovski skladnici. Tj osta-
nejo kakor so, le dnina bi se jim nekoliko zvišala, da bodo mogli priti do nekaj višje pokojnine. Na novo se zavaruje 75 delavcev, a ne pri bratovski skladnici v Idriji. Kako visoko bodo zavarovani, menda še ni določeno. Ko bo kaj gotovega, sporočimo.
i Vojsko in Žiri pečeta od državnozbor-skih volitev sem liberalce. Zato bi radi organizirali ta kraja. Osrečiti ju nameravajo s »Kmetskirn in delavskim izobraževalnim društvom«. Snovatelji društev so Julij Novak, Janko Mačkovšek ,Franc Levstek in Srečko Likar, sami kmetje in delavci z žuljavimi rokami. Najbolj se nam še dopade, da snuje J niče Novak izobraževalna društva, tisti Julče, ki se je tako vzgledno olikano obnašal 13. in 14. julija. Pobalinov med Slovenci ni potreba, proč torej tudi s takimi društvi, kjer se je mogoče kvečjemu pokvariti!
i Razgrajači od dne 14. julija so bili kaznovani 27. avgusta od c. kr. vladnega svetnika Kremenška. Ali sta bila povabljena tudi Kristan Anton in Julij Novak, danes še ne moremo poročati.
i Občinska blagajna se je zopet napolnila. Ker je bila že precej suša, spomnili so se starega sklepa občinskega odbora ter pričeli zadnje dni po mestu lov na kužeta. Ako, kak pes ni našel dobrotnika, ki bi zanj položil 12 kron, pa jc moral iti z mojstrom. Več občinskih javnih naprav je sedaj zagotovljenih, ki bi morale radi pomanjkanja gmotnih sredstev počakati.
i Liberalna radovednost. Liberalec L: »Ali ni bilo letos na cesarjev rojstni dan župana in svetovalcev k maši, ker bi sc radi prikupili vladi, da bi bila mestna realka podržavljena, ali niso šli zato, ker bi se radi zamerili. da bi ne bila podržavljena? Nekateri so menda zoper podržavljenje.« — Liberalec II.: »Veš kaj? V »Slovencu« nai bi bil natisnjen najin pogovor, pa bo »Narod« povedal«.
i O mestni realki čitamo v zadnji številki »Zore« naslednje: VI. izvestje mestne višje realke v Idriji za šolsko leto 1906/07 vsebuje članek, gosp. Baeblerja: Radioaktiviteta in razpadanje atomov ter šolska poročila. Iz teli razvidimo: Koncem leta je bilo 192 + 1 (priva-tist) dijak, v prvem razredu 51, šestem 21, v pripravijavnem tečaju 35. S Kranjskega 44, s Primorskega 35+1, s Koroškega 2, s Štajerskega 5, z Nižic Avstrije 1, z Ogrskega 1. Slovencev 190+1, Nemca 2, eden v prvem, drugi v petem razredu. Iz Idrije, oziroma najbližje okolice iili je bilo 99. Uspehi so sledeči: I. red z odliko 7; I. red 148; II. red 22; III. red 4; ponavljavni izpit II; neizprašan 1 (pri-vatist). Dovršilo jc torej ugodno skoraj 88 %; odliko jih ima pa okolu 3 6 %, v treh razredih (lil.. V., VI.) ni nobenega odličnjaka. To je žalostno. Znano je. da sme biti učni jezik na realki slovenski. Ker ni knjig slovenskih, je to res nemogoče — pač so pa bili pred leti tedanji profesorji na tei realki prvi, ki so sklenili pisati, a menda ne spisati šolskih kuiig. Grajati pa moramo, da se poučujejo predmeti v nemščini, za katere že imamo učne knjige, n. pr. matematika za I. razred! Učiteljski zbor sestaja iz ravnatelja ter veroučitelja, 4 pravih in 4 namestnih učiteljev ter obeh učiteljev telovadbe in risanja. Brez izpitov so 4 namestni učitelji, 3 pravi učitelji so došli v Idrijo kot profesorski kandidatje, ostala dva (veroučitelja in učiteljev telovadbe ter risanja nc štejemo) nista imela več kot dve leti prakse. Kdor ve, kako bore malo, skorai nič pedagoške in metodološke izobrazbe dobi bodoči učitelj na vseučilišču, dalje upošteva, da imata izmed strokovnih učiteljev na realki s šestimi razredi le dva nekoliko prakse pred nastopom na ta zavod, ostali pa nobene, so deloma šele ua zavodu naredili izpite, da sta dalje poučevala v VI. razredu dva, oziroma trije brez izpitov, ta sc bo za glavo prijel. Ne gre se nam za osebe, le za stvar. Poleg tega seveda obstoje vsi nedostatki občinskih zavodov i kar sc tiče nastavljanja (v Idriji tudi odstavljanja) profesorjev i nadziranja dijakov. Odtod brzojavke idrijskih realcev velikemu Slovanu, odtod udeležba realcev pri političnih demonstracijah; profesorski zbor je mrtev napram dejstvu, da postaja dijaštvo priganjač liberalne stranke. Naša zahteva je, da se realka podržavi; to zahtevajo tudi intelektualni interesi slovenskega naroda, nc le žalostno gmotno stanje idrijskega prebivalstva. Naši poslanci naj sc na to ozirajo!
Domače žjanlarne.
Znano je, da je finančni minister meseca julija sklical nekaj poslancev in kmetskih po-setnikov, ki sc bavijo z domačo žganjarijo, na posvetovanje, katere olajšave od strani finančne oblasti bi bile potrebne, da se kmetom omogoči brez posebnih sitnosti izrabiti zakonito določeno oprostitev od davščin pri kuhanju žganja iz domačega pridelka, sadja, tropin itd. Pri tej enketi so zastopniki kmetov navedli vse, kar otežkočuje pravzaprav onemo-gočuje izrabiti pridelano blago, ker so sitnosti s tem v toliki meri spojene, da se rajši opusti poraba pridelka. Osobito veliko sitnost ciela to, da se mora žc do sredi oktobra naznaniti, koliko se bo kuhalo žganja v prihodnjem letu in iz katerega blaga, ko kmetovalec p;:č ;ie ve, kaj bo v prihodnjem letu sploh pridel; n. pr. sadje, katerega sedaj žc tretje leto ni. Istotako se je zahtevalo olajšave, če nepričakovane ovire nastanejo, da se srne prenehati s kuhanjem žganja, kar pa je sedaj kaznivo in sicer se narekujejo kazni, ki presegajo sploh vso vrednost blaga. Ker posli zahtevajo vedno več pijače, zahtevalo se je od strani kmetovalcev, da se tudi večji kontingent, to je večja množina litrov dovoli posameznim kmetom.
Nato ic finančni minister sedaj začasno dal sledeči odlok. Najprej pravi, da JC Ilii ročii
finančnim oblastveni, da sestavijo poljudno spisan pouk, kako je pri domačem žganja rje-nju postopati, da se ne kršijo dotične postave ter da se s tem kmetovalci obvarujejo glob. Istotako se naroča finančnim oblastvom, kako jim je v tem postopati in kako imajo uporabljati zakonite določbe ter pri temu varovati kmetovalce, v kolikor je sploh dopustno v zakonu. Prenaredila se bo napovedim dolžnost in pri tem olajšala napoved. Skušalo se bo ugoditi tudi zahtevi, da sc sme prenehati s kuhanjem, če nastanejo nepričakovane ovire, n. pr. obilno delo, bolezni v rodbini itd. Obljubljeno je tudi, da se bo množina davka prostega žganja povišala. Posebne vrednosti pa je, da ie finančna oblast pripravljena pogoditi ^e za primerno malo svoto. da potem odpadejo vse sitnosti kontrole in tudi ovire prodaje tako nakuhanega žganja, sedaj pa sc sine davka prosta kuha le za dom porabljati.
Nekaj olajšav se je v tej enketi doseglo, pa ožji odsek, ki je bil od enkete pooblaščen vršiti pogajanja s finančnim ministrom, in ko-jega član je tudi poročevalec teli vrstic, sc ne zadovoljuje s tem odlokom ministra, ker so obljubljene olajšave nezadostne, pa tudi nejasne: zato se mora akcija v tem oziru nadaljevati in če treba zakonodavnim potom dognati v prid kmetovalcev, ki so pač opravičeni brez nadaljnih ovir izkoriščati vse pridelke v kmetiji, od katere itak že plačujejo davke.	Posl. Povše.
Vknjižba lovskih pravic.
Postojnska državna graščina je 1. 1863 v odkupnem in regulacijskem postopanju 19 vasem odstopila v last 5000 oralov sveta, a si »na večne čase« pridržala lovske pravice na tem svetu. Menda vseh raznih pritožb sedanjih posestnikov zaradi lova pa je c. kr. finančna prokuratura šele meseca decembra 1906. torej čez več nego 40 let pri okr. sodniji v Postojni v imenu c. kr. erarja vložila prošnjo za vknjižbo lovske pravice. Ker pa so bila zemljišča med tem potom agrarnega postopanja razdeljena na približno 500 posestnikov. dobili so vsi posestniki črne zaplate v zemljiški knjigi. Nevolja posestnikov je bila sedaj še večja. Nekateri so se že pred leti obrnili na svojega državnega poslanca, naj jim pomaga. Vsi koraki in tudi pritožba upravnim
potom so bili doslej brez uspeha, ker fiskus je fiskus. Nato je 24 prizadetih posestnikov ix» postojnskem odvetniku vložilo proti pravosodnim sklepom prve instance rekurze na deželno sodnijo. Ta je letos meseca aprila ugodila vsem rekurzom ter proglasila vknjižbo lovske pravice kot nedopustno in neveljavno sklicevaje se na S 1. lovskega patenta iz leta 1849. po katerem je lovska pravica neločljivo zvezana z lastnino zemljišča, in na dejstvo, da posledobna vknjižba ni dopustna, ker lastniki zemljišč niso več prvotni pogodnik iz 1. 1861, ampak njihovi singularni nasledniki. Finančna prokuratura pa je vložila revizijske rekurze na najvišje sodišče, ki pa je nedavno pritrdilo pravnemu naziranju deželne sodnije in zavrnilo vse rekurze finančne prokurature. S tem pa stvar še ni končana. V tem slučaju je le pojasnjeno, da lovska pravica pač pristo-ja lastniku dotičnega zemljišča, ni pa rešeno vprašanje, ali sme lastnik zemljišča tudi sam izvrševati lovsko pravico in pod kakimi pogoji jo drugim odstopiti v izvrševanje.
Socialni demokratle v Mokronogu
Srečen je bil naš trg pred 14 dnevi! G. Kopač iz Gorice je prišel obiskat semkaj svojo sestro in si mislil: »Dobro bi bilo, če napravim socialnodemokratičen shod.« Zgodilo se je. »Pri Lipi« so ga zbobnali. A le malo je bilo udeležencev. Shod je počastila mokrono-ška inteligenca krojač Glušič, katerega priporočamo najtopleje vsem našim somišljenikom, klepar Koračin, deželni inžener Zaje, čevljar Smrekar, kontrolor Vencajz in drugi. Za predsednika se je sam postavil neki Debelak. Kaj je ta človek, se ne ve. Rekel je, da je abiturijent, da je pisatelj liorisov. da je bivši posestnik gostilne pri »Škrjancu«, ki jo je prodal »Katoliški tiskarni« za 60.000 K. Kaj je Kopač govoril, ve že celi svet, ker so njegovi govori stereotipni. Shod se je končal čez dve uri. drugega ni bilo hudega. Večina je šla pred zaključkom domov. Le toliko še omenimo, da so zapisnikarstvo na tem shodu naj prvo ponujali čevljarskemu pomočniku, zatem krojaču, pa nihče ni hotel sprejeti, nazadnje ponudijo mokronoškemu učitelju Fratarju, ki je sprejel to službo. Hvala mu v imenu vseh sodjaldaj-mokrastov! A g. predsednik Debelak je izginil v torek iz Mokronoga neznano kam. Samo to prosimo, da nam povč, kdaj bo vrnil brivcu 16 K, zakaj je prodal brivčevo kolo, kje je skupljeni denar, kje je obleka, ki mu jo je posodil g. učitelj Pleskovič? Na drugi strani pa častitamo mokronoški inteligenci, ki je Debelaka prepcljavala kakor kakega slona, mu stregla, a sedaj ga zasledujejo orožniki. No, pa kaj sc hoče, po socialdemokraško smo vsi >-glih«: Šuštarji, inženerji, špenglarji, žnidarji in gospodje iz komesijc!
Polita na vojaških vajah.
Sedanje vojaške vaje ne vzbujajo velikega zanimanja samo med vojaškimi strokovnjaki, ampak med vsemi, ki sc zanimajo za razvoj in napredek naše armade. V prvi vrsti jc pomembna izprememba v vrhovnem vodstvu generalnega štaba, ki je podvzelo popolnoma novo taktiko na letošnjih manevrih. Razen tega bodo rabili letos celo vrsto novih naprav. kakor zelo spretne gorske baterije, prvikrat na vojaških vajah uporabljene električne svetilke in najmodernejšo bojno napravo, zrakoplovni oddelek. Posebno veliko pozor-
nost so letos posvetili pošti, ki naj nima samo naloge, da donaša hitra poročila vojaštvu med seboj, ampak mora biti nekaka pripravljalna šola za resne slučaje, za eksaktno poštno zvezo moštva z domovino iu posameznih čet med seboj. Da bi bila sedanja pošta v resnem slučaju zelo pomanjkljiva, o tem ni treba govoriti. A ne samo to, ampak v vojski se jc treba ozirati tudi na moralno stran vojakov. Treba jim jc poročil iu vesti iz domovine, od domačih itd., a za vse to jc treba čisto nove poštne naprave in taktike. Seveda ima vojaška pošta mnogo več težkoč v svojem poslovanju, kakor normalna pošta. Ccte na vajah ali v vojski menjajo svoj položaj od dne do dne, od ure do ure iu vse to je treba poročati dotič-nim oddelkom po najkrajši poti ter zraven vse izpremembe javljati centralni pošti. O velikem pomenu dobro delujoče vojaške pošte v slučaju vojske sc jc v Avstriji v posameznih listih že večkrat pisalo in povdarjalo. Sedaj je treba poskrbeti, da sc v času vojaških vaj za to sposobni ljudje v tej stroki izobrazijo, da bi mogli v resnem slučaju skrbno in zanesljivo opravljati svoje opravilo. Na vsakih vajah naj sc izobrazijo v to svrho posebni uradniki, ki bodo v resnem slučaju že izvežbani in bodo mogli odstopiti svoje mesto drugim neizuče-nim kolegom. Uradniki in voditelji pošte na vojaških vajah morajo skrbeti za to, da ob vsakih velikih vajah zbero potrebnih izkušenj in se seznanijo z najtežjimi in najbolj kompliciranimi slučaj v tem poslovanju. V to svrho bodo pri letošnjih vojaških vajah nastavljeni uradniki, ki bodo prišli v poštev tudi v slučaju vojske. Kot generalni ravnatelj pošte na vojaških vajah posluje dvorni svetnik v trgovinskem ministrstvu Josip pl. Posch, ki bo vrhovni voditelj pošte na letošnjih cesarskih vajah, kakor jc bil žc tudi na zadnjih vojaških vajah v Tešinu v poštnem vodstvu. Za oba armadna zbora je ustanovljena posebna pobi-ralnica za pošto na vojaških vajah. Poštna po-biralnica za 3. arinadni zbor se nahaja v Mariboru v poslopju južnega kolodvora. Vodi jo ugledni strokovnjak v zadevah vojaške pošte, poštni nadzornik Anton Rasch, ki služi pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Brnu. Za 14. (inomoški) armadni zbor je pobiralnica v Beljaku in jo vodi poštni nadzornik Krane-\vitter, poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Inomostu. Na mariborski poštni nabiralnici za letošnje vaje je nastavljeno deset uradnikov. Razven poštnega vodstva in poštne ekspoziture na vojaških vajah so tudi stabilne poštne n rade na vadališču znatno pojačili, ker bo poštno in osobito brzojavno delovanje med letošnjimi vojaškimi vajami zelo živahno. Tudi javnost bo na tej izpremembi vojaške pošte znatno pridobila. Kakor smo omenili, se nahaja pobiralnik 3. armadnega zbora v Mariboru, a za 14. v Beljaku. Tja sc torej odpošiljajo pisma in odtam se bodo dostavljali posameznim četam in oddelkom. Pri kornem poveljstvu so takozvana vodstva in pri vsaki diviziji ekspoziture za pošto pri vojaških vajah. Ti morajo potem izročati pošto pooblaščenemu častniku in jo sprejemati od čet. Občinstvo mora pri tej novi napravi torej strogo paziti na naslove polka, bataljona, stotnije itd. L.e tako jc mogoče, da bodo vojaki brez zamude dobili pošto na vojaških vajah. O uspehu te pošte in njenega delovanja se bo poročalo po vojaških vajah v seii. ki bo v Celovcu in ji bo predsedoval dvorni svetnik pl. Posch.
