Poštnina plačana v gotovini t6tO LVIII. V Ljubljani, v sredo, dne 16. aprila 1930 St 88 1. izdaja st. 2 Olr Naročnina Dnevna Izdaja zi kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 3CO Din za inozemstvo meseCno 40 Din nedellska Izdala celoletno v Jugo slavili 120 Din, za inozemstvo 140 D S S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopitarjevi uilcl št. 6/1/1 okoplsi se ne vračalo, nelranklrana pisma sc ne spre/ema/o * Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 Po Londonu Naj se zaključi londonska konferenca tako ali tako, naj bodo kritike proti konferenci še tako ostre, je vendar treba priznati, da je konferenca v marsičem razčistila mednarodni položaj in odprla javnosti pogled za kulise tajne diplomacije ter ji tako prihranila morebitna presenečenja. Na konferenci zastopane države so bile prisiljene zavzeti določeno stališče in s tem pokazati svoje namene in svoje bojazni. Francozi danes vedo, da angleška javnost nc bi nikoli dovolila, »da se potroši samo en penny ali žrtvuje le eden angleški vojak za celinsko vojno«, da je torej angleško fams-tvo, zagotovljeno v locarnski pogodbi in v pravilih Društva narodov, le relativne vrednosti. Američani se zadovoljujejo z »moralnim* jamstvom Kellogovega in Briandovega pakta in nočejo privoliti v gospodarske, kaj šele vojaške garancijc proti kršitvi pakta. Končno jc italijanska zahteva po pariteti s Francijo podrla trhli most, ki so ga lansko leto s tolikšnimi mukami zgradili diplomati med obema državama. Četudi bi se v zadnjem trenutku dosegel v tem pogledu sporazum, se ne bo francosko-italijanska rana, ki jo je londonska konferenca še globlje zarezala, tako kmalu zacelila. Italija je bila na konferenci dolgo pasivna, končno pa so jo angleško-francoska pogajanja glede razlage 16. člena pravil Društva narodov v zvezi z locarnsko pogodbo spravila iz ravnotežja. Italija je v svoji uža-Ijenosti razgrnila svoje karte ter kratkomalo zagrozila z zvezo z Nemčijo. Inozemski tisk je o Grandijevem sestanku z MacDonaldom v palači sv. Jakoba le malo poročal, tudi italijanski listi so ostali dokaj rezervirani. Pač pa najdemo v turinski »Stam-pi« podrobno poročilo o tem »najbolj dramatičnem razgovoru, kar jih je bilo doslej v Londonu, in ki pomeni prehod Italije v protiofen-zivo«. Grandi — tako izvaja Stampa« — je ugotovil, da hoče Francija uporabiti londonsko pomorsko konferenco za to, da bi ustvarila skupino držav s posebnimi pravicami in nalogami, ki bi zagospodarile v Društvu narodov. Italija se mora temu upreti in je pripravljena pred svetovno javnostjo »razgaliti to nedopustno vlogo nekaterih držav v Evropi«. •»Italija,« je dejal Grandi, »je preveč zvesta Društvu narodov, in pripravljena ohraniti to zvestobo v vsaki okolnosti, da bi se mogla pridružiti temu koraku, ki pomeni zaušnico Nemčiji in vsem članom Društva narodov. Sleherni sporazum, sklenjen v Londonu, s katerim bi si ena skupina držav dovolila samovoljno razlago pravil Društva narodov, ki jih je podpisalo nešteto drugih držav, bi pomenil žalitev za ženevsko ustanovo in za vsako posamezno državo«. — Grandi jc omenil, da je prav te dni Španija protestirala proti političnim pogajanjem v Londonu. Enako je razpoloženje drugih odsotnih držav napram londonski konferenci. »London ni ves svet, pač pa Ženeva!« je vzkliknil Grandi. Nastopil je trenutek, ko mora Italija zavzeti stališče. Iz ozira do Nemčije in drugih članic Društva narodov mora Italija odkloniti vabilo, naj se udeleži razprav, ki spadajo v kompctenco Ženeve. »Za Italijo se je londonska konfcrenca zaključila že pred štirinajstimi dnevi, ko jc MacDonald Grandiju sporočil, da Francija ne privoli v pariteto.« V slučaju, da bi prišlo v Londonu do veljave francosko stališče in bi se Italija odrekla pariteti s Francijo, si Italija pridržuje pravico revidirati lokarnsko pogodbo, to sc pravi, odpovedati svoje jamstvo proti nemškemu napadu ob Renu. Tako jc Italija postala kar čez noč ču-varica Društva narodov in zagovornica ponižanih« držav. To zveni preccj nenavadno. Edino Francija jc ob začetku konference formalno stavila zahtevo, naj se londonska pogajanja vršijo le kot priprava na splošno raz-orožitveno konferenco pod okriljem Društva narodov, ki bi se je udeležile tudi majhne države. Italija pa je takrat od tc zahteve odstopila, da si nakloni podporo Amerike in An-glije. Kaj pn jc soditi o Grandijevem namiga-vanju, da se bo Italija postavila ua stran Nemčije ? Italija zadnje čase res ne opusti nobene prilike, da ne bi pokazala svoje prijateljstvo napram Nemčiji. V polemiki s francoskimi listi ie Mussolinijevo glasilo »Popolo d'Italia« dvignilo zadnjič plemenito besedo za pravice Nemčije. »Italijani so sc iskreno pobotali z Avstrijo, Italijani niso čuvaji na grobovih narodov in nc vidijo v mirovnih pogodbah nagrobnih spomenikov... Med Italijo in Nemčijo ni neposrednih razlogov za prepir, in razdor ic Informativen list za slovenski narod Cene oglasov i slolp. peUt-vrsta mali oglasi po 1-50 i n Z D, veCJl oglasi nad 45 mm vl&lne po Din 2-50, veliki po 5 ln 4 Din. v uredniškem delu vršilca po IO Din n Pri večjem □ naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka In dneva po prazniku Uprava /c vKopllarjcvi ul.it.O Čekovni račun: Cjubljana štev. lO.tiSO ln 10.349 1xa lnserate, Sara/evošt.7S03, Zagreb 1 št. 39.011, Vraga In nuna) št. 24.797 Gandijevo gibanje postaja kmmvo Položaj v !ndiji vedno resnejši - Vojaštvo z ohtopmmi avtomobili vzdržuje red Napoved novega bojkota Kalkuta, 15. aprila. AA. Tu so izbruhnili krvavi nemiri, ki so jih organizirali indijski na-cijonaiisti. Demonstranti so zabarikadirali ulice in zažgali 4 vozove cestne železnice. Ko so prišli gasilci so metali demonstranti nanje opeko. En gasilec je bil ubit in več ranjenih. Po cestah vozijo oklopni avtomobili polni vojaštva. Policija je bila ojačena. Položaj je resen. London, 15. apr. n. Po aretaciji Pandit Nehruja se je zbrala pred ječo v Alahabadu ogromna množica ljudi, ki so navdušeno pozdravljali Nehruja, ki so ga po obsodbi na šestmesečno ječo peljali iz sodišča. Vest o aretaciji in obsodbi se je razširila bliskoma. Borze za bombaž, kovino in delnice so zaprte. Bombavski kongresni odbor je sklenil, proglasiti žalni dan. V lvalkuti, kjer je bil pred nekaterimi dnevi zopet aretiran tamkajšnji župan in obsojen na šest mesecev ječe, je prišlo danes pri demonstracijah proti ob- sodbi Nehruja do hudih pretepov. Velike množice so napadle policijo in jo obmetavale s kamenjem in drugimi predmeti. Ustavljali so cestno železnico in vozove zažgali. Napadli so tudi gasilce, ki so zastonj poskušali vozove pogasiti. V pretepih med demonstranti in policijo je bilo ranjenih mnogo oseb, med njimi en Anglež in več gasilcev, katere so morali prepeljati v bolnišnico. Promet cestne železnice je popolnoma ustavljen, ker so demonstranti prerezali električni vod. Oblasti so v vsej hitrici poklicale vojaštvo in oklopne avtomobile, s katerimi so končno vsaj za silo zopet vzpostavile red. Položaj pa je še vedno zelo resen. Gandi je poslal staršem Nehruja sledečo brzojavko: »Pozdravljam Vas, Vi srečni starši, Nehru si je priboril trnjevo krono.« Pariz, 15. apr. u. Gandi je izjavil v inter-vjuvu z dopisnikom >Petit Parisiena«: Vsako | sodelovanje z Anglijo ie v bodoče popolno-| ma nemogoče. Pokret za neodvisnost bo kmalu zmagal, ker ho boju za so! sledil še Irdovratnejši boj za prepoved alkohola, opojnih strupov, predvsem opija, in za bojkot inozemskega tekstilnega blaga. Kalkuta, 15. aprila. AA. V znak protesta proti obsodbi predsednika nacijonalnega kongresa Pundit Javaharlala in župana Kalkute Sen-gupte je bilo proglašeno žalovanje. Na cestah so bile položene zapreke. Tramvaj vozi neredno. Policija patruljira po mestu v oklopni! avtomobilih. Položaj jc napet. London, 15. aprila, n. V Bombayu bo prihodnji teden vseindijska muslimanska konferenca o palestinskem vprašanju. Z resolucijo bodi pozvali mandatarno državo Anglijo, naj se ne ozira na židovske finančnike, temveč na dolžnosti, ki jih ima nasproti domačemu prebivalstvu. Srednje Evrope nemogoča brez Male antante Češki list k Bethlenovemu obisku v Rimu Praga, 15. aprila, n. Glede sestanka Beth-lena z Mussolinijem piše rimski dopisnik »Li-dovih Novin«. Glavni predmet pogajanj je bila poleg podrobnosti pariške konference nova ureditev italijsnrko-raadjarskih gospodarskih odnošajev. Gospodarsko - politična pogodba med obema državama, sklenjena pred dvema letoma, je postala zastarela vsled spremembe odnošajev Italije nasproti Jugoslaviji in Avstriji ter radi gospodarske pogodbe med Italijo in Romunijo. Bethlen se je v Parizu in sedaj tudi v Rimu moral prepričati, da gospodarsko-poli-tična ureditev v Srednji Evropi, če naj bo trajna, ni mogoča brez udeležbe držav male nntante. To načelo bo pri bodoči novi gospo-darsko-politični ureditvi v Srednji Evropi veljalo kot izhodišče. Nadaljnji predmet posvetovanj je bilo vprašanje direktne železniške zveze med Baltiškim in Egejskim morjem, na katerem sta • w interesirani Poljska in Romunija. Kol pristanišče za izvoz obeh teh držav prihaja v poštev j Solun, kjer bi bila Grčija pripravljena, ustanoviti svoboden pas. Italija in Madjarska sta seveda interesirani na tem, da preprečita ta načrt, ker bi s tem padel pomen reškega pristanišča. Svobodno pristanišče na Reki bo imelo vrednost za Madjarsko samo tedaj, če ; Jugoslavija ne bo zvišala tarifov. Tudi to je j eden izmed vzrokov, da jc treba iskati sporazum z vsemi srednjeevropskimi in donav-. skimi državami, vštevši države male antante. Budimpešta, 15. aprila, n. Posebni dopisnik »Pesti Hirlapa« iz Rima javlja, da sta Mussolini in Bethlen soglasno dognala, da se je obstoječa italijansko-madjarska prijateljska pogodba izkazala kot izvrstno sredstvo za vpostavitev ravnotežja v srednji Evropi, radi česar vprašanje spremembe ali spopolnitve pogodbe ni aktualno(l) Pricetek angleško-egiptovskih pogajanji Egiptovska vlada stavila nove predloge, ki jih Angleži smatrajo za nesprejemljive London, 15. aprila. AA. Včeraj ob 5 popoldne so pričeli med angleško in egiptsko delegacijo razgovori za sklenitev angleško-egiptske pogodbe. Angleški delegaciji predseduje zunanji minister Henderson, dočim vodi egiptsko delegacijo ministrski predsednik Nahas paša. Razgovori so trajali s kratkim premorom za večerjo do 5 danes zjutraj. Nadaljna seja bo nocoj in zunanji minister Henderson upa, da bo lahko poročal zbornici v četrtek. Ponočni seji so prisostvovali vojni minister Tom Shavv, tajnik za do-minjone lord Passfield, minister za letalstvo lord Thomson, angleški komisar za Egipt in Sudan Percy Loraine, permanentni podtajnik zunanjega ministrstva Sir Robert Vansittart in parlamentarni podtajnik za zunanje zadeve Dr. Dal-ton. Današnje Times pravijo, da so nastale pri teh pogajanjih komplikacije, ker je nastopila egiptska delegacija s popolnoma novimi pred logi, ki se razlikujejo od onih, katere je Henderson predlagal kraljevi vladi kot skrajno mejo, do katere lahko popusti Anglija. Ni vzroka za domnevo, nadaljuje list, da bi se Henderson manj zanimal za interese britskega imperija kot njegovi predniki in da bo sklenil slabo pogodbo za Anglijo. List naglasa nadalje, da se ne sme oslabiti civilizirana vlada v Sudanu, ki jo je postavila Anglija in ki varuje egiptsko meje pred barbarstvom. Anglija ne more pod nobeuini pogojem dovoliti zasedbe Sudana po kaki drugi državi. Ravnotako ne more dovoliti angleška vlada ogrožanje sueškega prekopa, ki je glavna pot v j Avstralijo, Novo Zelandsko in v vzhodni del : britskega imperija. Henderson, zaključuje list, vse to dobro ve in mi imamo njegovo javno za-I gotovilo, da so bili stavljeni egiptski vladi pred-| iogi, ki popolnoma varujejo angleške interese in j so zadnja beseda, ki naj omogoči z Egiptom j trajen in časten sporazum. Posredovanje Anglije na Balkanu Atene, 15. apr. n. »Elevleron Vima« piše, da se pričakuje prihod sofijskega angleškega poslanika v Alenah, ker hoče Anglija svojo posredovalno vlogo, ki jo je v Bolgariji prevzela za Jugoslavijo, razširiti tudi na Grčijo glede neurejenih grško-bolgarskih gospodarskih odnošajev Do sedaj so politični odnošaji med obema državama zelo trpeli, ker se v gospodarskih vprašanjih že več let n; doseglo nobeno sporazumljenje. Bitka med fašisti in komunisti Pariz, 15. apr. n. Včeraj jc prišlo med italijanskimi fašisti in italijanskimi komunisti v Parizu do prave bitke. Sovražne skupine so se že v nedeljo prvič spopadle v predkraju Pantinu. Včeraj pa so se v neki gostilni na s-BoulIevard MacDonald srečali štirje fašisti s petimi komunisti. Ker so bili fašisti v manjšini, so zapustili lokal, komunisti pa so jim sledili. Komunisti so na ulici zakričali fašistom: »Roke kvišku! Dva fašista sta zbežala, dva pa sta dvignila roke. Komunisti so začeli na nju streljati z revolverji in oba ustrelili. Eden od njiju je, zadet s petimi kroglami, še potegnil revolver in težko ranil enega komunista. Oba fašista sta umrla na licu mesta. Komunisti so zasledovali tudi oba ostala bežeča fašista in enega ranili z dvema streloma. Ko je prišla policija, je našla samo še trupli obeh ubitih fašistov. Zeppeimov hlet v Španijo Friedrichshafen, 15. apr. n. Zrakoplov -Zeppelinc jc danes popoldne odplul v Španijo. Vožnje so udeležuje 11 mož posadke in 20 potnikov, med njimi tele- ui zdravnik španskega kralja dr. Megias, ki je tudi potoval s »Zeppelinonv okoli sveta. Zrakoplov potuje preko Basla v Biskajski zaliv in potem ob zapadni španski obali v Sovillo. kamor bo dospel zrakoplov v sredo med 5 in (I popoldne. Po odmoru ene ali dveh ur v Sevilli, kjer se bodo potniki menjali, sc bo zrakoplov vrnil v Friedrichshafen. kjer ga pričakujejo v četrtek zvečer. nastal radi balkanskih in jadranskih teženj Habsburžanov. Avstrijskih groženj danes ni več. Toda druge grožnje so sc pojavile na obzorju in teh Nemčija nc podpira več... Tudi Nemčija jc velika država in ima pravico živeti v miru v Evropi...