9©^________^__________:___C^&2____________^_______^m igfjplgp^LlSTJE IN CVETJE^^^^^I Iz zaklada naših pregovorov. 18. V sredi je v zlati skledi. To že vemo, da Slovenec vse tako, kar je lepo in dobro, rad imenuje zlato. ,V sredi je v zlati skledi" torej pomeni, da je povsod neka srednja reč najboljša, ali kakor jasnejše pov6 drug sličen pregovor: ,,Srednja pot - najboljša pot." Ker so prego%rori povzeti iz vsakdanje skušnje — \z življenja, jih najboljše umevamo, ako jih zopet obračamo na življenje, t. j. ako se skušamo prepričati, na katere okoliščine se dajo obračati. Naš pregovor: ,,V sredi je v zlati skledi" nas hoče naučiti, da se je v življenju treba izogibati obeh skrajnosti, ki sta označeni z besedama premalo in preveč. Seveda se obrača le na dobro stran; zakaj pri slabih in zlobnih rečeh ni nikjer v zlati skledi, ne ob kraju, ne v sredi. Oglejmo si nekatere slučaje. Lepa reč je n. pr. delavnost in pridnost. Kdor premalo dela in se premalo trudi, se ne more imenovati priden, ni hvale vreden; a napačno bi pa tudi bilo, ko bi se vse preveč ^ 112 9*- gnal in si ne privoščil niti potrebnega počitka ter tako škodoval zdravju. Več mladih Ijudi je šlo že v zgodnji grob radi prevelikega napora, zlasti radi pretiranega učenja. Komur ni Bog dal darii, da bi se mogel povspeti do najvišje stopinje, naj se zadovolji z nižjim stanom, saj tudi v gozdu niso vsa drevesa enako visoka in košata. Neprijetno in težavno je življenje, ako ni potrebnega iraetja; a naš pregovor je opazil, da tudi preveliko bogastvo ni hasno in da strastni bogatini nimajo kar nič prijet-nega življenja, ker niso nikdar zadovoljni s tem, kar že imajo, marveč si pohlepno nabi-rajo novih kupov z velikim trudom in z raučnimi skrbmi. Tudi velike časti ni lahko pridobiti in nositi. Sploh se s pretiravanjem veliko spridi v življenju. Radi imamo veselega človeka, a zopern in smešen bi se nam zdel, kdor bi se vedno le smejal in se šalil. — Jako pri-kupljivo je, ako se zna kdo olikano in vljudno vesti; če pa vidimo, da kar vsak korak in vsak premikljaj meri po knjigah ,uljudnega vedenja", če se nam vsiljivo hlini, slini in laska, če je vse le zunanja »naučena" lupina brez jedra notranje srčne plemenitosti, se ga kmalu naveličamo, zdi se nam — neslan. — Ni nam sicer ljubo, če se kdo drži vedno le starega kopita, po katerem si je že prislužil ime ^starokopitnež"; a še bolj nespameten se nam zdi nečimerni človek, kateri takorekoč vedno čaka na pragu, kdaj pride zopet kaka nova jmoda", da si jo hitro obesi. Posebno se osmeši, kdor se nosi imenitnejše, nego dovoljuje njegov stan. Ohranimo, kar so stari imeli dobrega in pametnega, a ne zametujmo tudi tega, kar nam nudi nova doba modrega in koristnega; ravno s tem smo pa ie v zlati sredi. — Saj še pobožnost ni več prava, ako se pretirava. Greh bi imel posel ali delavec, ko bi botel ves čas le moliti, ob tem bi pa zanemarjal svoja dela, svoje stanovske dolžnosti. Ena čednost je pa še posebej mogoča le po zahtevi našega pregovora, namreč: štedljivost ali varčnost. Krščanska štedljivost nam odkazuje zlato sredo med nepotrebnim zapravljanjem in nespametnim »stiskanjem". Varčen človek je priden, da si kaj pridobi, pridobljenega pa lakomno in skopo ne zapira in zaklepa, marveč radovoljno obrača za lastne potrebe ter druge dobre in plemenite namene, varuje se le brezpotreb-nega razsipavanja. Vendar tudi tukaj je treba pripomniti: nNi vse zlato, kar se sveti!" Tudi tista zlata skledica tam v sredi ni vselej iz čistega zlata, osobito takrat ne, ko bi hotel kdo iz nje zajemati potuho za svojo lenobo ali strahopetnost. Naš pregovor nikakor noče zavirati prave vneme in gorečnosti za sveto reč ali pa kratiti poguma, kadar je treba odločno nastopiti za pravico in resnico. R e b u s. Demant. (PriobMl J. Dostal.) (Vriobčil LeopolS.) t t \l lu" k 1 n n n / ' if \ ^ M f\ \ iS Pomen posameznim vrsticam je: / r i !?• ¦» ^" Soglasnik. / M 1 gou^s K 20 h, za pol leta i K 60 h. — Urednistvo in nprarniJtTO bt. Petra cesta št. 76. v Ljubljani. Izdaje drnstro ,,Prlpravnlikl dom". — Urejoje Ant. KrilS. — Tiska EaUlifta Titkanu t Ljniljani.