PIvovarnKkl kartel u alpskih deželah.
Razne deloma neresnične, deloma izkrivljene vesti so napotile obrambeno zvezo alpskih pivovaren, da je sama objavila v listih namen in vzroke svoie zveze. Ze dolgo je bolehala pivovarniška obrt vsled divjega medsebojnega tekmovanja in silnih stroškov, ki jih je povzročil napredek v tej stroki industrije. Nele, da je vsled tega propadala cela vrsta manjših podjetij, ampak pokazala se je tudi v gostilniški obrti huda demoralizacija: hudo konkurenco med pivovarnami so izkoristili razni elementi, ki na gostilniško obrt ne razumejo prav ničesar, vsled česar so seveda obrtniki, ostareli v izvrševanju krčmarstva, propadli. Pivovarne same so dajale tem ljudem pohištvo, prostore, dovoljenje brezplačno, vrliutcga pa še posojila v gotovini, navadno se gostilna ni obnesla, pivovarna je izgubila vse, obenem so pa vsled neredne konkurence trpeli gostilničarji. Vsi ukrepi, da se odpomore tem nedostatkom, niso izdali nič. Slednjič so pivovarne same izpoznale, da je najboljše, da same med seboj sklenejo mir ter preprečijo dogovorno nepošten lov na odjemalce, da se ne bi bilo pivovarnarju vsak trenutek bati, da mu kdo odvzame odjemalce prav z nemoraličnimi sredstvi, in da jih more pošteno in dobro postreči z dobrim blagom. Nikakor pa s tem niso vezani krčmarji na gotovo pivovarno. Lahko si prosto volijo podjetje, s čegar blagom mislijo, da bodo najix)lj-še izhajali. Torej obrambna zveza ni naperjena proti krčmarjem, ampak hoče iz gostil-ničarske obrti odstraniti le nepoštene osebe, ki jej samo škodijo. Tudi kakih velekapitali-stiškili tendenc nima zveza, kajti ravno zveza je zadnje sredstvo, ki bo rešilo manjša podjetja propada. Njen namen je, izruvati izrastke na pivovarniškeni polju, ki so pognali iz hudega gospodarskega boja. Ničesar nima opraviti s povišanjem cen pivu. ki se bo vsled silnega zvišanja cen tovarniških potrebščin, večjih delavskih zahtev, zvišanja davkov prej ali slej moralo vsekako vpeljati.
Tržne vesti.
31. avgusta 1907.
Položaj vseh tržišč označimo jako kratko, kakor sledi: Cene se dvigajo, tendenca jako krepka, ponudbe skromne, kupci se branijo
kolikor se morejo, kupujejo se sproti in najpotrebnejše. Bilanca žetve nam kaže, da je dala pšenica slabšo letino, kakor lansko leto, kar sc najbolj zrcali v cenah in tržnem položaju. Pričctek tedna nam je prinesel hipna poviške ccn. Berolinski trg je dvignil rapidno cene pšenici za skoraj 3 marke in rži za 8 mark. Ta poskok .ie vplival skoraj na vsa tržišča, da je sledila tudi Budimpešta, ni treba posebej povdarjati. Berolinsko hos jc provzro-čilo jako neugodno vreme, ki onemogočuje spravljanje letine.
Poznejši dnevi so siccr prinesli padce cen ali cene so le višje, kakor prejšnji teden. Posebno promptno blago se jako trdovratno drži visokih cen in lastniki nc odnehajo niti za vinar. Konsum vsled tega kupi le to. kar ravno mora imeti, kupčija pa se sploh rezervira iu vsled tega jc promet počasen in minimalen.
Ncrvozitcta tržišč in pa tudi špekulacija prinašata danes največjo korist kmetovalcu, ki se kaj radovoljno muza, ker imajo njegovi izdelki letos nepričakovano visoko ceno in skupiček bo dober, seveda — ako se tržni položaj ne izpremeni. Navadno se je mislilo, da se mora kmetovalec zadovoljiti kmalu po žetvi z nizkimi cenami. A letos to pač ne velja.
Današnji položaj tržišč je velika zagonet-ka mlinom in kupčiji. Za seboj imamo dve dobri letini in vladalo je mnenje, da so zaloge blaga še velike in danes te visoke cene. Tržne razmere znatno korigirajo statistične številke glede na žetve, porabe in zaloge, in sicer v takem razmerju, kakor še nikoli do sedaj. Ali se je letina zadnjih dveh let previsoko cenila, ali pa je konsum bil večji, eno ali drugo je bilo. Tega pa nikakor nočejo vzeti v prevdarek, da je producent postal močnejši, da ni primoran svojega izdelka prodati, ampak ga vrže na trg, kadar sam hoče, tudi producent je začel špekulirati ne le s svojim izdelkom, ampak s pomočjo terminov tudi s tujim.
Torej glavni vzrok, da se zdi kupčiji in mlinom premalo blaga na trgu, je pač ta, da ga kmetovalci ne pripeljejo, ampak ga drže doma v zalogah. Imajo vsaj miši in podgane dobre čase. Kakor smo omenili zgoraj, so tržišča morala zopet popustiti v cenah.
Pšenica ima jako neznaten promet. Tendenca jako krepka, ponudbe so vedno skromne, ali zadostujejo, ker sc kupci branijo visokih cen, saj danes se zahteva še 12 gld. Oktober 1158/59. april 1202/4.
R ž ie jako visoka v ceni, ker konsum potrebuje to blago. Promet je precej dober in vsled tega bo cena pač ostala, ako ne bo šla še višje. Oktober 9 88/89.
Oves sicer ne najde kupcev in je konsum jako padel, vendar cena je visoka. Oktober S-25/26.
T u r š i c a si je vzela za zgled druge ce-rejalije in si misli, ako se drugo draži, zakaj bi pa bila še jaz poceni, kar navzgor. Veliko si sicer ni pridobila, vendar cene so postale stalne. Letina še vedno dobro kaže in se bo koruze precej pridelalo. September 6-90/91, maj 6 93/95.
Moka. Posledica draginje žit se pač najbolj kaže ne toliko v cenah mlinskih izdelkov, ampak v tem, da konsum-'rkpi le nizke vrste moke, višje (belejše) vrst'e pk zaostajajo. Mlini imajo sedaj velike zaloge srednjih mok, temnejše pa gredo izpod rok. Posebno pa gre ržena moka jako hitro izpod rok. Mlini bi se radi iznebili finejših vrst pšenične moke, če tudi z žrtvami, konsum noče ničesar slišati, ker konsument se brani današnjih beležb. Mlini vsled tega vedno delajo z reduciranim obratom.
Otrobi in klajna moka se jako živahno zahteva in plačujejo se najvišje cene. Blaga seveda primanjkuje.
Špirit je svoje cene zopet nekoliko dvignil, tendenca se je ponovno ojačila, rafinerije se precej vzdržujejo ponudb. To dviganje se pa ne opira le na visoke žitne cene, ampak posebno na naraščajoči konsum. Sicer tu ni prostor za te opazke, ali vzdržati se je ne moremo, ker je žalostno, ako se dviga konsum vkljub vedno večji draginji žgane nesreče.
Kava. Cene se sicer niso znatno premaknile, vendar ima sedaj špekulacija dobre čase.
Z i v i n a (Dunaj). Ta teden se je do-vedlo manj živine na trg in posledica je bila, da so cene poskočile, ali prodrle niso v polni meri, ker se je konsum branil plačati višje zahteve in ie vsled tega padel. Posebno so vsled tega trpeli hrvaški in bosanski voli. — Svinj se je sicer dovedlo več, ali med temi manj rejenih, vsled tega je posebno mast s I a n i n a dvignila cene.
Položaj v Maroku.
London, 30. avgusta. Položaj v Maroku je izredno zapleten. Novi sultan Mulcy Hafid si pridobiva vedno več privržencev. Muley Hafid je brat sedanjega sultana Abd cl Asisa, ostale brat je Abd cl Asis dal zastrupiti, ko je zasedel prestol. I3rcdno se Mu-ley Hafid prestola definitivno polasti, mora prikorakati v Fes, kjer ga morajo duhovniki — ulcnic — za sultana priznati. Maghzena, poveljnika mesta, mora zapoditi, svojega brata pa se na ta ali oni način iznebiti — zadaviti ali zastrupiti Toda to ni glavno. Največje težave dela zdaj francoska okupacija. Cc je namreč Muley Hafid energičen mož, ki hoče v Maroku napraviti red, potlačiti upor Rajzulijev iu drugih rodov, sc bo gotovo tudi z Evropejci spoprijaznil, ki so dejansko najboljša garancija za suvereniteto in neodvisnost Maroka. Sli je namreč niti ene velevlasti, ki bi Francozom privoščila Maroko. Kaj bo napravila francoska ekspediciia. ako Muley
Hafid izjavi, da hoče pomagati, da se algezi-raška pogodba izvede?
Da je položaj sila neugoden za Francijo, kažejo te silno nasprotujoče vesti, ki prihajajo iz Maroka. Francoski listi brez izjeme pišejo, da je novi sultan sovražnik Evropejcev, da namerava napasti francosko ekspedicijo in da treba črtati algeziraško pogodbo. To je punc-tum saliens cele zadeve. Francozi menijo, da jc zdaj algeziraška pogodba brezpredmetna in brezpomembna, ker je odstavljen sultan, s katerim se je sklenila in katerega suvereni-teta se je v njej priznavala. Francozi bi tako radi provzročili, da bi se sešla nova konferenca, pri kateri bi Francozi svoj sedaj ugodni položaj v Maroku izkoristili zase. Toda velika težava je v tem, da Angleška Francozov ne podpira. Čudno. »Times« piše, da se je algeziraška pogodba sklenila brez ozira na tega ali onega sultana; smisel pogodbe je, da sc v Maroku napravi red, in če bo Muley Hafid velevlasti v tem podpiral, ni povoda, da bi se algeziraška pogodba črtala.
Madrid, 30. avgusta. Vsi španski listi — »Liberal«, »Imparcial«, »Heraldo« itd. — označujejo početje in postopanje generala Dru-de v Časablanci za krivično in proti narodnemu pravu. Ze izkrcanje male francoske čete je bilo skrajno neprevidno; posledica je bila, da so Maročani poklali toliko Evropejcev. Sedaj pošilja Drude čete v okolico casablanško ter pleni vasi in jih zažiga, dasi za to ni povoda. Zahteva ojačenj proti novemu sultanu, dasi ta še ničesar ni storil, kar bi poostrilo položaj. Enako pišejo angleški, v prvi vrsti seveda nemški listi. — Francozi grizejo jako trdo jabolko, kakor se vidi.
T a n g c r, 30. avgusta. Tukajšnji Angleži in Nemci nabirajo podpise za protest proti postopanju Francozov v Časablanci. Francoski križarki »Gueydon« in »Gloire« križate po obrežju in ga bombardirata. Križarka »Des-saix« je odplula iz Tangerja proti Časablanci s poslanikom Regnaultom na krovu. Regnault bo najbrž francoskemu konzulu v Časablanci sporočil instrukcije ministrstva. Medtem pošiljajo Francozi še vedno ojačenja v Casablanco in celo zrakoplovne oddelke, kajti pravijo, da okoli Casablance tabori 10.000 Ma-ročanov. Novi sultan Muley Hafid pa si je podvrgel tudi Saffi, kjer ga je guverner priznal za sultana. V Mogadorju, kjer zdaj biva, pridno občuje z Nemcem Steinuachsom, da se prikupi Nemčiji.
Pariz. 30. avgusta. Francoski ministrski svet v Rambouleittu se bo bavil z načrtom, kako organizirati francosko policijo v Rabatu, Saffi, Mogadorju in Masaganu.
Znanstvo in umetnost
* Knjigovodstvo, sestavil Ivan Podlesnik, knjigovodja »Katoliške tiskarne« v Ljubljani. V tisku se nahaja to novo delo, katero je založila »Slovenska krščansko-socialna zveza« v Ljubljani. Celo delo bo razdeljeno v tri dele. Prvi del bo obsegal poleg uvoda teoretično in praktično navodilo za knjigovodstvo: I. za društva, 2. za »Čebelice«, 3. za mladeniče, 4. za gospodarje. Ta prvi del izide letos meseca decembra. Drugi del, ki izide prihodnje leto, bo obsegal: 1. knjigovodstvo za posojilnice, 2. knjigovodstvo za konsumna društva, v tretjem delu pa bo priobčeno dvojno knjigovodstvo za večja podjetja. Vsi trije deli bodo tvorili celoto in bo to delo prvo te vrste v slovenski literaturi. Prvi, letošnji del, je namenjen zlasti za naša društva. Priporočamo pa, da si ga nabavi vsakdo, ki se zanima za to stroko. Prednaročila za prvi del sprejema sam gospod pisatelj. Cena vsakemu delu bo približno 2 K. — Mi bilježimo z veseljem to književno vest, ker smo prepričani, da bo s tem delom ne samo izpolnjena globoka vrzel v naši strokovni literaturi, temveč da bo poplačala s tem delom tudi založnica »Slov. krščansko - socialna zveza« svoj dolg napram svojim članicam, ki tako živo potrebujejo za vpeljavo trgovskega pouka med svojimi člani dobre strokovne knjige. Da bo delo dobro, pa jamči ime pisatelja, ki je strokovnjak na tem polju, kar je že opetovano dokazal s svojimi spisi in knjigovodskimi tečaji, ki jih vodi vsako leto v »Slov. kršč.-soc. zvezi«.
DERSCHATTA O PLOJU IN JUGOSLOVANSKEM MINISTRU.
Železniškega ministra Derschatta glasilo »Grazer Tagblatt« v uvodnem članku ostro prijema Ploja. Beležimo to le zaradi informacije. Obširno mu dokazuje, da je čisto resnično, kar je pisal 18. junija t. 1. »Slovenec«, da jc namreč vrgel stran zastavo, na katero je bil voljen. Ploj, pravi dalje »Tagblatt«, je zatajil program, na katerega je prisegal pri svoji izvolitvi, in sicer ga je zatajil zato. ker je vstopil v »Jugoslovanski klub«. Ta klub — piše graško glasilo — je namreč liberalen in v njem Ploj svojega »starega, konservativnega programa« ne bo mogel zastopati. — »Grazer Tagblatt« piše, da naj Ploj nikar ne misli, da so pri »Tagblattu« tako naivni, da bi jim lahko natvezel, da on pri liberalcih igra klerikalca. Zakai pa Ploj ni poslal popravkov »Slovencu« in jih pošilja rajši »Tagblattu«. Saj mu je »Slovenec« jasno dokazal, da je le po milosti dr. Koroščevi bil za poslanca izvoljen, Ploj pa je kot grob molčal. Nadalje piše »Tagblatt«, da vzlic popravku, ki ga je Ploj poslal, še vedno ostane pri tem. da je Ploj vstopil v »Jugoslovanski klub« samo zato, da bi minister postal. Ze to je sumljivo, da je celo vprašanje o jugoslovanskem ministru iz-prožil Ploj, da je on v javnost spravil, kaj o tem misli ministrski predsednik, da je on z mnogimi izjavami in popravki to vprašanje ohranil na površju in mu z reklamo zagotovil aktualnost. Zato. piše »Tagblatt«, da bo delovanje Plojevo opazoval tako skeptič-
no, kakor dozdaj, kajti kako se veruje človeku. o katerem je »Slovenec« pisal, da jc zahrbtni intrigant in ki tega niti popravil ni! Nadalje, piše »Tagblatt«, da vzdržuje svojo prejšnjo trditev, da Ploj ne zna pravilne slovenščine, kajti svojčas je to konstatiral celo »Slov. Narod«. Kar »Gr. Tagblatt« nadalje izvaja, ne spada sem. Piše namreč, da se bodo Nemci z vso silo uprli jugoslovanskemu ministru. Beležimo brez komentara. — [)r. Kramarev »Den« poroča, da vest o osnovi jugoslovanskega ministrstva ni izmišljotina, ampak da so se o tem vršila res posvetovanja in pogajanja ter da je ugodna rešitev tega vprašanja odvisna od parlamentarne situacije jeseni.