« Mussolini je pred nekaj meseci dejal nekemu dunajskemu časnikarju: Vaši rojaki iz Avstrije in Nemčije morajo priti v Italijo. Vi poznate Italijo. ,Vi ste gotovo opazili, da pri nas ni sledu o antipatiji napram Nemcem, povsod sc jim izkazuje prava simpatija. Ncmci morajo spoznati novo Italijo... Mussolini skuša odstraniti tudi sporno točko glede Južnega Tirola. Potrdii je nemškega škofa v Brixnu in Nemcem so se na tiho dovolile zasebne šole. Že pred leli jc Mussolini ponudil Stresc-mannu zvezo. Evropcc« Strcscmatin jc po- nudbo gladko odklonil. O današnji Nemčiji je težko reči, da je napram Mussolinijevemu vabilu tako gluha. Nemški tisk je sicer silno previden, vendar v svojih poročilih iz Londona nc more zakriti simpatij do Italije. Toda v najboljšem slučaju bodo skušali Nemci le diplomatsko izkoristiti ponudbe Italijo, da bi mogli zahtevati od Francozov večjih koncesij, pri tem pa le ohraniti svojo »splendid isola-tion*. Avstrijski nacionalisti so pa sn dalje. V osrednjem glasilu Heimv/ehra sino nedavno čitali, da je bila ustvarjena Avstrija samo zato, du su Nemčiji zapre pot na Jadran in d.i ni: bi dobili Nemci skupnih mej / Italijo... Toda na svetu jc ni sile, ki bi mogla uresničiti U-načrte. Na svetu torej ni sile, ki bi preprečila nemški Dohod na Jadran. Naj si Nemci nc ustvarjajo iluzij! Pravkar citirani Mussoll« nije\ list trdi, da so bile glavni vzrok razdora med Nemčijo in Italijo habsburške težnje na Jadran in Balkan. Ali nc bodo tudi za naprej nemške težnje ua Jadran vzrok novega razdora med Italijo in Nemčijo? Mari bo fašistična Italija ttpcLt veliko ^etnčijo ob Jadranu, ko je šc liberalna Italija skušala ugonobiti manj nevarnega tekmeca, to jc razpadajočo Avstrijo? Za morebitno nevtralnost Nemcev bi Italija morebiti žrtvovala južni Ti-rol, toda nikdar nc bo odprla poti Nemcem na Jadran. Italija rabi Nemčijo samo v diplo matski borhi s Francijo in drugega nič... Dunn:-,l' Zgodovina ljubljanske elektrarne Zasluge g. Franca Orehha Ljubljana, 15. aprila. V nedeljski številki sinu poročali obširno o »Večani otvoritvi *n blagoslovitvi povečano ljubljansko elektrarne. Danes poročamo kratko o z god o viin i ljubljanske elektrarne do njenega sedanjega razvoja. Glavne misli posnemamo iz govora g. Franca O r e h k a , načelniku upravnega odbora ljubljanske elektrarne, ki ga je imel na rout-u v soboto zvečer v Unionu. Da jc ljubljanska elektrarna dosegla to višino in se tako zelo povečala, da razpolaga sedaj s 6600 konjskimi silami, je predvsem zasluga g. Oreh-ka, neutrudljivega in delavnega moža, ki se je izkazal vedno in povsod, kadar jo bilo treba delati za razvoj Ljubljano in blagostanje njenega delovnega prebivalstva. G. Franc Orehck G. Fran O r c h c k načeluje upravnemu svetu mestne elektrarne vodovoda in plinarne v vseh občinskih svetili, ki so bili [jo vojni, torej žc nad 10 let. Izjema je bila le takrat, ko so na mestnem magistratu vodili posle občinske upravo razni gerenti in komisarja. Takoj, ko je nastopil to mesto, jc uvidel, tla obstoječa mestna elektrarna nc zadošča več potrebam in da je za mestno občino življenjsko gospodarsko vprašanje pridobiti si več in cenejše električne energije. Zavzemal so je v prvi vrsti zu zgraditev vodne naprave v Medvodah. To sc mu pa ni posrečilo, predvsem ne zato, ker je zasebni kapital hotel razpolagati z električno energijo. Ker jc bila pa |K>treba po električni energiji nujna, so je lotil vprašanja, kako razširiti obstoječe kalorične naprave. To se mu je slednjič posrečilo in mestna elektrarna ljubljanska je postavila nov turbo-agregat s 4100 konjskimi silami, ki bo služil v prvi vrsti industriji in obrti, kajti ta dva potrebujeta cenenega toka. S tem bo dana možnost v Ljubljani razširiti Ivan Killer. Inšpektor kemične tovarne v pokoju, lojen 10. aprila 1860, obhaja letos 70 letnico svoje starosti. Njegov oče je bil gorenjski rojak iz Škofje Loke in je bil uradnik premogovnika v Hrastniku (takrat »Triester Stcinkolilcn Go-werkschaft« potem »Kohlen Industrie Vereim«) sedaj last »Trboveljske premogokopne družbe«. Fant je obiskoval takrat (i vo raz redno šolo v Hrastniku, potem meščansko šolo v Celju in je 2. januarja 1873 stopil v pisarno kemično tovarne v Hrastniku kot vajenec. S svojo marljivostjo jc napredoval in prišel najprvo v kemični laboratorij potem pa v oibrat, kjer je postal obratovodjn. Lani je šel v |>okoj kot inšpektor po 56 lotih stalne službe pri vedno istem podjetju. Proste uro je rad uporabljal z« lov in planinstvo, sedaj pa so kratkočasi s čebelarstvom in še vsako leto obišče gorenjske in savinjske planine. Leta 1883. se je poročil in jima je bilo danili 5 otrok: 4 sinovi in I hčerka Vse sta lepo vzgojila. Tudi vojni časi so družini bili mili. ker so se sinovi, če ravno vsi nu različnih frontah, vri zdravi vrnili. Danes so že vsi poročeni in imajo teh pet družin že 4 vnuke in 4 vnučiicc. Vsi pa upajo, da bosta stari oče in stara mumn (roj. Karničar iz Tinina na Sotli) vesela in -/drova ohhuinla še zlato noroko I. I9VS. 70tetnica delavnega moža industrijo in obrt, s čimer bo mnogo pomngano pri omiljenju brezposelnosti. G. Orehck je v svojem slavnostnem govoru izvajal med drugim: Občinski svet dež. stolnega mestu Ljubljano jc 14. marca 1895 sklenil zgraditi kalorično elektrurno v Slomškovi ulici in jc v to svrho najel posojilo 400.000 gld. Takrat je žu-panoval senior ljubljanskih županov gospod Graselli. S tem je bil položen temelj, na katerem se je zidala in dozidala današnja centrala. Ljubljana je takrat stopila v vrsto tistih naprednih incst, ki so že uporabljala električno energijo za razsvetljavo in gonilno moč. Res jc, da je prva naprava v obče bila namenjena le razsvetljavi mesta in da se je gonilna moč v primeri z razsvetljavo uporabljala le malo. Pokazalo pa sc jc hitro, da električna energija ni potrebna samo zu razsvetljavo, temveč da jc potrebna predvsem za razvoj obrti in industrije. Začetkoma se je ljubljansko obrtništvo in takrat še v povojih se nahajajoča industrija le malo posluževala električne energije. Vendar jc elektrika, čeprav samo za razsvetljavo namenjena, pomenila velik korak naprej. Saj nam pripoveduje Vrliovec. kako stnrokopitni so bili stari Ljubljančani, ki so izjavljali, da ni treba razsvetljevati ljubljanskih ulic, ker nikdar niso bile razsvetljene in ker mora pošten purger pravočasno spat, ne pa hoditi [K) noči okrog. Vzlic vsem enakim izjavam pa se je izvršila leta 1793. prva javna mestna razsvetljava. torej pred dobrimi 137 leti. Doživela pa je takoj popolni finsko, kajti vse svetilke so vsled slabega goriva že ugasnile ob 9 in Ljubljana je bila zopet zavita v popolno temo. Moderna tehnika in velikanski napredki v elektrotehnični stroki na proizvajanju električne energije je danes tako napredovala, da nc izrabljamo električnega toka v prvi vrsti za razsvetljavo ulic in stanovanj v mestu, temveč za vse druge neštete namene. Razsvetljava jc danes sekundarno vprašanje. Pač pa se električni tok proizvaja v prvi vrsti v razmah industrije in obrti. — Zato jc mestnu uprava pričela razmišljati, kako Ljubljano preskrbeti z zadostno električno energijo, da ji bo mogoče zadostiti zahtevani industrije in obrti, vpošte-vujoč to, da uioru imeti tok ceno, ki jo lahko prenese industrija in obrt. Turbo agregat proizvaja električni tok in z njim polni ljubljansko omrežje. Ljubljanska električna centrala je svojo dosedanjo kapaciteto. ki je znašala 2500 konjskih sil povišala na 6600 konjskih sil in je postala s tem upošte-vanja vredna vrstnica drugih električnih naprav. Poleg drugih sta si stekla veliko zaslug g. ravnatelj Ciuhn. g. podravnatclj ing. Sonc. Mestna elektrarna je last mestne občine. Elektrarna jc razširjena. Postavljen je nov turbo-agregat, delo je dovršeno. Za mestno občino je to velika gospodarska pridobitev in obenem tudi pomnožitev njenega premoženja. Imu pa tudi to moralno silo. da ima mestna občina tako elektrarno, ki jc, k ,W žc omenjeno, vsaj enaka vrstnico drugim električnim napravam, uko ji že ne gre morebiti celo prvenstvo. Obsodbe pred senatom Ljubljana, 15. aprila. Danes se jc vršilo pred malim senatom deželnega sodišča nekaj razprav. Prva se je zagovarjala 40 letna Marjeta K obe, posestniica iz Cerknice. Ta je koncem novembra prebila s sekiro lobanjo svoji teti, 82 letni prevžitkarici Marjeti Martinčič. Tej sc je rana sicer zacelila, vendar pa je 26. januarja zaradi poškodbe umrla. Obtoženka se jo zagovarjala, češ, du je bila v trenutku dejanja zelo razburjena, priča Marija Lovko pa je opisala ves dogodek. Marjeta Kebc, mati štirih majhnih otrok, jo bila obsojena le na leto dni težke ječe, ker je sodišče upoštevalo vse olnj.šilne okolnosti. Druga razprava se je vršila proti 24letnemu J. J. Ta se jc 2. februarja v gostilni pri »Sodčku« na žabjaku spri s stražnikom, ga opsoval in udaril po glavi tako, da mu jc zbil čepico na tla. Obsojen je bil zaradi zločina proti državi po § 108 k. z. na lelo dni ležke ječe. Nato se je vršila še razprava proti dvema slovitima vlomilcema, to jc proti 28 letnemu Josipu Pet riču in 25 letnemu Jakobu Či niža r ju. 1'etrič in Čimžar sta prava poklicna vlomilca. Prvi je zaradi vlomov presedel žc štiri leta ječe in je lani, !9.oktobra pobegnil iz mariborske kaznilnice iu odšel v Ljubljano. Tu se jc seznanil s Čimžnrjem, nato pa sta vlamljala in kradla po vsej oGrenjski. Posebno piko sta imela nu gostilne, kradla pa sta prav vse, kar sta dobila: blago, vino, cigarete in seveda tudi denar. Poskušala sta tudi vlomiti v gostilno v Kolcziji v Ljubljani. Skupno slu v teku dobrega meseca pokradla za okoli 15.000 Din blagu. Pe-triča so aretirala orožniki koncem novembra pri Otočali. Pri razpravi sta le deloma priznala tatvine in vlome, največ pa sta jih tajila. Obsojena sta bila: Petrič nn pet let. čimžar pa na tri leta težke ječe. Po preteku te kazni bosta oddana za tri leta v prisilno delavnico, častne državljanske pravice pa sta izgubilo za vedno. Kazni nista sprejela. F« TERDINH »PRI PLAVI KROGLI« - LJUBLJANA priporoča svojo bogato zalogo za praznike izbranega spccerijskega i m koloni« jasnega biaga. NA DEBELO I NA DROBNO! Solidne cenc in postrežba I J~lli ste se ravno ta&o lepi a&o se odkrijete ? Ali se bojite vzeti klobuk z glave — ali radi storite to, da pokažete svoje lepe lase? Na vsak način je to odvisno od tega kako so negovani Vaši lasje. Ako boste za umivanje las rabili vedno le Elida Shampoo boste brhkejša in lepša, kakor ste bili kedaj popreje. Elida Shampoo bo napravil Vaše lase mehke kot svila ter ohlapne, lahne kot puh, zdrave in lepe. Vi boste vedno rada razoglava, ako bodo Vaši lasje dosledno negovani z Elida Shampoojem. ELIDA SHAMPOO Ali je nemščina na naših srednjih šolah potrebna? ii. Gospod urednik! Ali ni naša javnost tega vprašanja že zadosti prenilevala? Zlasti odkar je imel nadzornik Wester dne 16. dccembra 1923 na ljubljanski Ljudski univerzi svoje predavanje »O naši srednji šoli«, ki jc izšlo v tisku (Zadružna knjigarna v Ljubljani) in kjer se je izjavil za nemščino kot tisti tuji jezik, ki naj sc prične poučevati takoj v I. razredu vseli srednjih šol. jc izšlo v našem časopisju toliko izjav o tem vprašanju, da pač ni upanja, da bi mogla prinesti ta anketa kaj bistveno novega. Dvakrat je pri nas debata o ]x>uku nemščine na srednjih šolali posebno živo vzplamte-Ia: najprej ob priliki tako zvanc Pribičcvičcve srednješolske reforme koncem leta 1924 (pregled te debate in seznam člankov, objuvljenijt ob tej priliki, dobiš v času XIX, 168—181) in morebiti šc močneje v začetku leta 1927, ko jc izšla Westrovu Kriza naše srednje šole. Ker se je torej o tem vprašanju žc toliko pisulo, naj navedem najprej nekatera že doslej objavljerfu mnenja o [»trebi učenja nemščine, in sicer mnenja, ki so bila priobčena izven ; Slovenca« in so torej temu ali onemu brnvcu še neznana. Ko jc ob priliki Westrove Krize naše srednje šole: Jutro« dne 13. Icbruarja 1927 otvorilo anketo: -Nemška ali francoska kulturna orijentacija?«. je objavilo na prvem mestu izjavo O. Župančiča, ki pravi glede nemščine: :-.... prekinitev zveze z nemško (sc. kulturo) bi se mi zdeln prenagljena amputacija koristnega duševnega organa. Življenje pravi in hoče tako. ne jaz.« Približno v isfern zmislu so se izjavili teden pozneje (20. febr.) vseučiliški profesorji Pitamic (»vendar bi bilo napačno, ako nc bi Ncmccv enakomerno /. drugimi velikimi narodi upoštevali«), Kidrič (našteva vse polno tehtnih razlogov za učenje nemščine!) in Ke-letnina (:>Za severne predele naše države jc nemščina, iz zadostno poznanih razlogov, v ažna dovolj, da se je učimo«), ki dostavlja prav umestno: Sicer pa gre končna odločitev o tem roditeljem, ki naj določijo, poslužujoč se svojega prirojenega prava, v sporazumu /. učilo upravo, kaj jim je važnejše.« »Življenje hoče tako...« Zato je važno, da slišimo predvsem mnenje zastopnikov tistih šol, ki pripravljajo svoje gojence za praktične poklice. V tem oziru prinaša »Jutro« (20 febr. 1927) dve dragoceni izjavi: eno je napisal ravnatelj Tehniške srednje šole J. Reisncr, drugo pa ravnatelj trgovske akademije dr. L. Boelim. S prostodušnostjo, ki jc lastna ljudem praktičnega življenja, jc ugotovil Reisncr: »Naši absolventi |X)trebujcjo v praksi znanje nemškega jeziku. Torej: na splošnih nižjih šolali, od koder prihajajo učenci na naš zavod, naj bi se uspešno praktično poučevala nemščina.« Dr. Bochm pa opozarja v istem zmislu, »dn gre približno 62% našega izvoza v približni vrednosti 3800 milijonov dinarjev in da prihaja 5% (tiskovna napaka namesto: 50% ali celo r>~i% op. p.) v približni vrednosti 5000 milijonov vsega uvoza iz dežel, kjer vlada nemščina kot trgovskoposrcdovnlni jezik... Na ljubo uvedbi kakega drugega jezika se trgovske razmere 110 dajo predrugačiti. Prinuun vivcrc!« Tudi našemu trgovcu je torej znanje nemščine od vseh tujih jezikov najbolj potrebno. Zelo pravilno jc pripomnil k anketi: ■ Nein-šk n ali francoska kulturna arijentacijn?