AVSTRIJA. AVnister dr. Marchet odstopi.
Dunaj, 31. avgusta. »Zeit« poroča, da je bil minister dr. Marcliet včeraj v Išlu pri cesarju v avdijenci, popoldne pa se je udeležil družinskega obeda pri cesarju. Baje ic dr. Marchet cesarju izrazil željo, da bi odstopil, vendar vladar nikakor ni kazal nagnjenja, da bi sprejel ministrovo odpoved.
Nemški agrarci.
Praga, 31. avgusta. »Deutsches Agrar-blatt« izvaja z ozirom na izpremembe v ministrstvu jeseni: Javna tajnost je. da vstopi v jeseni v ministrstvo več novih mož. Zato je čas, da izrazimo svoje mnenje o teh izpre-niembah v ministrstvu. Naše mnenje glede stališča poljedelskega ministrstva je jasno, toda zavarujemo se proti temu, da bi se smatral Krof Auerspcrg kot zaupnik Nemcev v kronskem svetu. On je uradniški in ne strankarski minister. Nemški agrarci bodo delovali, da ostane vpliv nemških ministrov neizpreme-njen. Upravičeni so Cehi, da imajo v kabinetu svoje ministre in tudi češki agrarci z vso pravico zahtevajo kot najmočnejša češka stranka ministra iz svoje srede. Če pa postane minister češki agrarec. zahtevati bodo isto tudi nemški agrarci, ker so razen krščanskih so-cialccv najštevilnejša nemška stranka.
POLOŽAJ NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 31 avgusta. Pravaš Zagorac je izjavil uredniku »Novosti«: Kompromis z dr. Rakodczayem je nemogoč.' Stališče ogrske vlade ali Rakodczaya ga popolnoma izključuje. Zločinstvo in izdajstvo napram narodu bi bilo, da bi se koalicija spustila v kake dogovore. Skoro gotovo je Rakodczay sam sit banovanja in najbrže sam odstopi, ali ga pa prisilijo k temu koraku okoliščine. V tem slučaju bo ogrska vlada skušala skleniti s koalicijo kompromis, toda njen trud bode zastonj, čeprav bi iz naših vrst vzela bana in vlado. Rakodczayju mora slediti komisarijat na Hrvaškem. Do kompromisa pride šele tedaj, ko se izpremeni položaj na Ogrskem, a tega bodemo še dolgo čakali. Hrvaško vprašanje ie kompromitovalo Ogre pred Evropo. Javno mnenje je na naši strani.
NESRAMNA GONJA LIBERALCEV PROTI SALEZIJANCEM OBSOJENA.
R i nt, 30. avgusta. Vlada bo podprefekta v Savoni, ki je na podlagi lažnjivega Brassona' vodil preiskavo proti salezijanskemu zavodu v Varazze, prestavila v neki mali kraj v Sardiniji, ker se je izkazalo, da je postopal z ne-čuveno pristranostjo. Medtem preiskuje slučaj v Varazze državni pravnik iu dan na dan se pokaže, da jc vsa gonja bila uprizorjena nalašč na podlagi izmišljenih dejstev. Zato je tudi ljudstvo, ki ie prej svobodmisel-cem verjelo, ogorčeno proti svojim zapeljiv-cem. 20. t. m. sc ie sklicala izredna občinska seja. v. kateri se je soglasno Salczijancem izrekla pohvala za njihovo požrtvovalno vzgo-jevalno delovanje in ogorčenje proti liberalni gonji.
R i m , 30. avgusta. Ko se Tittoni povrne iz lschla v Rim, se bo vršil ministrski svet, ki se bo bavil s protiversko gonjo. Ministrskega predsednika Giolittija, ki navadno pusti, da se stvari razvijajo same. so članki v inozemskih listih, ki surovo gonjo obsojajo, nagnili na pravo stran in zato hoče napraviti gonji konec, da ne bi trpel ugled Italije na zunaj in nc bi prišla na površje anarhistična tolpa.
RUSIJA.
Umor.
Varšava,31. avgusta. V Lodzu so trije neznani mladeniči ustrelili orožniškega straž-mojstra Kolbasova, ko je šel po cesti s štirimi vojaki. Značilno je, da vojaki spremljajoči Kolbasova, na napadalce niso streljali, kar smatrajo za posledico revolucionarne propagande v armadi.
L'kor vilnskemu škofu.
Peterburg, 31. avgusta. Vilnski škof baron Roop jc bil uradno pozvan v Peterburg, kjer jc dobil ukor radi poizkušenega po-poljačenja ruskih državnih šol.
Stossel se hoče prati.
Peterburg, 31 a.vgusta. Stossel hoče v posebni brošuri »Mojim sovražnikom« pobiti hude napade nekaterih listov na njegovo osebo, s tem se opravičiti ter »vojnemu ministru odpreti oči«.
Proti židotn na ruskih vseučiliščih.
Peterburg, 31. avgusta. Ministrstvo za ljudsko prosveto ie poslalo vsem vseučiliščem ukaz, da naj sprejmejo lc toliko židovskih visokošolcev, kolikor dovoljujejo tozadevni predpisi. Zadnja leta jih niso upoštevali na željo grofa Tolstega, toda letos sploh ne sprejmo na peterburškem vseučilišču nobenega židovskega diiaka.
Pomnožitev ameriške vojne mornarice.
Ne\vyork, 31. avgusta. Z ozirom na pretečo nevarnost od strani Japoncev in na nepresijajne razmere v ameriški vojni mornarici (slabe ladje in topovi, pomanjkanje moštva) je Roosevelt predložil kongresu predlog o hitri pomnožitvi ameriškega vojnega brodovja. V ta namen zahteva 100 milijonov dolarjev.
BOJ PROTI TRUSTOM V AMERIKI.
N e \v y o r k , 30. avgusta. Vsa Amerika stoji zdai v znamenju odločnega boja proti velikemu petrolejskemu trustu, kateremu na-čeljujc milijarder John Rockefelier. Boj jc začel predsednik Roosevelt sam. ki teh osemnajst mesecev, kar bo še predsednik, pridno izrablja, da vname demokratične Amerikance proti miliarderjem, ki v trustih nabirajo vso ogromno narodno premoženje, ki tako utegne vse preiti v roke posameznikov. Izvedelo se je namreč zadnji čas, da »Standard Oil Com-pany of India«. podružnica petrolejskega tru-sta, za petrolej na železnicah plačuje samo 6 cts. tarifa za prevažanje, dočim je določen tarif 18 cts. Družba je namreč sklenila z do-tičnimi železniškimi upravami tajno pogodbo, glasom katere jc dobila tako znižan tarif za svoje blago, da je lahko s svojo konkurenco uničevala vsa druga petrolejska podjetja. Stvar je prišla pred sodišče in nedavno je sodnik Landis obsodil »Standard Oil Compa-ny« za 1460 slučajev, kjer je plačala prenizki tarif, na globo 29.240.000 dolarjev. Vsa Amerika prireja zdai pogumnemu sodniku ova-cije. Postopanje sonikovo je predsednik Roosevelt na nekem shodu dne 20. t. m. v Prin-cetovnu izrečno odobril in naznanil, da bo vlada boj proti »nekaterim bogatim zločincem« nadaljevala. Roosevelt zdaj dela na to, da pridejo trusti pod državno nadzorstvo, ravnotako tudi železnice, ki so od trustov podkupljene.
Da si napravimo pravo sliko o bogastvu trustov, podamo sledeče številke: Rockefel-lcrjev trust ima premoženje 5200 milijonov dolarjev, to je 23 milijard mark! Posamezne družbe, ki so združene v tem trustu, so sledeče: Zavarovalnice za življenje (400 milijonov dolarjev), železnice (2500 milijonov dolarjev), industrijske družbe (tisoč 800 milijonov dolarjev). lokalne železnice (150 m. dolarjev), plinarne in elektrarne (110 milijonov dolarjev), rudniki (195 milijonov dolarjev), banke (180 milijonov dolarjev), telefoni (180 milijonov dolarjev), paroplovbene družbe (40 milijonov dolarjev). »Standard Oil Conpany« je izplačala 1. januarja 1898 300 milijonov dolarjev dividende!
POLITIČNI POLOŽAJ V RUSIJI.
Zunanja politika. — Proti Poljski.
Peterburg. .30. avgusta. Dasi je zunanjepolitični položaj za Rusijo kolikortoliko ugoden — pogodba z Japonsko in Angleško vendar odstranja skoro vse konflikte — ruski listi ravno zdaj hujskajo proti vsem evropskim državam. »Slovo« in »Journal de Peters-bourg« napadata Nemčijo, da dela Francozom v Maroku ovire, »Graždanin« pa napada Francosko, češ, da jc ona kriva, da se Rusija nahaja zdaj v »smešni in neumni situaciji«. Edini so pa vsi listi v napadanju Avstrije. Eni pišejo, da ic Aerenthal lakaj Viljema II.. »Pe-terburgskija Vjedomosti« pa piše, da hoče Avstrija Makedonijo anektirati ter neodvisnost Bolgarije, Srbije in Rumunije uničiti. (Pisec tega si jc moral preje privoščiti precej »vodke«.) O Italiji pišejo, da jo imata Avstrija in Nemčija na verigi. Odvisna je čisto od nemškega kapitala, zato mora po sili ostati v tro-zvezi. Tudi s pogodbo z Japonci nihče ni zadovoljen. Najhujše pa napadajo severoameri-ške Zjedinjene države, in sicer zato, ker dajo zavetišče anarhistom iz Rusije. »Novo Vreme« celo zahteva, da se iz Washingtona odpokliče ruski poslanik, ki v tem oziru nič ne stori. — To pisanje dokazuje popolno ne-orientiranost ruske javnosti, kar se zunanje politike tiče.
Varšava. 30. avgusta. Ruska birokracija se je zopet napotila po sledovih stare za-tirjevavne politike. Vlada je zdaj opozorila vsa vseučilišča, da Poljaki po rodu ne smejo poučevati ruske zgodovine in tudi ruskega jezika ne.
Dnevne novice.
+ O kranjskem deželnem zboru čitamo v »Neue Freie Presse« dopis iz Ljubljane, ki izvira od S. L. S. nasprotne strani in ki navaja razloge, ki so po mnenju piščevem krivi, da letos ne bo sklican deželni zbor. Zadnje volitve so bile v prvi polovici septembra I. 1901: zato poteče že čez dobrih štirinajst dni ustavna doba za zborovanje te delcgacije. Tega deželnega zbora je torej konec. Za sklicanje deželnega zbora pred razpustom se po besedah »N. Fr. P'-,« ni potegovala nobena stranka. Tako torej nemški dopisnik pobijc vse neresnice, ki jih jc nagromadil »Slovenski Narod« o »klerikalnem' moledovanju« za deželni zbor. Prva točka dnevnega reda bi morala bili vsekako volivna reforma, ki jo pa liberalci obstruirajo, ker ne marajo nobene razprave o reformi. »Narod« je to tudi odkrito priznal, češ, da so liberalci morali preprečiti, da ne bi prišla dr. Šusteršič in dr. Krek do besede, ki bi deželo »preveč razburila« s svojimi govori, v katerih bi seveda temeljito posvetila v liberalno hinavščino. Odgovornost za brezdelnost deželnega zbora pada torej na liberalce, ki se tako silno boje razburjenja. A to razburjenje jim nc bo prihranjeno v bodoči volivni borbi, v kateri se bo liberalna hinavščina na stoterih zborovanjih morala
ožigosati tako, da je bo vendar enkrat konec in da pride kranjski deželni zbor po tolikih letih vendar enkrat do zaželiene delavnosti!
+ Nesramno blati Hribarjevo glasilo ljubljanskega škofa zaradi njegovega govora na katoliškem shodu v NViirzburgu. Očita mu, da ie brezdontovinec. da je Slovence prodal, ga primerja Cibrovemu Jaku. ga zmerja z iz-dajavcem itd. Sramuje sc lahko vsa liberalna stranka take podlosti. Ljubljanski knezoškof ie pred celo Nemčijo obrnil pozornost na Slovence, ki si služijo svoj kruh s težkim delom v vestfalskih rudnikih, je nastopil za njihovo narodnost in se priznal za slovenskega škofa, ki tudi v tuji deželi ne pozabi svojih rojakov, ampak zastavi ves svoj vpliv, da jih reši in jim pomaga. Vsled tega se v daljni Vestfalski tudi Nemci učijo slovenskega jezika, da morejo v slovenščini govoriti v cerkvi javno našim rojakom. Ali ni to lep zgled ginljive ljubezni do našega ljudstva in do naše narodnosti? Po skrbi ljubljanskega in miinsterske-ga škofa vživa danes slovenščina v Prusiji več pravic, kakor v marsikaterem kraju v Avstriji. In zato glasilo »Slovana« Hribarja tako nesramno blati ljubljanskega škofa! Daleč ste padli liberalci! Kako prisrčno in z največjo častjo so sprejeli v Wiirzburgu dr. Jegliča, kljub temu, da se je vsenemška liberalna časnikarska jata zagnala proti njemu! V Ljubljani pa vsak pobalin lahko svoje umazane čevlje briše ob škofovski omat ob zanič-l.iivem krohotu liberalne propale »inteligence«. Slov ani se ponašajo s svojo gostoljubnostjo, a k nemškemu županu se mora iti učit slovanske gostoljubnosti oni Hribar, ki ie ob slovenskih katoliških shodih vedno odrekel gostoljubni pozdrav slovanskim bratom!
4 Zaradi dogodka na Brezjah napadajo liberalci in socialni demokratje »Slovenca«, češ, da se »Slovenec« na vso moč trudi, da bi naredil čudež na Brezjah. »Slovenec« — to nam lahko verjamete, gospodje — še ni naredil nobenega čudeža in tudi v tem slučaju ga ne dela. Poročati smo morali vendar o dejstvu, ki o njem govori cela dežela, in sicer smo poročali samo čisti dogodek, kakor smo ga izvedeli od najbolj verodostojnih prič. Razlaga si naj ta dogodek vsakdo, kakor sam hoče, ali naravno ali nadnaravno, to je njegova stvar. Samo zmerjati in sumničiti ni treba. Deistvo ie tukaj — preiskujte svobodno, a pošteno!
+ »Učiteljski parlament« v Radovljici je imel največ posla s »klerikalizmom«. Zabavljanje proti »rimskemu suženjstvu« je geslo, s katerim so sc pozivali liberalni tovariši iu to-varišicc na »delo med ljudstvom.« Jelenec je zabavljal čez duhovščino in. poživljal učitelje, da naj iztrgajo ljudstvo iz rok duhovščine. Ni manjkalo tudi zabavljanja na »Slomškovo zvezo« in »krščanski demokrat« Hribar je s svojo navzočnostjo pokazal tovarišem v »Jugoslovanskem klubu«, kako trdna ie njegova »krščansko-demokratična podlaga«. Pozdravil je one. ki zanašajo strankarsko borbo v Istro, ki so še nedavno napadali dr. Laginjo. Taki »parlamenti« nam ne bodo delali postav!
+ Še enkrat katehetski shod. Pripravljalni odbor prosi ponovno, naj bi oni p. n. gospodje. ki sc zanimajo za slovenski katehetski shod in za katehetsko društvo, čimpreje naznanili pristop, oziroma udeležitev. Katehetski shod je nrvi te vrste na Kranjskem; potreben ie, zanimiv bo in poučen. Važen bo tudi razgovor o glasilu novega društva. Umevno je. da sme biti navzoč pri razpravah vsak duhovnik, četudi ni bil poprej priglašen; vendar je pa dobro, če vemo približno za število udeležencev. ker je potrebno, da opozorimo prcd-stojništvo hotela »Union« nato. Številno bo zastopstvo goriških sobratov; pričakujemo tudi mnogo štajerskih, koroških in istrskih odposlancev, saj ima »Društvo slovenskih kate-lietov« namen, raztezati svoje delovanje po vseh avstrijskih škofijah, kjer bivajo Slovenci, pravico ima snovati ondi tudi podružnice z lastnimi odbori.« {§ 1.) Čujemo, da so došli nekaterim gs;. povabljencem samo zavitki brez vabila. Tega si ne moremo drugače tolmačiti. kakor da sc ic izgubilo med potjo ali na pošti. Kdor želi spored katehetskega shoda, ali pravila katehetskega društva, naj se javi pismeno. Spored: Ponedeljek, 9. septembra: Ob 8. uri: Pozdravni večer v mali dvorani hotela »Union«. Torek, 10. septembra: Ob polu 8. uri zjutraj sv. maša v marijaniški kapeli. Ob polu 9. uri zjutraj: Pričetek zborovanja v Mariianišču. a) Pozdrav zborovav-cev, nadzornik kanonik preč. g. A. Karlin. b) Ustanovni in občni zbor »Društva slovenskih katehetov. c) predavanje o učni metodi, prof. čast. kanonik g. Aut. Kržič. Ob polu 3. uri popoldne: a)Nastop pri učencih II. razreda, katehet g. P. Regalat Čebuli O. Fr. b) predavanje o diseipliui v šoli in cerkvi, katehet ir. Ant. Čadež. Sreda, U. septembra: Ob 8. uri dopoludne: a) Nastop pri učencih IV. razreda, katehet g. I. Mlakar, b) Katehet vzgojitelj, predava prof. g. dr. Gregorij Pečjak. Ob '/s3. uri nopohidne: Prost razgovor. Razna vprašanja in nasveti. Po vsakem govoru, oziroma nastopu poučna diskusija.
+ Na komerzii hrvatske stranke prava je dr. Novak netaktno povdarjal, da ga veseli, da stranka spoštuje svobodo vesti, da vsakomur v verskih zadevah pusti popolno svobodo itd. Mučna tišina! Nato jc vstal dr. Bcnkovič in z izrečnim ozirom na te besede dr. Novaka povdarjal, da ga veseli, da hrvatska stranka prava sloni na krščanskem temelju. da zahteva od svojih pristašev spoštovanje te temeljne točke svojega programa itd.
Demonstrativno ploskanje! Iz tega prizora se je jasno videlo, koliko smisla so imeli skupščinami za svobodomiselne tirade dr. Novaka. Na komerzu ic govoril tudi dr. Hočevar, kateremu jc občinstvo priredilo burne ovacije.
+ imenitna pohvala. »Narod« hvali »ime-nitnost« svojih razdirajočih člankov o koroških razmerah s tem da so vzbudili pozornost tudi nemških listov. — Žalostna pohvala!
+ Osebne vesti. Za pravega učitelja na mestni višji realki v Idriji je imenovan g. dr. Dragotin Lončar, doslej suplent na tukajšnji realki. Za suplenta na mestni realki v Idriji je imenovan kandidat g. Kajetan Stranetzky. Prestavljeni so davčni praktikantje gg.: Franc Sch\\ eiger iz Rudolfovega v Cerknico, Anton Prudič iz Cerknice v Radovljico, Rudolf Pe-haček iz Radovljice v Postojno.
+ Slavnost v Mengšu. Na Mali Šmaren, desetletnice »Katoliškega slovenskega izobraževalnega iu podpornega društva«. S to slav-nostjo bo združena tudi otvoritev »Društvenega doma«. Vsa bratska društva se uljudno vabijo, da se udeleže te slavnosti. Mengeš leži ob kamniški železnici. »Društveni dom« je le četrt ure oddaljen od kolodvora. Vlak odhaja iz Ljubljane v Jarše-Mengeš ob 7. uri 28 minut, iz Jarš v Ljubljano popoldne ob 5. uri 15 minut in zvečer ob 9. uri. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu, ker je v »Društvenem domu« dovolj prostora, če bi bila udeležba tudi obilna. Na Mali Šmaren v Mengeš, bratska društva, da se bratski povese-limo in navdušimo za nadaljno delo!
+ Socialni demokratje in Hribar niso nič kaj zadovoljni drug z drugim, odkar je Hribar podpisal krščansko-demokraško podlago. Siccr mehko, vendar prijemljejo Hribarja v »Rdečem Praporu« tako-le: »Hribarjevo politiko pere »Slovenski Narod« z vsemi sredstvi sofistike, ali tako nesrečno, kakor da bi nalašč hotel pokazati, kako jc slavni predsednik zapeljal liberalni voz. »Slovenec« je klical poslanca Mandiča za pričo, da ie Hribar zatajil liberalni program, češ. da so klerikalci v jugoslovanskem klubu Hribarja tako priklenili, da ne more storiti ničesar proti krščanskim načelom.« »Narod« je vzrojil, da to ni res. dr. Mandič je pa objavil v »Edinosti« članek, da ni rabil tistih besed, ki mu jih podtika »Slovenec«. Kdor hoče biti s tem zadovoljen, je lahko. Nam se pa zdi, da ni važno, s katerimi besedami je Mandič kaj povedal, ampak kaj da .ie povedal. V tem oziru je pa stvar popolnoma jasna. Mandič namreč pravi, da ni bilo treba Hribarja nič priklepati, ker je dal sam garancije, da ne stori ničesar zoper »krščansko« stališče v politiki. Kaj pomeni »krščansko« stališče v politiki, ve pa vendar vsak ctrok. Hribar je podpisal, da ne bo motil klerikalne politike svojega kluba, to se pravi: Obesil ie liberalni program na klin. Tega ne izbriše »Slovenski Narod« z nobenimi citati. Radovedni smo le, kje izven Dunaja bo imel Hribar »nujno« opraviti, kadar bode v drž. zboru kakšno vprašanje na dnevnem redu, ki se dotika klerikalizna. Tako previden je Hribar že. da ne pojde v levjo past.« So res težave. ako hoče človek hkrati jahati na dveh konjih, oziroma na enem konju in enem — recimo oslu . . .
+ Vafolo na občni zbor »Slomškove zveze«. ki se bo vršil v soboto, dne 7, septembra ob polu 10. uri dopoludne v mali dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Nekaj misli o našem gmotnem stanju. (Nadučitelj Štefan Primožič.) 3. Socialno delovanje učiteljice. (Gdčna učiteljica Mira Regali.) 4. Krščanska vzgoja. (Nadučitelj Julij Slapšak.) 5. Etika in moderna šola. (Profesor Evgen Jarc.) b. Birokratizem v šoli. (Nadučitelj Štrukelj.) 7. Naša stanovska politika na Kranjskem. (Učitelj Fr. Jaklič.) 8. Odborovo poročilo. 9. Volitve. 10. Slučajnosti. V Dobre-poljah, dne 20. avgusta 1907. Za »Slomškovo zveze«: Fr. Jaklič, t. č. predsednik. Vabila na občni zbor »Slomškove zveze« so pošla. Gospodje in gospodične, ki jih niso prejeli, naj blagovolijo oprostiti. Vabijo se tem potom.
+ Velike vojaške vaje. Ljubljanska pehotna divizija se zbira okolu Kranja, da odrine proti Koroški na cesarske vaje. Med potjo so neprestano vaje. Kakor se nam poroča. ljubljanska pehotna divizija ne bo korakala čez Ljubelj na Koroško, marveč koraka čez Kokro v Železno Kapljo na Koroškem. Marš je urejen tako, da sc združi ljubljanska pehotna divizija z graško, nakar prične III. armadni zbor operirati proti inomoškemu. Tržaška brigada bo I. septembra prekoračila Ljubelj ter nastopila z ljubljansko divizijo v sovražno črto 111. armadnega kora proti tirolskemu armadnemu koru. Poveljnik vzhodne armade ie podmaršal Potiorek, zahodne armade nadvojvoda Evgen. Letošnje vojaške vaje so jako naporne, ker se ne vrše tako kakor so se vršile druga leta. Vojaški oddelki operirajo natančno tako kot v vojni in ne vedo naprej prav nič kje bo prenočevanje in kje menaža. Tudi konji silno trpe in se je pojavila med vojaškimi konji bolezen smrkavost. 19 koni so že ustrelili. S to vojaško vajo hoče novi poveljnik generalnega štaba Hotzendorf dokazati, da je bila prejšnja vojaška struja pod Beckom zastarela. V tem ima največjega podpiratclja nadvojvoda Franca Ferdinanda, ki bo na cesarskih vajah poleg Hotzendorfa. Pri cesarju sc bodo nahajali razsodniki.
+ Žrtve letošnjih vojaških vaj. S Koroške sc poroča: 26. t. m. so zapustili oddelki, ki so koncentrirani v Deutschlandsbergu, to ic pešpolka 7. iu 17., bosanski polk 2, dva lovska bataljona, zborni topniški polk 3, divi-zijski topniški polk 9, več strojnopuškinih oddelkov, zrakoplovni. pogorskotopniški, brzojavni. poštni, pekovski iu sanitetni oddelek — svoje bivališče in se napotili skozi Eibisvvald na Radi, visok 1005 metrov. Bili so utrujeni, pa so morali izvršiti naporno ponočno prednje stražno vajo. Spali niso nič. V jutro 27. t. m. se je vaja vršila dalje do opoldne, nakar so odkorakali vojaki v svoje ubikacije v Spodnjem Dravogradu, na Muto in Vozcnice. Na tem potu so jeli vojaki vsled naporov in
vročine cepati in padati po tleh. Dva vojaka 17. pešpolka in en prostovoljec od lovskega bataljona so umrli. Vzlic temu se vojakom ni dovolil počitek, ampak so morali 28. t. m. korakati dalje do sv. Pavla, kjer so šele 29. t. m. uživali nekaj počitka po znanih podih. Vsega skupaj ie zbolelo 500 mož in sicer od 17. pešpolka 80, od 2. pešpolka 70 in od 7. pešpolka 60. Vrhtega odirajo vojake na nečuven način tako, da si ničesar kupiti ne morejo. — Kaj naj k temu pripomnimo? Da jc nova taktika šefa generalnega štaba Konrada pl. Hotzen-dorfa izvrstna in da ima, soditi po teh slučajih, Ic to napako, da ni za navadne umrljive ljudi prikrojena. Skoro je netočno govoriti o vojaških vajah, ampak zdi sc, da je to že nekaka vojska, ko imamo žc nekaj mrtvih. In to je vse šele uvod k cesarskim vajam. Kar se namreč zdaj vrši — tako pravijo strategi — to so šele nedolžne predvaje, prave pa šele pridejo. Mi pa stojimo čisto onemeli pred to visoko strategično modrostjo, ki v miru dela z vojaki poizkuse, ali morejo natovorjeni s 26 kilami v telečnjak in 140 patronami v tej vročini korakati od 4. ure zjutraj brez pre-stanka in odmora do 1. popoldne, povrhtega plezati po hribih in grapah in izvrševati naskoke v diru. ponoči pa mesto kratke, recimo dveurne vaje, celo noč bdeti in stražiti ter čakati na »sovražnika«. Pa recimo, da je tudi to potrebno, čemu sc pa vojakom potem takoj ne privošči en dan počitka, ampak sc dalje gonijo? joda to so tako visoka vprašanja moderne taktike in strategije, da spoštljivo umolknemo in prepuščamo rešitev generalnemu štabu, besedo pa — parlamentu.
+ Visoki gostje posetijo prihodnji teden o priliki velikega lova kamniško Bistrico. V kolikor je dosedaj določeno, pride tudi hči pokojnega prestolonaslednika Rudolfa, Elizabeta, katera je kakor znano poročena s sinom kneza VVindischgratza. ki ima v zakupu bistriški lov.
+ Kanonično vmeščen ie bil danes č. g. Anton Zore, dozdaj kaplan na Krki, na župnijo Mirna peč.
Velik lov na gamse v Bistrici se vrši dne 9., 10.. 11. in 12. septembra. Postrelili bodo gotovo veliko število teli lepili živalic. Kamniški trgovec g. Janko Cirašek je prevzel vso, imenovane štiri dni postreljeno divjačino v razpečavo. Turisti se opozarjajo, da opustijo dne 9., 10., 11., in 12. septembra vsako hribolastvo v kamniških planinah, ker se lahko primeri velika nesreča, kajti te štiri dni sc bodo vršili veliki lovi.
Nedostajanje železu škili voz za civilno občinstvo radi vojaških vaj. Glede na prevažanje vojaštva od vojnih vaj s Koroškega nazaj se more prevažanje civilnih potnikov na progah Ljubljana-Trbiž in Jesenicc-Gorica drž. žel. dne 8. septembra 1907 vršiti samo do kar največ mogoče uporabe pravilnih osebnih vlakov. Pri večjem navalu kakor n. pr. pri prevažanju romarskih skupin, pri izletih društev itd. se more tedaj pripetiti, da bi se prevažanje potnikov ne moglo izvršiti v popolnem obsegu. V prid potujočega občinstva bi se tedaj priporočalo, da se ta dan večjih izletov, posebno društev ali romanjev ne prireja. Sicer velia to tudi za dolenjske železniške proge, ker se obratna sredstva za vojaške vlake potrebujejo.
—	Umrla je v Šmartnem pri Litiji gospa M. Robavs, soproga mesarja in gostilničarja. Naj počiva v miru!
—	Redar zaboden. Iz Zagorja ob Savi se nam piše: V nedeljo večer, dne 25. avgusta, se je vračal rudar Pavel Grčar z dvema bratoma in J. Drnovškom iz Kisovea. kjer ima njegov starejši brat gostilno, mirno domov proti Potoški vasi. Naenkrat se pridrvi za njimi sedem domačih fantov-rudarjev. ki so imeli zaradi nekih besedi iz gostilne nanje piko. 181etni Bučar dohiti Pavla Grčarja, ga sune z nožem v hrbet in mu zada globoko rano. Malo je manjkalo, da mu ni prerezal srčne mrene. Potem so ga obdelavah še s kamenjem. Tudi Drnovšek je dobil v ramo rano z nožem. Druga dva sta ušla. Vzrok: pijančevanje in podivjanost.
—	Ne hodi s cigareto v ustih spat. To si bo gotovo dobro zapomnil neki P. iz Zagorja ob Savi. Pozno v jutro ie prišel v ponedeljek od neke veselice domov, pozabil na gorečo cigareto in trdo zaspal. Vnela se je postelja. K sreči so ljudje od zunaj ogenj zapazili, fanta vzbudili in ogenj zadušili; drugače bi mu bilo šlo lahko za življenje.
—	Srbsko učiteljstvo v Postojnski jami. V sredo je došlo 18 srbskih učiteljev in učiteljic v Postoino. Ogledali so si vzorno urejeno postojnsko šolo in odšli potem v jamo. Niso mogli prehvaliti krasot postojnske jame. Opoldne so obedovali v Arkovi gostilni .kamor je prišel tudi postojnski salonski kvartet in njim v čast zapel nekoliko Ičpih pesmic. Popoldne so se odpeljali v Trst. od tam pa so namenjeni v Benetke.
Pomnožene straže ob železniških progah na Hrvaškem. Občinsko poglavarstvo Starega Petrovega Sela je baje izdalo starešinam nalog, da povečajo nočno stražo ob železniških progah, ker se je povečalo število napadov na železnice skozi Hrvaško in Slavonijo. To povelje ie izdala vlada in se raztega čez vasi Godvinjak, Staro Petrovo Selo in Vr-bovo.
Surovost madjarskih vojakov. V občini Panad na Ogrskem, županija Kis-Kiikola, je bil nastanjen 25. t. ni. 4. bataljon 24. ogrskega honvedskega pešpolka. V častniški kantini v šoli so se častniki prccej »navlekli« ter potem pozivali moštvo, naj izziva rumunske kmete, ki ondi prebivajo v velikanski množini. Vojaki so povelje častnikov točno in z vnemo izpolnili. V kantino je prišel kmet s pipo v ustih, hoteč se pritožiti, in ko je na vprašanje, česa išče, v silnem razburjenju odgovoril robato, dal mu je neki častnik zaušnico, ter ga vrgel vun. To ie bil znak za kmete. S kosami in sekirami so pridrii v vojaški tabor, ker se
na poziv častnikov, ki so takoj vojake postavili v vrste, niso hoteli takoj umakniti, streljali so vojaki ostro ter smrtno ranili 6, težko 15, lahko pa .30 kmetov. Madjarski listi molče o dogodku kot grob.
—	Zadrska mularija na delu. Ob obali v Zadru je mularija prežala na neke ljudi, ki so bili tako predrzni, da so peli hrvaško. K nesreči se ie tedaj izprehajal tam poslanec Peric popolnoma sani. Ker hrvaških »izziva-čev« le ni bilo, stresla je lahonska fakinaža svojo jezo nad Peričem ter ga napadla. Prav malo je manjkalo, da ga ni vrgla v morje.
—	Umrl je 13-letni sinček gospe bvika-tove v Vipavi. — V Knežaku je umrla gdčna. Jela Cesnik, sestra nadučitelja g. Cesnika.