« Na- rodni dnevnik (14. in 15. febr. 1927), da je bilo to vprašanje ob priliki VVestrove brošure napačno stavljeno, ker Wcstru nc gre za vprašanje: ali nemščina ali francoščina, ampak samo za to. katerega modernega jezik? naj se mladina poprej uči, oziroma še jasneje: kateri jezik od obeh nam jc v življenju potreb-nejši. Zato sc tu ne oziramo na razprave, ki govore o kulturni vrednosti učenja francoščine za znanstvenike, umetnike, politike itd. (Sicer je pa pač najboljšo razpravo o tem prinesel »Slovenec« 192" v člankih dr. L. Sušnika: Moderni jeziki in srednja šola. Gl. zlasti št. 43 z dne 23. febr. 1927!) Pojdite nu katero koli srednjo šolo pri nas, pa boste videli tole: v prvem razredu imate po dve, po tri parnlclko, vsako s kakimi 60 učenci; v osmem razredu pa imate eno paralelko — ali pu nobene. Veliko je poklicanih, a niso vsi izvoljeni. Le kani so se razbegli v teku osmih let? Nekaj jih jc spoznalo že v prvem in drugem šolskem letu, dn niso za srednjo šolo. Drugi so pa itak nameravali dovršiti samo nižjo gimnazijo: p<> četrti so šli na trgovsko šolo, na tehniško srednjo šolo, na trgovsko akademijo, na učiteljišče... in kamor so prišli, povsod so potrebovala — nemščine! Kako rad bi absolvent nižje realne gimnazije 11. pr. nn trgovski šoli zamenjal svoje znanje francoščine z znanjem nemščine! Zato je jasno, da naj se učenec na nižji srednji šoli uči predvsem tistega tujega jezika, ki mu bo prišel v praktičnem življenju prav, četudi bo dovršil samo nekaj razredov. Ako imamo torej 11. pr. na humanistični gimnaziji voliti samo mod obvezno nemščino in obvezno francoščino, se bodo pač morali odločiti za obvezno nemščino. Življenje tako I loče. Pripominjamo pa takoj, da smatramo za neobhodno potrebno, dn se na humanističnih gimnazijah poučuje od 4. razreda dalje tudi francoščina kot neobvezen predmet. Znano je, dn dosežejo v francoščini učenci humanističnih gimnazij v nekaj lotili presenetljive uspehe, baš radi znanja latinščine. Naj sc nehajo časi, ko doživljamo dan na dan tole: premnogi učenci nižje realne gimnazije se sedaj uče privatno — nemščine, učenci humanistične višje gimnazije pa privatno — francoščine. Tako jc življenje saino rešilo vprašanje nemščine nn nižji in francoščine na višji gimnaziji — pravilno! 1. D. Žrtve steklega psa M. Sobota, 14. aprila. Svoj čas smo na tem mestu poročali o pasji steklini, ki se jc pojavila v takem obsegu, da je bil v obeli okrajih odrejen pasji zapor. Stekli psi so obgrizli tudi več oseb, ki so bile nato odpeljane v Pusteurjev zavod. Nove žrtve je. zahtevala steklina sedaj v Martjancih. Pes Ste. fana Pintnriča jc naenkrat podivjal in je začel gristi. Ni prizanesel niti domačim. Obgri-zel je domačo gospodinjo Terezijo, sina Rudolfa i 11 Vincencija. krojaškega vajenca Jožefa Henrika, Popita Bencikn in Štefana skrhana. Ker so se na psu kazali znaki stekline, so stvni takoj javili oblasti. Na podlagi komiisijonelnc-gn pregleda se je ugotovilo, da je bil pes okužen pred kakimi tridesetimi dnevi. Obgrizla ga je psiea. ki jo takrat podlegla steklini. Ranjene osebe so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Primerjajte nu.še pomladanske plašče, oblekee in moške obleke lasi-nega izdelka z drugimi: kupili boste pni DRAGO GORUP & CD. - LJUBLJANA Miklošičeva 14 Težka avtomobilska nesreča Slovenjgradoc, 14. aprila. O avtomobilski nesreči pri Dravogradu se dodatno poroča še sledečo. Na banovinski cesti Dravograd—Maribor sc je v bližini Janeža v Trbonjali zgodila težka avtomobilska nesreča. Le srečnemu slučaju jc pripisovati, da ni prišlo še do večje nesrečo. Okr. načelnik vladni svetnik g. Viher Miroslav iz Slovenjgradca je bil dopoldne na občnem zboru tovarne Kr. \Voschnag in Sinovi v Šoštanju. Po občnem zboru se jo g. vladni svetnik z avtom tvrdke Wosehnug pripeljal okrog tričetrt na I-' domov v Sloveujgradec, nakar se je s svojo go. soprogo, hčerko Slavico in dve-da sorodnicnma peljal / istim a\toin na krutek izlet v A uzenieo. Avto je sofiral šoler zgoraj omenjene tvrdke, znan kot zelo vesten in zanesljiv. Vozil je z brzino 23 km na uro. Na cesti od Dravograda proti Trbonjum, kjer cesta ves čas visi precej navzdol, so je v bližini gostilno Janež i/ neznanega vzroka snelo kolo in zdrčalo naravnost v Dravo. Vsled tega sc je avto zaletel v drevo. To jo btlu še sreča, sicer bi so lahko \ seli šest oseh z avtomobilom vred zvrnilo v Dravo, ki teče ravno tukaj tik ceste pod strmim obrežjem in jo precej globoka. Vsi bi bili lahko našli smrt v valovih Drave. Pri zaletu avtomobila v drevo je vrglo g. svetnika iz avtomobila, pri čemer si je zlomil levo nogo in zadobil dve rani na glavi: eno na čelu in eno na desnih sencih Gdč. hčerka jc dobila težje poškodbe na nogah iu ga. soproga pa lažjo notranjo poškodbe. Prvo |>omoč je nudil j>onesrečeiiceu) g. (Ir. Pregelj iz Vuzenice. nakar je g. Wrenscbur iz Murenbe.rgu odpeljal vse nazaj domov v Slo-venjgradoc. g. svetniku pa \ slovenjgraško bolnico, kjer so ga takoj operirali. \vto jo zelo poškodovali in -o ga morali / drugim avtomobilom pripeljati v Slovenjgradoc \ popruvilo. Šoferja ne zudeno nikakoršna krivda, in je nesrečo pripisovati le zgolj nesrečnemu slučaju. Koledar Sreda, 10. aprila: Benedikt ložot Labre; Solist: Turibij. Osebne vesti - Iz vojaške službe. Po službeni polrebi so odrejeni za vodnika pionirske kraljeve garde inže-nierski podporočnik Janez Zadnik; za vršilca dolžnosti kontrolorja poveljstva Boke Kotorske nižji vojni uradnik II. razr. ekonomske stroke Matija Bla-Eek, za vršilca dolžnosti kontrolorja poveljstva drin- Zobni ateiie v St.Vidu nad Ljubljano je otvoril dne 14. aprila Loize Jošt v hiši g. Zaletel, veležganjarna Sprejema : od 8 — 12 dop in od 2 — 6 popoldne, ob nedeljah od 8 — 11 dopo'dne. Na željo tudi izven nave enih ur Rulh Sohaumann: Oholi tretje ure Na ladji je zopel pripekalo žarko popoldansko iolnce in sicer s toliko silo, da sem mislil, da čujem za svojo glavo solnce, kako je stopilo na zadnji klin nebeške lestve. Morje je bilo mirno in skoro mlačno, iz njega se je namreč dvigal vzdtth, kakršnega razširja okrog sebe zavrela sol. Na drevesih se ni ganil noben listič in ptice so popolnoma utihnile. Pesem mornarjev je zastala in tudi kocke so mirovale. Mornarji so se sprehajali po krovu, poležali in zopet vstajali, hodeč semlertja, solnce pa je pripekalo dalje, .laz sam sem sedel poleg Apolonija ki ini ni odgovorila na nobeno vprašanje, katero sem ji zastavil. Nalahno upognjena je sedela popolnoma tiho poleg mene V obraz je bila čisto bela in na čelu so se ji pojavile lahne |>otne kaplje kot se orosi sleklo, če je zrak za njim hladnejši. Vprašal lem jo: »Apolonija, ali spiš?c Nič mi ni odvrnila. Pogledal sem jo. V glavo so mi padle zelo nenavadne misli in ona jc lo najbrže takoj občutila. Odprla je oči in me pogledala. Tuj sem ji bil in ona se je užalostila. Vstala je, kot da me ne bi hotela več moliti in odšla proti stopnicam, ki so omogočale dohod k najini sobici v ladji. Vprašal sem jo: Ali se boj vlegla? Ne da bi se ozrla in me pogledala, je prikimala in odšla po stopnicah navzdol. Del za delom njenega telesa se je pota])!jal pred menoj v odprtino. Ostal sem sam. Koliko boljša je ona od mene! Njen ptič ,ie zaspal. Sadeži, katerih ni okusila, so se mi zazdeli gnili. Odprl sem meh in vzel nekaj kapljic vode na uslnice: mlačna je bila. Začel sem se sprehajali [m ladji. Imel sem soboj tudi knjigo; shranil sem jo v sob' prid krovom. Prelen sem bil, da bi stopil ponjo, vrhutega je bila spodaj žeon in nisem jc hotel motiti. Dolgo Časa sem sc sprehajal po ladji, nalo sem obstal. Pred menoj je sam zase ležal na trebuhu mornar. Najmlajši jc bil med mornarji, skoro šc deček. Ni me opazil, ker ni bilo nobene sence okrog ske divizijske oblasti nižji vojni uradnik I. razr. ekonomske široke Alojzij llrovat; za vodnika brzo-strelnega voda konjeniške podčastniške šole konjeniški poročnik Roman Bradaška in za poveljnika čete oklopnih vozov topniški kapetan I. razr. Fridrih Rener. Novi grobovi + V Šiški, Malgajeva ulica št. 5 je uinrl g. Ivan S u I g u j. star 65 let. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. -f- Umrla je v lločah dne 14. t. m. gospa Katarina G o r i č a n . posestnica istotam. Za njo žalujejo dva sinova in ena hčerka. Blagi /eni, ki je bila vse življenje vzor katoliške matere in ki je v istem duhu vzgojila tudi svoje otroke, ohranimo v častnem spominu. N. v m. p.l Mala kronika it Velikonočna številka Slovencu« bo i/.šlu izdatno povečana in okusno opremljena v soboto zjutraj ler bo imela pestro iu zanimivo velikonočno čtivo. •k Konkurzni razpis. Z objavo v škofijskem listu je razpisana župiija Šmartno pri Liliji. Uok za vlaganje proženj se zaključi 80. aprila 1930. it Skupščina stanovanjskih najemnikov. V Zagrebu je bil 13. t. ni. sestanek najemnikov stanovanj, na katerem so je sklenilo sledeče: 1. du se podaljša dosedanji zakon o stanovmj-ski zaščiti tako, kakoršen jo; 2. da --o spremenijo določbe glede odpovedi stanovanj kot to zahtevajo današnje stanovanjske razmere: 3. da *e maksimirajo cene stanovanj za stare in nove zgradbe po resnični vrednosti, a ne po prometni; 4. da so sklene zakon o zgradbi malih stanovanj in da jejo |Kisojila od strani države in občino v to svrlio: 5. dn so sklene zakon o razlastitvi stavbiše; (>. da >e zaustavijo delo-ž.ucije zn nezaščitene najemnike za dobo 6 mesecev. Na podlagi teh sklopov se bodo vršile konferenco vseh sindikalnih organizacij in zadrug, da se končno reši stanovanjsko vprašanje iu da potom odpotujejo o Veliki noči delegacije v Belgrad ter so tu /glasijo pri predsedniku vlado, daljo pri ministru za socijnlno politike iu luinisuu pravotjo jo vrgel Ravinšku pod noge krompuč, du je ta padci. Ravinšek se pa ni nič zmenil za to šole pred cerkvijo v Tržišču je vprašal Kurunta, zakaj mu je to naredil. Oni se je pa razburil in navalil nanj, ga podrl na tla, ter mu z nožem zadal štiri hude rane, in sicer eno v prsa, dve v hrbet in eno na glavo. Z največjim naporom so j< naoadencc privlekel do svojega brata v Tržišču, kjer mu je poklicani zdravnik nudil prvo pomoč. Prepeljali so ga v novomeško bolnišnico. Najbrže jo tega zopet kriv alkohol! v ir Prijave za binkoštno romanje ua Trsat naj se čimprej dopošljejo Sveti vojski v Ljubljani, Ko-menskega ulica 17. Radi pomanjkanja prostora v našem listu ne moremo tozadevnih notic stalno objavljati, zato pozarjamo s tein vse, naj se čimprej od- DESELii ]e mamica -U.0.1 kadar se zdravo dete sladko smehlja na čisti tn "ko sneg beli blazini. Vsaka mati pa ne ve, da je zdravje male dece v< veliki meri odvisno tudi od tega, da-li So perilo in plenice dovolj desinficirane t.j, brez bacilov. Dečje perilo, oprano 7. Albus-Zvono milom ne samo da je čisto in belo ko sneg temveč je tudi deslnficirano.' Zdravje svojih otrok varujete, ako uporabljate za pranje perila Albus ZVONO MILO ločijo in prijavijo, Pojasnila se pošljejo vsakomur brezplačno. V zadnjem hipu se prijave brezpogojno ne bodo več sprejemale, ker je treba že v naprej vedeti točno število in prostor na ladji za izlet v naprej plačati. Nai se nihče ne zanaša, da se bo v tem oziru letos naredila kaka izjema. it Razpisana 3lužba. Pri tehničnem oddelku mestne uprave v Ptuju je razpisano mesto tehničnega uradnika. Relleklanii morajo imeti kvalifikacijo tehnične fakultete ali po vsaj srednje tehnične šole. Prosilci, ki so bili že zaposleni pri komunalni upravi, imajo prednost. Plača sc določi po dogovoru. Prošnje je vlagali pri mestnem magistratu v Ptuju najkasneje do 20 maja I. 1 ic Zobni atelje v Št. Vidu n. Ljubljano je otvoril dne 14. t. in. Lojze Jošt v hiši g. Zaletel, vele-žganjarna. ir Glavobol in bolečine v križu so skoro vedno poslcdica zaprtja. Dozdevno brezpomembne zaprtje moramo radi tega takoj in temeljito odstraniti. Najbolje to storimo z Darmol odvajalno čokolado, ki je preizkušena skozi desetletja in splošno priznana. Zdravniki jo zelo radi predpisujejo. ir S pogostim izpiranjem ust s pravim »Diana«-francoskim žganjem ostanejo zobje zdravi in preneha neprijeten duh iz ust. ir Za velikonočna darila priporoča Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg) mladinsko knjigo s slikami Cipek in Capek, ki je prvovrstna zabavna knjiga; nadalje ima v zalogi vseh vrst slikanic, velikonočnih razglednic in primerna pisarniška in druga darila. Oglejte si našo izložbo in našo zalogo! ir Pri nakupu klobukov oglejte si bogato založeno specijalno trgovino M. Bogataj, prej Pok, Stari trg 14, Ljubljana. ir Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, pobitostl, tesnob-nostucm čutu imamo /. naravno »Frnnz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, k,i vsako razburi ji vost, uaj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Frunz-Josef« vodu zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. »Frnnz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nesreča ne počiva — Voz se jc prevrnil linnj. Iz Novega mesta: Štefan Želoznjuk, hlapec pri Slavku Novaku v Prcloki, je vozil dno 12. t. m. iz gozdu los. Na nekem klancu jo hotel voz pridržati. V tem trenutku pa se jc voz prevrnil in gu pokopal pod soboj. Pod vozom jc ležal cclo uro, dokler ga ni našel neki sosed s svojo ženo in hčerjo, ki so ga potegnili izpod vozu. Železn.jak jc dobil pri tem težke telesne poškodbe. — Strela ubila pet glav živine. V ponedeljek. dne U. uprilu, ob tO dopoldne jc strelu udarila v veliko lipo. ki stoji tik hleva posestnika p. d. kainšaku v Brcuh. pošta Dobrna pri Celju. Od tam jo preskočila v hlev, kjer je ubilo pet glav živine. ' — Strašno neurje v zagrebški okolici, o katerem smo poročali že včeraj, jc zahtevalo tudi človeške žrtve. Vihar, ki je bil strušno močan, jc odnašal s liiš strehe. Celo 48 m dolgo stekleno streho predilnice v Oroslnvlju je odnesel. V saiiioborskeni okraju jc v vasi Podvrli z neko hišo vrgel vihar streho in ž njo ubil gospodarja. Veliko drobnice je vihar pobil, ko jo jo nosil [Ki zraku in metal potem ob tla in debla. Mnogo dreves jc izruvalo. Na Savi sc se delali tako veliki valovi, kukoršnih še nikdui niso videli. — 15 ovac zgorelo. V ponedeljek zjutraj jc v Zagrebu zgorela neka baraka, v kateri jc bilo 13 ovac. Vse so zgorele. — Avto v prepadu. V Krnjuku blizu Karlov-ca je vozil tovorni avto pijačo »Chabeso«. Na nekem strmem klancu je počila guma in avto sc je zagnal proti 30 m globokemu prepadu. Šofer in uradnica tvrdke sta k sreči skočila pravočasno z vozil«, ki sc je nu dnu čisto razbilo. Spodaj pod steno teče vodu. Tam so ženske ravno prule perilo. Avto je padel ravno na kraj, kjer jo prala mlada deklica. Starejša ženska je deklico v zadnjem hipu potegnila vstran, sicer bi jo bil avtomobil zmečkal. mene. Pred sabo je imel hrošča, ki je najbrže prišel na ladjo obenem s sadeži in cvetjem, katero smo natrgali za Apolonijo. Deček ga je držal v svojih rokah in mu štel nožiee. Nisem ga prekinil. Dolgo se je igral. Živalca je še vedno živela in jaz sem molče opazoval. Ostat je od nje le še trup z dvema trepetajočima lipalnicama, ki so se razkrečile in zopel hitro skrčile; pograbil sem jo, jo stri z nogo in vrgel v morje. Deček je za hip obrnil glavo in z nepremičnim