Po vzorcu ruskih terorstov. 21. t. m. je dobil Ružička, oskrbnik graščine groia Choteka na Hrvaškem pretilno pismo, da bode ubit, ako ne položi na meji med vasema Sutek-Neštin in grofovim posestvom v jamico pod orehom 6000 kron. Ako tega ne stori, neznani pisec pride k njemu sam na poset. Ružička je list izročil orožništvu, ki je po dolgih preiskavah odkrilo pisca, Angelo Nikolčič, ki je pisala pismo po navodilu svojega ljubimca Mirka Kovačeviča, zloglasnega potepuha iz Suseka. Orožniku je izjavila, da je Nikolčič njo iu njenega moža popolnoma zmešal, obetajoč jima veliko vsoto denarja. Vodil ju ie po gozdih in pravil, da mu vile nosijo denar. Oba sta mu sveto verjela ter šla za njim kot nora. Zadnji čas ga je Angelina prosila, naj jej da 6000 kron, da more plačati kupljeno hišo v Mitrovici.
Godci obesili godca? Pred kratkim je prišla češka družba godcev, ki je štela četvo-rico mož, v Stari trg na Kočevskem in je igrala od hiše do hiše. Opravičevali so se vsled slabe godbe s tem, da so se sprli s petim godcem, ki je igral klarinet. Rekli, so, da je do-tičnik odnesel tudi ves čisti denar in potovalne liste. Drugi dan je našel Franc Hoge tega moža, ki mu je ime Franc \Vindisch iz Scliut-tenhofa na Češkem, na travniku med Starini Logom in Smuko na nekem nizkem drevesu obešenega. Ker so godci govorili o prepiru in se je v bližnji okolici tudi slišalo nekako vpitje, pada sum nanje.
—	Novo gasilno društvo. Ustanovno veselico priredi prostovoljno gasilno društvo v Stožicah v nedeljo, dne 8. septembra 1907, pri Vrbančku v Stožicali. Začetek ob 3. uri popoldne.
—	Konferenca Sodalitatis Ss. Cordis Jesu
za novomeško dekanijo se bo vršila v četrtek, dne 5. septembra v Podgradu.
—	Legar v zatiškem samostanu pojemlje, nekateri bolniki že smejo iz postelje, tudi drugim gre prav dobro in upati je, da bo samostan v kratkem prost bolezni.
Nesreča ua vojaških vajah. Pred par dnevi je ponesrečil četovodja Cesti (od mari-borškega bataljona) pri neki vaji tako močno, da je revež, mesto da bi šel čez tri tedne na dopust, kot se govori, najbrže žc umrl. Neki tovariš ga je ustrelili s takozvano »exerzier-patrono« po neprevidnosti v nogo; strel mu je grozno nogo razmesaril.
Parni mlin je zgorel v Šidu na Hrvaškem posestniku Šimunoviču. Uničeno ni Ic poslopje, ampak tudi vsa žitna zaloga, tako da znaša škoda čez 70.000 kron.
—	Socialni kurz priredi katoliškonarodna organizacija češka v Budejovicah, ki bo trajal od 1. septembra dalje in obsegal 21 strokov-njaških predavanj. Namen temu kurzu je v prvi vrsti izobraziti govornike agitatorje za bodoče deželnozborske volitve.
Baron Albori, generalni inšpektor vojaških čet praznuje jutri 50-letni službeni jubilej.
V Ilirski Bistrici je bil izvoljen za^ župana Miroslav Martinčič, ker je Anton Tomšič prostovoljno odstopil.
Španski sleparji, ki so tudi na Slovensko pisali mnogo pisem o skritih zakladih, so sedaj vendarle v Madridu aretirani. »Šefa« sleparske družbe sta bila neka Gonzale in Ga-bria. Na 1000 adresatov sta vjela 9 oseb, ki sta iih korenito osleparila, tako, da je sleparska družba ua leto imela .300.000 kron dohodka. Med osleparjcnci so zastopani člani vseh narodov, tudi Slovenci. V »Slovencu« smo opetovano svarili pred pismi teh španskih sleparjev.
Premog na Notranjskem. V vaseh okrog Trnova se ustanavlja družba za kopanje premoga, kateri se tu nahaja, in se je zato že vse potrebno ukrenilo. Na čelu tej družbi stoje možje, ki so že tudi po Dolenjskem na več krajih zasledili premog. Vsled silnega pomanjkanja drv za kurjavo in druge gospodarske potrebščine bode vsekakor to podjetje za dolino, ako se upi nanj stavljeni v celotni meri uresničijo, velevažnega pomena .
Shod hrvaških tamburašev se je vršil preteklo nedeljo v dvorani trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu. Navzoča sta bila tudi profesor Kuhač in izdelovalec tamburic, Maksimilijan Gilk. Sklenili so ustanoviti zvezo tamburaških društev.
»Izrezani« Khuen-Hedervary. Dobili so zlikovca, ki jc izrezal iz velike slike v Zagrebu grofa Khucna, ker se je sam javil. Strastni sovražnik bivšega bana je mlad pre-napetnež, slušatelj modroslovja Josip Martinčič. Odkar je storil omenjeno delo, jc vedno mislil, da ga povsod opazujejo in zasledujejo. Da temu strahu naredi konec, priznal je sam svoj zločin. Pisal je rektorju dr. Bauerju skesano pismo; 29. t. ni. je šel sam k dr. Bauerju, na poti pa je srečal detektiva Konior-nika. ki se mu je takoj izročil ter šel ž njim na policijo, kjer so ga takoj zaslišali. Kot vzrok svojemu dejanju je navajal politične motive. Napravljena ic ovadba na državno pravdni-štvo. Najmanjša kazen (k. z. S 85 al. a) znaša šest mesecev, najvišja eno leto. Dr. Bauer je kot priča izjavil, da Martinčič ni popolnoma normalen in da ne more nositi odgovornosti
za svoja dejanja, torej utegne odpasti vsaka kazen.
—	Lovec ustrelil pastirja. V Lipi na Krasu je podjetnik lova, neki gospod iz Trsta, ustrelil 16-letnega pastirja. Streljal je v premikajoče se grmovje, meneč, da je v grmovju srna, pa je ustrelil pastirja, sina uboge vdove.
—	Telefon v kavarnah. Organizacija ka-varnarjev v V. okraju na Dunaiu jc sklenila od 1. septembra za posamezne govore na kavarniški telefon zahtevati od gostov po 10 vinarjev, od vseh, ki pridejo s ceste k telefonu pa po 20 vinarjev.
Strela je udarila preteklo sredo popoludne v pastirja Vincenca Prosena iz Kute-ževega, župnije Pograic. ko je pasel ovce in je takoj mrtev obležal. Doma je bil iz Sapjan. Isti dan ie treščila strela tudi v neko hišo v Pograjali, v kateri je zgorelo nad 300 centov sena.
Trešč lo je včeraj v Lenartov kozolec v Dobruniah, ki je pogorel.
—	D vji mrjasec se je pojavil blizu Ska-ručine. Morda se ljubljanskim lovcem posreči, ga prepoditi.
Konferenca. Sodalitatis iu honorein St. Cordis Jesu za ljubljansko dekanijo bode dne 5. sept. t. 1. ob 10. uri dop. v knezoškofijski palači.
Koroške novice.
k Cesarski1 manevri na Koroškem bodo trajali — ob cesarjevi navzočnosti 5., 6.,
7., 8. in 9. sept., potem se cesar odpelje iz Celovca. Generaliteta in nadvojvode pa ostanejo še pri vajah.
k Cesar in slovenski koroški župani. Gospod državni poslanec Grafenauer je posredoval pri c. kr. deželni vladi v Celovcu, da bi bila sprejeta dne 4. septembra deputacija slovenskih koroških županov pri cesarju v av-diienci. Deželni predsednik mu je odgovoril, da je cesarjevo bivanje v Celovcu popolnoma vojaškega značaja ter da cesar ne bo sprejel nikogar v avdijenci. Vsled tega torej odpade nameravani pohod deputacije.
k Cesarske vaje na Koroškem. V Beljak se pripelje dne 2. septembra poveljnik tirolskega armadnega zbora, nadvojvoda Evgen, in pa 60 višjih štabnih častnikov. Vaj bodo v Beljaku malo videli, ker ne bo, kakor so mislili prvotno glavna bitka med Pontabo in Beljakom, marveč na ravnini med Št. Vidom in Celovcem, severno od Drave od Osojskega jezera do Velikovca.
k Cesarske vaje in osebni promet. Cesarske vaje na Koroškem se vrše od 1. do 9. septembra. Na progah južne in državne železnice bodo zato morali voziti velike vojaške transporte, vsled česar bo odtegnjenih več sto vagonov splošnemu prometu. Zlasti bodo imele veliko prometa proge južne železnice Maribor-Franzensfcste in proge državne železnice, ki se stekajo v Celovec in Beljak. Osobito velik bo osebni promet ob koncu vaj 8. in 9. septembra, ker bodo ob koncu vaj vozili vojake s Koroške na vse strani. Vozilo se bode približno 900 častnikov, 22.000 mož, 1500 konj. veliko topov, voz, tovorov i. t. d. Dne 8. septembra je nedelja iu praznik. Ta dan obiskuje na tisoče romarjev sv. Višarje in druga božja pota in so prenapolnjeni vsi vlaki. Tudi se bližajo koncu počitnice in mnogo oseb se vrača z dopustov iz štajerskih, kranjskih, koroških in tirolskih letovišč. Z ozirom na navedene okoliščine se priporoča, naj kdor ■nore, odgodi kako morebitno potovanje na čas po 9. septembru.
k Gospodarsko propadanje v Beljaku. Beljak je od nekdaj slovel po svojih premožnih obrtnih in trgovskih rodbinah. Zadnji čas je začelo mesto propadati in ccla vrsta starih patricijskih rodbin zapada konkurzu. Opozar-jamo^slovenske trgovce, ki imajo tam kaj tir-jati. Žalostna prikazen, ali vsenemško in proti-versko razgrajanje ne koristi nikomur in le-to postalo ie v Beljaku zadnja leta običajno.
k Nemški Velikovčam. V Velikovcu so napravili dne 15. avgusta neko veselico. Ker sc je mudil ta dan slučajno 17. pešpolk tukaj, dovolilo ie poveljništvo Vclikovčanom vojaško godbo. Veselice sta se udeležila tudi dva železniška uradnika iz Sinčevasi ter sta se drznila naročiti si pijačo v slovenskem jeziku. V Velikovcu pa ljudje sicer vsi od Slovencev živijo, a pri narodnih svojih veselicah pridejo navadno ob pamet. Tako se tema Slovencema najprej ni postreglo, potem pa so ju napadli, da sta se morala odstraniti. Vrhutega so Ve-likovčani dotičr.a gospoda denuncirali pri vodstvu Južne železnice. Sramota!
Štajerske novice.
š Legar v Gradcu. Na legarju so obolele v Gradcu minoli teden tri osebe, ena oseba je pa pripotovala v Gradec, bolna na legarju.
š Duh se je omračil g. A. Jermanu, šesto-šolcu iz Ljubljane, ki je bil v Trbovljah na počitnicah pri svojih stariših. Pridnemu dijaku in vrlim staršem naše sočutje! Bolnika so prepeljali v opazovalnico v Gradec.
š Velika goljufija ua Južui železnici. V Laškem na Štajerskem so prišli na sled veliki goljufiji, vsled katere jc Južna železnica oškodovana za skoro 43.000 kron. Okolu 15. t. m. je prišel v hotel Henkel neki tujec, ki sc jc vpisal kot dr. Karol Friedmann ter pripovedoval, da pričakuje večjo vsoto denarja. Z ozirom tia to je v hotelu živel na dolg ter si tudi od natakarice izposodil nekaj denarja. Večkrat je na pošti vprašal, če je prišlo že kako priporočeno pismo na dr. Friednianna, ki je baje v njem nakaznica na omenjeno svoto. 18. t. m. jc res dobil pismo z nakaznico na 41 tisoč kron, ki naj jih dr. Friedmannu izplača železniška postaja v Laškem. Isti dan jc prišel tujec k postajnemu načelniku Leyerju, ki mu ie. pregiedavši listine, v navzočnosti pristava Lopiša izplačal 41.23)* K 56 v. Postaie-
načelnik je namreč že 16. t. m. dobil od stav. benega ravnateljstva Južne železnice ukaz, naj ono svoto izplača dr. Friedmannu,ter je t^ koj poslal na ravnateljsko blagajno na Dunaj potrdilo o sprejemu denarja. Šlo je namreC za plačilo železniških pragov, ki jih je prodal železniški upravi neki Zabavnik, vendar odstopil denar dr. Friedmannu v Zagrebu proti temu. da mu je ta prepustil neki gozd. »Or. Friedmann« je potem v hotelu plačeval za pi-jačo vsakomur, kdor je hotel piti, šampanjec je tekel v potokih. Toda začeli so kmalu .sumiti, da je le navaden goljuf, kajti njegov nastop je bil nesiguren in večkrat se zapletel v protislovja, češ, da je denar dobil za les, drugič pa. da ga je podedoval. Zato jo je 19. t. m. popihal neznano kam. Od ravnateljstva Južne železnice pa jc laški postajni načelnik dobil poziv, naj poroča, če se ie denar izročil pravemu dr. Friedmannu. nakar je g. Leyer odgovoril, da v celem trgu nihče ne bi mogel dognati, je li tujec bil pravi upravičenec ali ne ter da se tudi ni zahtevala legitimacija. Nato je ravnateljstvo zahtevalo popis tujca in kmalu ie brzojavka potrdila sum, da je prišel po denar navaden goljuf. Razlagajo si sedaj ta slučaj tako, da .ie eden izmed uslužbencev dr. Friednianna, dobro poznajoč razmere, sam pisal na stavbno vodstvo na Dunaj, naj pošlje nakaznico v Laško iu naj nakaže vsoto pri blagajni železniške postaje v Laškem. Tujec je srednje postave, zastaven, z majhnimi, črnimi brkaini in majhno koničasto brado ter črnimi, prodirljiviini očmi. Škodo bode seveda trpela Južna železnica, postajnega načelnika Leyeria ne zadene nobena krivda, ker se ie ravnal popolnoma po predpisih. Postajno na-čelništvo v Laškem je že pri tamošnji okrajni sodniji vložilo kazensko ovadbo.
š »Štajerc« namerava izdati letos svoj koledar.
š Graščino Novo Celje pri Žalcu z obširnimi posestvi, last starega grofa Salma, je kupila parcelačna banka iz Zagreba in bo razprodala vse med domače kmete.
š Državni pravnik dr. Bayer ostane, kakor so poročali graški listi, v Celju.
š Zaročil se je trgovec g. Janez Regvat v Pilštajnu s hčerko nadučitelja iz Št. Vida pri Planini gdčno Štefko Bračičevo.
Gospodarstvo
g Koliko velja v Švici dober bik? V
Ostermundingen pri Bernu jc pripeljal priprost kmet na razstavo bika simodolskcga plemena, katerega je sani zase pred tremi leti kupil za 5000 frankov Od njega je izrcdil 20 mladih bikov, katere .ie vse za visoko ceno prodal. Enega izmed sinov, kateri je star II mesecev, je pripeljal tudi na razstavo. Kupci so mu ponujali za njega 8000 frankov; prodati ga pa ni hotel za nobeno ceno, ker ga potrebuje sani za pleme. To naj bi posnemali naši živinorejci.
g Hud boj med kmeti in trgovci v Švici.
Mlekarske zadruge v Švici, katere izdelujejo svetovno znani emodolski sir, so se združili v zvezo in podražile sir na 2 K kilogram. Veliki trgovci sira so se združili istotako in sklenili, da ne sprejmejo te cene. Sedaj se bije hud boj. Na širni borzi v Brnu se ne sklepa nobena kupčija. Pomanjkanje sira je veliko, trgovci ne morejo zadoščati odjemalcev, sirarne pa imajo polne zaloge. Časopisi v Švici imajo veliko zabavo s tem bojem.
LIubllonsKe novice.
lj Vojaška godba pešpolka štev. 97 iz Trsta bode jutri v nedeljo, od pol 7. do 10. ure zvečer koncertirala na vrtu hotela »Union«. Pešpolk št. 97 iz Trsta je v Kranju kantoniran.
lj Slavnost na pokopališču. Pevsko društvo »Ljubljana« odkrije jutri v nedeljo ob 4. uri popoldne, kakor že omenjeno, nagrobni spomenik svojemu umrlemu članu g. Slavoju Polašeku. Društveni zbor zapoje Jenkovo ža-lostinko »Na grobeh« in Mendelsonov »Beati mortui«. Nagrobni govor ima predsednik Rado Šturm. Danes polože na grob lovorjev venec s trobojnimi trakovi. K temu odkritju vabi odbor tudi p. n. podporne člane in prijatelje umrlega pevca.
li Vojaki skozi Ljubljano. Včeraj zjutraj se je peljal skozi Ljubljano iz Ptuja oddelek 15. pionirskega bataljona, in sicer 5 častnikov ter 130 mož. Peljali so sc v Kranj, odkoder marširajo z ljubljansko pehotno divizijo k cesarskim vajam na Koroško.
Ij Stanje legarja v ljubljanski garniziji 31. avgusta. Danes je stanje legarja v vojaški bolnišnici naslednje: 58 mož 17 pešpolka, 17 mož 27. domobranskega polka, 1 žrebčar in I orožnik. Skupaj je torej na legarju bolnih 77 mož. Nadalje so v opazovanju trije vojaki domobranskega in en mož 17. pešpolka. Vseli bolnikov na legarju jc torej v vojaški bolnišnici 81. Izmed teh se jih gotovo več kakor polovica prav dobro počuti. Od pretečene sobote do danes je umrl 1 mož (domobranec). Sedaj sc tudi višji vojaški krogi zanimajo za zdravstvene naredbe med vojaki in v bolnišnici. Poleg mnogih nadzorovanj je nenadoma nadzoroval vojaško bolnišnico v ponedeljek 26. avgusta ob 6. zvečer poveljnik III. armadnega zbora podmaršal Potiorek, ki jc bil sko-rej celo uro v bolnišnici. Vojaške oblasti se torej trudijo, da kolikor mogoče omeje legar. V postavljenih lopah je jako vroče, strehe zato večkrat na dan škrope z vodo Na vrtu vojaške bolnišnice šc niso dovolj visoko zrasla drevesa, da bi bili postavili lope v senco, kakor velevajo predpisi.
Ij Slovensko umetniško društvo v Ljubljani se jc razšlo. Tako naznanja v današnjem uradnem listu bivši predsednik g. Ivan Franke.
Ij Stanovanje za dijake. Kakor je znano, se je že pred letom ustanovilo v Ljubljani »društvo dobrodelnih gospej« v pomoč dijakom. s tem namenom, da bo skrbnim star-
še m pripomoglo do dobrih stanovanj za njihove sinove, ubožnim pa prav dobrim dijakom tudi prispevalo k stanarini, kolikor bo moglo. Zdaj ima društvo odbranih nekaj prav dobrih dijaških gospodinj, katere bo lahko z dobro vestjo priporočalo onim, ki se bodo oglasili pri tem društvu. Ker pa popolnoma primernih in prav lepih stanovanj hišni gospodarji iz lahkoumevnih vzrokov ne oddajajo radi dijaškim gospodinjam, zato je društvo kupilo tudi lasten dijaški dom z vrtom, kamor bo sprejelo sinove, zlasti iz premožnejših rodbin. Dasi pa hiša še ni vsa plačana, vendar bo društvo zaupajoč na dosedanjo radodar-nost mladinoljtibov — že letos tudi oddajalo nekaj stanovanj brezplačno ali po znižani ceni. Celotna plača znaša na mesec 36 K. -Pismeni oglasi ali prošnje naj se pošljejo na naslov: Kanoniku Ivanu SušnIKu v Ljubljani. Naznani naj se ime učenca, v katero šolo bo hodil in, če prosi znižanja, koliko bo sam plačeval. Kdor pa pride osebno v Ljubljano, naj se oglasi v društvenem dijaškem domu: Škofje ulice št. 20, in sicer od 8. do 12. ure.
lj Dr. Tavčar in njegov substitut g. Dev star. V včerajšnjem »Narodu« se dr. Tavčar pritožuje, da smo mu storili krivico, ker je v »Slovencu« stalo, da je kot »ex offo« zagovornik Ivo Kukle najel za substituta gosp. — Deva, ker je nujno moral na lov. Nam se je to zatrdilo od navadno jako zanesljive strani. Dr. Tavčar sedaj izjavlja, da je imel na Vrhniki civilno razpravo, pri kateri ni smel iz-ostati. Zdi se nam torej, da je vsa pomota o dr. Tavčarjevih četrtkovih poslih skoro gotovo nastala vsled tega, ker se je napotil k sodišču v obleki, v kateri se navadno hodi na lov. Naš namen gotovo ni bil ob dr. Tavčarjevi zagovorniški zaposlenosti, dražiti njegovo lovsko strast na lahkonoge srnjake. Krivice nikomur nočemo delati, najmanj pa dr. Tavčarju, katerega poznamo kot nehinav-skega moža, Zato smo priobčili to pojasnilo. Dr. Tavčarju pa želimo, da bi si drugič izbral boljšega substituta in da bi ga v najlepših lovskih dnevih niti najmanj ne motili moreči sod-nijski opravki, po katerih človek postane tako siten, da se krega na nedolžne žurnaliste. Povsod lovski blagor!
li Cinčmatographe theatre francais na Turjaškem trgu (bivši Katoliški dom) sc otvori danes zvečer z jako zanimivim sporedom. Prva predstava ob polu 8. uri zvečer, druga ob 9. uri zvečer. Predstava traja vsaka čez eno uro. Predstave sc vrše vsaki dan ob polu 8. in 9. uri zvečer, v nedeljah in praznikih pa ob polu 11. uri dopoludne, ob 3. popoldne, polu 5., 6., polu 8. iu 9. uri zvečer. Vstopnina znaša 40 krajcarjev. Podjetje ima, kakor se nam poroča, najkrasnejše kinematogra-fične slike in bo vedno skrbelo za bogat, zanimiv spored.
lj Na mestni višji dekliški šoli sc bode pričelo šolsko leto zaradi različnih ovir pri novi šolski stavbi šele prve dni meseca oktobra.
lj Skrivnostni ranjenec. V deželno bolnišnico so pripeljali predvčerajšnjim delavca Jakoba Ardigala, kateri jc, kakor pravi, zaspal pod kozolcem na Poljanski cesti št. 48 in ga je potem nek neznanec udaril in ga na glavi znatno poškodoval. Ardigal je bil baje preje vinjen in bode zadeva dobila najbrže drugačno lice.
Ij Jutri na velikansko veselico v Rožno dolino! Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi, kakor smo že poročali, jutri rajski dan in bengalsko noč ali veliko ljudsko veselico v Rožni dolini. Spored. I. Veliki koncert, izvaja slavna domžalska godba. 2. Petje, poje domači pevski klub. 3. Šaljiva pošta, papirnata bitka, srečolov. 5. Spuščanje zrakoplovov, prašički na ražniu pečeni, šaljivi prizori, krotilec divjih zveri s slovečo rožnodolsko brno, rešilna postaja itd. Zvečer v mraku umetalni ogenj. Veselica sc vrši na vrtu, v restavraciji in na prostorih ob restavraciji »Rož,na dolina«. Začetek ob treh popoludne. Vstopnina 20 vinarjev. Otroci do 10 let so vstopnine prosti. Z ozirom na ogromne društvene stroške za novo naselbino se preplačila hvaležno sprejemajo. Ob neugodnem vremenu se vrši veselica prihodnjo nedeljo, dne 8. septembra t. I.
lj Palestinski romarji skozi Ljubljano. Danes zjutraj ob 4. uri se je peljalo skozi Ljubljano v posebnem vlaku 400 poljskih romarjev iz Lvova, ki se peljejo v Palestino. V Trstu sc vkrcajo v ladjo. Nazaj se peljejo skozi Ljubljano 14. septembra in ostanejo tu takrat eno uro 14 minut, ker bodo v Ljubljani večerjali.
li Premog se podraži tekom prihodnjega tedna; nova cena bode razvidna iz tozadevnih inseratov.
lj Velevažen shod podružnice prvega avstrijskega društva državnih slug v Ljubljani. Z ozirom, da je treba vložiti na državni zbor nujne predloge glede izboljšanja stanu državnih slug, sklical ic odbor gornje podružnice shod na dan 8. septembra t. 1. popoludne ob 3. uri v dvorani hotela »Ilirije« v Kolodvorskih ulicah št. 22 v Ljubljani, da sc določijo in sestavijo dotične peticije. Shod poseti kot poročevalec glavnega društva tudi predsednik istega g. Leopold Dopplcr, c. kr. sodni sluga z Dunaja. Povabljenih .ie tudi več gospodov državnih poslancev. Na dnevnem redu je: Pozdrav in otvoritev shoda po načelniku podružnice; predavanje društvenega predsednika g. Dopplerja z Dunaja o stanovskem položaju in organizaciji v obče, ter o strokovnem časopisju; predavanje tovariša g. Hibšerja o položaju uradnih slug; predavanje tovarišev gg. Kosmača in Zorkota o položaju provizo-ričnih slug; predavanje tovariša g. Marinko o položaju cestarjev; predavanje načelnika podružnice g. Jegliča o položaju paznikov sodnih dvorov; predlogi in razgovori. Volitev novega odbora na podlagi novih društvenih pravil. Od to\arišev vpeljani gostje dobro došli! Še enkrat opozorimo tu vse člane in nečlane našega stanu, da se polnoštevilno udeleže tega
za vse sloje stanu prevažnega shoda. Tu se gre za splošno stanovsko korist in bodočnost, bodisi vsako svest svoje dolžnosti in uspeh, ki leži le v občni solidarnosti, poplačal bode slehernemu trud in neznatne izdatke.
lj Čedna družba. Brata Jurij in Primož Smeje sta imela skupno stanovanje s svojima ženama Marijo in Alojzijo Smeje na Selu. Oba sta bila kot dninarja nastavljena pri tukajšnji trgovski tvrdki Jurij Verovšek. Imela sta kot taka nalog, blago spravljati iz postaje v skladišče, odnosno prevažati prodano blago na postajo. To priliko sta porabila, da sta si prisvojila iz skladišča v večjih ugrabkih raznega kuhinjskega orodja, kakor tudi sekire, ključavnice in druge raznoterosti. Ukradeni reči sta ženi o priliki, ko sta jima prinesli kosilo, v košarici domov znosile. Škoda se je cenila na 40 K 42 h ter je te reveže radi take bagatele tvrdka naznanila sodišču. Jurij Smeje bo sedel pet tednov, brat Primož štiri tedne, oba v težki ječi. Zeni, in sicer Marija, je bila obsojena na pet dni, Alojzija pa na štiri dni zapora.
Ij Umrla je 28. t. m. poštna oficijantinja gdčna Antonija Reisner, stara 28 let.
Ij Šota je pričela goreti včeraj popoldne na Ilovici na posestvu Matije Remca iz Bizovika. Ker je pihal veter se je vnela poleg šote se nahajajoča hosta. Ker so ogenj še pravočasno pogasili trije mestni delavci, je škode le 16 do 18 K.
lj Brivca g. Ogriča najtoplejše priporočamo vsem somišljenikom, ker je od nasprotnikov bojkotiran. Brivnica g. Ogriča se nahaja nasproti frančiškanske cerkve.
Razne stvari.
Dobrosrčni mesarji. Mesarji v Gjuru na Ogrskem so v sedanji »silni draginji živine« — sklenili znižati ceno mesu Prodajali bodo odslej telečje meso za 18 odstotkov ceneje, goveje meso pa za 10 odstotkov ceneje. Celo mesto slavi te imenitne mesarje, katerih bi par privoščili tudi Ljubljani.
Starost je norost. Iz New Yorka poročajo, da sta se v Ncshville poročila 101 leto stari John Burden in 100 let stara Roza Mac Guire.
Iz veselja zblaznela, ker je dobila učiteljsko službo, na katero je že nad eno leto čakala, je v Pešti neka Viljemina Sik.
Pop Oapon baje vendarle še živi. Do zadnjega časa je živel s svojim bratom v Švici. Ko so to vest prinesle »Birževija Vjedo-mosti« sta oba Gapona nakrat odpotovala iz Švicc. Oapon ie odnesel iz Rusije mnogo denarja, katerega je ukradel iz blagajne revolucionarne organizacije.
Od veselja zblaznela. 27-letna učiteljica Schick v Budimpešti je že dolga leta čakala na imenovanje za definitivno učiteljico. Te dni je dobila odlok ter od veselja zblaznela.
Petinsedemdesetletna morilka. Kmeta Ivana Gflbolyosa v občini Ncllo so našli na vrtu pod drevesom vsega ranjenega. Kmet se je vrnil zvečer pijan domov ter se je spri s svojo ženo. ki jc vsled tega ponoči ostavila njegovo hišo in šla domov k svoji materi. G6bolyosova tašča, petinsedemdesetletna Suzana Totli si jc vzela hčerino jadikovanje tako k srcu, da je vzela velik kuhinjski nož in se podala ponoči v Q6b61yosovo hišo. Gobo-lyos je spal pod drevesom. Razkačena starka se je vrgla nanj in mu je zadala besna več globokih vbodljajev v prsa. tako, da je on takoj umrl. Ko je drugi dan prišla k njej žendarmerija. je ona vse priznala in je tudi pripomnila, da njena hči o umoru niti slutila ni. A kljub temu so zaprli tudi hčer.
Cerkveni letopis.
Kronanje na Brezjah se prične jutri ob 9. uri dopoludne na prostem. Danes zvečer ob 6. je slavnostna pridiga. Pridiguie g. prof. dr. Mihael Opeka iz Ljubljane. — Pred kronanjem govori premil. g. knezoškof dr. Anton Bonavcntura Jeglič, govoru sledi kronanje podobe Matere božje in potem slovesna ponti-fikalna sv. maša. Ob 6. uri zvečer zopet pridiga. Pridiguje g. stolni vikar Jožef Potokar iz Ljubljane, po pridigi pete litanije. Ves teden bodo zjutraj slavnostni govori in slovesne sv. maše. — Do danes je bilo k jutrašnji slavnosti priglašenih 200 duhovnikov.
POLICIJA PROTI KONGRESU SVOBODO-MISLECEV V PRAGI.
Praga. 31. avgusta. Praški policijski ravnatelj Krikava jc v očigled dejstvu, da pridejo na kongres svobodomiselcev v Prago anarhisti iz Španije in Italije, ki so na tukajšnji policiji znani kot internacionalno nevarni ro-varji, pripravljalnemu odboru za mednarodni kongres svobodne misli v Pragi naznanil, da bo vlada kongres takoj razgnala in odgnala vse tuje govornike in udeležence nazaj v njihovo domovino, ako bo kdo le količkaj govoril tako, da se bo zagrešil proti kazenskemu zakoniku. (Pokazalo se je, da je »Slovenec« o čudnih tičkili, ki bodo posetili ta kongres, bil čisto točno informiran. Opomba uredn.)
Telefonska In brzojavna poročila
DR. LUEGER.
Dunaj, 31. avgusta Dr. Lueger se je danes odpeljal v Neubruck za 14 dni.
GAPON V OPATIJI?
Reka, 31. avgusta. Nekateri Rusi v Opatiji trdijo, da se tam nahaja preoblečen in pod drugim Imenom znani pop Gapon, ki je v Rusiji vprizorll krvave delavske štrajke, pa bil poverjenik vlade. DrugI zopet trdijo, da se pop Gapon nahaja v Švici.
VESELA LETA VOJAŠKA. Milan, 31. avgusta. Pri velikih italijanskih vojaških vajah je 74 vojakov vsled silnega pohoda iz Bielie v Pettinenogo zbolelo. Trije so umrli.
KOLERA.
Nižnji Novgorod,31. avgusta. Pet oseb je tu umrlo na koleri. V Kičinevu je umrlo na koleri 16 oseb, v Izmaili 6.
TURKI IN PERZIJA.
L o u d o n, 31 avgusta. Turki vedno bolj prodirajo na perzijsko ozemlje. Perzijski konzul v Peterburgu je prosil za posredovanje Rusijo, ki je pa to odklonila.
Pekarija
v novo zgrajeni hiši na Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovarne se takoj odda.
Več se poizve pri E. Predovlcu, Ambrožev trg št. 7.	1900
Polten, priden, ročen	2
mesarski pomočnik
kafer! se na razsekavanje dobro razume, kakor tudi pri feletlh In pre-ličili vsega dela vajen
se sprejme s 1. oktobrom-
Kje, pove Iz prijaznosti upravnilfvo tega lista.
i9i6 6-3 več spretnih
za stavbena dela se takoj sprejme v trajno delo.
»Prva kranjska mizarska zadruga"
v Št. Vidu nad Ljubljano.
Proda se
Dve gospodični
se vzameta na hrano in stanovanje po jako nizki ceni na Dunajski oesti št. 23 v pritličju.	1902 3 2
Več dijakov
se sprejme na stanovanje in hrano [pri Ani MerjeSič, Krojaške ulice it. I (Ljubljana). Stanovanje je zračno, hrana dobra in tečna. Dijaki so pod strogim nadzorstvom. 1840 8—7
fotogrnfičen npflfflt
13X18, s pripravo po zelo nizki ceni.