obrazom obrnil vame svoj pogled. Tudi lege ni spremenil. Najina pogleda sla se ujela. Mar se ka.i razlikujem od njega? Vse skupaj se mi je že studilo. Prišlo mi je na misel, da bi zapustil ladjo. V bližini je visel lok, vzel sem ga in pravtako tudi tul s puščicami, ki je visel poleg njega. Srečal sem najstarejšega mornarja in mu naročil, da naj ženi, ko se bo zbudila in vprašala po meni, pove, da sem na lovu. Prikimal je in takoj izginil pod jadri, kjer so bili zbrani tudi drugi mornarji. Morje je bilo plitvo, mlačno in čisto mirno kakor bi spalo. Na oloku jo bilo vse tiho. Vse je zelenelo, le semtertja so je pojavila kaka rujava pega — staro suho drevo. Pod noge mi jo padalo listje, kot padajo krivoprisežnikom iz ust posušeni jeziki; vsaj pri nas so deležni take kazni. Tudi bodečih kostanjevih jezic se je žo precej nabralo na tleh. Nekatere so bile prazne, v drugih pa je šc tičal rujavi sad podoben nežno se svetlikajoči lučki ali dvema rujavima očesceuia. Tako oči jc imela Apolonija. Tudi sin je dobil lake od nje. Nisem vedel, kaj naj bi lovil. Apolonija ne ljubi mrtve divjačino. Toda je že tako. da moramo morili živali, če se hočemo prebraniti. Prodiral sem globoko v notranjost otoka. V vrhovih so sedeli ptiči. Zdelo se mi je, da gre poleg mene po grmovju velika žival. Strah me je prevzel. Kroglja pisanih, nagubančenih peres mi je priletela mimo čela in izginila na desno v grmovju. Mislil sem, da je Apolonijin ptič. katerega je morda ona "spustila, fin hi mi sporočil njene pozdrave. Toda Apolonija je spala in jaz sem kmalu pozabil nanjo. Ozračje sc nikakor ni hotelo ohladili. Nobeno osvežujoče sapice ni bilo. Vse moči so mi odpovedale; niti loka ne bi mogel dvigniti ali vzeti puščice iz tula. Zdelo se mi je kakor da bi vse zadrževalo sapo in si ne upalo dihati. Prišel sem do zapuščenega, tihega travnika. In naenkrat strašen krik, kol bi kliknila žival, zajela od požara, ali mornarji, preden se z ladjo vred pogreznejo v morje, ali človek pred smrtjo. In po drevesnih Vrhovih se jc v odziv oglasilo rahlo šumljanje. Nato je zavladala lihota, kakor je vladala preje. Spustil sem se v tek, da bi pomagal ali rešil, toda nisem vedel kam, ker je bilo kot da bi bil zavpil ves otok. In ko sem tekel v eno smer, se je znova oglasil krik z druge. Strahovito glasan, strašno žalosten, skoro pri meni. In nato vzdihovanje, ko če bi kako ustvarjeno bitje trpelo velike bolečine. Vedel sem: Končano je, prepozno bom prišel. Strah ini je zapletal noge, nič več nisem mogel teči, moral sem so ustaviti in ili dalje počasnih korakov. Dolga, zelo dolga jo bila ta pot. Okoli mene jo močno dišalo po jeseni in bilo je kot bi se ozračje naenkrat ohladilo. I(orakal sem naprej in prišel v neko dolino, ki je bila edinstvena na svetu, dasi je povsod dovolj dolin — take ni nikjer. Nisem mislil na vrnitev ali nn to, da bom morda zašel, ali da sem že daleč proč od ladje, čo mi morda grozi kaka nevarnost; prepričan sem bil, da moram vsak hip priti tja, kjer je vir strahu, ki me je zasledoval že od mladosti. Trava je bila popašena, kot bi se tu pasle koze. Med travo so ležale skale in v daljavi sem res opazil koze. Niso se pasle, slale so nepremično, kot bi otrpnile. Mnogo jih jo slalo lako nepremično, da sem jih skoro zamenjal s skalami. V ozračju sem opazil močan duh po vinu, ki je postal tako močan, da se mi je dozdevalo, da hodim skozi njega kol pod težkim nevidnim obokom. Klicnnip sc. ie ponovilo, ne ono umirajoče, ampak kol bi bobnelo mnogo rogov. In med tem bobnenjem besede, besede v samih jezikih, ki jim imena no vem; ne vem. "e so. morda so tam, kamor še jaz nisem prišel in morda ludi ne bom prišel. Besede so bile žalostne, kot žalujoče roke, ki se tolčejo po prsih in rujejo iz glave lase, donele so mi iz zemlje, iz grmovja, od solnca navzdol, od živali, ki se prestrašene vsled bobnenja niso mogle premakniti, ampak so le poslušale, dokler se niso končno pojavile v zraku tudi besede v mojem rodnem jeziku in slišal sem strašne besede: »Gorje, gorje, umrl je veliki Panl« In nato odmev, kot bi bilo vse zemeljsko življenje en sam jek in jaz v njeni le neznaten dih. toda ves ta odmev je bil razbit in razklan. Nič več se nisem spraševal, kdo bi bil umrl. L< so en korak sem moral stopiti naprej, kot bi me vlekli naprej izzveneli klici, ki so se zopet slabotno ponovili, se vzdignili in zopel pojenjali in se tresoč razpršili ob najbližji skali. In teda sem zagledal mrtveca. To je lorej v glavnem povedano. Upal sem, da mi bo to pisanje kaj pojasnilo, a to upanje se mi ni izpolnilo. Ravnotaka uganka mi je še danes kol lakrat, strašna in lepa, kot bi bila še vedno pred menoj ali jaz pred njo in moja žena daleč proč na zapuščeni ladji. Kdo gn jc položil v to lego, v kateri je leža! pred menoj, ko nisem razen njega videl nikogar\ Kdo ga je nato pokopal, ker jaz nisem tega storil? Zakaj nisem molil zanj. na tak način, kot sem se lakrat molil, preden so nisem z ženo priučil pravemu? Zakaj ne? Ali je bilo morda to vzrok, ker sem mislil, da bi moral v molitvi klicati njega, ki je bil vendar mrtev? Ker sem mislil, da so bo ta, ki Iu leži pripravljen za pokop, sam pokopal? Ali ker sem videl nad njegovimi nogami in ob njegovi glavi razprostrto trto in vilice njenega debla, ne pa rok, ki pa so bile vsled smrti otrple in podobne lubju. Trln je morala vendar porabili mnogo časa, da mu je pregrnila noge in obrasla glavo. A vendar jc bilo vse še ravnokar pri reza no in nalroSeno po njem, saj je sok, kot sem videl, še vedno tekel u konca trte. Tako strašno velik je bil. Velikan je moral bili. Nepopisno srepo so gledalo vame njegovo oči izpod polodprlih vek. Tako dolgo je gledal vam«, SRAJCE za GOSPODE Bele iifon, pike prta . . . . od 55 do 78 Din Modne celir z 2 ovratnikoma . od 60 do 85 Din Popelln in maco z 2 ovrat. . od 90 do 120 Din Spodnje hlače Ia Gradi . . . od 35 Din naprej. Velika Izbira samovcznic, nogavic itd. Le prvovrstno blago! Znižane cene! F. I. GORIČAR, Sv. Petr« c. 29, Ljubljana. Krvi trebu železa! Ako vzamemo dve posodi zemlje in nasadimo V isti dve naki rastlini, bomo opazili, da se bosta obe enako razvijali. Ako eni teh rastlin umetnim potom odvzamemo železo iz zemlje, kajti zemlja vsebuje železo, pa bomo opazili, da bo pričela rastlina sla-beje rasti, izgubila bo barvo, postajala bo slabejša, spremenjena. Isti pojav se dogaja v človeškem telesu, kadar naša kri prične izgubljati eno glavnih svojih sestavin, to je železo. Mnoge so okolnosti, vsled katerih naša kri začne izgubljati železo: premalo gibanja na svežem zraku, slaba prehrana, težje telesno ali duševno delo, osebe, ki so prebolele kako bolezen _ končno izgubi kri železna telesca tudi vsled same bolezni krvi. Redno se pajavlja pri deklicah in dečkih med 12. in 15. letom, kadar so v naglem razvitku, dalje •pri otrocih, ki hodijo v šolo. Pri ljudeh, pri katerih kri izgublja železna telesca, opažamo bledo barvo obraza — slab tek, slabe živce, nemirno spanje, pogosti glavobol itd. Iz početka so to mali pojavi, toda če se pravočasno ne ozdravijo, se pokažejo tudi težje posledice. — Glavno je, krvi je treba nadomestiti železo, da more neovirano hraniti in vzdrževati naše telo. Znanost je našla zdravilo zato. Krvi treba takih redilnih izdelkov, ki vsebujejo železo in v taki obliki, da jih želodec lahko sprejema in s svojimi sokovi dodaja krvi. Eden takih preparatov je poznan vsem zdravnikom, preizkušen od tisočev in tisočev ljudi po naglih in izrednih uspehih in ki se dobiva v vseh lekarnah pod imenom »Energin«, žcler.nato kina vino v polliterskih steklenicah za 40 Din, Spomlad in poletje sta najboljši letni dobi ra okrepitev krvi. Ljubljana Kai bo danes? Drama: 1NRI. Izven. Opera: Norma. Premijera. Ued B. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkotzv ded.. Mestni trii 4, in Mr. Kamor. Miklošičeva 20. « 0 L. T. de Krabbe v francoskem institutu. Član sekretarijata Društva narodov g. L. T. de Krabbe, ki se je včeraj mudil v Ljubljani, je imel snoči ob 6 konfcrcnco, kateri so prisostvovali člani francoskega instituta in akademskega kluba za Društvo narodov. Gosta je najprej pozdravil g. dr. Pretnar iu izrazil upanje, da bo odnesel iz Zagreba, kjer se je mudil in iz Ljubljane, kar najugodnejše vtise. G. de Krabbe je nato v tekočem govoru razložil stremljenje Društva narodov, da pridobi za svoje cilje zlasti mnenje javnosti, obenem pa, da odstrani iz splošnega mišljenja vse nazore, ki so intencijani Društva narodov nasprotni. Prav posebno pa se Društvo narodov trudi, da pridobi za svoje cilje mlade generacije. Nato je g. de Krabbe razložil tudi podrobna navodila, kako naj mladina v klubih za Društvo narodov organizira svoje delo in kako naj študira mednarodne probleme. De Krabbe je pripovedoval tudi zelo mnogo zanimivega o mednarodnem delu mladinske federacije za Društvo narodov. Za informacije in za navodila sla se gostu zahvalila dr. Pretnar in pa zastopnik akademskega kluba za Društvo narodov. O Operni pcvec Tone Šubelj v Ljubljani. V petek, dne 25. t. m. bo koucertiral v Filharmonični dvorani dober in ljub znanec vsem posetnikom slovenske opere g. Anton Šubelj, ki je zadnje čase več kot eno leto koncerliral po Severni Ameriki. Za svoj ljubljanski koncert si je izbral po veliki večini Pomladne novosti iakor plašče od 350 Din naprej, obleke, bluze, priporoča po priznano nizkih cenah in v veliki izberi tvrdka Ign. 2a g5, Sv. Petra cesta 3 In 11 da sem že verjel, da živi in se le dela mrtvega s temi mogočnimi očmi, a zopet lako dolgo, da sem moral spoznati, da so te oči že ugasnile. Med brado sem razločil njegove ustnice, kot bi ravnokar še pile iz skodelice, ki je bila poleg njegove glave. Toda, kdo naj bi jo bil položil tja? Kdo mu je ponudil zadnji požirek? Koga je prosil, naj mu stori to uslugo? Nikogar ni prosil, ukazal je, saj je bil Bog; Bog, a vendar mrtev. Nekaj se je svetliknlo v njegovi bradi, mislil sem, da ima na vrulu kak okrasek, ki se mu sveii. Toda bil je hrošč, čigar barva se je prelivala med ilato in zeleno. Mrlvec ni imel na sebi nobenega okraska, kakor tudi ne plašča ali obleke. In hrošč se je vzpenjal po njem- kot bi že dolgo hodil tod — pa vendar še ni dolgo, kar sem slišal njegov zadnji krik in mrtvefieva roka tudi še ni bila popolnoma mrzla, brez težave sem s svojo majhno roko pograbil njegovo roko. Bilo jc kot bi se združile vse ure, kar nem jih prebil v strahu od mladosti, u vendar nisem osupnil. Zakaj mu nisem položil te roke in pravtako tudi druge na njegova prsa, eno poleg druge, kakor je pri nas po smrti navada? Ali sem se morda bal? Saj je bil vendar mrtev! Toda, ali ni biln na njegovih orjaških, močnih, zarjavelih prsih, skozi katere so se modrila rebra liki lokom izginulega mostu, smokva, velika in počena, da je sililo na dan rudeče meso z mnogimi koščicami kot tuja pamet z mnogimi mislimi. Smokvin sok se je cedil po visokih prsih in se zbral v malo lužo, podobno jezeru v gorovju Bolje je bilo, da je ležala tam smokva in se cedil njen sok, kot da so ležale njegove roke. Zakaj mu nisem jiopolnonia zatignll oči? Mar ni ležal na njegovem obrazu izraz vdanosti, ki mi je omogočal to predrznost. Bila pa je v njem tudi bolečina, skoro bi rokel jeza. Zvedeti sem hotel njen vzrok. Včasih sem bil trdno prepričan, dn radi mene. Toda. ali me je sploh koda j videl? (Dalje.) zamorske duhovne in indijanske narodne pesmi. V eni točki sporeda pa nam bo zapel tudi nekatere redke in malo poznane slovenske narodne pesmi, s katerimi je dosegel v Ameriki največje uspehe. Na klavirju ga spremlja gdč. Marica Vogelmkova. Vstopnice bodo takoj po praznikih v predprodaji v Matični kniigarni. 0 Velikonočni prazniki pred vrati. Da se bližajo velikonočni prazniki, se v Ljubljani pozna prav povsod. Iz Ljubljane so takorekoč izginili skoro vsi študentje, v kolikor ne stanujejo v mestu. Včeraj in predvčerajšnjim je bil naval na vlake posebno velik in so bili vsi vagoni polni mladine, ki je potovala domov. Da so šiudentje odšli-in da so velikonočne počitnice, se pozna zlasti na ulicah. Opoldne in zjutraj so glavne prometne ulice v sredini mesta mnogo manj živahne, ker ni mladine, ki bi hitela v šole. Tudi okrog univerze sedaj ni več navadnega življenja. — Drugo znamenje bližajoče se Velike noči so izložbe po trgovinah. Povsod so razstavljeni praznični simboli: piruhi, piščela, zajčki, razglednice z velikonočnimi motivi in drugo. Ljubljanske trgovne imajo sedaj ugodno konjunkturo, ker se vsakdo želi oskrbeti s potrebnimi predmeti in blagom. © Zrlev socialne bede. V Ljubljani se včeraj ni primeril noben važnejši dogodek. Celo reševalna postaja je praznovala. Pobrala je na cesti le enega božjastnega reveža, ki ga je prepeljala v bolnišnico, in mladega fanta, ki se je onesvestil pri Zmajskem mostu. Tedaj, kakor vidite, nič senzacij, nič za poželjive oči, ki hrepene po velikih naslovih. In vendar je v tem drugem slučaju strašna tragika. Mladenič se je zgrudil in onesvestil — od lakote! Komaj 24 let je star Anton Koren iz Žalca in je prišel v Ljubljano za delom. Hodil jc v dežju po ulicah, brez službe, brez dela, brez kruha. Že dalj časa ni nič jedel. Ves premočen, premražen in sestradan je končno onemogel ter se zgrudil. Prišli so ljubljanski samaritani in reveža peljali v bolnišnico. Tu so ugotovili, da je fant lačen, a proti tej bolezni bolnišnica ne more zdraviti. Zato so ga odpeljali na magistrat, kjer so ga oddali v oskrbo mestnemu ječarju. Tam ga je včeraj negovala in po-krepčala ječarjeva gospa. Danes pa bo poslan brezplačno domov v svojo domovinsko občino. 0 Vreme v Ljubljani je bilo včeraj ves dan deževno, ozračje se je ohladilo. Najnižja temperatura 7 C, najvišja 0.4 C. Barometer je včeraj ob 7 zju-Iraj kazal le 741.2, v Mariboru pa celo 739.8 — Deževje po vseh krajih države. Ker sedaj cveto pri nas češnje, bo lo deževje, če se vreme kaj ne spremeni na boljše, češnjam škodovalo. © Iz policijske torbe. Na policiji vlada zadnje dni lep hiir in beležijo vsi raporti le prav majhne neznatne dogodke. Včerajšnja policijska kronika pa je še posebno pičla: aretirane so bile tri prostilutke, med leini je ena izvršila tudi manjšo tatvino, dalje je bil aretiran en berač in še nekdo, ki ga je policija Pavliha« je bil v zadnji številki napovedal zaenkrat svoj konec; ob tej priliki se je komentiral v krogih mariborskih kulturnih delavcev omenjeni dogodek s sledečim epigramom, ki ga jc bil zamisli lieiztaknjeni »Na-čiketas«: Pavliha? Da, če je pavliharstvo lo: šampanjca ponujati, ločili vodo. □ Primorske razslave v Belciradu se udeleži tudi. Mariborčan kipar Niko Pirnat; razstavil bo med drugim kip Cankarja in Tolstoja, ki ju je svojčas bila kupila mestna občina. □ Mariborsko gledališče ostane do vključeno velikega petka zaprto. □ Pod oboki državnega mosta ... ltevno in ubogo družino so pahnili iz dosedanjega stanovanja v Strossmajerjevi ulici; zavetja si je poiskala v deževnih aprilskih dneh pod oboki državnega mostu. Oče je že štiri mesece brez zaslužka in je že v starejših letih; žena boleha že leto dni, otrok pa je tri leta star. Usmiljena srca se naprošajo, da priskočijo na pomoč z denarno podporo ali živili. □ Za lajšanje brezposelnosti. V prošlem mesecu je izdala tukajšnja Borza dela brezposelnim podpor v vrednosti 28.789.40 Din; od tega so se izdale 188 osebam vozovnice za polovično vožnjo v skupni vrednosti 8657.00 Din; redne pod pore so se izplačale 80 osebam v skupni vrednosti 13.802 dinarjev; izredne podpore pa 34 osebam v znesku 5520 Din. Za potne stroške je prejelo 10 oseb 809.50 Din □ Ponovni in zndnji pregled motornih vozil ob pol 15 na Slomškovem trgu pred posloojcin policijskega predstojništv«. Stražniki so dobili strog nalog, da ustavijo vsa motorna vozila s sturitnii evidenčnimi tablicami. Vožnja motornih vozil s starimi tablicami je namreč zabranjena ter jc v interesu prizadetih, da se udeležijo navedenemu pregleda. □ Trgovine ostunejo \ zinislu veljavnih odredb tudi na velikonočni ponedeljek ccJ dan zaprto, cJsepši zobje f/ sargov J KAL0D0NT Gospodarstvo BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Trboveljska. Produkcija je lani znašala 1 milijon 957.000 ton iu se je napram 1928 zvišala za ca. 25%. Cisti dobiček znaša po znatnih odpisih 45.5 milj. Din (1928 44.1 milj.) in bo dividenda zopet 35 Din na delnico (nom. 200 Din). Bilance zavarovalnic. C r o a 11 a , Zagreb, izkazuje dvig zavarovane glavnice v življenjski panogi od 250.4 na 284.3 milj., v elementarni skupini pa na 9.340 milj. Cisti dobiček elementarne panoge znaša 0.44 (0.35), življenjske panoge pa 0.066 (0.052) milj. Din. — Dunav zavarovalnica Zagreli izkazuje za 1929 0.286 (0.280) milj Din čistega dobička pri glavnici 2.5 milj, Diu. — Š u mudi ja, Belgrad: Portfelj življenjske panoge znaša 45.9 (44.1) milj. Cisti dobiček je narastel od 0.3 na 0.5 milj., dividenda pa ostane neizpremenjena: i 10% na 3 milj. Din glavnice. — Srbija, Bel-| grad, izkazuje za 1929 na glavnico 10 milj. Din 2.8 j (1.9) milj. čistega dobička pri donosu 25.2 (24.7) milj. Din. 1). I). za promet s kovinami Zagmnyer iu Gruber v Zagrebu, ki ima Ivornieo v Slovenski j Bistrici. Pri glavnici 2.4 milj. Din znaša saldo upnikov-dolžnikov 5.4 (5.1) milj. Din, donos 4.9 (4.2), čisti dobiček pa 0.21 (0.14) milj. Din. Preknmorskit plovidba, d. d. na Sušaku je prva brodarska družba, ki objavlja svojo bilanco za 1929 Pri glavnici 10 (4.8) milj. Din znaša saldo dolžnikov-upnikov v korist prvim 2.25 (4 8) milj. Plovni park je bilanciran z 30 (19.9) milj. Din in znaša čisti dobiček 2.7 (2.94) milj. Din. Koukurzi. Razglašen je konkurz o imovini Lebna Franca in Lebnove Anice v škof ji Loki kot | osebno jamčečih družbenikov tvrdke: F. & A. Le-ben, valjčni mlin in žaga v Škof j i Loki; prvi zbor upnikov 10. maja, oglasiti se je do 21. junija, ugotovitveni narok 30. junija. — Nadalje je razglašen konkurz o imovini Druškoviča .losipa in Druškovi-čeve Frančiške, trgovcev in posestnikov v Kozjem; roki: 29. aprila, 10. maja in 20. maja. — O imovini Doltarja Jožefa, posestnika v Črnomlju; roki: 26. aprila. 13. maja in 27. maja. Odprava konkurza: liepič Franc, trgovec v Ljutomeru (sklenjena prisilna poravnava); Ivanuš Amalija v Mariboru (vsa masa razdeljena). Občni zbori. Korostan, lesna ind. d. d. na Pre-valjali 3. maja ob 14; Ljubljanska borza za blago in vrednote 5. maja ob 1(i: Trboveljska premogo-kopna družba (!• maja ob II. Kreditno društvo Mestne hranilnice v Ptuju predlaga občnemu zboru 8. maja ob pol 18 likvidacijo. Kreditna društvo Mestne hranilnice liebljnn-ske zadovoljivo ]>osluje in je imelo lani 22 in pol milj. Din prometa. Društvo .ie štelo 440 članov, od katerih je imelo 350 8.8 milj. Din kredita. Čisti dobiček je znašal 0.11 milj. Din, rezerve pa 0.75 milj. Din. Zadruga malih in srednjih mlinarjev s sedežem v Zagrebu je bila ustanovljena na cvetno nedeljo v Zagrebu. Zadružni delež znaša 3000 Din. ki se lahko vplačajo v 30 mesečnih obrokih po 100 Din, vpisnina pa znaša 100 Din. Člani zadruge so lahko samo samostojni mlinarji. Namen zadruge je pomagati svojim članom s cenenim kreditom do izboljšanja njih položaja, za obnovo mlinov in v kupčijske svrhe. Posojila bodo 5—10 letna, predujmi za nakup žila se bodo pa dajali na 3—G mesecev. Zadruga prične poslovati takoj, čim bodo pravila oblastveno odobrena. Borza Dne 15. aprila 1930. DENAR Devizni lečaji so danes ostali v glavnem ne-izpremenjeni; Dunaj in Praga sta se učvrstila, popustil pa je London. Promet je bil prav znaten zlasti v devizah Praga, Curih, London, Berlin in Dunaj. Privatno bbgo je bilo zaključeno v Devizi Trst. v ostalih zaključenih devizah pa jo intervenirala Narodna banka. Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2271.50 bi., Berlin 1347.75—13.-0.75 (1349.25). Bruselj 789.59 bi.. Budimpešta 988.50 bi.. Curih 1004.40 do 1097.40 (1095.90). Dunaj 794.94—797.94 (796 44), London 274.56—275 36 (274.96), Nevvvork 56.43 bi., Pariz 221.43 hI.. Praga 167.06—167.86 (167.46), Trst 295.20—297.20 (290.20). Zagreb. Amsterdam 2271.50 bi.. Berlin 1347.75 do 1350 75. Bruselj 789.50 bi., Budimpešta 986.50 do 989.50, Curih 1094 40—1097.40. Dunaj 794.94 do 797.94, London 274.56—274 96, Nevvvork 56.33 do 56.56, Pariz 220.43—222.43, Praga 107.00 107.86, Trst 295.20—297.20. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 10.1 milj. Din. Brlsrad. Berlin 1347.75—1350.75. Amsterdam 2268—2276, Budimpešta 987 —990, Curih 1094 40 do 1097.40. Dunaj 794.94—797.94, London 274.56 do 275.36, Nevvvork 56.53—56.73. Pariz 220.43 do 222.43, Praga 167.06—167 86. Milan 295.25—297 75. Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.375, Atene 670. Berlin 123.10, Bruselj 72 05 Budlmneštn 90.20, Bukarest 3.07. Carigrad 2.45. Dunaj 72.70, London 25.09. Madrid 64.40. Nevvvork 515.90, Pariz 20.21, Praga 15.28, Sofija 3.74, Trst 27.045 Varšava 57.85 Kopenhagen. 188.15, Stockholm 138.70. Oslo 138.175, Helsingfors 13. VREDNOSTNI PAPIR|I V Ljubljani je bila po visokem tečaju zaključena Kranj, ind., ki pa je včeraj na Dunaju popustila na 38.40 dane« pa je zopet notirala 39. Tendenca za državne papirje na naših borzah je še vedno čvrsta in promet znaten. Tečaji bančnih delnic an 5p nadalje čvrsti. Med industrijskimi pnpirii se je brod. Ivorniea vagonov učvrstila od ilfi na 115, čvrsla je tudi Isis. Delnice uaroplovnih družb so nadalje iskane. Ljubljana. Hc/„ Bler. pos. 98.25 bi., 7% Bler pos. 87 bi.. Celjska pos. 160 don., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 900 den., Kred. zavod 160 den.. Strojne 75 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den.. Šešir 105 den., Kranj. ind. zaklj. 295, Ruše 260 du 270. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87—87.75 (87.25—87), agrari 54--54.50, vojna škoda ar. 416 do 417 (416), kasa 416—417 (416.50), 4. 416 do 416.50 (416), 5. 416.50—417, 12. 422—423 ( 423), srečke Rdeč. križa 50 den., 81;,' Bler. pos. 98—98.25 (98), 7% Bler. pos. 86—86 25 (86.75, 86.25), 7% pos. Drž. hip. banke 86—86.50. — Bančne delnice: Ravna gora: 72 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 33—37, Poljo 59 den., Kreditna 90—100 brez kup.), Union 196—199, Jugo 80.50—81.50 (81). Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 60 den., Narodna 8600 do 9000, Praštediona 900 -905 (902.50—905), Etno 169 den., Srbska 165—166 (165), Zemaljska. 140 den.— Industrijske delnice: Guttmann 170—178. Slaveks 70—73.30, Slavonija 200—205 (200), Našice 1550 bi., Danica 105 den., Drava 270—320, Šecerana Osijek 370—380. Nar. ml. 20 den.. Osj. Jjev. 170 den., Brod. vag. 110—120 (115), Union 185—150, Vevče 125 den., Isis 29—35, Kagusea 440 den., Oceania 195 den.. ,ladr. plov. 525—530 (525). Trboveljska 180—485. Belgrad. Narodna banka N880. 7% inv. po*. 86.50, agrari 55 25—55.50, vojna škoda 422—422.50. 4. 423.50—420.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 93, \Viener Bankvereir, 19.80, Credltanstalt 51. Escompteges. 169, Žlvno 100.10, Aussiger Chemische 207.20. Alpine 33.05. Trbov. 60.50, Kranj. ind. 39, Rima Murany 96.10. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno; 1 vagon tesanega lesa in 1 vagon desk. Tendenca nespremenjeno mlačna. Povpraševanje jc za stiileko-jelko: 17—45 cm med. 34 cm in sicer 120 m3 80 mm 4 m, 450 ni? 43min 4 m, 120 m11 33 mm 4 m. 60 m" 33 mm B m. 1050 nr' 13 X 140 nun 4 m, 270 nr 33 X-140 min 4 ni 150 m3 33 X 11<> nim 6 m. . Žito Danes se je pod pritiskom naduljnega padca cen na svetovnem žitnem trgu tudi pri nas začelo pojavljati rahlo nazadovanje v pšenici — gornje-bačko 78 kg težko blago velja 205 -207.50, 77 kg težko pa 202.50- 205 — ter nekoliko ludi v koruzi, ki velja v Bački in Sreniu 100 nakladalna postaja. V ostalih predmetih zaenkrat še ni opaziti nobene izpreinembe. Promet je nekoliko nazadoval, ker je nekoliko pojenjalo povpraševanje po blagu, dasi ponudba nikakor ni večja, ampak rajši manjša. Ljubljana. (Vse samo ponudbe, slov. post.. plač. 30 dni, dob. prompt, ml. tar.) Pšenica bč 80 kg 287.50- 260. 78 kg 252 50-255, 77 kg 247.50 do 250; rž bč. 72—73 kg 202.50—205.50; koruza času pri m. suha kvul. gar. 145—147.50, nav. tar. 147.50—150.5(1; ječmen bč. oz. 60—67 kg 172.50 do 175.50, 63—64kg 167,50—170; oves bč. nav. tar 195—197.50; moka Og vag. bi. fko Ljubljana plač po prejemu 105—410. Novi Sad. Pšenica bč. 77 kg 195—200, 78 k« 200—205, gor. bč. 78 kg, ban. Tisa slep 78 kg 202.5 do 207.5, gor. bil. 78 kg 197.5—202.5. ban. Beg? Slep 195—200, sr. 77 kg 180—182.5, 76 kg 175-180, koruza bč., sr. gar. 95 100, ladja Dunav 97.5—100 maj 100-102.5, ban. 90 -92.5; moka OOgg 335 do 345, Og 330-340, 2 295-305, 5 240-250, 6 170 do 180, 7 125-130, 8 85-95; otrobi bč., sr., ban. 65 do 75. — Promet: Pšenica 2, koruza 133, moka 8 vagonov. Tendenca mlačna. Sombnr. Pšenica bč. Tisa slep 202.5—207 5 77 kg ban. Bega kanal 195—200, bč. 78 kg 200 do 205, slav. 177.5—182.5, ban. ladja Bega Dunav 190 do 195; oves bč.. sr., slav. 120—125; rž bč. 120 do 125; ječmen bč. 63—64 kg 107.5-112.5, lelni 65 dn 66 kg 110—115, bar. 66-67 kg 120—125; koruza bč. 92.5—97.5, sr. april-maj 95—100, junij-julij 1(H. do 105; moka bč. Ogg 330—340, Og 325—335 •> '> do 305, 5 230-240, 6 105—175, 7 130—140, ~8 85 do 95; otrobi pšenični, bč. 70—75. — Tendenca mlačna. Promet 133 vagonov. Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet srednji. Pšenica maj 20.02—20.22, zaklj. 20 04—20 05 junij 20.45—20.64. zaklj. 20.48—20.49, okl. 19.68 do 19.86, zaklj. 19 69-19.71; rž maj 10.93-10 95 zaklj. 11.09—11.10, okt. 12.35—12.50. zaklj 1238 do 12 40; koruza maj 11.70-11.91, -zaklj. 11.80 do 11.82. julij 11.82-12.06, zaklj. 11.98-12, transit maj 10.90—11. zaklj. 10.90—10.92, julij 11-11.10 zaklj. 11.05—11.10. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky & Comp., Dunaj.) Na svobodni trg je bilo pripeljanih 8479 pršutarjev in 3394 špehar-jev, in sicer iz Jugoslavije skupaj 2162 prašičev Na kontumačnem trgu je bilo 521 pršutarjev in 60 špeharjev. Cene: za špeharje najboljše 2.08 1 190 do 2.05, 11. 1.80-1.90, za kmečke prašiče t 80 do 2.05. za špeharje 2—2.50. Tendenca: Cene špeharjev so padle za 20 grošev za pršutarje za 5 grošev. Poizvedovanja Izgubila se je ročna torbica. Najditelj se na-proša, naj jo prinese v našo upravo z vso vsebino, samo denar lahko obdrži. Celi svet ve, da so najboljši in najfinejši • v I, iz renomirane tovarne Viktor Srtimidt E Soline W1£N Usoda deportirancev Veliki leden v Madridu. Slovesna procesija, ki gre vsako leto veliki teden po madridskih ulicah Vtl\em II. in doornshi župani Vas, v kateri ima bivši cesar še političen vpliv Pariški socialistični »Populaire« poroča z Liparskih otokov in Ponze, da so po uspelem begu nečaka bivšega ministrskega predsednika Nittija, milanskega vseučiliškega profesorja Rosellija in študenta Lussuja, katerim so pomagali pobegniti antifašisti iz Francije, interuiranci, ki so ostali na Liparih, izpostavljeni najhujšim represalijam. Iz naj- j neznatnejših vzrokov jih obsojajo v težko ječo. Ponoči se vrše šest do osemkrat kontrolne vizite. Batinauje je na dnevnem redu. Tako je bil 27. decembra 1929 54 letni deportirane? Joselli, ki se je branil pred zaušnicami narednika, pretepen skoro do smrti. Dva dni pozneje je neki narednik iz neznanega vzroka oddal iz puške strel, kar je bil tako rekoč znak za splošno pretepanje. Dva deportirane« iz Istre sta umrla radi udarcev s puškinimi kopiti. Ranjenih pa je bilo 25 oseb civilnega prebivalstva na Liparih, število ranjenih deportirancev pa se ne da dognati. Zdravniška pomoč se jim ni dovolila. Častniki, ki so odgovorni za la grozodejstva, so ostali nekaznovani. Tudi v Ponzi je prišlo pred kratkim do krvavih izgredov miličnikov. Več deportirancev je bilo z bajoneti smrtno nevarno ranjenih. Redkokdaj prodro v javnost novice o življenju v vasi Doorn, kjer preživlja bivši nemški cesar Viljem, ločen od sveta, večer svojega življenja. Tudi število obiskovalcev ni več tako veliko, kakor prejšnja leta, zakaj zanimanje, ki so ga izkazovali Viljemu, se je v teku časa precej ohladilo. Viljem se je popolnoma vživel v življenje Doorna. Prebivalstvo goji veliko spoštovanje do zadnjega Hohenzollerja iu večkrat se je že zgodilo, da so ga v svojih zadevah vprašali za svet. Tako ima bivši cesar poseben vpliv na volitve doornskih županov, o čemer zanimivo piše v nekem budimpeštanskem listu potnik, ki je obiskal Doorn: Onega dne so bile v Doornu zopet volitve župana, za katerega se zanima tudi cesar Vttljem. Doornsko prebivalstvo vidi v cesarju svojega poglavarja, svojega prvega župana. Kako velik je cesarjev vpliv, se vidi iz tega, da se je moral g. Sehimmelpennigk ,an der Oya, ki je bil štiri leta nepretrgoma župan, odpovedati županski časti, ker je za- [ pravil cesarjevo milost. Njegov naslednik je