Poizve se pri g. Francu Kvasu,
p. Jesenice, Gorenjsko.
Bogu Vsemogočnemu je dopadlo mojo ljubljeno nepozabno soprogo gospo	1952
Marijo Mm« Porenta
po daljši mučni bolezni danes ob 11. uri zvečer, prevideno s svetotajstvi za umirajoče poklicati na oni svet.
Truplo predrage rajnke pokoplje se v nedeljo, 1. septembra ob 6. uri popoldne na domačem pokopališču.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v domači župni cerkvi.
Šmartno pri Litiji, 31. avg. 1907.
Za vse obilne dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli od vseh strani med boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene nepozabne hčerke
Antonije Reisner
c. kr. poštne oficiantinje
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo.
Posebe se še zahvaljujemo gospodom zdravnikom, posebno g. dr. Stojcu za skrbno zdravniško pomoč, gospodu ravnatelju Marijanišča za obilno izkazanih dobrot ob bolezni in smrti, vsem cenjenim poštnim gg. kolegom in koleginjam v Pulju za prekrasni venec, kakor tudi vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sploh za obilno udeležbo in krasne darovane vence.
Ljubljana, 31. avgusta 1907.
1909 2-2
Zahvala.
Ob smrti naše iskreno ljubljene
Anice Jeran
učit. kand. IV. letn.,
nam je došlo premnogo tolažilnih izrazov sočutja, za katera se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Istotako izrekamo najiskrenejšo zahvalo za darovane vence, cenj. gospodom pevcem za prekrasno ganljivo petje, vsem čast. gospicam koleginjam in čast. gospicam Marijine kongre-gacije, kakor tudi sploh vsem, ki so predrago pokojnico spremili k zadnjemu počitku.
Ljubljana, 30. avgusta 1907. 1938 l—i Rodbina Jeran
Naznanilo o začetku Msliesa leta 190718
o Kn. JR. zavodu u it. Vidu nad Ljubljano.
Šolsko leto 1907/8 se prične v sredo, dne 18. septembra s sv. mašo. Dan poprej, to je
v torek, 17. septembra
naj pridejo v zavod vsi gojenci, dosedanji in na novo sprejeti, in se osebno zglase pri šolskem ravnateljstvu.
Vodstvo kn. Jk. zavoda.
1919
2—1
Podružnica s v Spljetu. s
Dalniika glavnica i
i i K 2.000.000. i i
Uitoljonsiia kreditno banko » Ljubijoni, m um m. in:
obrestuje
mr MT vloge not knjižice in v tekočem rm&unu od dne vloge do A tj O
dne v»dige po * '2 0.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — In 10.000—.
Podružnica sv Celovcu, s
i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i
Hiša
z gostilno in lepim vrtom se pod ugodnimi pogoji jtakoj prona Kje, pove upravništvo »Slovenca"	1942 1-1
Alladenič
v starosti 20—24 let, zmožen slovenskega in nemškega jezika, ter izvežban tudi v vrtnarskih poslih, se sprejme takoj kot
1MT grajski sluga.
Plača K 40, prosto stanovanje, kurjava in svečava, ter ob prisotnosti gospode tudi prosta hrana.	1947 3—1
Prošnje na upravo graščine barona Borna pri Sv. Ani na Gorenjskem.
^tai^izijo -grozdje

belo in črno, sladko, razpošilja v pletenicah od 5 in 10 kg, po 50 vinarjev kg proti povzetju Hinko Grabrijan, Vipava.
1932 1 — 1
Otroški voziček
za sedeti (Stefanie Wagen)
dobro ohranjen se takoj proda. Vpraša se v Sodnijskih ulicah Stev. 6, 1943 I. nadstropje, desno. 2-1
Ustanovljeno 1862.
Telefon štev 584.
Št. 381.
1954
Mlad in spreten
trgovec
z najboljšimi izpričevali prosi takoj j službe v kaki Špecerijski ali manu-fakturni prodajalni.
Govori slovenski in nemški. — Kje stanuje pove ; upravništvo „Slovenca".	1908 4—3 j
Istotam sprejmejo se dobri in zanesljivi za- | stopniki
Izdeiene pc5telje
iz rdečega posteljnega inleta Prav dobro napolnjene. — Pernica ali blazina 180 cm dolga, 116 cm široka K 10 —, 12-—, 15 — in 18 —; 2 metra dolga, 140 cm široka K 14-—, 16 —, K 18 —. 21—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 3 —, 3-50 In 4*—; Qo cm dolg, 70 cm Širok K 4-..0 in 5-60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri Tridelni modroci iz žime za 1 posteljo K 27 -, boljši K 33 —. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10'— naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	1662 6 -1
BENEDIKT SflCHSEL, Lobes 910 pri Plznu Čežko. Naznanilo.
Daje se na obče znanje, da trgatev belega in črnega moškata začne letos proti drugi polovici meseca septembra in trgatev črnega terana okoli 20. istega meseca. Pozivljejo se vsi kupci, kateri nameravajo kupiti grozdje ali vino, da pridejo mnogoštevilno na trg. Pridelki so obilni in v vsakem oziru izvrstne kakovosti ker je poletje letos bilo suho in jako ugodno trtam in popolnemu dozorenju grozdja.
Rov in j, 28. avgusta 1907.	1922
Vodstvo vzajemnega kmetijskega društva v Rovinju (Istra). — (La Direzione della famiglia (cooperativa agricola di Rovigno Istria.)
Razpis zdravniške službe.
Pri podpisani blagajni odda se zdravniška služba, katero je nastopiti z dnem 1. oktobra 1907.
S to službo spojena je letna plača 1800 K in za obiske bolnikov izven teritorija ljubljanskega mesta po 40 vin. od-daljnine od vsakega km ter prosta vožnja.
Natančneje pogoje izvedeti je v blagajniški pisarni ob navadnih uradnih urah.
Prosilci za to službo vložijo naj svojo zadostno dokumentovano prošnjo najdalje
do 15. septembra t. I.
pri podpisani blagajni.
Okraj, bolniška blagajna.
V Ljubljani, 28. avgusta 1907.
Načelnik:
Fr. Bartl.
Hlad mošbl
19M 3-1
ki je prost vojaščine in zna lepo in čitljivo pisati se sprejme
v c. kr. tobačno tovarno u Ljubljani = kot p i s a r. =
Več gospodičin
se sprejme na stanovanje in hrano pri gospej Papst, Barvarska steza št. 5. v Ljubljani.	1948 3—i
DUNAJ (WIEN), VII., KAISERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjišč, šted Inikov in strojnih ognjišč
z» v Nitko porabo od navadne do najlinejše in najelegant-nejše izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato cmaillrnne.
Okrogle peči za regulirati od 15 k višje. Sušilnice, plinova peči, kamini. Železne peči s petnicami za 2 aii 3 sobe Vse vrste peči tudi s trajnim gorenjem.
Patent-vložki
za glinaste peči.
1S81 18—1
Postrežnicn
se sprejme. Florijanske ulice 23, I. nadstr. 1936 3—1
Kleparski pomočnik
dobi takoj delo pri G. Bocaku v Tržiču, Gorenjsko.	1937 3-1
V najem se odda pritlično
stanovanje
z vsemi pritiklinami. Okrog hiše je sadni vrt. — Več se poizve v Dravljah 10. 1944 3-1
^ A ▲	Nekaj novega za K
liekaj novega__
prešičerejce! p
N
nose! noge!
Jako fina
1946 1
Proda se takoj dobro ohranjena
špecerijska oprava.
Naslov pove upravništvo „Slovenca".
19i3 3—1
krma za pitane	N
prašiče ****	p
se dobi v vrečah po 50 kg £19 50 K pri
Pavlu Sedeju,	^
valjčni mlin	^
no$e!
nhi** ...............................Javornik, Gorenjsko. ^
#xnxxzxznnnnrnnnnmrv
DIJAKE
sprejme na hrano in stanovanje in pod strogo nadzorstvo dobra rodbina.— Kje, se izve v upravništvu »Slovenca". __193» 3-1
Učenec
kateri ima veselje do trgovine, se sprejme takoj v pouk. Prednost imajo kmečki fantje v starosti 13—14 let, kateri so dobro dovršili ljudsko šolo. Ponudbe je pošiljati: Rudolf Zore, Jesenice, Gorenjsko.
1915 3-1
Išče se
1931 3-1
strojni
ključar.
Reflektantje naj se osebno predstavijo pr predstojnigtvu c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani.
Pri damah
ne pomeni reklama nič, le
dejstva govore.
Poizkusite torej vsaj enkrat
ELLA-krčme
ki pomladi obraz in osveži kožo. Ogrci lišaji, pege izginejo. Ne samo plemenite dame in umetnice tu in inozemlja priznavajo to kot najboljše in najzanesljivejše sredstvo, ampak vse ženstvo sploh. Cena 1, 2, 3 in 5 kron. 1726
ELLA-kreme-milo......KI
ELLA-umivalna voda . . . K 1 in 2 ELLA-lepotilo . . K 1"20, 3'40, 3 in 4. Po uporabi ene porcije omenjenih izdelkov gotov uspeh
Baros G£bor
tovarna za toaletične predmete in kozmetične izdelke.
Centralna prodajalna in pisarna: Budimpešta: VlI.Dohany uteza 1, zaloga 49, telefon 8-72; tovarna: I. Varasmajor uteza 42 (lastna hiša) teleion 45-45. —
Razpošilja se dvakrat na dan proti povzetju ali če se pošlje denar naprej.
VZAJEMNO
Kongresni trg 19
RHO DRUŠTVO V LJUBLJANI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
po 4
31 O 4
to je. daje za 200 kron 0 9 kron 50 vin. na leto.
Drujie hranilne knjižice so sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih ohrestovanje prekinilo.
===== IViijsiguriiej^ii prilikn /a stedenje!
Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik.
Rentni davek plaču hranilnica sama
1949 52 i Kanonik A. Kalan I. r., predsednik.
Odlikovan z zlatim za< služnlm križcem s krono
C. kr. priv.	prva češka
orgelj in harmonijev
tovarna J. Tucek=a, Kutnahora, Češko
gradi in dobavlja: orgije vseh velikosti, sistemov in slogov harmonije sistema na pihala (Cottage-orglje) piano in planino najmodernejše konstrukcije.
Nizke cene. Tudi na obroke. Od ustanovitve je bilo izgotovljenih 6000 instrumentov, llustrovani prospekti o orglah, harmonijih in pianih SS
Ustanovljeno 1869. 3—5 letno jamstvo.
zastonj in franko.
912 26-18


Vožnja traja	_ __ _
dni 6 dni *	Pri|\a2a po+ov^in 0,^
2najnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi velil\ansi\imi parnimi
t,	J\ l\al\ordo sedaj veliKj parnimi 2 8-12,000
Pojasnila daje zastopnik ff^CgUft IG
Jjubljana j^ioJS^c-uiiceštvis
Odhod izjjubljane vsaKj ponedelel^,torek in četrteKj/ te d nu.
1839 3—2
aznanilo.
Št. 192.
L 9
E «
Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno Roncesljonl nna potovalna pisarno
za
'Ameriko
v Ljubljani Kblodvorske ulice št. 41
71 62—«7
>
3
e i
»r a
JK3C Najcenejša vožnja v Ameriko. ^
I
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
1920 2-1
Razglas.
A)	Vpisovanje v I. razred deške in dekliške vadnioe [e
v soboto, dne 14. septembra
od 8. do IO. ure, v otročki vrtec ter v II., 111. in IV. razred obeh vadnio
v ponedeljek, dne 16. septembra _
od 8. do IO. ure v dotičnih učnih sobah.J	R^
B)	Ker ni več prostora, ne bo v začetku šolskega leta 1907/8 sprejem-
nega izpila za I. letnik moškega in ženskega učiteljišča.
C)	Gojenci in gojenke, ki so bili sprejeti meseca julija v I. letnik in dozdanji go-
jenci II., III. in IV. letnika se zglase
v ponedeljek, dne 16. septembra
in sicer gojenci ob 2. uri, gojenke ob 4. uri.j Ponavljalni izpiti so v ponedeljek, 16. in v torek, 17. ssptembra.
Na žensko učiteljišče se gojenke na novo ne sprejemajo, ker ni prostora. Šolsko leto 1907/8 se prične « sredo, dne 18. sept. s slovesno sv. mašo.
Ravnateljstvo c. kr. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani.
Na meščanski šoli v Krškem in ž njo združenem enoletnem lečaju se začne šolsko leto
dne 16. septembra 1907.
Vpisovanje se vrši dne 14. in 15. septembra. Učenci naj pridejo, ako le mogoče v spremstvu svojih staršev ali njihovih namestnikov in naj prineso seboj zadnje šolsko naznanilo (šolsko spričevalo) in krstni list.
Pogoje za sprejem je dobiti pri ravnateljstvu.
T^aunatcljstuc	<?cle v l^ršKem
dne 15. avgusta 1907.
1780 20-4
FRAN SEVCIK
puškar v Ljubljani, Židovske ulice 7.
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih, najbolj fino narejenih MT pušk, posebno lahke trocevke in puške za šibre z jeklenimi cevi (Bohlerstahl). Tudi velika zaloga samokresov, lovskih potrebščin in nabojev po najnižji ceni — Popravki se izvršujejo točno, zanesljivo in ceno. Ceniki na zahtevo zastonj.
Ustanovljena I. 1888.
Tovarna pečij.
Ustanovl]ena I. 1888
založnik zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov.
ALOJZIJ VEČAJ
LJUBLJANA. — Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon Stav. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom, častiti duhovščini in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših prešanib in poljubno barvanih do najpriprostejših
prstenih pečij 1181 26~lb
različnih vzorcev kakor ranalssance, barok, gotske, seceslon itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenab ter |e v svoji stroki popolnoma (zvežban Ceniki na zahtevo brezplačno in franko
1931 3-1
Naznanilo.
Na svetovni razstavi v Sf.Louis 190*1-najvišja odlika ..Grand Prix'
Globusi
'čistilni eks trakti
čisti boljše kakor '
Ivsako drugo kovinsko čistilo]
Na o. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice štev. 10) se prične šolsko leto 1907/8 s slovesno službo božjo
dne 18. septembra 1907.
Na novo vstopajoči učenci se bodo vpisavali dne 17. septembra od
9. do 12. ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra dopoldne.
Natančnejši pojasnila se nahajajo v razglasu v šolskem poslopju.
Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta z dnč 28. avgusta 1894. I., štev. 2854, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
V Ljubljani, dne 31. avgusta 1907.
IliTien, Metu ii koistrik' cijski kljačariičarstr*.
flldrailčni vidre In sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Stotnikov« ulici i
priporoča h slavnemu občinstvu t. prečastiti duhovftinl v izdelovanji vseh T to stroko spa-dajočih predmetov: ftlAno omrežja na stroj, obhajllna miz«, ograje na mlrodTor. abmajno omreijs, Talna Trata, balkoni, Terande, stolpna krita, Itadllnlka, atrala-
Toda, ftalazna okna, ftalasna stola Itd. ■peeUallteta: TalJtAnl aastori in solndna plahta po najnovejšem sistema ■ samodvtgalnlml a 1109 62—59	oporami bres vijakov.
Anton Drukar
svojo zoloso raznovrstne hišne oprave
mizar,
Kranj, štev. 56
priporoča sl. p n. občinstvu
1

——— iz mehkega in trdega lesa. ——————
Usoja si tudi sl. p. n. občinstvu naznaniti, da je otvoril za ————— mesto Kranj in okolico no« ———
lirAMhnl Tflimrf kjer bo imel vedno na razpolago vsako-[Jl SlcUllI £UvUU' vrstne potrebščine za mrtvaške odre od najbolj priprostih do najfinejših, kakor tudi kovinaste krste, ter vse v to stroko spadajoče potrebščine po
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
t Ljubljani, Šelenbnrgove ulice štev. 4

ML Unnj« m roičenje ■ podplati K 9-50. Ml h Bozcalf i angleftklni K
.Chlck«.
Pred. fltov. «90. Irhovina s tlrulaM
podplati K « —. Prtd. it«v. 720. lati li lakovina K ( M.
dobavlja kot znano najboljšo čevlja. Pri naroČilih zadoatujc pred. itevilka.