bil M. F. Th. Thomassen van der Hoop. Po volitvi je priredilo prebivalstvo novemu županu na čast podoknico in še dolgo po polnoči je bila vsa vas na nogah. Zanimivo je. da je prisostvoval ustoličenju novega župana VSljemov adjutant v paradni uniformi in prvi čestital županu v cesarjevem imenu. Tega dne se cesar ves dan ni nič pokazal na ulici, kjer se sicer, zlasti v zgodnjdi jutranjih urah, zelo rad sprehaja v spremstvu dveh svojih volčjih psov. Mnogokrat ga spremlja njegova soproga ali pa njena hčerka iz prvega zakona. Ljudje, ki imajo priliko videti -esarja ali pa z njim govoriti, pripovedujejo, da se v splošnem ni postaral iu da je ohranil svojo mladostno svežost. Na svojih sprehodih stopa krepko in pokonci. Še danes je postaven in lep mož. Cesar ima navado, da vsakogar, kogar sreča na izprehodu, z ostrini pogledom premeri od vrha do tal. Pozna vse doornske prebivalce osebno in neredko se zgodi, da tega ali onega tudi sani nagovori. Na dan županskih volitev sem dobil dovoljenje, da obiščem cesarski park. V dvornem uradu, kjer sem dobil to dovoljenje, so mi tudi naročili, naj cesarja, če bi ga opazil, ne nadlegujem in naj se mu izognem. Komaj pa sem stopil v park, sem v daljavi kakih 60 metrov opazil cesarja. Nosil je kratek plašč in volneno čepico. Kakor sem mogel opaziti iz daljave, je cesar sekal drva. Dobil je pred kratkim v darilo od nemških farmarjev iz Kanade žago in več sekir. Od tedaj naprej se zabava s tem, da več ur na dan seka drva. Iz varnega kotička sem mogel opaziti, kako se je cesar igral s svojima psoma in jima metal grižljaje, ki jih je jemal iz žepa svojega plašča. Kakega tajnega policista ali orožnika ni bilo nikjer videti. Zastražen je samo glavni vhod v doornski grad, pred katerim stoji nemška straža. Po eni uri popoldne se izmenja straža popolnoma po predpisih vojaškega poinpa. Prvi trenutek mislimo, da se cesarjeva življenje ni nič izpremenilo. Cesarja varujeta samo psa, ki pa sta dobro dresirana in gorje tujcu, ki bi hotel cesarja napasti. Cesar krmi obe živali sam. Bilo bi pa tudi nespametno, proti cesarju kaj podvzeti, zakaj dotični bi imel opraviti z doornskim prebivalstvom, ki cesarja silno časti. Vsakomur, ki bi se drznil cesarju storiti kaj slabega, bi se pač slabo godilo.« Pierre dc Marguerie (na levi), od 1922 francoski poslanik v Berlinu, bo zapustil svoje mesto. Njegov naslednik bo najbrže llenessy (na desni), svoječasni poljedelski minister v Poincarejevem kabinetu. Smrt slavnega zdravnika Tc dni je v Ljeningradu umrl slavni ruski očesni zdravnik Peljarminov, učenjak svetovnega slovesa. Dosegel je ogromne uspehe v raziskovanju očesnih bolezni in napisal preko 40 velikih del, ki niso znana samo v Rusiji, ampak tudi v inozemstvu. Svetovno slavo si je pridobil s svojo grafično metodo za raziskovanje bolezni notranjega očesa potoni fotografije. Dvojno življenje beračice Budinipeštanska policija je te dni pred frančiškansko cerkvijo aretirala starejšo ženo, ki je nadlegovala mimoidoče z beračenjem. Potoni preiskave se je ugotovilo, da ima beračica, 62 letna Julija Gutman, v Budimpešti lepo urejeno hišo. V njenem žepu so res našli samo 2 ponga, toda pri osebni preiskavi pa so našli 2000 pongov v gotovini in hranilno knjižico, glasečo se na 1600 pongov. Iz nekega dokumenta so dalje ugotovili, da ima »beračica« tudi na deželi hišo. Islandske znamke v spomin 1000 letnice, odkar obstoji islandski parlament Letala s težkimi topovi Sotrudnik angleškega lista >Daily Tele-graph« poroča, da je veliko nemško letalo Do X« dalo Angliji in drugim velesilam povod, da same tajno poizkušajo z gradbo podobnih velikih letal, da bi preizkusili vpo-rabo težkih topov na takih letalih. Letala tipa Do X so z gospodarskega stališča morda nerentabilna, odkrila so pa nove možnosti za opremo letal s težkimi topovi. Razvoj zračnega orožja v opremi s topovi je dosegel podoben razvoj, kakor brodovje pred več desetletji. Radio Pirhi z arzenikom Roparji napadli vlak Te dni so v novem južnem Walesu ma-skirani roparji napadli poštni vlak. Razbojniki so vdrli v poštni vagon in razorožili stražnike. Nekega sprevodnika, ki se jim je zoperstavil, so na mestu ubili. Roparji so se nato polastili zaboja, v katerem je bilo 400 funtov sterlingov v papirju in 600 funtov sterlingov v srebru. Zaboj so vrgli z vlaka in so nato tudi sami poskakali ven pred nekim predorom, ko je vlak zmanjšal brzino. Ko je vlak prispel na postajo Glanbrok, so takoj obvestili o napadu policijo. Toda vsa dosedanja preiskava je ostala brezuspešna. Zaključek ruzorožilvonr konferener v Londonu <; and i jeva sol nad Indijo Beg iz ječe onemogočen Ameriške kaznilnice bodo v kratkem času dobile tako sigurne paznike, da ne bo mogel noben kaznjenec več pobegniti. Nad kaznilnico bo stalno bdelo budno oko. Toda to ne bo oko navadnega smrtnika, ampak električno oko mehaničnega človeka bodočnosti. V tem oziru so že delali poskuse, ki so se obnesli s popolnim uspehom. Kaznjence, ki so skušali pobegniti, so bili pravočasno opazili in prijeli. »Električno oko« je zgrajeno na triku fotoelektrične celice. Iz neke posebno urejene celice se bodo pošiljali nevidni žarki s pomočjo skrivnih ogledal na vso okolico zgradbe. Če pride pobegli kaznjenec v področje teh žarkov, takoj prekine njihov tok; avtomatično zazvoni zvon za alarm in mož-narji ustrele; takoj je cela posadka kaznilnice na nogah. To sredstvo se je izkazalo zelo sigurno tudi v shrambah velikih bank, tako da je pričakovati, da ga bodo tudi tam uvedli. In v kratkem času bodo imele tudi zasebne hiše slične električne naprave, ki jih bodo očuvale pred roparji lil tatovi. Ruska f,bela armada" na Angleškem »Daily Herakk poroča o zaroti, čije cilj je ustanoviti rusko »belo armado- v Londonu. V listu »Morningposk je pred dvema tednoma izšel inserat, v katerem se pozivajo tisti, ki se zanimajo za delo in usodo izginulega generala Kutjepova, da pismeno pošljejo prijave pod šifro, ki je označena v in-seratu. Vsi, ki so se oglasili, so nato prejeli zaupno okrožnico, v kateri se pozivajo, da pristopijo organizirani bojni sili, ki naj bi bila na razpolago ruski monarhistični stranki. Kot cilj organizacije se navaja rešitev generala Kutjepova, po potrebi /. ujetjem talcev, uničenje sedanjega režima v Rusiji in obnovitev vlade Romanovov. >Daily Herald« poziva angleško politično tajno policijo, naj poizveduje po povzročiteljih tega načrta. V Hrochviccu v spodnji Šleziji je obolelo več otrok na težkem zastrupljenju. Dva otroka sta že umrla, a ostalih 20 se bori s smrtjo. Policija je uvedla preiskavo, pri kateri se je ugotovilo, da je zastrupljenje posledica modre galice ali arzenika. Na kak način so prišli otroci do teh strupov, ni še ugotovljeno, toda mislijo, da so jedli pirhe iz sladkorja, pripravljene za Veliko noč, ki so najbrže vsebovali precejšnje množine arzenika. Znati je treba Peter Alworty, mlad angleški romanopisec, nikakor ni mogel dobiti založnika za svoj roman. Pa si je prebrisanec izmislil načrt, ki mu je prinesel denar in slavo. Dal je za svoj denar tiskati knjigo in jo je razdelil po knjigarnah zastonj, a z naročilom naj jo prodajajo dvakrat dražje kakor druge podobne knjige. Nato je šel k par velikim dnevnikom in jim dal sledeči oglas: »Zelo izobražen milijonar visuke in lepe postave išče v zakon mlado gospodično, ki je povsem podobna glavni junakinji v romanu »Zmagovita j ljubezen«, ki ga je spisal Peter Al\vorty.« — V štirih dneh je bil roman razprodan. Programi Radio-Llublfana t Sreda, 16. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncerl Radio-orkestra. — 18.30 Otroški kotiček, ga. Grafenauerjeva. — 19.00 Podobe iz slovenske literarne zgodovine, profesor Franc Koblar in Fr. Lipah, član narodnega gledališča. — 19.30 Dr. Stanko Leben: Francoščina. — 20.00 Prenos iz Belgrada. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 17. aprila: 19.30 Versko predavanje. — 20.00 Večer katoliške cerkvene glasbe: 1. Stolni cerkv. zbor poje pod vodstvom kapelnika Stanka Premrla postne pesmi. U. Zbor ljuiiljanskih bogo-slovcev poje: Palestrina: Miserere, Jeremijeve ža-lostinke, Očitanja. III. Haydn: Sedem besed izvaja godalni kvartet: gg. Jeraj, Bravničar, Feršnilc in Eržen. — 22.00 Časovna napoved in poročila, nadaljevanje koncerta. Drugi programi t Četrtek, 17. aprila: Belgrad: 12.15 l)uh. glasba na ploščah. —■ 18.00 Koncert Maslovega zbora iz Zemuna. — 20.00 Prenos iz Ljubljane. — Budapest: 12.00 Opoldanski koncert. — 17.40 Vojaški koncerl. — 18.30 Wagner: »Parsifal«. — Dunaj: 15.30 Koncert. — 17.20 Velikonočne pravljice. — 20.00 Duhovna glasba. — 20.25 Pasijonski koncert. — 21.30 Sedem besed Zveličarja. — Milan: 21.15 Vokalni koncert velikega radio-orkeslra. — Praga: 20.00 Joles Zeyer: »Pod jablano«, dramatična legenda. — 22.15 Plošče. — Langenberg: 17.30 Komorna glasba. — 20.10 Prenos iz Bonna: Kristus na Oljski gori. Oratorij. — Rim: 17.30 Popoldanski koncert. — 21.02 Duhovna glasba. — Berlin: 19 00 Zborni . spevi. — 20.00 s Sedetn besed Kristusovih na križu«. (J. Haydn.) — Katovice: 20.15 Koncert filharmonije. — Toulouse: 18.35 Španska glasba. — 19.30 Vokalni koncert. — Stutlgart: 16.00 Popoldanski koncerl. — 19.30 Alzaški komponisti. — 20.30 • Miseriordia Domini« — glasba. — 22.00 Violinske sonate. — M. Oslrava: 12.35 Koncert radio-orkestra. — 16.30 Popoldanski koncert. — 19.00 Prenos iz Prage. ^MIIIIMIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMnilllllMIllllllllUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIiniMIIIMIIIIIMIIIIIIIIIII^ I Pii nakupu KBOftUifOV i 1 oglejte si bogato založeno specijalno trgovino | A. BOGATAJ prej POK LJUBLJANA, siari trg štev. m lllllllllllllllllllMnill!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIM|ll!IIIMIIIMIIIIIHIIIIIIlllllMIIIIIIIIIIIIINI!ilMli:i';illm Byrdov prihod v pristanišče Dumedin v Novi Zelandiji. Po uspešnem raziskovanju antarktičnega ozemlja se je zmagovalec severnega in južnega tečaja na ladji »City of New York« vrnil v Novo Zelandijo, kjer so mu priredili navdušen sprejem Ljubljanska drama: Konec poti D rumu v 3 dejanjih (6 slik). Spisal R, C. Sherriff. Poslovenil O. Zupančič. — V soboto 12. aprilu. Tekout zadnjih treh let smo videli že četrto lojno dramo (Stilmondski župun, Grob neznanega vojaka, Konec |>oli in še švejk), toda nobena iii tuko neposredna, elementarna kot Scher-riffov sKonfee poti« iu z vso svojo preprostostjo tc porazi, da je skoraj ne želiš več videli. O literaturi v tej drami ni sledu, onostrniiost dejanja je tolika, du se zdi, kakor du se je zgodba izoblikovala kar sama po sebi, brez posebnega umetniškega pretehtavanja. In vendar je delo kljub preprosti enostavnosti in neposrednosti tako enotno in smotreiio ubrano, kakor ima vsak dogodek svojo strogo nujnost, zlasti tisti, čigar okoliščine so tako grozno jasne, kot so vojni dogodki. Pri vsej tej enostiuuosti pa čutimo grozno skrivnost, soj so med slučaji in danimi dejstvi razdalje trenutkov pa tudi večnosti. Prav to je posebnost groznega realizma v Scherriffovi < I rami — realizmu iz tretjega sveta, iz tistega med tostrun in onstran. Pozorišče jc bojni jarek pred ofenzivo, osebe- častniki one čete, edini dogodek: majhen izpad v sovražni jarek, da se z gotovostjo zve, kar vsi slutijo, da pride nova ofenziva. Iz sumljivega miru, ki morda neprijetno dime kako vojnih skrivnosti željno oko. se začne oglašati do obupu utrujeni človek, in polagoma sc zbudi vojna zver, ki trgu duše in telesu. Ta du»_-vna drama, kjer si stojita nasproti vojak in človek, ne pusti drugega konca kot poraz tvojega človeškega čuta, sramoto neizbrisne resničnosti. Ali je junaštvo uli' sramota človeštva večja? Čudno stvarno jc oblikoval Sherriff in zdi se, kakor da jc z junaštvom in čednostmi preklinjal, čeprav ni pustil nobene druge besede proti vojni kot sam obup. Nič nc govori proti sovražniku, nič o domovini — samo dolžnost sc prikazuje v mnogih podobah: zvestoba, strahopetnost, junaštvo, usoda, nejevolja in obup. Zapoved in pokorščina kažeta svoje obraze in govorita svoje besede, Mae-terlinckov »Stilmondski župan« in Sherriffov »Konec poti« stu nu isti dramatični stopinji, le njun svet je različen, tuko kot sta si nasprotna solnco in tema. Vseh šest slik te drame sc godi v podzemeljskem kritju. Naša vprizoritev. ki jc bila v rokah g. C. Debcvca, jc to kritje zelo realistično jMiiidurila, le prostornina jc za pravo občutje očividno prevelika. Teutraličnu analiza dogodkov bi bila drugače sicer težja, vendar bi v nekoliko bolj stisnjenem pozorišču prišla notranja napetost dela do v ečjega poudarka. V celoti pa je delo doseglo s svojo transcendentalno realisiiko. lahko rečemo, grozoten uspeh. Debc-vec in njegovi igruvci so delo izčrpali do porazne resničnosti in ji dali tiste čiste človeške plemenitosti, ki edina drži to nasilno snov v mejah umetniške dopustnosti. Glavno vlogo jo igral g. Dcbevcc. Njegov Stunhope kaže prav ostro analizo junaka, poudarja njegove temne strani, da s|Jočctka odbija — nato pa se dvigne in raste do konca. V celoti je še nekaj neizrtivnun, v začetku uhaja v skoraj osebno enostavnost, v prav lasten dialekt, kar ni v prid igli, toda nc veni, kdo drugi bi pri nas to igral. Ne trdil bi tedaj du njegova igra ni dosegla pravega uspeha Bolj pu hvalim njegovo vodstvo igre. Za čisto umetniško ceno stu sc z vsem svojim prirojenim talentom kosala Jan in Kralj: edcil otroško mladi častnik Raleigh, drugi sturi izkušeni )sborue Njun nastop pred napadom je bil prav tisti tretji svet med tostran m onstran, ki jc bistvo te igre. Bil je v resnici tudi vrh igre. Obe postavi sta vsaka po svoje nedosežno lepi, ena radi svoje čuvstvene nujnosti, druga radi pr tajene, hladu-•> topline, Itajšii pa bi nu dolgo govoril samo o Kralju, ker jc bil s svojo preprosto globino neizčrpen. Tu odlični igrnvec je topo t dosegel vlogo ki je uglašena nnn j tuko, kakor sc redkokdaj primeri. G, Železnik je s častnikom (libbertoui imel poleg svoje prav dobre igre še dvoje izrednih trenutkov: potem, ko so poveljniku upre in pn pijanost v zadnji noči pred ofenzivo. Trotter, ki ga jc igrul g. Lipah, je uravnovešena podoba, skoraj le vez med posameznimi dogodki. Njegov značaj jc poudarjen z močno tipiko: rahel flegmutik ki ni rojen ne za junaka ne za slabega človeka. Dobrosrčen jedec in zvest tovariš. G. Lipah ga je v vseli teli lastnostih podal z intimno, resnobno lahkoto in z njo dal celi igri mnogo naturncga. Polkovnik g. Skrbinškn je bil odlična figura — le njegova • mehkoba v 4. sliki je bila preveč poudarjena in mislim, da ni dovolj verjetna. Na višku je bi! pač v 3. sliki — cel. hladno iskren, plemenit višji častnik. Prav tako moramo priznati, da jo bil tudi g. Potokar kot narednik dovršen vojaški tip. Kuhar g. kauklorja je v režijski zasnovi poudaril nasprotno, človeško smešno stran težkega dejanja in s tem nekoliko razbil častniško celoto, vendar jo tolika plahost prevelika in mahvvorjetnu. Sancinov nemški vojak jc bil zelo učinkovit. K- celotni igri bi še pripomnil, da bii bilo treba streljanje s topovi In puškami bolje urediti, ker večkrat ni docela zmiselno. F. K. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Sreda, 16. aprila: I. N. R. I. Izven. Četrtek, 17. aprila: I N. R. I. Izven. Petek, 18, aprila ob 16: I. N. R. I. Izven. Sobota, 10. aprila: Zaprto. Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Sreda, 16. aprila: NORMA, premijera. Red B Četrtek, 17. aprila: Zaprto. Petek, 18. aprila: Zaprto. Sobota, 19. aprila: Zaprto. Piui Ekskurzija mariborskih dijakov. V soboto ao pod nadzorstvom gg, prof. Tomaža Cankarju in Prijatelja semkaj napravili ekskurzijo študentje sedmega in osmega razreda iiiariboskc gimnazije. Posetiji so grad, Forkov muzej in nazadnje so si ogledali še Mitrov tempel na Hajdini. — Vsi navdušeni od lepote Ptuja in njegove okolice, so se z večernim vlakom vrnili v Maribor. Higijenska razstava v Sv. Vidu. V nedeljo je bila otvorjena higijenska razstava v Sv. Vidu, katero je otvoril okrajni podnačelpik dr. Bratina. Otvoritvi so prisostvovali mnogi odlični gostje in mnogo učiteljstva ter okoliškega prebivalstva. Uvodni govor je imel župnik g. Soklič, nakar je okrajni podnačelnik slovesno otvoril razstavo z željo, da bi jo ljudstvo polnošlevilno posečalo. Razstava je potrebna že radi bližine vinorodnih Haloz, kjer je narod zelo siromašen vsled alkohola. Končno jc še omenil, da se bo od merodaj-nih činiteljev ta prireditev upoštevala za poučno prireditev za stariše, ki imajo šolarje, Škofia Loka Celje Radioaktivni vrelec v Celju. Za lako tvanini Sokolskim gradom na Bregu, ki ga jo po pokojnem geometru g. Lebitsehu prevzel g Osa-titseh, se nahaja po vsem Bregu in dalje znani studenec, ki slovi po svoji okusni in vedno hladni vodi. Med nekaterimi starejšimi romarji, ki prihajajo k Sv. Jožefu nad Celjem ali pa k oo. kapuci-nom, pa je studenec zapisan kot zdravilni In njega vodo so že davno nosili domov. V bivši Avstriji so strokovnjaki ponovno priznali vrelcu zdravilna moč in voda se je nekoč uporabljala kot zdravilna celo v bolnišnici na Dunaju. Tudi cesarju Francu Jožetu so je dali pri obisku Celja pokuslti. Eksploatacija vrelca v trgovske svrhe pa je bila v Avstriji nemogoča, ker je imela država na zdravilne vrelce monopol. Sedaj ,je dal g. Osvvalitsch poklicati iz Zagreba šefa kemičnega oddelka tamkajšnjega higienskega zavoda, znanega strokovnjaka na polju radioaktivnosti g. dr. Stanka Miholiča, ki je dne 22. marca I. 1. vodo ob vrelcu preiskal na radioaktivnost ter izdal sledečo zanimivo izjavo: Vrelec Izvira izpod hriba na južni strani Celja tik ob cesti, ki pelje iz Celja v Laško. Voda se zbira v bazenu, iz katerega se izceja skozi kovinasto cevko. Modne Cevlle v bogati izbiri in nizki ceni kupite pri tvrdki Št. StraSek, Celje, Kovaška ulica št. 1 Temperatura vode ie znašala na dan preiskave 9.2 stopinj Celzija Voda je bistra, brez barve, vonja in okusa, reakcije so nevtralne (lakmus). Radioaktivnost vrelca znaša 4.99 j. M. (Mache-jevih enot). Ker tedaj znaša radioaktivnost preiskanega vrelca več kot 8.5 M. J., katera vrednost se jemlje za spodnjo mejo radioaktivnosti mineralnih vod. zato je iz lega vrelca smatrati kol ra~ rioaklivno mineralno vodo. — Tako dr. Miholič. Vrelec daje sedaj ca. 4 litre vode na minuto, a lastnik meni, da bo mogoče njegovo kapaciteto dvigniti na 8 litrov. Vrelec misli lastnik izkoriščati. j& Avtobus Celje—Mozirje bo na željo Rečiča-nov od vštetega četrtka 17. t. m. vozil opoldne do trga Rcčica ob Savinji, za kar bo rabil iz Mozirja četrt ure in bo iz Rečice čeirt ure prej odpeljal kakor iz Mozirja. Sicer ostane vozni red nespremenjen do 15. maja t. 1. Zvečer in zjutraj pa bo avtobus vozil le do Mozirja. & Licenciranje bikov v Celjskem okraju. Licen-ciranje bikov se v celjskem okraju vrši po sledečem redu: v Celju na sejmišču dne 28. aprila ob 8 dopoldne. v Vojniku na sejmišču istega dne ob 2 popoldne, v št. Juriju ob j. ž. dne 29. aprila ob 8 dopoldne na sejmišču, v Žalcu dne 30. aprila ob pol 0 zjutraj na sejmišču, v Braslovčah dne 1. maja ob 9 dopoldne na sejmišču in v Kaplji dne 1. maja ob 1. popoldne pri gostilni Kumer. Opozarjajo se vsi bikorejci, da je treba k temu rednemu licenciranju prignati vse nad 1 leto stare bike torej tudi tiste, ki so bili že lansko leto licencirani. Nova šola. Poslopje naše osnovne šole že davno ne zadošča več modernim higijenskim predpisom Zlasti ncprikladen je kraj, kjer stoji poslopje, v stranski Šolski ulici. Zato se že dolgo razmotriva tako v občinskem kot v šolskem odboru vprašanje, kako in kje naj bi se zgradilo novo poslopje. Kraj je že deiinitivno določen: šolski vrt tam ob poti na pokopališče. Odbora pa sta se obenem odločila sezidati novo stavbo tako veliko, da nc bo v njej nastanjenih samo osnovnih šest razredov, ampak tudi meščanska šola za dečke, ki bo na novo ustanovljena. Obenem bo pa treba zgraditi stanovanjsko hišo za učitelje. Že pred letom ie bil napravljen načrt za novo šolo, ki so ga pa ovrgli. Tako je došlo do komisije, ki je v soboto 12. aprila 1930 še enkrat pregledala ves prostor in oddala izvršitev načrta gosp. prof. Plečniku, ki jc bil tudi navzoč, G. arhitekt bo načrt v kratkem izvršil in odbora upata, da bo stavba tja do jeseni pod streho. Velikonočna procesija. Vse farane, zlasti meščanske, obveščamo, da bo na željo njih samih letos pot procesije spremenjena. Med tem ko je doslej šla ie do srede Glavnega trga in se zato niti razviti ni mogla, bo letos šla iz farne cerkve po klancu na Spodnji trg, odtod po Grabnu na Glavni trg in nazaj v cerkev. Naj bodo hiše ob omenjeni poti primerno razsvetljene. Sv. Barbara v Halozah Na Cvetno nedeljo, dne 13. aprila, je bilo pri nas v novi društveni dvorani pri Sv Katarini veliko protestno zborovanje proti preganjanju kristjanov na Ruskem. G. prof. Šedivy iz Maribora nam je v pretresljivem govoru podal s pomočjo skioptikona natančno sliko strašnega pregan;ania tamošnjih kristjanov, kakršnega še ne pomni zgodovina. G profesor nam je požrtvovalno govoril dvakrat: zjutraj po rani maši za odrasle, popoldne po večernicah za mladino, katera je bila zastopana v zelo obilnem številu. Obakrat so poslušali navzoči g. profesorja z največjim zanimanjem. Ogorčenost poslušalcev je priplula do vrhunca, ko so čuli in videli na sliki, kako nečuveno je že zastrupljena ruska mladina z brezboštvom, da ta mladina bolj ceni boljševiške ideje kakor pa živ-Ijenie svojih lastnih staršev, katere brezvestno izdaja sovražnikom vere. Udeleženci protestnega zborovanja so sc razšli ene misli in enega duha, da hočejo z največjim prijateljem ruskega naroda s sv. očetom Pijem XI. moliti in vsak po svoiih močeh delati, da zatiranim kristjanom v "usiji čimprej zašije verska in gospodarska svoboda._ Murska Sobota Treznostno čruStvo v Murski Soboti bo priredilo za člane treznostno potovanje na Sušak-Trsat, otok Krk, Omišalj in obisk Zagreba v Ciril- Metodovih dneh. Odhod iz Murske Sobote dne . 4. julija 1930 ob 6 zjutraj in preko Varaždina, I ob 20 v mali sobi restavraci|e »Slon« z običaimm Zagreba in Karlovca prihod na Sušak ob 8 zvečer. dnevnim redom. Nogomet v tujini Dunajsko prvenstvo. V soboto se jo vršjb, važna prvenstvena tekma Admi i u—Nicholson. Če bi Adniiru zmagala, bi bila zopet prva v tabeli prvenstva. Ker pa je.ta tekma končala / neodločnim rezultatom I . I. je Adni.ru ostala še .vedno ua tretjem mostu. Nicholson pa jc s tem lepim izidom prehitel celo \Vuckera. Danes izgleda dunajsko prvenstvo pivv lige sledeče: t. Kupiti (16 iger. 22 točk), 2. Viennn (16. 22): 3. Admdrh (15, 20: -l. \VAC (15, 19); 5. Austriu (15. 16); 6. Wiener Sportklub (15 13)- t. FAC (14. H): 8. Nidliolson (15. 12); 9. NVackor (15. II): 10. Ueitha (17, 10); II. Ilukouh (13, "). Zelo sbibn igra v Budimpešti. Dunajski WAC je gostoval v Budimpešti napram Fcrcnc-varosu in podlegel z t : 0 Gledalci, b>lo jih jc okoli 4000, so bili nezadovoljni z igro obeli moštev.-Ferencvai-os je nastopil z nekaterimi rezervami in pokazal jo igro ki no zasluži kritiko Belgija—Francija l> : I (5 : 1). V pariškon stadionu Coloiiibes jo belgi jsko reprozontnnčiu, moštvo s 6 : 1 nudvladalo francoski teuni. Belgijci so so odlikovali s krasno kombinucijsk< igro in si že s koncem prvega polčasa zagotovilu zmago, V drugi polovici pa je Belgija popustila radi tega, ker jc on igralce, moral rad blesure z igrišču. Francosko moštvo je. povsen' razočaralo 15.000 gledalcev. Ogrska—Švica 2 : 2. Pred 20.000 gledalci so Švicarji v Buslu dosegli res časten rezultat napram ogrski reprezentanci. Iz potoka igre jc bilo razvideti, da Ogri niso mogli s svojo pravo igro na dan, ker jih je oviralo nesajemo travnato igrišče. Prvi polčas sc je končal /I I. Knj pravijo v Niii-nbergu k dunajskemu porazu. Z'ozirom na velike pripravo Južne Nemčijo za reprezentančno tekmo proti Dunaju, je zanimivo po končani borbi ogledati si mnenje Niirnbergn. ki velja pač kot nogometni center Južno Nemčijo. — Dunujčuiii so zasluženo premagali Južno Nemči jo s 3 : 0 (I ; 0).« Tuko so se glasila prva poročila. — V Niirnbcrgu so to vest sprejeli nc z Zadovol jstvom, vendar pa tudi ne z dolgo vrsto opravičil svojega moštva, temveč so lojalno in objektivno piMznuli zasluženo zmago Dunaja. Nemški listi pravijo, du je bila reprezentanca Južne Nemčijo prosluba za Dunaj; da se je moštvo preveč spuščalo v surovo igro in si s tem zapravilo zaupanje in simpatije duiinj-sko publike in da je napadalna vrsta popolnoma odpovedala. To so važni tri je vzroki tega porazu po mnenju Ncnicev sumili. — Tc odkrite besede mnogo več povedo, kukor pa, če bi prikrivali resnico. Sportnn zavest tudi v porazu ni zapustila Nemce, ki so dostojno in mirno priznali zusluženo zmago izvrstnemu moštvu Dunaja. — Seveda nam ta reprezentančna tekma nc moro služiti kot prava cenitev moči Južno Nemčije in Dunaja, kajti obe reprezentanci nista imeli -»vse najboljše«. — V Južni Nemčijii ni bilo radi tekme z Dunajem važnih prvenstvenih iger. Tako jo zaenkrat še vse pri starem. Prvenstvo izgleda sedaj takole: 1. Ein-tracht. Frnnklurt 22 točk; 2. Bavern. Mtinchcn 16; 3. KG Pirmaseus 16. 4. SpVgg Fiirth!; 5 Vf. B. Stuttgart 12 točk: 6. Sp. V. Wuldhof 10 točk; 7. \Vornjatiiu, Worins 10 točk in FC Freiburg 5. Cerkveni vestnih Trnovo. Musica saera na Veliko nedeljo: Ani. Foerster: Gruduale, offertorium; Introitus in Com-mnnio koralno; Ant. Grum: Tantum ergoj Stanke Premrl: Velikonočna (9), Iz društvenega živlienfa Podporno društvo Zveze služkinj priredi na Veliki ponedeljek 21. aprila popoldanski izlet na Šmarjetno goro pri Kranju. Zbirališče o pol treh popoidne na glavnem kolodvoru. Vabljene ste članice in prijateljice vesele družbe in petja. — Predsednica. Oblastni odbor Jadranske Straže v Ljubljani priredi svoj redni letni občni zbor dne 10. maja Blizu frankopanskega gradu zažiganje Ciril-Meto-dovega kresa ob 9 zvečer, les in polena prinesemo s seboj. Od 4—10 staroslovenska bogoslužba v trsatski cerkvi. Ob 12 odhod s parobrodom na Krk dne 5. julija 1930, prihod na Sušak ob 8. Dne 6, julija obisk Zagreba, bogoslužje v grško-kato-liški cerkvi, ogledovanje muzejev, Strossmaycr'evc galerije slik, zoološkega vrta (divje živali) v Ma-ksimiru. Odhod iz Zagreba ob 6 in prihod v Mursko Soboto ob 12. Vozna cena: Za šolarje približno 70 Din. Za člane treznostnih društev; iz Murske Sobote 140 Din, iz Ljutomera 135 Din, iz Ormoža 130 Din, vožnja s parobrodom na Omišalj otok Krk 20 Din. izkaznica 10 Din. Podrobne informacije daje treznostno društvo v Murski Soboti, žup-ni uradi in šolski upravitelji v okrajih Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer in Ptuj. Francoski krožek v Novem mestu. Na osnovi pooblastila, ki ga je dobil na svojem zadnjem občnem zboru dne 28. marca, je odbor Franc, krožka v Novem mestu na francoski dan daroval iz dru štvene blagajne 500 Din za poplavljence v Franciji Ljutomer. Ljudski oder iz Maribora uprizori na velikonočni ponedeljek v dvorani Katoliškego doma v Ljutomeru mirakl »Trosila bom rože«. Sv. Lovrenc na Pohorju. Mladinski odsek na šega Bralnega društva nas na velikonočni ponedeljek, dne 21. aprila ob 4 pop. popelje v Emavf v društveni dom, kjer se uprizori znana velezani-miva burka >Lumpacij vagabund ali zanikrna trojica«. Vljudno vabimo sosede in domačine na to prireditev. — Majnika pa gostuje na našem odru mariborski Ljudski oder s slovečim miraklom »Trosila bom rože«, na kar že sedaj opozarjamo. •S^zo.š «55j O Q «0 «5>o S 5 c_ O 3 .S « ^ 10 oo ife!" mpš 1,« ►"gcSlS rtS-SSg S N „2? ■So > ?>8p tc. N > - N j o JO ^ .O | I | 15-3 . 2 •■ N ca isšlst 1 >N 2 S -S rio N "S ,Q in JS -O" «o i- a M 2 Z I 3 . o -"-"K •2 tu E^ c 3 Q H S 5 a I Maurice Constantin Weyer: 8 v Človek se sklania čez svojo preteklost •. . 0' Molloy si .je gladil plavo brado, njegove sivo-motlre keltske oči so imele vedno isti žalostno zastrt izraz: pripovedoval je o svoji mladosti, ki jo jc preživel v službi v Bostonu. Govoril je o sovraštvu med iskimi in francoskimi Kanadci, ki je prišlo v baru redno vsakega plačilnega dne do izbruha. Ob svitu ročne svetiljke, ki jo je držal eden izmed gledavcev, so se vršile poštene in nepoštene rokoborbe. Čim se je približala policija, je bilo slišati rezek žvižg izvidne straže, ki je v tU namen bila postavljena. Hipoma je zavladal sporazum in zmagovalci ter premagani so st složno pomagali odnašati ranjence in pijance. Hannah in njena sestra sta naju naprosili, naj pripovedujeva kaj o preriji. Malo sem bil voljan govoriti in čeprav sem vedel, da se dekleta vrlo zanimajo za izredne in neverjetne čine jahaeev, sem prepustil besedo rajši Napoleonu. Otožno, v spomin na mrtvo prerijo zatopljen, je opisavol Napoleon veliki »round-up spomladi in jeseni, ko priženejo gospodarju konje in govedo Vkup, da jih more prešteti, žrebce in junce skopiti ter pregledati in za prodajo izbrati. To je prilika, da pokaže eowboy svojo spretnost in umetnijo. Vsak hoče pokazati najbolje drest-rnnetra konia. ŠlovesnoBt začenja b tekmo v metanju lassa. Napoleon se je pohvalil, da ujame vsakega Konja v najhujšem diru, za katero koli nogo. Porogljivo in vljudno je izrazil Archer svoj dvom o tem. Na Napoleonovem vratu so se žile od jeze napele, nagubančilo se mu je čelo. Pretep je bil že goden in čas, da ga zabranimo. Obljubil sem, da bova naslednjega dne pokazala svojo umetnost ter ukrotila dva konja. K sreči sem prav tedaj zagledal gosli, ki so visele na zeleni vrvici — irska barva — na steni, ter sem naprosil Napoleona, naj nam kaj zasvira. Takoj je snel 0' Molloyev sin Tini, ne da bi prekinil svojo dotedanjo molčečnost, gosli s stene ter jih ponudil Napolenonu, ki jih je sprejel. Po svoji navadi je uprl inštrument ob prsi mesto pod brado ter nam zaigral živahen, razposajen clogg-dance. Nato, prilago-divši se irski okolici, še Irish washer woman. Ta godba je zbudila splošno narodnostno občutje. Hannah in Archer sta vstala ter se postavila drug drugemu nasproti, mlajši sin George in njegova sestra sta sledila in ritem keltskega narodnega plesa je odmeval od tal. 0' Molloy, Tim in jaz smo udarjali takt z rokami, celo gospa 0' Molloyeva v gugalnem stolu je prekinila svoje pletenje ter se zagledala v gibčno kre-tanje svojih hčerS. Ko sva ji naposled še prihranila rnujo pripravljanja postelj za naju, sva »i osvojila popolnoma njeno srce. Vajena sva bila spati na prostem in sva tudi to noč, ki je bila posebno lepa, sklenila prenočiti rajši zunaj, zavita v najine odeje. Zares je bilo pametneje tak6! Vsakdo bo razumel, zakaj... Ko se je zasvital dan, sva že bila na nogah. Najini konji so že navezali stike s težkokrvnimi O Mollo-yevimi, ki so stali v hlevu in jim krepko odgovarjali. Zraven v govejem hlevu, i o bilo slišni! krave, ki so prežvekovale in tolkle po mehkem gnoju. Najino kolo-vratenje po dvorišču je razjarilo pse. Kljub zgodnji uri se je nočna rosa že začela topiti v topli, bisernobarvni meglici. V mehki progi je sra mežljivo zastirala prebujenje bližnjega gozda. Tudi v hiši se je oglašalo življenje. Archer se jc pokazal pri vratih — z namiljenim licem, brivno britvijo in ogledalom v roki — ter naju je z veselim rezanjem pozdravil. Obesil je ogledalo na žebelj ter se takoj začel strgati. Sveži in smejoči sta naju vabili Hannah in Madgt — razpuščene kite so jima padale čez tilnik — naj stopiva k umivalniku. Nato sta odšli s škafi za mlekc v rokah, proti hlevom. Čim sva bila obrita in umita, sva stekla, Napoleon in jaz, za njima, da jima ponudiva pri delu svojo pomoč. Zaupali sta nama do vrha polne škafe mleka. Nositi sva jih morala do centrifuge. Potem je bilo slišati ostri, a prisrčni glas hišne gospodinje, ki je klicala k zajutreku. Pripravila je ovseno juho, jajca in gniat, krompir in kompot. Po zajutreku sva gnala konje na pašo v dolinico, ki sva jo radi prikladnosti in sočnosti že prejšnjega dne opazila ter si jo zapomnila. 0'Molloyu za košnjo ni bila prikladna, ker ie bila vsa posejana z bičevjem. Od tam sva opazovala Irce pri delu. Tim in George sta okopavala z lopato in motlko kos še ne obdelane zemlje, hkrati pa sta 0'Molloy in Archer v bližini poganjala z glasnimi hi in ho po štiri pred pluga vpre-žene konje. Celo hišo sva mogla še precej dobro opazovati. Na dvorišču sla stali deklici ter trosili zrnje glasno kokodakajoči perutnini. Ker sta bili popolnoma enako oblečeni, ju nisem mogel iz tolike daljave razločiti. Moje srce se ie trudilo,"da bi ngenilo, katera je Hannah. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l'SO Din ali vsaka beseda SO par. NajmanjSi oglas 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo ilužbodobe Mizarske pomočnike sprejmem za stavbna in pohištvena dela. Sprejmem tudi začetnika, mlajšo moč in starejšo. Zgla-siti se je pismeno. Hočevar Henrik, splošno mizarstvo, Struge na Dolenjskem. Mizar, pomočnika in vajenca sprejme takoj Lužovec Franc, Poženk 28, Cerklje pri Kranju. Kolar. pomočnika takoj sprejme Vinko Pi-tier, Loški potok, Dolenj. Urarski pomočnik samostojen delavec — z orodjem — se sprejme. Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. Pouk Šoferska šola L oblast, kocc.. Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel. 2236 Pouk in praktične vožnie. Domači učitelj ali učiteljica za učenca judske šole, dnevno dve ari, se išče. Ponudbe na oglasni odd. »Slov.« pod ■Pouk - Ljubljana-'. Denar Rentabilno industrij. podjetje v Sloveniji, brez konkurenco, išče družabnika s kapitalom najmanj 1,000.000 Din. Diskretnost strogo zajamčena. Ponudbe pod -Moderno podjetje« na upravo »Slovenca« št. 4389. IWiMM.ll Lokal ;a dclavnico ali skladišče oddam. Ljubljana, Križev-niška 4, čez hodnik II. I Nova hiša oripravna za rokodelca — 10 minut od Domžal — aaprodaj. — Vprašati: Zaboršt 20. Travnik / Mestnem logu, 4 orale, se ugodno proda. Vprašati v Realitetni pisarni posestnikov, Salendrova št. 6. Na Bledu dve hiši z vrtom naprodaj, ena novozidana za večjega obrtnika, tudi na pogon, elektrika, vodovod v hiši, 10 minut od kolodvora in pošte, vse krito z opeko. Druga enosta-novanjska hiša, kjer pa se z malim popravilom napravi še eno stanovanje, poleg je lep vrt in mala vodna moč. Elektrika in vodovod v hiši, se zaradi prenosa obrata poceni proda. - Pojasnila daje M. Jan, sploš. kovaštvo, Bled 2. Kupimo Za kopalnico kupim peč in banjo ter večji nabiralnik za vodo. Cenj. ponudbe pod »Kopalnica« št. 4305 na upravo »Slovenca«. Hrastove irize vsako Jtoličino in vseh dimenzij proti takojšnjemu plačilu iSče solvent-na firma. Ponudbe poslati na upravo lista pod št. 4405. Ponudbe brez navedbe cene so brezpredmetne. Prodamo Entlanje Din 1-50 m Strojno-ročno vezenje za-storov, preprog, kuh. garnitur itd. Predtiskarija Izdelovanje damskega pe rila, najceneje M. Sedov. nik, Florjanska 6, Liub ljana. v KaSo ješprenj, ajdovo moko vedno svežo oddaja nu debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva ccsta 24. Vreče za moko po 85 kg, komad Din 8.50. kakor tudi vse druge prodaja pc _ .. r, , oi i najnižji ceni A. Grebene "OStlL »Pod bkalCO« Ljubljana, Vel. čolnarska j Ljubljana, Mestni trg 11. ulica št. 15. Najcenejši hohs po 85 par kg le v mestni plinarni ljubljanski. Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina Vedno sveža gorka in mrzla jedila na razpolago. . Abonenti se stalno sprejemajo. Dve okni dobro ohranjeni, široki, 285 cm, visoki 340 cm, 2 komada, široka 285 cm in visoka 224 cm, proda in vse mlevske izdelke Franc Erjavec, Wolfova vedno sveže dobite pri Krušno moko ulica 12, Ljubljana. Puhasto perje kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32. Hrastov les popolnoma suh, nerezan ter najmanj pred desetimi leti posekan, kupimo. Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana. Glasba Pianino črn, dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod £t. 4302. Klavirje pianine in harmonije prodaja, izposojuje, popravlja in čisto uglašujc najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev Warbi-nek, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska c. 2. KL3U Svarim pred nakupom navideznega blaga cenih klavirjev! Kupujte na obroke od 400 Din prve svetovne fabrikatc: Bosendorler, Steinway, Forster, Holzi, Stingl original, ki so nesporno najboljši (lahka, precizna mehanika). Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. Najcenejša izposojevalnica Elektropodjetje A. Arhar belo gosie"kg po 130 Din Ljubljana VI1„ Celovška In čist beli puh kg po c. 80, prevzema vsaka 300 Din — L. Brozovič. : elektriška dela kot hišne Zagreb, llica štev 82 inštalacije, zvonce, radijo, Kemička čistilnica perja telefone, popravila vsako- _ vrstnih strojev itd Točna Vrtnice postrežba! Solidne cenel v najnovejših različnih ( barvah ima naprodaj Ivan Brecelnik, Velika čolnarska ulica št. 21. Poltovorni auto znamke »Loreley«, dobro ohranjen, ceno naprodaj. Na ogled: Slomškova ulica št. 6. Kompletno posteljo in nočno omarico, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi pod štev. 4387. Obrt Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najceneiše in najfinejše Matek & Mi-keš. Ljubliana. poleg hotela Štrukelj — Entlanje ažuriranie. predtiskanie takoj jekarne Dr. U. PICCOLi ta v LJUBLJANI krepči. oslabele, malokrvne od rasle in otroke iiodrocc vrline iz Ia afrika močno blago Din 240'— mreže - postebne odeje -žimo - cvith najceneiie kupite pri Rudoll Sever Ljubljana, Marijin trg 2 Potice (Kugelhupf) vse vrste sladčic in bi-škotov izdelujem po naročilu za praznike. Režek, Maribor, Aleksandrova c. št. 64, Na obroke kupite lahko vsakovrstno blago s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Cigaletova ulica 1. Posreduje hitro in diskretno. REKtAMA.-SlOVEMCU naiujpešnciss' mami/ Slabi zobie kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust jo zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujočo Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno 7. vporabo zobčaste Cliloro-dont-ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter od-stranjujo ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusito najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stano Din. 8'—. Chlorodont ščetka za otroke, za damo (mehke ščetine), za gospode (trdo ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva so povsod. — Pošljito nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodeto brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 8 Velikonočne šunke štajerska perutnina, delikatesni mesni izdelki, sveže meso vseh vrst KONZERVE PAŠTETE najboljie in najccnejSe pri Fr. Slamič, Ljubljana, Gosposvetska cesta St. 6. Tiskarna Fr. Jereb se nahaja na Celovški c. 14 nasproti veleseima Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela naj- solidneje. Zahtevajte proračune. Gs. interniste in lekarnarje prosimo, da nam javijo svoj natančni naslov, na katerega bi jim poslali literaturo o novem antituberkuloznem zdravilu »Sotosin«. Kemijski laboratorij »Sotosin«. Beograd. Bosanska 63. Tel. 21—38. Ceneni teden ž Damski klobuki zeio čedni in moderni kakor tudi najeiegantnejši klobuki v veliki izbiri v zalogi. Popravila se izvrše lepo A. S7AUBER in hitro pri - MARIBOR -- Ulica X. oktobra SUKNO pristno ANGLEŠKO m CESK0 ter druge pomladanske novosti za dame m gospode pri FRANJ0 MAJER - MARIBOR - Glavni trg 9 Cenjenim damam priporočam svojo veliko zalogo modernih spomladanskih Hiobukoi Popravila izvršujem hitro in poceni fl. JAHN, modistinja Maribor, Stolna ulica štev. 2 Opekarna Direkcije državnega rudnika Velenje ima na razpolago zidno opeko zelo dobre kvalitete — po ceni 470 Din za 1000 komadov — franko opekarna, oziroma 500 Din franko vagon Škale (rudnik). — Iz pisarne Direkcije držav, rudnika Velenje. Eksportna hija joTiToT 2 LUNA J Albin Pristernik Aleksandrova 19 Za letošnjo pomlad ter velikonočne praznike imam pripravljeno veliko izbiro in sicer otroške nogavice par od Din 5 — naprej, v črni, sivi, drapp, rujavi in beli barvi, moške nogavice (sokne) od Din 5'— naprej, flor nogavice od Din 12'— naprej, daniske nogavice od Din T— naprej. Za kvaliteto prevzamem popolno garancijo 1 NADALJE NUDIM : Vezenine meter od Din —'75 naprej, čipke meter od Din 1'— naprej, svilene trake meter od Din P— naprej. Vsake vrste sukanca, prejce, igel, gumbov ter raznega pribora za šivilje in krojače po brezkonkurenčnih cenah. — Ročno delane otroike čevlje ter sandale od Din 24 — naprej. Lastno vezenje, predtiskanje in pletenje VELIKA IZBIRA: srajc, spodnjih hlač, samoveznic, sprehajalnih palic, dežnikov itd Po znižanih cenah! Samo Aleksandrova c. 19 Najugodnejši nakup galanterije, ročnih iorbic, čevljev, nogavic, perila, čipk, igrač itd. nudi tvrdka F. M. Schmitt Ljubliana Pred Škofijo 2 - Lincjarfeva 4 Viktor Trapečar zavod za snaženje oken in stanovan* SE JE PRESELIL NA KARLOVŠKO CESTO 8/1 ter se cenj. občinstvu najvljudneje priporoča. Ali ste že poravnali naročnino? - Moški klobuki gn.Scbram najmodernejše oblike in garantirano dobre kvalitete v veliki iz- ---biri.--- Specijalna zaloga prvovrstne obutve. Maribor Aleksandrova 11 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljub-ijena mama oziroma sestra in teta, gospa Katarina Goričan posestnica v Hočah pri Mariboru v ponedeljek, dne 14. aprila 1930 ob pol 7 zvečer po daljši bolezni in previdena s tolažili svete vere, v 62. letu svoje dobe Bogu vdano umrla. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 17. aprila 1930 ob 9 iz hiše žalosti Sp. Hoče št. 29 na tamkajšnje pokopališče. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 22. aprila 1930 ob 7 v župni cerkvi v Hočah. Maribor-Hoče, dne 15. aprila 1930. Alojz Goričan, Josip Goričan, sinova. Častita sesira Luciana roj. Goričan, hčerka ter vsi ostali sorodniki. t Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče itd., gosp. Ivan ŠuigaJ danes 14. aprila ob 5 popoldne v 65. letu starosti, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodi' zaspal. — Pogreb nepozabnega rajnkega bo v sredo 16. aprila ob 3 popoldne iz Malgajeve ulice št. 5 na pokopališče k Sv. Križu. Sp. ŠiSka, 14. aprila 1930. Žalujoča žena in ostali sorodniki. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri soprog, oče, stari oče, stric in tast gospod lahob Krambergar posest., gostilničar, biv. obč. gerent itd. dne 13. aprila, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 16 t. m, ob 10 dopoldne od hiše žalosti v župno cerkev, kjer se bo vršila sveta maša zadušnica. Sv. Marjeta ob Pesnici, 14. IV. 1930. Žalujoči ostali. Brez posebnega nnznnnita moderni dežniki za dame, gospode in otroke. Lastni izdelek, kakor tudi palice m urtnl sofnčniki Najnovejši vzorci, velika izbira, cene nizke. Popravila se izvršujejo hitro in solidno. Fliilerkruss - Pelrossi rh ar I bor - Gospodska ulica Steo. I PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d.d.. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo domači in inozemski za domačo kurjavo (d industrijske svrhe. Premog Kovaški premog «ebvm. Koks livarniški, plavžarski in plinskL Brikete. "rometn! zavod za premog d. d. v Ljubiianl, miniošičEva 15/1. 2a Jugoslovansko tiskarno v Llubljanl: Karel Ceč, Izdajatelj. Iran liakurer- Uredniki Franc Kremiar.