Zunanja napo®ila ppoti poV2otju. Ceniki brezplačno la poštnin« preato.
Neprileini izdelki ae zamenjajo.
.Moderno*.
Pred. štev. 747. Cheoretta a ttvutad Prad. itov. 853.
podplati K 9 —.	, , 667
Pred. štev. 745. Glasgow Chavreaa a , , «10. močnimi podplati K 11*—.
Sabakid K. It1» \ I«. Boxoalf K lt--' Lakovina K U-(is2i m
(jfioinUci i* ' r.jrifriJeo JiČuten xt>hjo -dobru, po ceni in xusrtesl/itH>-potovali ncy se obrne/0
oSi?7ion™c/On e£elXa
v JStjul>l/uui JColoduors/te ulice "bsv/ccvrstnitLPcjosnilu diyc se l>reyilučnv.
3 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kron!
Prva švloaraka alatem Roskopf patent remont, ara a aldro z masivnim solidnim antlma-gnetlšklm koles J en
na aldro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastlm okovom, ianlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6-—, 3 kom. K 17 —, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10 50, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 13-60, 3 kom. K 38-—.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar bre» odbitka.
Razpošilja po povzetju
1166 20-14
ura tovarna ur & Hanns Konrafl
c. in kr dvorni v založnik = v Mostu (Brux) štev. 1157 (Češko). Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami. ■ Ustanovlj. 1887. Bogato ilustr. ceniki m nad 8000 Bitkami se na aa btero potljejo gratia ln franko.
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždani In Tečin n. L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. - Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50 — 25
Trgovina z oblačilnim blagom I
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice &tev. 33 nasproti „TiSlerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega Izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost Iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 S2—39
Marija Rov&ek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne*

FlhIP LAZAR,
mizarski mojster, Jesenice, Gorenjsko
priporoča slav. p. n. občinstvu svojo
velifio zalogo e® g»
na na na na fliŠllC Oprave
iz mehkega in trdega lesa. vsakovrstnih stolov, miz,
madraoev in žimnio. — V zalogi imam veliko izbero
Rrst (mrtvašfiifi trug)
od najpripiostejše do naifinejše in pa po najnižjih cenah brez konkurence!
832 11
Morsia vožnjo somo 4'|2 dni.
Največji parnik na svetu
»LUSITflHir
z 32.500 tonami in 70.000 konjskimi močmi z štirimi vijaki
odpluje prvtt iz Llnerpoln v NeiHorK
7. septembra 1907.
Iz Ljubljane odhod v pondeljek 3. septembra 1907 preko Buchsa—Basela—Pariza — Havra —Llverpola v New-York.
Pojasnila In vozne liste daje edino-Ie
EDVARD KRISTAN
potovalna pisarna, KoloduorsKč ulice 31.
1829 3—3
/i
Morska vožnjo samo 4'|z dni.
Postavno zavarovano.
Vsako ponarejanje kaznivo I
Edino pristen je
Thi erryjev balzam
z zeleno znamko „redovnicau. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih stefcJ lenic ali 1 velika Špecijalna steklenic«! s patent, zamaškom K 6'— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazili I
proti vsem še tako starim ranam, vnet«! jem, ranitvam, abscesom in oteklinami vseh rrst. Cena: 2 lončka K 3 601 se počlje le proti povzetju ali denar I naprej. — Obe domači sredstvi «u I povsod znani in slovita kot najboljši. | NaroČilo se naslavljajo na:
Lekarnar A Thierry v Pregradi I pri Rogaški Slatini.
BroAura s tisoči originalnih pisem gre-tis in franko. V zalogi v skoro rseli | večjih lekarnah in medicinalnih drogeriiah. 86 52—
Pri nakupovanja : suknenega — manufakturntga -blaga z=
in
opozarja na tvrdka
HUGO IHL
v Ljubljani
Spitalske ulice štev.
tu n-
Vellka zaloga
OI
suknenih ostankov.*
Z. Naprodaj sta 12~5£|
križeva pota 7
eden 95 cm visok velja 65 gld., j drugi 150 cm „ „ 200 „	J
pri Francu Tomanu, pozlatarju in podobarju |
v Ljubljani, Valvasorjev trg I.
a	rt	744 62—19
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra eesta 61 14 Odlikovan s nlnto kolajno « Parizu 1904.
Odlikovan n zlato kolajno in križoam » Londonu 1905.
TSSSSSFSi^SS^ fluhMfMJM!
Iz trpežnega In lalldnega blaga pa nizkih cenah.
0vTo!o ugotovljene obleke.
posebno iu havelaks v največji isberi po najniijlb cenah.
labiTltii] nnlform Hitrl]sk(gi ura itn iiliinliklb oridnlktf,
Ustanovljeno /. 1842.
Slikarja napisov Starti, ia pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarja.
Elekrični obrat
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Delavnica:
Mlkložlčeva cesta št. 6 . „ Igriške ulice St. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi sL občinstvu sa vu v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino p« najnižjih cenah.
768 62-20
C. kr. oblastveno potrjeno 20104 ucilišce za Krojno risanje
branja c fosili
Ljubljana, Stari trs it. 28.
<© Dobi se tudi kroj po žlvotnl meri. e
Več mizarskih pomočnikov
sprejme takoj v trajno delo Filip Lazar, mizar, Jesenice, Gorenjsko.
1831 3—3
V najem se odda
gostilna in trgovina s špecerijskim blagom
na dobrem kraju pri grajenju nove dolenjske železnice.	1918 2-2
Kje pove upravništvo ..Slovenca".
Eno nadstropna
hiša
se proda v Ilirski Bistrici, najbolj primerna za kakega rokodelca. 1843 3-9
Več se izve pri g. Josip Perkan, posestnik in župan v Trnovem, Notranjsko.
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajoCo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
otfssg
bSS
alkaličn« kislin«
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče. vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo	tVIII.)
hrirek: Giesshubl Sauerbrumi,
Sriaz. Mita]i, zdravilu« kapalliftt pri Karlavlh vartt Prospekti zastonj in franka.
V Ljubljani ie dobiva v vseh lekarnah, TežjU irijikih prodajalnieah in trgovinah 1 jeatvinaai i*
ntovn
nasm.
Zaloga pri mhaal Kastaar-|a in f»a?a» Laaaalk-a
;< inMUpl	114 82—5
Da se izognejo prevaram, naj zahtevajo p. n. konsumentje, da se jim Giesshiiblerjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opaziti vžig na zamašku.
Iz proste roke
"P pritlično hiša
na Selu št. 16 pri Ljubljani, močno zidana, tik velike ceste, jako pripravna za vsako obrt ali trgovino; pri hiši je vodnjak. — Več se izve ravnotam.	1865 2-2
Velikanske kunce
(domače zajce) plemenske in1 mladiče, belgijske in francoske pasme, ter one, ki so nastali vsled križanja teh pasem, oddaja po najnižjih cenah
5—3 Rudolf im u Središču (Sp. Štaler.) 1804
4 kolarske pomočnike
proti dobri plači in 1770 4—4
4 učence
sprejme takoj v delo
Anton Sedlar, Koloru Novem mestu.
nterhuber
v Ljubljani, Dunajska cesta 73 nasproti topničarski vojašnici
Ustanovljsno 13)0.	lastnik Fr- Benque	Ustanovljeno 1870.
tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov,
podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov
Teteion št. 237	priporoča se	Telefon št, 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd. stopnice po naročilu narejene z železno sestavo cementne cevi
(rore) i vloženo žično pletenino za napravo vodotokov itd.; ploSče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.
Porilandceineni m Romancement iz Wei s se n b a c h a —Proračuni zastonj in poštnine prosto.	1179 30-9
Ivan Ogrin
oblastveno konces- zidarski mojster in stavbeni podjetnik
na Vrhniki (Kranjsko)
si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem interesovanim kor-poracijam, da sem povečal svojo stavbno podjetje ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil.
Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hiš, vil, gospodarskih poslopij, cerkva, šol itd in vseh tozadevnih naprav, kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd.
Vse zgradbe izvršim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah.	1207 13-U
I
I
Najkrajšam najcenejša UOŽVljCI«AffleflkO
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v Ne w York
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland", „Vaderland", „Zeeland" in „Samlandu, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba In spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorsko nlloo odslej štev. 26. od južnega kolodvora na levo pred mano gostilno pri „Starcm tišlerju". 320 zl
Tnhfnnnlfn brezplačno dopošil:atev mojega ilust tUIlltVUJIC cenika z nad IOOO slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame
nazaj za popolni znesek. Slika '/2 nav. velikosti.	611 24
St. 365
srebrna dam-ska remont, gl 3-50
Št. 322
srebrna moška remont. 3-90
Št. 337.
_ srebrna s sidro
"^fHH, kamnov S*— dvojni plašč 6-50
Št 341, srebrna s sidro dvojni plašč 15 kam-^PH nov, posebno
močna 7—9'50
Anton Klffmonn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., stajersko.
Velik uspeh!:::::: Nepričakovan učinek !
iooo in 1000 dam in gospodov, med temi umetnice svetovne slave, kot Emmy Destinn, kr. pr. dvorna operna pevka v Berolinu, Gabr. Horvath, kr. operna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Novem Vorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikujejo na kosmet. polju, potrjujejo, da je Feigl-ov
anol
milo brez sode
edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agreev.
Manol se dobiva v škatljah po K I"—, K 2' — v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno.
Glavna zaloga: Fran Vitek in drug.,
Praga, Vodičkova ulica 548. 'ftvr™' V Ljubljani se dobiva pri A. K a n c u in Ant. Korbarju, drožeriji.	568 25 — '22
Trgovski vajenec
lgo5 se sprejme takoj v trgovino železnine Karol Kavšeka nasl.
Schneider & Verovšek, Ljubljana
Lepo posestvo
s krasno novo hišo, hlevom, drvarnico, vodnjakom, 3 orale zemljišča, katero je deloma s sadnim drevjem in trtami nasajeno, tik okrajne ceste in 5 minut od velike železniške postaje Grobelno oddaljeno, kjer se nahaja tudi trgovina z mešanim blagom, se takoj brez obrti ali pa z obrtjo pod ugodnimi pogoji za K 13 600 proda. Več pove Ivan Zupane, posestnik v Grobelnem 37, Štajersko. 1773
OSREDNJA BANKA ČEŠKIH hranilnic,^
!_*_W___(Ustredni banka českych spotit«
DUNAJ, Wipplingerstr. 22. českych spofitelen)
Vloge na knjižice in raiun 4 % in 4V« %• Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4„/° In >;4o/o upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4'/,, ban-
! kovnih obligacij, katere uživajo pupiiarno sigurnost in se smejo rabiti £& vsakovrstne kavcije.
^	Del. kap. 7,000.000-- H
5	Telegrami: „Sporob»nk«".
2	Deponiranje kavcij In g
~	vadij raznih vrst. ~
o	Eskont menjlc samo L
•2	denarnih zavodov. g
»	Bankovne Informacije -In svete brezplačno. '
gkjjj^	?atcnt_	36—23 ba^cb^K
Skrilj-Sternit
Najboljša streha sedanjosti. Varna pred ognjem in viharji, kljubuje vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje poprav, je lahka, lična in cena.
mm JL m ^ Z ^	— -___ ____i _ 7.Uu.,«:iA	<n nmcnnl/la I _ Pilounrt 7Qcinncti/n 7 a in^na nnl/roiino • rtolnl&lrn rlrn:
asbestnl cementni Skrili
Eternit tovarne LUOVUIG HATSCHEK
Najdalekosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte 1 — Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornlce portlant cementa Dovje In v Trstu, via Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi materijalijami. Zaloga in zastopstvo v Novem mestu Jos. Košlček.
iz velblodje dlake ali lodna, za gospe, gospode, deklice in dečke v najboljši kakovosti, priporočata
B po solidnih cenah B
Gričor & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9.
Ne kupite nobene ure
dokler niste prejeli mojega velikega cenika
gld. 1-50
nlkel. Roskopf uro .	gl. l'5o
srebrno . . . .	. 3 —
z dvojnim pokrovom .	, 4*—
z 3 srebr. „ .	, 5-—
plosk, jeklene ure . .	, 3 So
prave Roskopf - patent.	„ 3'5o
prave »Ornega" ...	» 9'5o
srebr. oklopne verltlct	, r—
14karatne zlate ure . .	, 8 5o
14karatne zlate veriilce	, lo —
14karatni zlati prstani	»
stenske ure 7o cm . .	, 3'5o
z bitjem liki zvonu .	, 5'—
z godbo....... 6'—
s kukavico ....	. 2'5o
kuhinjske ure ...	. 2*8o
budilke....... l 2o
budilke ponoči »veteče	, 16o
z dvojnim zvoncem	» l"5o budilke z bitjem in
zvonenjem liki zvonu	. 2 So
Triletno pismeno |amstvo za neprimerno denar	nazaj. Razpoiilja po povzetju urar, zapriseženi sodni cenilec
Maks Bohmel, (v lastni hiši'). Zahfevajte moj cenik
z Hooo slikami zastonj in poštnine prosto 788	58—7
.55 « e
"SJ*	s 5 Š-5'5-S^ a-SgSs .
' S	S a ~ 2 .2 B c
g«*	i S. s s J.
s a B	a >aSSf=>BS&ft-
^O .2 ■ _
»I O'
c-a c.2 o
o g.SO-SS5 ° .. •> m .SL .r '-o "kj j* a
l
;
, Največja tovarna v Juinl Avstriji. — Poroltvo 6 let. — Izvoz v vse dežele. — Popravila In
vglaievanje se izvrie najtočneje in računajo najceneje.

Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših faconaii in u velikih izberah
priporoča 112 52—28
Ivan Soklič.
Pod trančo š*. 2. Postala slak.železnice,
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje!!
53 C
A.U.,1
/i: it-j,
d d
_■
L.
g
C
tO

varnim zatvoroin.
Pioii sajam in prahu popolnoma varno zapri dimnik, kjei je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujejo samo
patentna dimniška dvojnata vrata 8 trojnatim proti ognju
(C kr. avstr. paient štev 20.1/5 od I. junija 1906)
Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko daje vstaviti v novih ali pa že v starih poslopjih so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi — Pojasnila daje
150. 7_2	L Sfricel, dimnikarski mojster.
Patentna vrata se dobivajo v železniških trgovinah gg Golob, Wol-fove ulice. Golob, Mestni trg. Nagy, Vodnikov trg Sušnik, Zaloška cesta Stu-pica, Marije Terezije cesta in Križevniški trg Schneider - Verovšek, Dunajska cesta — Naročila sprejema tudi L. Stricel.
gor Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po pat. zakonu.
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Dunajska cesta št. 12.
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine prosto.
S 5
gmiiiiimiižHiuM^^
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu |
Avgusta Agnola v Ljubljani
|j Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-
vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
(umetnega steklarstva k slikanja nasteklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi u_u
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala ■nigili davrienih del n ia razpolaga p. i. idjcnalces v tglei.
HfifflHIlHiflHHIIIfilfiliiifiifiUiiiiiinfiHllfHiflfllfiHUflHl!
Mikulaškova
LIBUŠE
o
TJ d)
C
>(J
E	.
C9
'J?	£
N	£
-2	°
1	'=
o	r)
es N
N
a>
.-T C C ^ ca
K/J
"o
JS N
O *
Z "
Geslo in zadača vsakega zavednega Slovana bodi vporaba tega domačega izdelka:
trgovina
- Vaso Petričič -
(tudi na debelo).
.111 SOMI
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni ln najboljši! kakovosti slavnemu p. n. občinstvu hi preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
== v Ljubljani ===== Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 1 Prešernove ulice štev. 4. 163 u-ifi m Popravila to6no in osno. m
^ Fotografiji zavod
l Julij Miiller §
ustanovljen v letu 1870
uljudno naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ostane do 1. nov. za nove posnetke radi prezidave in razširjenja, zaprt; pač pa se sprejemajo poznejša in druga |j naročila v poslopju »Hotela Lloyda" na-
Cementarna na Pešati A« Z A J E C P- Ool pri Ljubljani,
Slavnim cestnim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah
Preč. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom ln podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, huhinje	ploŠPB v razn'h barvah (do 5) in okus-
in hodnike, krasne
nih vzorcih po K 3 — 5 za I m2
b r u š e n^6! n 'p ol i rane ..marmornate mozaik plošče",
ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m2 po K 6—12. Trotoar krog cerkvenega zidu (K 3 za m2) zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz tmltiranega granita in marmorja, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago.	641 18
Proračuni zastonj in franko. Ceniki in vzorci na zahtevo.